TRST, četrtek 9. julija 1959 Leto XV. . Št. 162 (4316) DNEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 • Gorirs 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 it. 6, 11. nad. — TELEFON 93-888 IN 94-838 — PoStmi predal 599 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — NAROČNINA: mnečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 3900 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Jtevtlka mesečno 100 Ur, letno 1000 Tel. Št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-83 — OGLASI; od 8. do 12.30 ki o hkrati pa je. trdil, da stav-, niso vzrok delodajalci, • * tako trmoglavo branijo svo-" Profite. Rekel je, da se lahko izkoriščajo v po-, tene špekulacije, vendar pa ti*iRe. morejo nastati brez o-Pljivih gospodarskih razloga ' ^°dal je, da spričo take-*, Položaja vlada ne more o-^a*1 Pasivna, temveč da se 01 1 potruditi, da bi čimprej Povila «socialni mir». je tudi opravičeval, zakaj se je udeležil kongresa fašistične sindikalne organizacije CISNAL: baje je hotel biti • nepristranski*, kot je »nepristranska* njegova vlada, za katero se je že tolikokrat ugotovilo, da je odvisna od podpore glasov fašističnih in monarhističnih parlamentarcev... kljub izjavam o •antifašističnem značaju* krščanske demokracije, ki jih je dajal konec prejšnjega tedna njen politični tajnik Moro. Po ministrovem govoru so poslanci odobrili proračun njegovega ministrstva. Nato so odobrili zakonski odlok o razpisu notranjega posojila. Odlok je obrazložil na kratko zakladni minister Tam-broni, ki je povedal, da je posojilo že pokrito s prenota-eijami številnih finančnih u-stanov. Polemiziral je tudi 's socialističnim poslancem Lom-bardijem. Za zakonski odlok o posojilu so glasovali vsi poslanci — tudi socialisti — ra- zen poslancev KPI, ki so se glasovanja vzdržali. Spor, ki je nastal med demokristjanoma Rappellijem in Donat-Cattinom včeraj v poslanski zbornici seveda še ni pozabljen. O njem sta govorila na dolgo predsednik vlade Segni in politični tajnik Moro; spor so obravnavali nocoj tudi na sestanku demokristjanske parlamentarne skupine. Vodilni odbor parlamentarcev KD je sklenil poslati obema poslancama nekake pismene opomine in ju pozvati Kk večji slogi in k večjemu spoštovanju discipline«. Sklenili so še, da ne bodo uvedli parlamentarne preiskave, češ da gre za dva poslanca iz iste stranke. V najboljšem primeru bo morda KD sama imenovala komisijo, ki naj bi spor raziskala. Toda niti to vprašanje doslej ni bilo postavljeno ter se je morda z njim ukvarjal parlamentarni odbor prihodnjič, kar je vsekakor značilno za moralno »občutljivost« demokristjanskih poslancev, saj gre za zelo hude obtožbe, med katerimi je najhujša tista, da je Cattin prejemal denar od ravnateljstva Fiat. V sicilskem deželnem parlamentu so danes končno izvolili predsednika po včerajšnjih incidentih in glasovanju, na katerem se je izkazalo, da so se pojavili demokristjanski in liberalni »prosti strelci«. Na današnjem glasovanju je bil izvoljen demokristjan Ferdinande Stagno D’Alcontres s 45 glasovi proti 41, ki jih je prejel Milazzov krščanski so-cialec Maiorana della Nicchia-ra: ena glasovnica je bila bela. Iz teh številk ie razvidno, da so med demokristjani še vedno trije «prosti strelci«, čeprav je očitno, da so demo-kristianski in liberalni veljaki storiii vse, da bi prepričali ne samo tista dva, ki sta popustila, temveč tudi ostale tri. Zelo važno je tudi dejstvo, da ni bilo navzočih vseh 90 deželnih poslancev, temveč so manjkali trije Milazzovi krščanski socialci. Ko bodo navzoči tudi oni, bo razmerje med klero-monarho-fašisti in levico 45 proti 44, ker socialdemokrat Bino Napoli vztraja v svoji vzvišeni nevtralnosti in je bil gotovo on tisti, ki je oddal belo glasovnico. Večina z enim samim glasom pa na vročih tleh Sicilije prav gotovo ne pomeni take zmage, kakršno proslavljajo demokristjani, monarhisti, fašisti in liberalci. Zelo verjetno je, da bo izid glasovanja, v Eisenhower o morebitnem obisku Hruščeva v ZDA Mogoč je le protokolaren obisk ki ne bi bil vezan s pogajanji ZDA niso spremenile stališča glede Berlina - Želel bi sestanek z de Gaullom za odstranitev nesoglasij Sici Knini er pa je minister Zacca-v svojem govoru ponov- j* ' » avujem guvuiu j ■ “okazal, da živi vlada da-lav * vprašanj, ki mučijo de- San' °- °men'l ie sicer vp»- sti 1 emigracije, brezposelno-itd alilicirane delovne sile Pri čemer pa ni povedal tak novega, predvsem pa nič j,- e8a, kar bi dokazovalo, da Vor y'ada namen v resnici vsa pr®sanja rešiti. Minister se "»in WASHINGTON, 8. — Predsednik Eisenhpwer jp na današnji' tiskftvni konfe*/enci izjavil, da »grožnje« Hruščeva med razgovorom.-is guvernerjem Harrimanom niso primeren način za pripravljanje miroljubnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da po njegovem mnenju ne bi smela nobena odgovorna oseba podajati izjav, ki bi se lahko tudi od daleč tolmačile kot ultimat ali grožnja. gajanj med sz in ZDA bi Predsednik je nato izjavil, ------ - »-— ».«.im*- —; da se« ameriška vlada in ljudstvo zavedata strahotnih posledic neuspeha pogajanj o Berlinu. Toda ZDA so pripravljene tudi na take posledice Na drugi strani pa bodo storili vse mogoče, da se prepreči, da bi se spor spremenil v vojno. Dalje je predsednik izjavil, da bi se sleherni sestanek med njim in Hruščevom na dvostranski podlagi lahko slabo tolmačil in zato ni mogoče ; govoriti o njem. Vendar pa ni izključil možnosti protokolarnega obiska predsednika sovjetske vlade v ZDA. Časnikarju, ki mu je postavil vprašanje s tem v zvezi, je Eisenhovver odgovoril; «Ce bi se potovanje Hruščeva v Washington moralo tolmačiti kot začetek dvostranskih po- prav v tem bila velika ovira za tak obisk. ZDA spadajo namreč v skupino zavezniških držav, ki imajo skupni smoter braniti mir in svojo varnost. Zavezniške države ZDA bi lah. ko slabo tolmačile smisel takega razgovora med Hruščevom in predsednikom ameriške vlade. Na drugi strani pa se lahko dopusti obisk ministrskega predsednika SZ v ZJM kot navaden protokolarni obisk, katerega ceremonial ne bi skrival nobenih pogajanj političnega značaja. Eisenho-wer pa ni še utegnil razmišljati o taki rešitvi, ki terja skrbno proučitev. Vendar pa se zdi, da Eisenhotver ne zavrača možnosti, ki jo je nakazal neki časnikar, da bi obisk Hruščeva v ZDA v taki obliki lahko služil »vsaj za odstranitev nekaterih predsodkov sovjetskega ministrskega predsednika«. Eisenhower je ponovno iz- "'"HiiiiiiuiMiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiHiiHMHiMiMuii" h ih iiiMiiimi imuni nun i Zaostritev spora med ZDA in Francijo Premestitev atomskih bombnikov NATO h Francije v Anglijo in Zah. Nemčijo De Gaulle ne popusti pri svoji zahtevi po besedi v atlantskem zavezništvu večji tif^IZ, 8. — Vseh 200 ame-•f- 'I1 »atomskih* bombnikov 100,, ki lahko prevažajo fta« e bombe, bo zapustilo c°ska oporišča in jih bo-li^ ®°stopoma premestili v Veli Britanijo in Nemčijo, da j1 ie sklenila ameriška vla-Pr *n uradno sooročila NATO. stvaJavnik vrhovnega povelj- Vii Nato v Parizu je izja-itt,’ oa mora letalska sila, ki Vja-.balog° morebitnega «po-W.1*a» v primeru sovražnega Oa, biti pripravljena vsak W,htek, Domnevajo, da bodo ia, premestili v teku polet-gaci^redstavnik ameriške dele-Vjj ,e v NATO je danes lzja-So la sklep ne pomeni, da ?tJ»0gajanja med Francijo in So ^J>ropadle. Pomeni pa, da Stavi -^ »odločene imeti pri-blot, n° or°žje za vsak pri- i® 7-nan°- je NATO la ^mbra 1957 načelno skleni- Postavitev zalog atomskega l Ko je de Gaulle prišel f1* oki ‘"u JC uc K*—” * iik ’ ie 1 znanimi piami, *8tari-. ie Pisal septembra, za tev takih zalog ter za skej-Oa oporišča na franco-^a ozemlju postavil pogoj, *0tstv°ra Francija imeti nad-OtOHjS. Oad temi zalogami in Cl in sodelovati v tako imenovanem zahodnem direk-toriju, ki naj bi imel nalogo določati splošno zahodno strategijo. V Parizu trdijo nekateri, da bi današnje sporočilo utegnilo biti v zvezi tudi z bližnjim nadaljevanje ženevske konference. Ta sklep naj bi pomenil nekak političen pri‘:sk, ker hočejo imeti ZDA atomsko orožje vedno pripravljeno. V nekaterih pariških krogih ga tolmačijo v nekem smislu kot odgovor na »grožnje Hruščeva* v razgovoru s Harrima-nom. Znano pa je, da so pogajanja med ZDA in Francijo trajala več mesecev in da je de Gaulle zahteval nadzorstvo nad skladišči atomskega orožja. Ameriška vlada je že pred šestimi tedni sporočila pariški vladi, da bodo letala premestili drugam, če ne bo dosežen sporazum. V londonski spodnji zbornici je britanski obrambni minister Duncan Sandys danes izjavil, da je angleška vlada na zahtevo ameriške vlnde dovolila premestitev nekaterih ameriških letal iz Francije v Anglijo. Minister je izjavil, da bo sporazum med ZDA in Veliko Britanijo glede uporablja- nje jedrskega orožja, ki ga prevažajo ameriška letala z oporišč v Angliji, veljal tudi za nova letala, ki jih bodo premestili iz Francije. Ti sporazumi postavljajo uporabljanje omenjenega orožja pod dvojnim morebitni veto: uporabljanje orožja je podvrženo prejšnjemu dovoljenju londonske in washingtonske vlade. Laburistični poslanec George Brown je s tem v zvezi izjavil: »Premestitev teh letal dokazuje, da so težave v notranjosti NATO*. Zatem je Brown postavil Sandysu dve vprašanji: 1. Kakšni ukrepi se mislijo sprejeti, da se premagajo te težave? 2. Kakšni so točno francoski ugovori proti nadaljnjemu bivanju teh letal v Franciji? Duncan Sandys je izjavil, da premestitev letal nima nič kaj opraviti z mednarodnim položajem. Brown je nato ponovno izjavil: »Ta nesoglasja med Francijo in vrhovnim poveljnikom NATO bi lahko privedla do razbitja atlantskega zavezništva. Postavljam ministru jasno vprašanje: Ali so se ponudili Franciji za u-porabljanje teh letal enaki po goji, ki veljajo za V«diko Bri-i tanijo?*. javili da itiso ^spremeni- le vojega stališč^ do ZenevT Toda^po” )e se vedno odprta za koristna pogajaivja o vseh vipeašanjjh. Eisenhojverja so tudi vprašali, ali'se mijdi sestkti z d« Gaullom in -se razgovarjati z njim e premestitvi ameriških bombnikov iz Francije v Veliko Britanijo. Odgovoril je, da bi bil zadovoljen sestati se ob prvi priložnosti z de Gaullom in se z njim razgovarjati o zadevah, ki zanimajo obe državi. Podal je, da so seveda argumenti, o katerih se Francija in ZDA ne strinjata povsem. Toda prav o tem bi oba predsednika lahko govorila in dosegla sporazum. V zvezi s svojim nedavnim razgovorom s Kozlovom je predsednik izjavil, da y bistvu ni ta razgovor prinesel nič novega. Omejili so se na poudarjanje prijateljstva med narodi obeh držav, Eisenho-wer pa je poudaril, da ame» riško ljudstvo goji prisrčna čustva do Sovjetske zveze. Zatem je Eisenhower poudaril važnost obiskov sovjetskih osebnosti v ZDA, Pripomnil je, da te osebnosti prisrčno sprejemajo, kar pa ne pomeni odobravanje sovjetske politike. Nedvomno pa ti sprejemi lahko privedejo do »zgrešenih tolmačenj in lahko u-stvarijo razočaranje med narodi Vzhodne Evrope ,ki so podvrženi tolikim nezgodam. Morali bi vsekakor biti previdni pri vabilih osebnostim sovjetskega režima«. Na koncu je predsednik kritiziral kongres zaradi njegovega stališča do programa vojaške pomoči tujini. Predsednik je tudi izjavil, da odločno nasprotuje plemen, skim in verskim predsodkom in poudaril, da je po njegovejn mnenju plemenska segregacija krivična z moralnega stališča. Dodal je, da, če bi neka oseba, ki bi bila res odgovorna in imela potrebne lastnosti ter bj kandidirala za neko mesto, ne bi on nikoli spremenil svojega stališča do nje iz verskih razlogov. Vprašali so ga namreč, ali se mu zdi, da je katoličan lahko izvoljen za predsednika ZDA. Dvig industrijske proizvodnje v FLRJ BEOGRAD, 8. — Industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih letošnjega leta se je dvignila za 11 odst. v primerjavi z istim razdobjem lani. Najbolj se je povečala proizvodnja kemijske industrije, in sicer za 24 odst.; proizvodnja stavbnega materiala se je dvignila za 23 odst.; lesne industrije za 18 odst.; industrije nekovin pa za 13 odst. Gibanje indOstrijske proizvodnje v zadnjih petih mesecih kaže, da so predvidevanja družbenega plana za leto 1958 prekoračena v vseh panogah razen v industriji tobaka zaradi »lab« 'snskoletne letin«. 0 rimskem atentatu še nobene razjasnitve RIM, 8. — Načelnik tiskovnega urada rimske kvesture dr. Bisogno je davi sporočili da »policija ni nikogar pridr-,, žala in nikogar identificirala v zvezi z dogodkom, o katerem piše danes neki jutranji list«. Pripominjajo, da so a-genti političnega urada samo izvršili nekatere ugotovitve v zvezi s slučajnimi sporočili glede avtomobila «1900», ki so ga opazili dan pred atentatom v bližini Ul Val di Savio. Zvedelo se je, da ima avtomobil «Alfa 1900», o katerem je govora, značko Rim 165992. Na podlagi teh podatkov pa so ugotovili, da avtomobil pripada nekemu rimskemu prebivalcu. Zato domnevajo, da si priče niso dobro zapomnile številke, ali pa je omenjeni avtomobil imel potvorjeno številko. Takoj po atentatu so poslali brzojavke s podatki avtomobila vsem kvesturam in „ „. (Obmejnim policijskim posta- LJUBLJANA, 8. — bloven-, jam vsem letališčem in po- . .*.s^c ,°Bjavlja v svojih da- i Veljstvom cestne milice. 2e nasnjih izdajah predlog_ nove-j 0tj prvega dne je politični u- ga zakona o osnovni šoli, o > ra(j rjmske kvesture dobival katerem je pred dnevi raz- številna sporočila, da so ay- prihodnjih dneh, za predsednika vlade pomenil mrzlo prho za današnje zmagoslavje. A P. * «»------- Predlog novega zakona o osnovnih šolah v Sloveniji Hruščev poudarja upanje na uspeh drugega dela ženevske konference Poudaril jo- koristnost Eisenhowerjevega obiska ¥ Moskvi in njegovega potovanje v ZDA in dodal, da SZ ne bo nikoli začele vojne proti ZDA ali proti drugim državam praVljal-odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora Slovenije, ki vabi državljane, ilske odbore in vse zaintere-ane organe in zavode, naj do 1. septembra 1959 pošljejo svoje - mnenje, oziroma predloge, ki jih bo proučil ter predlagal morebitne spremembe. Predlog zakona je razdeljen na 12 poglavij ter obsega 143 členov. V 5. poglavju, ki vsebuje določbe o ustanavljanju, prenehanju in odpravi osnovne šole, je tudi poseben odstavek o osnovnih šolah za pripadnike narodnih manjšin, ki vsebuje tri člene (od 73 do 75). Ti členi se glasijo: 73. člen. — Na območjih, na katerih. živijo narodnostne manjšine, se ustanovijo za pripadnike narodnostnih manjšin osnovne šole (manjšinske osnovne šole) ali oddelki o-snovnih šol (manjšinski oddelki), v katerih se poučuje v jeziku ustrezne narodnostne manjšine. 74. člen. — Na manjšinskih osnovnih šolah oziroma manjšinskih oddelkih vključuje predmetnik pouk s področja narodne kulture ustreznega naroda. Da bi se mogli pripadniki narodnostnih manjšin aktivno udeleževati družbenega življenja v državi, se poučuje na manojšinskjh šolah oziroma maitjšiaskih oddelkih tudi slovenski jezik. 75. člen. — Na območju, na katerem živijo pripadniki narodnostne manjšine skupaj s pripadniki slovenske narodnost), lahko okrajni ljudslfi odbor določi šolske okoliše, na katerih se ustanovijo dvojezične šole. Na dvojezičnih šolah se poučuje v slovenskem jeziku in v jeziku narodnostne manjšine. c«------- za avstrijsko vlado DUNAJ, 8. — Vodstvo ljudske stranke se je včeraj ponovno sestalo pod predsedstvom kanclerja Raaba. Tajnik stranke Maleta je poročal o pogajanjih s socialistično stranko za sestavo vlade in med drugim izjavil: »V zadnjih tednih se je videlo, da so zahteve socialistične stranke težile ne po ravnotežju v vladi, pač pa socialističnem prevladovanju. Agencija socialistične stranke »Sozialistiscne Korrespon-denz« pa javlja da so na skupni seji vodstva stranke in parlamentarne skupine sprejeli na znanje poročilo predsednika stranke podkanclerja Pit-termanna o pogajanjih z ljudsko stranko. Udeleženci so u-gotovili da so zahteve socialistov v skladu z voljo volivcev. Dali so nalogo predseustvu stranke in predstavnikom pri pogajanjih n*j nadaljujejo po. gajanja »za sestavo učinkovite vlade na podlagi volilnih rezultatov od 10. maja in v duhu sodelovanja v prejšnjih vladah«. tompbil videli tu ali tam. Toda vsakikrat je bilo iskanje negativno. Minister prosvete ZAR pri maršalu Titu BRIONI, 8. — Danes dopoldne je predsednik republike maršal Tito sprejel ministra prosvete Združene arabske republike. V njegovem spremstvu so bili tudi člani kulturne delegacije in delegacije a-tomske komisije ZAR ter o-polnomočeni poslanik ZAR v MOSKVA, 8. — Predsednik sovjetske vlade Hrusčev je guvernerjem ameriških držav, ki jih je sprejel sinoči v Kremlju, izjavil, da bi bil koristen Eisenhower-jev obisk v Moskvi in njegovo potovanje v Washing-ton. «Nekateri pravijo, je dodal, da Hruščev zelo želi iti v ZDA. To je napačno. Moj namen ni toliko potovati v ZDA. če želim iti v ZDA, je zaradi tega, ker mislim, da je to koristno.« O teh izjavah Hruščeva so poročali ameriški guvernerji na tiskovni konferenci, ki so jo imeli danes v Moskvi. Hruščev je dalje izjavil: «Mi hočemo mir z vsemi narodi, predvsem pa z večjimi in močnejšimi. Hočemo prijateljstvo z ZDA. Ce bi naši dve državi postali prijateljici, ne bi bilo več vojn, kajti če bi kdo začel vojno, 3d>i. Jo M' lahko ustavili. Toda oborožen spopad med nami bi bila prava nesreč«, kajti če bi ae začeli mi bojevati, ne bi bilo sile na svetu ki bi bas lahko ustavila. Mislim, da voditelji na eni in na drugi strani to razumejo. Ce bi kdo s tremi kopejkami v žepil začel streljati, bi mu mi to lahko preprečili. Tz tega razloga imamo mi kot največje države največjo odgovornost. Tn prav zaradi tega ima naša beseda večjo težo kakor beseda predstavnikov manjših držav«. »Kot nov korak do nadaljnjega zmanjšanja mednarodne napetosti, je nadaljeval Hru- ščev, predlagamo konec jedrskih poizkusov. O tem smo sicer našli skupna tla. So debre možnosti za srečen začetek. Zdi se, da bo sporazum mogoč Zunanji ministri se bodo ponovno sestali 13 julija v Ženevi. Naša želja bi bila, da bi se v tej drugi fazi pogajanj dosegel sporazum o mirovni pogodbi z Nemčijo. Ta sporazum bi odprl pot k splošni razorožitvi. Mi iskreno želimo razorožitev do popolnega uničenja vsega orožja Naše bistveno vprašanje je zagotoviti mir in ponavljam, mi hočemo najboljše odnose z vašo državo in z vsemi drugimi državami. Nobene želje nimamo uporabiti naše prijateljstvo z ZDA proti komurkoli. ZDA so bogate, toda mi nismo ljubosumni nad tem. Hočemo postati tudi mi ho-gati, toda ne v vašo škodo Želimo biti kakor vi, toda ne na način, da bi vam to škodovalo. Hočemo sodelovati z vami v politiki in gospodarstvu«. Zatem je Hruščev izjavil, da se bo podpredsednik ZDA Beogradu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimitllllllHIlimilllllllimililllllllllllllltllltlMIIIIIIIIIMIIIimillllllUlllltltllllllllllllllllllllltlllllllllllltlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Lloyd: Od februarja dalje se [eflzrgr/g Poudaril je, da je nujno potrebno najti v Ženevi vsaj delen sporazum Bevan pa je mnenja, da se položaj v svetu naglo slabša LONDON, 8. — Britanski zunanji minister 8elwyn Lloyd je danes začel v spodnji zbornici razpravo o ženevski konferenci. Izjavil je, da bo pri nadaljevanju konference potrebno napraviti nov odločen poizkus, da se doseže sporazum o Berlinu. «V sedanjem stanju, odnosov med Zahodom in Vzhodom, je nadaljeval minister, je zelo važno doseči kakršen kpli sporazum, čeprav omejen,« Glede konference predsed- nikov vlad pa je izjavil; »Nadaljevati moramo postopoma. Prihodnji korak je v tem, da se omogoči uspeh ženevske konference zunanjih ministrov, čeprav bi šlo le za omejen uspeh.« Lloyd je izjavil, da je še vedno prepričan o možnosti sporazuma o Berlinu, čeprav ni potrebno, da se ta sporazum v celoti doseže na konferenci zunanjih ministrov. Dodal je: «Tak sporazum bo odprl pot k nadaljnjemu napredovanju*. S tem prepričanjem se bom v ponedeljek udeležil nadaljevanja ženevske konference. Tedaj bo odprta pot za sestanek predsednikov vlad. Postavljati domneve o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se razgovori prekinili, se mi zdi najboljši način, da se res omogoči neuspeh. Mislim, da se je po februarju ozračje stalno izboljševalo. (Februarja sta Lloyd in Mac Millan obiskala Moskvo). Skušamo uresničiti tri stvari: 1. Kak napredek glede nemške združitve. 2. Ponovitev načela, da ima zahodno-berlinsko prebivalstvo pravico izbirati svoj socialni sistem, in nujnost zadovoljivih sporazumov glede svobodnega dostopa v Berlin. 3. Zmanjšanje napetosti v Evropi. Potrebno je skrbno in vedno novo prou- čevanje vprašanj in čas bo tedaj lahko prinesel možnost sporazuma o nekaterih vprašanjih*. »Ne morem reči, da se je napredovalo pri razgovorih v Ženevi o Nemčiji na splošno«, je izjavil Lloyd. Omenil je, da je bilo za sklenitev državne pogodbe z Avstrijo potrebnih 300 sej, in je dodal: «Ce bomo potrpežljivi, mislim, da bo mogoče najti sporazum«. Zatem je Lloyd zanikal, da so dale pobudo za prekinitev konrerenec zahodne države, in dodal; »Prepričan sem, da je bilo prav odločiti se za odložitev; trdo smo delali šest tednov in bil je potreben odmor za razmišljanje«. Glede ženevskih razgovorov o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki trajajo že devet mesecev, je Lloyd izjavil; »Naš smoter je še vedno splošna prepoved poizkusov. Kakor se zdi, ne obstaja stoodstotno z«, nesljiv sistem inšpekcij, kar se tiče podzemeljskih eksplozij. Vendar si zastavljajo realističen smoter, t. j. preprečiti potencialne kršitve pogodbe«. Aneurin Bevan je v imenu opozicije zahteval sklicanje konference najvišjih in je izjavil, da »se svetovni položaj znatno slabša«. «Potrebna so nova izhodišča, je dodal Bevan, če nočemo iti nesreči nasproti.« Zatem je Be- 44 mrtvih pri eksploziji na čolnu HADERSLEV (Danska), 8. — Na čolnu, ki je vozil na jezeru Haderslev na Južnem Jutlandu, je nastala eksplozija v strojnem oddelku, pri čemer je zgubilo življenje okoli 44 ljudi, ki so poginili v plamenih ali pa utonili. Na čolnu je bilo 70 ljudi. Coln se je potopil v plamenih blizu obale, kamor se je zaman skušal približati. Več ljudi je skočilo v vodo in priplavalo k obali. Več otrok je skočilo v vodo, da ubeži plamenom. Za njimi so skočili tudi njihovi starši; toda mnogo jih je utonilo. Vojaško letalstvo je poslalo na kraj nesreče helikopter, ki je pomogal pri reševanju. Prvi so prišli na kraj nesreče privatniki s svojimi čolni. Prvi čoln, ki se je približal potapljajoči se ladji, pa se je prevrnil. V bolnišnico so odpeljali 30 ranjenih. Df Gaulle vsilil svojo voljo afriškim deželam PARIZ, 8. — Izvršilni svet francoske skupnosti je danes zaključil svoje posvetovanje v Tananarive na Madagaskarju. Poročilo, ki so ga objavili ob zaključku zasedanja, poudarja dve vrsti sklepov glede diplomacije in obrambe. Afriške avtonomne države bodo lahko imele lastna predstavništva v mednarodnih organizacijah, ki nimajo političnega obeležja (UNESCO, mednarodni rdeči križ itd.), medtem ko jih bodo v organizacijah, kakor je OZN zastopali Francozi. Poleg tega mislijo začeti afri-kanizacijo* francoske diplomacije, s tem da bodo zaposlili pri francoskih poslaništvih o-koli petnajst predstavnikov a-friških avtonomnih držav. Poleg tega je izvršilni svet proučil »velika načela, na katerih je treba zagotoviti skupno obrambo«, ter ’e sprejel vrsto ukrepov »za omejitev vmešavanja tujih držav v notranje zadeve skupnosti«. Sporazumeli so se tudi o drugih ukrepih o francoski gospodarski in kulturni podpori tem deželam. Politični opazovalci v Parizu ugotavljajo, da «re za de Gaullov uspeh, ker je s tem preprečil »nevarnost« predstavništva afriških avtonomnih držav v OZN, kjer bodo na letošnjem zasedanju spet razpravljali o Alžiriji. Navzočnost r.friških predstavnikov v OZN bi nedvomno spravila v nevarnost francosko - afriško skupnost. Na splošno ugotavljajo v Parizu, da so pravzaprav le odložili sklepe o najvažnejših političnih vprašanjih. Vendar pa se bodo ta vprašanja kmalu spet pojavila v ospredju. Z nemajhno zaskrbljenostjo sprejemajo v Parizu vest da bo v Monrovii v Liberiji zasedala od 4. do 8. avgusta »konferenca afriških narodov«. Udeležile se je bodo vse afriške dežele, in sicer neodvisne in na pol odvisne. Nedvomno bodo razpravljal' predvsem o Alžiriji. van očital zahodnim državam, da so predlagale SZ skupen načrt, ki vsebuje predloge, o katerih je vsakdo vedel, da so »povsem nesprejemljivi«. Izjavil je nato, da je po mnenju laburistične opozicije potrebno ustanoviti področje »odmika« v Evropi ,ki naj zajema ne samo obe Nemčiji pat pa tudi CSR, Poljsko in po možnosti tudi Madžarsko. Izrekel se je, proti enostranski jedrski razorožitvi Velike Britanije in poudaril, da bi to uničilo zahodno zavezništvo. *To ne bi prispevalo k miru, je pripomnil, in bi lahko pahnilo svet v vojno.« Na koncu je Bevan zahteval obnovitev pogajanj med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi, »ker mi mislimo, da se svetovni položaj slabša tako naglo, da je potrebno nekaj napraviti, da se ta pojav ustani.« Nixon po svojem obisku v Moskvi vrnil v ZDA popolnoma zadovoljen s svojim obiskom, ter je izrekel željo, da bi se nekega dne obnovili prijateljski odnosi, kakršni so bili med SZ in ZDA' med drugo svetovno vojno. «SZ, je nadaljeval, ne pomeni grožnjo za nikogar in nima nobene ekspanzioni«tične želje. Živeti hočemo na naš način in ždimo, da bomo lahko v celoti imeli korist od vaših bogastev« V odgovoru na vprašanj« guvernerjev je Hruščev izjavil, da bodo ameriški časopisi dovoljeni v SZ šele tedaj, ko bodo spremenili svoj ton in bodo pisali v skladu z resnico. Izrekel je zatem zadovoljstvo. ker so ameriški guvernerji obiskali Sovjetsko zvezo in ker so zadovoljni s sprejemom. Dodal je, da je tudi on zelo zadovoljen s sprejemom, ki so ga priredili Kozlovu v ZDA. V začetku razgovora jc Ni-kita Hruščev ironiziral zaradi «lova na dolarje«, kateremu se posvečajo po njegovem mnenju Američani. Guverner Collins je tedaj pripomnil, da ima Hruščev pretirano sliko o ljubezni Američanov do dolarjev. «Res je, ie dejal Col-lin. da mi radi zaslužimo denar, toda so tudi druge stvari. ki so nam dražje; n pr. družina, dom, svoboda« Hruščev je izjavil; »Morda. Kajti med nami primanjkuje razumevanja enih do drugih. Sicer pa ne trdim, da popolnoma poznam ameriške tradicije in želje imeriškega ljudstva, prav tako kakor vi ne poznate želja in tradicij našega ljudstva. Zato skušajmo spoštovati medsebojne tradicije. Mi smo zelo cenili a-meriško prijateljstvo, ko smo se skupno borili proti hitlerjevski Nemčiji. Med vojno sem imel največje spoštovanje do vašega predsednika in to spoštovanje imam še sedaj Obnašal se je kot pravi poštenjak Tedaj ni bilo nobenega trenja med nami. Sedaj, res je. so pogoji slabši. Hoteli bi. da bi se povrnili, kakor so bili v lepih starih časih. Upam. da bo prišel dan, ko bomo lahko premagali vse težave in uvedli dobre odnose z ZDA. Gotovo pa je, da ne bomo nikoli začeli voine proti ZDA in proti nobeni drugi državi. Vojna ni potrebna. Potrebujemo mir. Vsi narodi potrebujejo mir. Mislim, da tudi ameriško ljudstvo potrebuje mir«. Na vprašanje, kakšen vtis ie napravil Hruščev nanje so ameriški guvernerji izjavili, da je Hruščev »najbolj razgledan politik od vseh, s )«a-terimi so se do sedaj sestali«. Dodali so, da se njegova sposobnost kot nasprotnika ne bi smela nikoli podcenjevati. Iz-, javili so tudi. da so mnenja, da ima Hruščev močan čut humorja. Hiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiii,imuni,iiiiiiiiiiiiint»i,iiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiiiHiiiiittitiiiiimiim Neuradni razgovori v zvezi s stavko pomorščakov RIM, 8. — Pred enim mesecem 8. junija zvečer, se je začela stavka pomorščaKov, ki se že vedno nadaljuje. Predsednik vlade Segni še vedno odklanja posredovanje in pravi ,da je «preveč zaposlen«. Danes pa je sprejel tajnika priprave za vsedržavno stavko kovinarjev od petka 10. t. m. do torka 14. t. m. nadaljujejo, prav tako kakor se nadaljujejo priprave za štiridnevno stavko železarjev, ki bo od sobote do torka. V dneh stavke bodo številna zborovanja CISL Stortija. Ta je po razgo- i pb udeležbi voditeljev CG1L voru izjavil, da je Segnija ponovno zaprosil, naj odgovori, ali misli posredovati. Prav tako ga je prosil, naj osebno prouči — ali naj da v tem smislu nalogo ministru za delo — možnost obnovitve pogajanj za rešitev spora s kovinarji, ki se pripravljajo na petdnevno stavko. Predvideva se, da bo predsednik Segni sprejel jutri zjutraj Novello in Santija. Pozneje pa so sporočili, da so bili danes v ministrstvu za trgovinsko mornarico neuradni in ločeni stiki s predstavniki prizadetih strank. V Genovi in drugih ligur-skih pristaniščih so danes za-zacell 24-urno stavko tudi pristaniški delavci iz solidarnosti s pomorščaki. Zato je vse delo v teh pristaniščih ustavljeno. Tajništvo CGIL in tajništvo FILM-CGIL sta se danes sestali, da proučita potek stavke pomorščakov. Poročilo, ki so ga pozneje objavili, pravi, da je tajništvo CGIL ifalenilo sklicati za soboto 11 julija v Rimu tajništvo FILM tajništvo FILp in tajnike delavskih zbornic glavnih pomorskih mest. Konfederacija CISNAL-MARE pa javlja, da je sklenila izstopiti iz koordinacijskega odbora. To utemeljuje s tem, da so nekatere sindikalne organizacije tega odbora predale svojim nadrejenim konfederacijam pobudo za pogajanja in zato nima koordinacijski odbor nobenega vzroka več obstajati. FIOM (OGIL) javlja, da se in FIOM v najvažnejših kovinarskih središčih. Tudi tajništvo CISL poziva pokrajinske zveze, naj v celoti podprejo petdnevno stavko kovinarjev. Tudi ta organizacija je napovedala javna zborovanja v važnejših industrijskih središčih. Danes pa se je začela dvodnevna stavka v keramični stroki, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. V manjših podjetjih bo stavka trajala 24 ur. Stavka se bo ponovila 15. in 16. julija. Trgovinska pogajanja med FLRJ in Vzh. Nemčijo BEOGRAD. 8. — V Beogradu so se začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo o sklenitvi protokola o redni blagovni izmenjavi za Drihodnje leto in o sklenitvi triletnega sporazuma o blagovni izmenjavi. Jugoslovansko delegacijo vodi pomočnik predsednika odbora za zunanjo trgovino, vzhodnonemško delegacijo pa pomočnik ministra za notranje in zunanjo trgovino Karl Efe-kloff. PRIMORSKI DNEVNIK rt- »iiii ,.. , j i m — - 2 9. Julija 1959 Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 31’, noiJntSja 21,6, ob 17; uri 31, zračni tlak 1020,5 pada, veter vzhodnik severovzhodnik 16 km, vlaga 37 od*t„ nebo jfisno, | morje rahlo razgibano, tempe ralu la «iw>r*a 22,5 .»loputje. i s m 'r zasl br Ml • 1 iVfilkMflNMMMn /K- -' t dnevnik Danes, ČETRTEK, 9. julija Veronika Sonce vzide ob 4,23 in zatone rt« 19.56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 7.57 m zatone ob 21.40. Jutri, PETEK, 10. julija . _ Ljubica Splošna podpora stavkajočim pomorščakom Delavci arzenala blokirali ■ o i ■ i f % 1 f i i «Sa itur mi D» V i Včerajšnje demonstracije pomorščakov ■ Solidarnostna stavka v Tržaškem arzenalu, mornarjev vlačilcev in pristaniških delavcev Stavkajoči ftMprUalu ,*o d» bili včeraj odločilno pomoč s strani rielgjtčfV Tr^aši^g^^r-, so .v o4g) I* • 1 iitstt Ul |‘J*J ,( >*);* tt* ! * ,»**** $1 -mer fiz-: Na levi sliki vidimo, kako je acelerina na torkovih demonstracijah pomorščakov grobo zagrabil tržaškega fotoreporterja Uga Borsattija. Po vsej verjetnosti policaju ni bilo pogodu, da je slikal demonstracijo, odnosno ravnanje policije. Fotoreporter se Je takoj legitimiral z uradno izdano legitimacijo predsedstva vlade. To pa mu Je kaj malo pomagalo. Na drugi sliki vidimo, da so ecelerinua takoj priskočili ena pomoč« še drug) policisti in; Udri ga! Iz zdravniškega poročila je razvidno, da Je dobil fotoreporter poštene udarce po: desni roki, vratu, desnem stegnu in levi strani prsnega koša in da se bo moral zdraviti pet dni ških in trebenskih kmetov, ki so zaradi škode, ki so jo na tem zemljišču utrpeli, morali postaviti vprašanje odškodnine. Ta anomalija je bila nevzdržna in nedvomno bi vojaške oblasti uspele v svojem namenu, če ne bi naletele na vztrajen in enoten odpor kmetovalcev, ki sta jih vsa leta borbe podpirali kmečki organizaciji, pa tudi javno mnenje je igralo pri tem pomembno vlogo. Zato se je morala vojaška oblast končno u-kloniti upravičenim zahtevam kmetov, ki so terjali svoje pravice in derekvirirati zemljišča na Hudem letu. Dne 27. junija letos so vojaške oblasti odposlale prizadetim kmetom pisma, v katerih so jih obvestile, da se zemljišča z dnem 30. junija vrnejo pravim lastnikom. Te dni pa lastniki dejansko prevzemajo svoja zemljišča. To storijo tako, da podpišejo izjavo, v kateri potrdijo vrnitev zemljišča in tudi izplačilo najemnine, ki pa jim bo izplačana šele kasneje v izjavi si tudi pridržujejo pravic zahtevati odškodnino za utrpelo škodo. V pismu, ki so ga prejeli, je namreč tudi rečeno, da bodo lastniki imeli pravico zahtevati odškodnino, a tudi dolžnost plačati državi stroške za izboljšanja, ki jih je vojaška oblast izvedla na posameznih parcelah. Vprašanje pa je, kakšne so te melioracije, ki so jih napravile oblasti na Hudem letu? Med izboljšanja prav gotovo ne moremo šteti dejstvo, da so bila posekana jesenova in druga drevesa, ki so dajala kmetom količe ali pa celo posekana borova drevesa, da so bili porušeni zidovi, odpeljana travna ruša itd. S tem, da se zemljišča vračajo v roke lastnikov, je zaključena prva faza našega skupnega dela v obrambo pra. vic in koristi kmetovalcev. Toda to je le prva faza, kajti vsa vprašanja še niso rešena tako, kot bi bilo potrebno in zaželeno. Zato se bo delo za dokončno rešitev tega vprašanja! nadaljevalo in tudi v tem bodo pfedriški in lonjerski kmetje uživali popolno razumevanje ter podporo obeh kmečkih organizacij in upam tudi, njihovih političnih in u-pravnih predstavnikov. Ob zaključku si dovoljujem izreči zahvalo lonjerskim in padriškim kmetom, ki so Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov zaupali tako, da sta obe organizaciji lahko u-speŠno sodelovali pri ugodni rešitvi tega vprašanja. Zahvalo je treba izreči tudi občinskim svetovalcem in poslancu Vidaliju, zlasti pa vsem lastnikom katerim moram posebej čestitati k njihovi vztrajni in enotni borbi. Inž. J. PEČENKO čelih, posebej o načelu razgibanosti pouka, načelu otroške bližine in o pestrosti pouka. V naslednjih dneh se bo zvrstilo pred izpraševalno komisij o vsak dan po pet kandidatov v vsaki skupini in bodo ustni izpiti trajali do 13. t. m. Danes se prično ustni izpiti tudi na Klasični gimnaziji. Potem ko so v torek zaključili pismene izpite s preuo-dom iz grščine v slovenščino, so včeraj počivali. Na realni gimnaziji pa so morali včeraj pokazati ,kako znajo kaj risati, medtem ko so oni dan pisali nalogo iz angleškega jezika: iz slovenščine so prevajali v angleščino odlomek iz Pasternakovega življenjepisa. Na Trgovski akademiji so bili včeraj prosti, medtem ko so dan prej v pismeni nalogi j/okazalt svojo sposobnost v nemščini; prošnjo tovarni za sprejem na mesto knjigovodje so morali iz slonenščine prevesti v nemščino. V ponedeljek pa so morali pisati nalogo iz trgovskega računstva, ki je baje bila dokaj zapletena. Danes bodo na Trgovski o.kade-miii, imeli vaje iz blagoznan-stva ,in sicer Va, jutri pa Vb. V soboto se pa začno ustni izpiti. S. A. Modna revija Zenska revija «Noi donnen bo priredila modno revijo poletnih oblek, ki so jih napravile šivilje od 16 do 25 let. Na reviji, ki bo 2. avgusta na vrtu in terasi Ljudskega doma v Ulici Madonnina 19, bodo nagradili tri najlepše modele. Poleg tega je razpisan tudi natečaj, katerega se lahko udeležijo s svojimi modeli šivilje od 25 let naprej. Vpisovanje za revijo in natečaj je do 27. t, m. na sedežu UDI v Ulici Canova 25, telefon 90572 od 16. do 18. ure. Vpisnina znaša 10Q lir. OD VČERAJ DO DANES [DAKOTI Ib PKISPKVKI) V počastitev spomina pok. Ma tije Bergerja daruje Roman Smuc 2 000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ma. tije Bergerja daruje družina Ton. fič 2.500 lir za Dijaško Matico in 2.500 lir za sklad Sergija Tončiča. ( I-JI1D.SKA PKOSVKTA ) Izvršni ouooi Slovenske prosvetne zveze v Trsta bo inči sejo v petek S. Julija t. I. ob II. url na seaetu v Ul. Roma IS. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. julija so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: uradnik Ro. beržo Cillatora in knjigovezka Maria Oallopin, kuhar Emil Vuk in gospodinja Elvira Vičič, državni uslužbenec Gino Lenisa in šivilja Giovauna Danieli, učitelj Giovanni Benvem*l in gospodi, nj* Vittorlna Bologna, pleskar Orejte Furlanlch In gospodinja Gior^ina Bellafontana, mizar Mario Deponte In šivilja Anna Sa-varin, pleskar Riccardo Carli in gospodinja CMuseppina Cluch, stražar javne varnosti AMio Kio-rese in šivilja Lidia Monassi, težak Luigi Crancich in gospodinja Antonia Seppini, mehanik Gasto-ne D'Argenzio in knjigovezka Miranda Mlataz, klepar Giorgio Zidariči! in delavka Claudia Mloc, težak Guido Sterpln in natakarica Rosanna Cernivani. UMRLI SO: 42-letnl Angel Skodler, 85-letna K rane e sc a Pa-cor, 69-le:na Ana Rapotec vd. BertotU, 69-letni Mario Gallasso, 75-letni Ferdinando Venuti, 47-letna Silvana Sergiani por, Vi-glni, 67-letna Valeria Senclch por. Comotarl, 54-letria Margherlta Ve. rrier por. Fortuna, 89-letnl Dante Talamani, 66-letni Gioacchlno Bartoli, 62-letna Maria Barut por Bandi, 80-letna Maria Caris vd. Vecchlet, 69-letni Felice Maniaco. — —- « n - NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zu! Clgnola, Korzo 14; Croce Az. zurra. Ul. Commerciale 26; Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj, Valute Zlati funt Marengo Dolar . . Frank franc. Frank švlc, . Sterling Dinar Šiling Zlato . . Zah. n, marka Milan Rim 5900,— 6100,— 4325 — 4425,— 617.— 621.— 124.— 126.— 143.— 144.— 1725.— 1750.— 85 — 88.— 23.75 24.25 702 — 704 — 148 — 149,— V TRSTU Letno gledališče na stadionu •Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 V soboto 18. julija ob 21. uri premiera, v nedeljo 19. julija ob 20.30 uri repriza DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA Priredil S. K. Režiser: MODEST SANCIN Inscenator: VLADIMIR RIJAVEC Scenska glasba: DANILO BUČAR so»ssswococ«cc»K«!»o<»o< r*3®53®00«! Taylor, L. Barrymore. Massimo 16.30 «Legionarji», H. Knel in B. VVicki. Novo cine 16.00 «Alibi», O. E. Hasse, Martin Held. Odeon 16.00 «Anme» (Oh. mein j papa), R. Schneider. Techni-color. Radio. Zaprto. Kvintet Avsenik DUET FILIPLIC - KOREN IN JANA OSOJNIK nastopijo: V soboto 11. t. m, ob 21. uri na dvorišču prosvetnega doma na Opčinah; v nedeljo 12. t. m. ob 18. uri v Križu na dvorišču prosvetnega društva «A. Sirk«; v nedeljo 12. t. m. ob 21. uri na športnem igrišču v Boljuncu Predstave bodo na prostem, v primeru slabega vremena bodo koncerti v dvoranah. Blagajna bo odprta dve uri pred pričetkom vsake predstave. rrbshssssssrhrhh: IZLETI Slovenska prosvetna zveza v Trsta priredi tudi letos v dneh 15. in 16. avgusta izlet na Koroško. Vabimo člane prosvetnih druitev, ki se želijo udeležiti izleta, da se čimprej prijavijo, ker je število sedežev omejeno Vsa potrebna pojasnila dobite pri SPZ v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške, Tolmina in Kobarida v Beneško Slovenijo. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje vključno do 20. julija. Izlet bodo InbaoM M lil * < t \ I I 'ifSaia čfc P9.K- •rj* trii* f t t f vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5 45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul Roma, Vsi udeleženci izleta mo-' rajo imeti propustnico ali pot-m list. Zveza partizanov tržaikega o- zemlja vabi svoje člane, da se udeležijo dne 26. t. m. enodnevnega izleta v kraje pohodov primorskih brigad za časa narodnoosvobodilne borbe. Pojasnila in vpisovanje na sedežu v Ul. Mon-tecchi 6-II. ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure. KINO 1 Ezceislor ls.oo »Godots, Feuille-re j. Servals. Fentce 16.00 »Amsterdam, operacija diamanti«, P. Finch. E Bartok. Arcobaleno 16.15 «Eno dekle in ena pištola«. Iz romana M. Spillana. Superctnema 16.00 «Hči dr. Je-kylla», J, Agar. Plloorammatico 16.30 »Orlando In paladinci Francije«, R. Batta-glla, L. De Luca. Grattaclelo 16.00 »Dečki iz Pa-rioli«, A Panaro, N. Manfredi, R. Mattioli. Prepovedano mladoletnim. Cristailo 16.30 »Ne izgubimo glave«, U. Tognazzi, R. Vianello, T. Pica. Capltoi 16.30 »Plava kri«, Alec Gutnnes, D. Priče, Malerle Ol- son. Astra Roiano 16.30 »Skrivnost 5 prstov«, H. Alda In P. Lorre. Alabarda 16.15 »Morski orli«, G. Cooper, Jane Wyalt, VValter Brennar. Aldebaran 16.30 »Anatomija zločina«, S. Ha.vden, G. Grahame. Arlston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 17.00 »Pot grešnikov«, G Montgomery, G. Brooks Garibaldi 16.30 »Bilo nas je sedem bratov«, Bob Hope, M VI-tale, A. Clarke. Ideale 16.30 »Velika izpoved«, A M. Ferrero, M. Serato in’ S Zelmann. Impero 16.30 »Zakon«, G Lolio-brtgida, M. Mastrolanni in L Brasseur. Prepovedano mladoletnim. Iialla 16.30 »Na dopustu v Parizu«, T. Curtls, Janet Lelgh Moderno 16,30 »Lepotice v zraku« G. Ralli, G. Cervl, j Suarez. S. Maroo. Zaprto. Savooa 16.00 »Kjer teče reka«, J Stevvant in r. Hudson. Vlale 16.00 »Streljanje v mestu«, .Charles Vanel, Michel Piccoli. Vltiorlo Veneto 16.00 »Margherlta Gauthler«, Greta Garbo. Robert LETNI Arena dei Flori 20.30 «Družint Trapp», Ruth Leuvverick, Hans Holt. Arena Diana 20.30 «Cudovite zgodbe VValt Disneya». Ariston 20.30 «Samotni človek«. Jack Pallance. Anthony Pet-kins. Paradiso (Ul. Molino a Vonto 11) 20.30 »Tri novce v fontano«, j Olifton Webb, D. Mc Guire, R Brazei. Marconi 20.15 «Moj stric«, Ja& Ques Tati. Ponziana 20.15 «Afriški levi), w> Dtsney — dokumentarni film. j Secolo (Sv. Ivan) 20.30 «Moški., ki je ljubil rdečelaske«, M' Shearer, J. Justin. Stadio 20.00 «Maščevanje poročnika Browna», Rory Calhoun. j Valmaura 20.15 «Letne zabave«. Marilyn Monroe in M. Gaynor.; MILJE Roma «Bambi», Walt Disney. RADIO D ČETRTEK, 9. julija 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brej obvezno, drobiž od vsepovso® 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 »' svetu kulture; 12.55 Ciganski ansambel Carlo Pacchiori; 13.36 Lahke melodije, 17.30 Plesna glasba; 18.00 Koncert violinist? Baldasarja Simona in pianista Pierra Battauna; 18.30 Jugoslovanska folklorna glasba; 19.“ Radijska univerza; 19.10 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Iz življenja Indijancev; 21.40 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonj-: je; po p.vem delu koncerta, P(!' bližno ob 22.05. Iz sodobne književnosti; 23.30 Polnočna glasba. TRST 11.30 Simfonična glasba; 12.1“ Tretja stran; 12.30 Glasbeni album; 16.15 Prihod na cilj- et*P® i v Clermont Ferrand kolesarske dirke po Franciji; 18.10 Dino DaJ-di: «Srečanje z mladino«; 19-01’ Koncert violinista Cesara Ferra-resija ;n pianista Antonia Beltrf-mija; 19.30 Dogodki in vprašanj? kmetijstva; 20.00 Znani valčk1’ 21.00 Gaetano Donizetti: «VojvO“a iz Albe«, opera v treh dejanj:*1’ XI. PHOGRAM 10.00 Zeleni disk — pestra atr pcldanska oddaja; 14.00 On, olj* in tretji; 16.00 Tretja stran; 17.0“ Koncert operne glasbe; 18.15 Plašite z nami; 21.00 «Priče», radij- j ska komedija. KUPEK Poročila v italijanščini; l2.3ii' 17 15, 19.15. 22.30. Poročila v slov.: 7.30. 13-3" l3-uu- - it 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7-1' Prenos RL; 7.15 Glasba za doW" jutro; 7.40 Glasba za dobro jutr” 12.00 Glasba po željah; 12.50 Gl>r ba po željah (II. del); 13.40 Kiuv tijski nasveti; 13.45 Operet®'; glasba- 14.00 Glasba po željaK 15.30 Ob 40. obletnici KPJ; 15■J" Beneške narodne pesmi; 1 17.00 Prenos RL; 17.00 Clau®J Gordon in njegov orkester; 17-' Melodij« za vse- 18.00 Radija®; igra: »Gusarji«; 19.00 Zabav«? melodije; 19.30-22.15 Prenos R"’ 22.15 Ritmi s kvartetom Da'. Brubeck; 22.40 Glasba za l*®* noč. SLOVENIJA 327.1 m, 2*2.1 m. 212,4 tn ^ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 13.C'1, 15.00 17.00, 19-**" 22 00. 22.55 . 8.05 Oddaja za cicibane —■ *' Rezika Koritnik poje najmlalš'2 — b) Gustav Strniša: Nekaj cicibane; 8.35 Lucijan MarU* Škerjanc: Osem narodnih napf vov; 9.00 Iz albuma zabavnih kov; 9.30 Skladbe Pavla MerkUJ?1 Marijana Lipovška in Blaža ty' niča; 10.10 Poje zbor «Vinko ", dopivec«; 10.25 Z orkestroma M? nia Liter in Vietor Young; l°v Arije Iz prvih Verdijevih OP*:« 11.00 Goaala v ritmu; 11.15 minut simfoničnih plesov in sodiJ; 11.50 Za dom in žene: Sajj Jakša: Prehrana v poletju; 13-j? Vedri zvoki s citer; 12 15 Km^j ski nasveti — Rado Zinzer: Varnost strniščnih posevkov za uspj. kooperacije; 12.25 Filip Bernaiy Slovenski utrinki jutranje z*!je i <1 venčka narodnih); 12.45 Fi°ain oper« Fidelio; 13.15 Obvestila " zabavna glasba; 13.30 Predstavo rno vam Koroški akademski PJL ski zbor; 13.50 Kmečka g<>0, vam igra; 14.10 «Ce me ljubiš-’j Skladbe baročnih avtorjev Mariborski instrumentalni sambel, poje sopranistka On8 Poročila; 18.45 Stari in novi SP 19.05 Pouk angleščine; 19.35 t ka glasba in pesmi: 20.00 Bene« 1,kovna umetnost iz 17 stolel 20.30 Poročila; 21.10 Odnehaš nadaljuješ?; 22.10 Variete; Poročila. SOŽALJE o Odbor SOZ izreka glob0^ sožalje gospe Pavli, hčerk?®^ in ostalim svojcem ob brl1u«-izgubi dolgoletnega člana 10 tije Bergerja. Gospe Pavli Berger-Kukaiij, izreka uredništvo in upraj. »Primorskega dnevnika« is® no sožalje ob izgubi očeta- ZAHVALA Vsem, ki so z nami žalt>v--ob izgubi naše drage in ne" zabne ANGELE JUGOVIČ se iskreno zahvaljujemo. Mož ter družini Jugov,c BRANKO ČOPIČ i tako se je o Nikoletini , Urjaču in Joviči Ježu zače- 0 Marsikaj govoriti. To, kar k* ie zgodilo, in tudi to, če-,a' ni bilo. Posebno še od enih dni, ko je bilo v Krajini že vsakomur jasno, da se dva vesela junaka ne bo-J a nikoli več vrnila z dalj-flle Zelen gore, da bi razpokala v gosti senci rodnih Ssjev pri Okanovi bukvi. Odšla sta, toda hladni gaji ostali. Ostali so zgovorni Jturirji, vsevedni intendanti n Prištabska baterija. Oštali *° Počasni sončni zahodi in Poletni večeri, ko komaj od-Pneš usta in že ti izleti iz njih zgodba o nekakšnem vojem junaštvu. Kdaj se je -do to zgodilo, se živ krst e® spominja, toda kaj veš — c'ovek se zlaže, pa čeprav ni na to niti mislil. I? '•a*co so se začele vrstiti 'dno nove in nove zgodbe ? ^ikoletini, kajti vsakomur j® “ilo prijetno, pokazati se, ,p* da ga dobro pozna, krati pa ni bilo več nevar-°> da bi grobi mitraljezec enadoma zagodrnjal: . ~ Laži, laži se! Vidim, a imaš veliko manevrske “Unicije. Ena zadnjih takšnih zgodb, 1 i® zares bila prikladna za Prsačev lik in se je zdela jesnična, je bila tudi zgod-a 0 nočnem dogodku z lezgom. jo nekoliko oklestimo uaznih dodatkov in pristav- kov s* je ta dogodek čazvl- Jal takole: Obnemogli Joviča Jež je . * dan cincal na nekem ■JUsetu, ki' je težkostopica* Nikoletino in ga sproti J-val z g]avo v pleča, tako 'a J® bilo temu tega končno ndarle že preveč in se je obrnil ter razširil ro- je".No, kljuse, dovolj tega, , S1 zares tovariš, pazi ne-_° 'ko na svoje obnašanje. »um *k rodni, zavedaj se, da so 2a vratom tolikšne nem-e divizije in da mi tvoje U]fani® prav nič ne prija. Otožni Joviča, ki je bil že aPol mrtev, pa se ni bil ^ozabil, da je še vedno poli-'®ni delegat v vodu in da °ra pri Vsaki nepravilnosti vmes. ( Brat, Nidžo! Ni prav, p. konju praviš tovariš. Za im*’* ^ b*'° bolje, če bi ga a'ral kot domač predmet... , T" Bohe, predmet, -*■ se v ^ u nasmehne Bursač. — ^'krečnež moj, to nesrečno in'1 v,Se stokrat bolj sveto kat 6 od onega osleta, na , erem je Kristus jahal v eruzalem. i r~ Lahko je bilo Kristusu vj a*L ko tedaj še ni bilo a-;, a'ie. — zagrgra Joviča in rbj .bljeno pogleda v po-. »ceno nebo. — Včeraj sem s®tkrat skočil kar na gla- vo i« iu ie zajel, ko so bili s kljuseta v grmovje. Mrak Ut ,5lobol'o v Zelengori m skab°riU so se v družbi s te Pln° tifusarjev. Joviča si jn Zarnotal uzdo okoli roke k' se kot mrtev zleknil ob r^nln' Toda zjutraj, ko se je ebudii, je namesto celega Uzd*Seta naael Poleg sebe le *1 ri * konjevo glavo in o-°dan rep. pri vragu, tifusarji so “Pojedli, alosten in presenečen je *Sel Nilrnloti™ kaj Nikoletino. G'ej! Žalostna mi mati, naj sedaj zajaham! Nikoletina je sedel, se prebudil, glava mu je bila težka. Zastrmi se v ostanke kljuseta in modro zaključi: — Res, glavo ima in rep, začetek in konec, nima pa one sredine, na kateri se po navadi jaha. — Oh, vidiš ti to prekleto zadevo! — toži Joviča. — Pojedli so prevozno sredstvo. — In kaj bova sedaj? — zaskrbljeno vpraša Nidžo. — Brat dragi, te bodo noge še toliko držale, da bi stopila peš? — Ah, po onem kolovratenju od Bihača do Neretve je nekaj vendarle ostalo. Poizkusila bova. Večer po tem dogodku, ko sta se mučno prebijala po temni gozdni stezi, je Nikole-tma nenadno obstal in dvignil brzostrelko. — Kaj je? — vpraša Joviča za njegovim hrbtom. — Cak, počak! — sikne Nikoletina, ki je gledal izza debla bukve in nato glasno zakolne: — Mezeg, da bi te strela..J — No, kje je? — Glej no, vidiš, tam leži. Joviča je pihnil, da bi se mu strah nekoliko polegel, in se hkrati spomnil svoje delegatske vzgojne vloge. — No, vidiš, to so ti naši borci: na Neretvi smo odvrgli topove, toda tedaj ni bilo ceste, da bi jih odpeljali, toda poglej tu — mezge ti puščajo. Razumi,. , prosim te, raztolmači ml to razmetavanje. Zares nismo za nič. — »sti, gusti ta. Spak si če tega mezg* zajahaš, pa **•- VSti n. „ izprsi Joviča. — Ne pustim, da. bi se ljudsko premoženje tako nalahko razmetavalo., tjdkrevsa! je proti mezgu in ga v naglici kar tako ležečega zajahal. — Aha, dobro je... Frr... gremo! Mezeg je ostal miren. Verjetno utrujen od naporov in lakote. — Prr, gremo, hiii! — je še glasneje zakričal Joviča in ga vzpodbodel s coklami. Ko pa je mezeg še nadalje ostal miren, se je obrnil k Nikoletini: — Prosim te, mahni ga čim, da iz njegove glave izženemo oportunizem. Nikoletina je s coklo sunil mezga, ga še enkrat sunil in pomirljivo zaključil: — Bojim se, Jovo, da ne bo hodil. Mrtev je. — Kaj praviš? — Poginil je, revček, to je vse. Joviča je v vsej naglici rnzjahal, kot, bi bil sedel na vroči peči, in iztisnil iz sebe: — No, vidiš. Kaj praviš k temu? Polom na vsej črti. Je ali ni? Nikoletina je dalj časa molčal in se 1 nato mirno in svečano oglasil: — Kaj menim, vprašaš? Pravim, da je zmaga gotovo naša. — Odkod ti to sklepaš, brat dragi? — se razburi Joviča. — Od kod? Pa kaj ne vidiš, da bi te strela! — Zares, prav zares ne vidim. — No, vidiš ga! Kaj nisi nikoli za nikogar slišal, da mu rečejo: močan je ko meze«? — Sem. In kaj potem? — Kako, kaj potem! Za mezga pravijo, da je najmočnejša stvar. Najbolj odporna. Pa je vendarle klecnil in na svoji poti poginil. Naši pa so tudi prestali in odšli dalje. Je tako ali ni? — Boga mi, je! !— živo odgovori Joviča. — Tovariši so /držali. — Ir, kaj pčrečeš k temu, ti moj modrijan? — Veš kako je? — zamomlja — Saj nam je brigadni komisar vedno govoril, da poganja ljudi naprej neka ideja. In jgz si tolmačim, da je to ideja;./fcVH' j n -— Aha, ideja, seveda, brat •clia$i, ideja, — zahrope Ni- OlUi 1 ^ I i — Tako pravim tudi jaz. k_udi khi use je uka ideja, kajti tudi on hekam ' ritje. Razumem to. 'fBHi mezeg je ičTejafTcer mfireš llidl fld (Nadaljevanje na 5. strani) •• • OD_ ENEGA LETA DO DRUGEGA - — •_ — *» ■■ ■ ss ■-■V: ■■ r- ** * lil lil Iltlill r Sari so obleke, ki jih nosijo Indijke. Sedaj pa se tovrstne obleke začenjajo uveljavljati tudi v Evropi. Na sliki »sarin iz najnovejšega sintetičnega vlakna, ki so ga pred kratkim prikazali na neki modni reviji v Milanu Med počitnicami mora zlasti utrjevati svoje telo Velik pomen kopanja, sončenja, predvsem pa zračne kopeli Sola je za nami in začenjajo se počitnice. Mladih šolarjev v počitnicah ne smemo obremenjevati s pretira-' nim učenjem. Zadošča dnevno le pol ure pisanja, branja in kratka računska naloga, da ravno ne pozabijo vsega. Ce pa je ob zaključku šolskega ieta otrok prinesel slab uspeh, pa mati sama ve, kako ga mora kaznovati in prikrajšati za kakšno razvedrilo Pri tem pa ne smemo biti preostri, pa tudi ne preveč popustljivi. Ves prosti čas pa naj otrok izrabi za igranje in zabavo, ki naj si jo sam izbere, njegovo »igro pa nadzorujmo le od daleč. J ., i Otrok se mora na počitnicah čutiti popolnoma sproščen, svoboden '•tet' he Sme neprestano slišati materinega vpitja, kaj sme in kaj ne sme. Mati naj pripravi nekak urnik, ki se ga mora otrok (pa tudi ona sama) držati. Otrok naj čim več spi, deset pa tudi dvanajst ur, kajti spanje je za otrokovo telo zelo važno. Hrana naj bo v počitnicah lahka, čim manj slaščic in če si ob morju, nič čokolade, ko nastopi huda vročina. Otrok raj je večkrat dnevno, za zajtrk mu pripravimo svežega mleka, kruha z maslom ali marmelado (po možnosti prepečenec, ker je svež kruh za otroka v vročini teže pre-.bcvljivjj za kos*lo . kuhanega r,ža. zabeljenega z maslom, krompirjev pire ali zelenjavo lajmo skega ju, zamenjjpao meso dva do trikrat na teden z ribani:) Ttr sSdje. Popoldne mu™ rrdeka s-preprečen čerjo pa zelenjavo ali navadno , juho, ocvirto ‘ jajce ter kuhaš- nega sadja. Ce se odpravimo V OKVIRU LETOŠNJEGA LJUBLJANSKEGA FESTIVALA Posodobljen Goethejev «Faust» v Eksperimentalnem gledališča Kako si ga zamišlja režiserka Balbina Baranovič - Battelinova Eksperimentalno gledališče v Ljubljani deluje v okviru zavoda »Ljubljanski festivala in njegova duša je režiserka Balbina Baranpvič-Battellino, ki jo je tržaško občinstvo spoznalo kot režiserko »Re-kvijema za vlačugo». Izvedel sem, da pripravljajo za letošnji Ljubljanski festival posodobljeno varianto Fausta, in moram reči, da me zlepa ni kakšna predstava navdala s tolikšno radovednostjo. Poiskal sem režiserko v pisarni Eksperimentalnega gledališča in jo prosil za razgovor. Režiserji so navadno dinamični ljudje in Baranoviče-va je ultradinamična. Da bi mi na moja vprašanja o svojem novem in modernem konceptu uprizoritve Fausta Režiserka Balbina Baranovič-Battelinova """"■».......m. ih............ V novem filmu «Jovanka in ostale» bo Gina Lollobrigida kot Brynner Hja g0 Pirro je napisal ro-Vlja.' katerega dogodki se raz. zaJ? v Jugoslaviji v času ,^e svetovne vojne. Zgod-naslednja; Nemci zase-'ih trr v gozflt). Mri. po g0Tth ae «t*vnam >s Zan*ka borba. Neko d* v “°*ankfc — pa se zal. Jlg^ega netnSKčga kasen j«, domačini ostrite ° golega. Ta kafcen 'fta je Z(L krivična le njej, ki Vie„ zadeta tn ki' «br|$i pra-< ej(’ Pa naj nbsi na sebi to 'udi °n° un>formo», pat pa fcat 8'CUpini njenih prijateljic, in ° ,slGeheio zapustiti naselje Itlrt- 11 ~ v *ozd- v tak<‘m sn..IVjem življenju se dekleta »o , ene v grobe ženske, ki v^-Svibile vsako ženskost, ® žensko milino Razmere b, ti, prisilijo, da s« začno 'H protl Nemfcem, seveda j.. r***i partizanov. Jovanka uni^n° votLteljica te čudne w ška. Izkaže se, da so sposobna I letih pa jz kot bivša filmska junaštev, ki se lahko pritrer-j zvezda še posebno šla v za- Ce hočemo v njej spoznati lepo Glno, moramo dobro pogledati postane podobna in razpoloženju c,jP*ne borcev. Tudi nj j! a*vnost razpo.uze.ijw t-, , h njene druščine, $t*ne Pravi. da tudi ona po-e Sroba, na pol divja bt-hnv?. 8 časom k0 t* la,Je b *?aste)o. postaja spet ., * i bolj ženska, bolj človeška, skratka z novimi lasmi p.* prejinje ljubke i njeno sovraštvo jo kaznovali, da Jovanka SVPJfi SkUpjtio postane [prijateljica partizanov, kat» rina pomaga (v borbi.. Razvoj dogodkov privede do teaa, di| pt stanejo dekleta relo t«na- jajo junaštvom ostalih partizanov. Ob končani voj:u se dekleta vrnejo v svoj rojstni kraj in ljudstvo jih sprejme kot junakinje. Ne bomo komentirali vsebine tega romana, kajti dri.eč ji to od rgalnosti narodno osvobodilne bbjrbe v Jugoslaviji. Primerjava junaštva, bru. talnosti, grobosji deklet in podobno je ali potvarjanje dejstev ali v najboljšem primeru nepoznavanje ambianta ih raz. rner. Toda pustino to ob strani. ket nameravamo oh tem Spregovoriti le o novem filmu, ki bo povžbt po tem romanu ih ki ga bo v kratkem začel snemati italijanski prv duceht Dino De LaurenM.s Režiral pa ga bo Martin R.t: Glavna skrb režiserja in glavne igralke, ki bo V filmu poosebila Jovanko, pa je vprav v tem, kako priaazati filmsko umetnico z g 'lo gia vo. Glavno vlogo, lo se nravi Jovanko, bo v novem filmu, k bo nosil naslov «Jovs..ka in ostale«: igrala Gina Lill v brigida, O Gini Lollobrigidi in o njeni lepoti se je že veliko pisalo in upravičeno več kot o njeni umetnošti V zadnjih tišje. Danes se Gina sama pri. težuje, da gledajo v nje.i le lepo žensko, ne pa umetnico, ki bi lahko veliko dala. Trenutno bo morala prebiti nekaj časa v Hollywoodu, kjer snemajo film «Se nikoli tako malo«. Takoj nato pa bodo začeli s snemanjem «Jovanke iti ostalih«. In tedaj se bo postavilo sprašanje, kako prikazati Gino z golo glavo. Eilmski triki so znani in Gina Lollobrigida je že napravila prve poizkusne posnetke z ustrezno masko, i>, se kot taka zdi, kot bi tila sestra znanega umetnega piešca Yula Brynnerja. Reči smemo, da ni več tako lepa. Zdi se pa, da Martin Ritt kot režiser s to njeno masko še m zadovoljen. Ne bomo razlagali, kako si pri filmu pomagajo, vendar se zdi, da Gina Lollobrigida v sedanji n.aski ne ustreza in da bo morala po vsej verjetnosti svoje lase dejansko žrtvovati. Za filmsko umetnico, ki se več ali manj upravičeno pritožuje, da vidijo v njej le žensko lepoto in ne umet-p.ško sposobnost, bo zares hudb njen okras žrtvovati. laže odgovorila, me je takoj peljala v dvorano Gledališča v krogu, kjer so na sredi že postavljeni temelji za bodočo sceno njenega Fausta. »Slišal sem, da pripravljate nekakšno sodobno adaptacijo. ..» «Adaptacija ni okrnila Goetheja, izluščila je samo iz Fausta vse tisto, kar je tudi danes aktualno in živo. Morda se čudno sliši, toda tudi današnjemu človeku je absolutno blizu in v Faustu je veliko tega. kar živi tudi v današnjem človeku...» «Saj govorimo o današnji dobi kot o faustični dobi...« »Da. In Voduškov prevod nam je tako adaptacijo, tako transponiranje v sodobnost šele prav omogočil. Ntrša uprizoritev namreč ni prav nič podobna muzealni uprizoritvi... Oglejte si samo temelje bodoče scene, ki bo omogočila hitre prehode na primer iz katedrale, kjer muči Marjetico kes, naravnost v Walpurgino noč. Igralci vržejo samo ogrinjalo s spbe in že so v Walpurgini noči... Veliko polagamo na živo in svežo odrsko govorico — prevajalec Vodušek je obenem lektor — in naša skupna želja gre v to smer, da bi bila govorica v čim bolj sproščeni po govorni obleki... Predstava bi potekala brez pavz...s «In njeno trajanje...» «Brez glasbe približno poldrugo uro, z glasbo kaki dve...« »Glasba...?« «Seveda ne Gounodova. Ta je za nas neuporabna, je vse preveč romantična in sentimentalna. Glasba mora biti našemu času primerna, tako tudi ples, ki bo čisto moderen: pri tem celo rock and roli v stilizirani obliki. Naša Walpurgina noč — to bo ekstaza modernega družabnega plesa — rock and rolla, kakor _ je bil za časa Gounoda moderen valček. In plesali bodo igralci sami. Torej ne samo kostumi in scena —, tudi glasba in ples morajo odgovarjati duhu našega časa... Seveda so imeli specifični problemi gledališča v krogu vpliv tudi na sceno,..« »In vaši sodelauci — igral ci...?» »Nastopa predvsem mlajša generacija. Faust bo Andrej Kurent, ki je doslej kljub 'tioji mladosti uspešno odigral že vrsto vlog in obeta kot Faust novo presenečenje; Mefisto — Leopold Bibič, Marjetka — Kristina Piccoli...« «Piccoli...?» «Da. Ta mlada igralka je unukinja oziroma hčerka magistrov Piccoli, očeta, oziroma sina. Končala je šolo pri Piccolo teatro di Milano in študira »mim« pri Marcelu Marceauju v Parizu. U-tegne biti odkritje...« »In Marta...?« »Marto bo igrala naša Vika Grilova. Tudi vsi ostali igralci so izmed mladih, ki so se že obnesli v okviru eksperimentalnega gledališča. Koreograf je dr. Neubauer, ki je obenem tudi plesalec...« «Govorili ste o moderni glasbi...« »Glasbo je za novo adap- tacijo napisal prof. Vilko Ukmar, sceno pa zasnoval naš stalni insceruitor — ing. arh. Niko Matul.« «Vaš osnovni koncept...?« »Izhaja iz stališča, da je v Faustu zapop adena koncentracija, zapopaden suceus zahodnoevropske kul ture, ki ni samo preživela svojega časa, temveč je v slehernem izmed nas tudi danes še žira, če se tega zavedamo ali ne... Naša koncepcija izhaja s popolnoma drugačnega stališča kakor na primer Gounodova. Pri Gounodu je teža, je glavni poudarek na ljubezenski tragediji, medtem ko je teža naše koncepcije v filozofskem momentu, se pravi: nazaj h Goetheju! Faust ni neka abstraktna shema, Faust stoji trdno na tleh, to je živo napisana figura... Pri tem smo skušali v vseh momentih o-hraniti čudovito Goethejevo liriko, kljub temu da je u-trip našega časa* ki naj bi bil občuten v naši uprizoritvi, narekoval precejšnje zareze, kar se tiče lirike, od katere smo pa le izluščili vse one momente, od katerih bo gledalec največ i-mel...« »In razmerje Faust—Mefisto?« «Izhajamo s stališča, da je Mefisto v bistvu del Fausta samega. Najprej v jjrrt sceni, stoji Mefisto kot del kozmične sile . nekako V o-zadju. V ospredju je Faust. Potem, na primer že v Auer-bachovi kleti, se vlogi menjata. Tu stopi v ospredje Mefisto in Faust ostane v ozadju kakor njegova senca...« »Omenili ste Auerbachovo klet...« »Ne čudite se: ta klet bo pri nas MkAttenciahst/ičen bar. Goethe je sam uzel klet iz svojega časa, dresdensko klet, ne pa kletišče srednjega veka, kot bi terjala snov, Mi delamo isto — Auerba-chova klet je za današnji čaj« nemogoča, zato smo sceno prenesli v eksistencialistični bar, prav kakor smo name-sto, ramanftifih fdesov> rfeli «rock! and rolU), In kakor stoji prejšnji Faust v Auer-bachori kleti odklonilno nasproti dirjanju takratne »zlate. mladeži«, tako stoji tudi naš Faust odklonilno naspro* ti ekscesom naše dobe..,« »In pomladitev v čarovniški kuhinji...?« »Tu smo naredili nekoliko globljo spremembo. Kajti naš začetni Faust ni stari Faust ž brado, ki ga morajo šele čarovniške umetnije pomladiti; naš Faust je že v začetku mlad. samo odtujen življenju in namen čarovniškega obreda je. da prebudi v njem njegove speče nagonske čute, da prebudi v njem seks us, da gd zdrami iz njegovega prejšnjega asketskega žirij(tnjar Zato-smo vzeli samo »s tleti prizora... Kajti komai je tn krptki pri-zdt mimo; ie Plfdld. JBdrj4tka iz cerkve in FaAst se je takoj loti... V ljubezni med Faustom in Marjetko ■ smo hoteli zajeti celotni razvoj človeške ljubezni — stopnje Marjetkine ljubezni so tipične stopnje žene človeškega rodu... Kjer se pri ženi ljubezen šele prav razrase, tam se mož že umakne... Ko čuti žena, da je konec moževe ljubezni, ga s svojo žrtuijo vendarle reši in odreši. na izlet, dajmo otroku kruha s sadjem, sirom ali marmelado. Po kosilu naj otrok vedno počiva vsaj eno uro v zatemnjeni sobi. Kaj p£- s sončenjem? Sončenje je **!o ztfiavo in ko- ristno le, če ni pretirano. Pred soncem, torej, pozor! Otrok naj ima na hudem soncu vedre pokrito glavo, sonči naj s? le pol ure in naj se pri lem čim več giblje in igra, tako da ga sonce povsod ob-sije..,.,,^,. . . Kaj pa kopanje? Kopanje je prav tako zelo zdravo, ker krepi otrokov organizem in !e vsekakog priporočljivo, razen če *a v njegovem pri-meru zaravnik ni prepovedal. j&arum »Sm [predolgo v vodi, h kopanju g.-. n.e smemo siliti. Navadno s» mali sam zaželi .v vodo;; ce pa se vode boji, mu moramo ta strah počasi pregnati. Zamotimo ga z igro, najbolje z žogo, za katero otrok leta in če pade v vodo, bo šel tudi ponjo, ne da bi se prav zavedel. Po prvem dotiku z vedo, bo otrok dobil zaupanje in se bo pustil zmočiti. Zmočiti pa ga moramo hitro vsega, kajti počasno potapljanje vzbuja občutek mraza. Kaj pa zračna kopel? Ta vpliva zelo blagodejno na kožo in jo lahko prenaša tudi slabotno telo. Zračne kopeli vplivajo predvsem na kožno dihanje, ki ga zrak oživljajoče pospešuje: krvni obtok poživi, sice se razbremeni in okrepi, koža čim več izloča, pospešeno delujejo tudi ledvice, kar povzroča, da se izloča kar največ telesu škodljivih snovi. Zračne kopeli pa množijo število rdečih krvičk, in so zato priporočljive za malokrvne ljudi. Zal je še premalo znano, da so zračne kopeli zdravju bolj koristne kot pa sončne. Tako priljubljena porjavitev kože, kt nastopa pri sončenju se pojavlja prav tako tudi pri zračnih kopelih, razlika je le v tem. da nastopa pri le teh porjavitev bolj počasi, toda traja del j časa. Sistematične zračne kopeli so velikega pomena v boju proti tuberkulozi,,. i?X pa sp na to &e tudi danes premalo misli. Prednost <-Mračnih -kopeli pred sončnimi je v tem, da lede lahko prenaša *udi^>slab-ljfi4ftga|fiz*tf! in jih iali ko delamo v vsakem casu Se- T>ato . r. ttkozi . v*« leto. Zračna kopel naj traja v začetku 10 minut, pozneje jo podaljšamo na 20 minut, na pol ure ali še več, kakor nam pač dopušča čas. Ce nam postfid hladno ter nas začelo tresti, se morjim« gibati, zlasti če je vetVbvčo. Pčed zračenjem navadno namažemo kožo z oljem, vendaj pa moramo omeniti, da se glede tega večkrat pretirava. Zadošča le nekaj kapljic olja, da postana hrapava ih suha koža prožna in mehka. Boljša od mineralnih so rastlinska olja, ker jih koža laže vrskava. ■ Mazanje z oljem in masiranje kože pospešuje tudi rjavenje. Ugoden vpliv zračnih kopeli na krvni obtok pospešujemo z, istočasnimi dihalnimi vajami. Pri tem moramo paziti zlasti na pravilno iz-dihavanje: dobro je, če pri tem mrmraje pojemo ali žvižgamo kako poživljajočo melodijo. Pri globokem vdigava- zrak vdihavamo brez napora ir šuma. Ce je vetrovno in hlgdno, je priporočljivo, da zračno kopel združimo s primernimi telovadnimi vajami, zlasti je važno,- da zjutraj ritmično telovadimo vsaj dobrih 10 minut, kajti le tako bo zračna kopel dosegla sVoj namen. V zimskem času opravljamo zračne kopeli v sobi, zlasti e pred spanjem. Otroke moramo že v rani mladosti navaditi na uporabo zračne kopeli Zelo važno je, da se vsaj 20 minut na dan gibljejo na zraku popolnoma goli V otroku se na ta način vzbudi občutek telesne moči in lepote, kar je velikega pomena za poznejše življenje. Jutranje zračne kopeli opravimo pozimi lahko v sobi ob odprtem oknu, v začetku zadošča 5 minut, pozneje do pvl vre (seveda pa maramo pri tem telovaditi da se ne bi prehladili). Bolehnim ljudem dobro denejo zračne kopeli gornjega dela telesa, dihanje postaja globoko in krepi pljuča. Ni treba poudarjati blagodejnega vpliva zračne kopeli na noge. Ko pridemo opoldne in zvečer domov, sezujme čevlje ■ n 'nogavice tif hodimo bosi ali nataknimo sapdale. Za vsakdanjo nfeg0; telesa je potrebno, da se zjutraj, takoj ko vstanemo, goli zračimo 10 do 20 minut, da ob opoldanskem in večernem odmoru hodimo bosi in da se pred scanjem vsaj 10 minut zračimo. Ce je med šolskim letom to pogosto neizvedljivo, pa )e sedaj v počitnicah in na letovišču zračno kopanje samo slvar dobre volje in vztrajnosti. Italijanska moda si utira pot LONDON, 8, — V zvezi z 19. sestankom italijansko-britanskega gospodarskega odbora je turinski salon za modo (SAMIA) pod pokroviteljstvom trgovinskega atašeja pr) italijanskem veleposlaništvu v Londonu in u-stanove »Italian Trade Center« začel novo kampanjo za uveljavitev italijanske ■shode''na britanskem trgu. OROSKOP ZA DANES_ IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItKnilttlltlllHl DIMIR BARTQL nju p| je zlasti važno, da it Hfjf vnpnrintufi • i*i r*i 1111 umi im« uniiMMMNlMlHaftiiliii Za počitnice ob morju in v hribih Znano je, da se pravila mode spreminjajo od enega do drugega letnega Časa ter da so na primer pri nas povsem drugačna kot v severnih deželah ali pa v južnejših krajih. Nekaj pravil pa je vendarle takih, ki držijo skoraj povsod, Eno izmed teh pravil na primer zahteva, da morajo biti obleke za letovanje ob morju živih barv ter da si ženske ob morju lahko privoščijo tudi kakšno posebnost, ki bi je drugje ne mogle. Za počitnice v gorah ali na deželi pa Velja seveda drugačno pravilo, ki zahteva enostavna in praktična oblačila. To velja tako za jutranje kot za popoldanske in tudi večerne obleke. Kaj pravzaprav delamo, če smo na počitnicah v hribih ali na deželi? Zjutraj delamo navadno dolge sprehode, gojimo šport ali pa se kakorkoli drugače zabavamo na prostem. Razumljivo je zato, da mora biti tudi naša obleka primerna tem našim zabavam: dolge platnene hlače, široka bluza, ki je lahko tudi živo pisana, ruta za glavo in udobni čevlji — vse to spada k praktičnim dopol- danskim oblačilom. Tako ob-lečene ne bomo nič manj e-legantne in prikupne — nasprotno, takšna oblačila nas bodo samo pomladila in Se tiič strahu ne bopio imele, da si obleko pokvarimo ali pa zlomimo peto na čevljih. Za letovanje v hribih gli na deželi so primerne tudi obleke iz bombaža, ki jih bomo nosile tudi popoldne ali zvečer. Takšne obleke bodo imele vedno nabrano krilo, ki ga bomo okrasile z raznimi trakovi, položenimi ali prekrižanimi gubami >n 2 drugimi naborki. K takim oblekam bomo še vedno lahko nosile sandale z nizko peto in široke slamnike, ki nas bodo varovali pred soncem. Izbira oitlek, ki jih bomo nosile za večerne priložnosti, je letos zelo bogata. Vse večerne obleke 'so letos zelo e-nostavne in prav zaradi tega ljubke tn mladostne. Lahko jih ukrojimo iz bombažnih tkanin, iz piqueta ali pa iz čipk San Gallo. Te obleke so lahko enobarvne, pa tudi živo pisane. Mlajšim priporočamo široke obleke Z bogatimi naborki, ki jih bodo prepletle še s traki različnih barv, Tudi organdis zavzema v letošnji modi večernih oblek eno glavnih mest. V izložbah smo zasledile krasne vzorce organdisa, ki bo dobro služil namenu. Izrezi na poletnih večernih oblekah so letos ovalni in ne pregloboki. One pa, ki ljubijo svojevrstne modele, si bodo izbrale obleko z globokim hrbtnim izrezom. Pravijo, da moramo z letošnjo poletng modo biti čim bolj podobne junakinjam iz romana »V vrtincu«. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) •— Sprejeti boste morali ne. kaj važnih odločitev glede družine. Dan je ugoden za poslovne zadeve. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Mnogo neugodnih kritik na vžš račun: spoznali boste svoje prijatelje. DVOJČKA (qd 21. 3. do ?2. 60.) — Bolje je, če ostanete doma in se posvetite otrokom ali korespondenci. RAK (od 23. 6. do 22, 7.) — Le odkrit razgovor z ljubljeno osebo bo kos nekaterim vprašanjem. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) -r Sprevideli boste, da je to, kar ste smatrali za ljubezen, bila površna zatreskanost. DEVICA (od 23. 8 do 22. S.) —- Nekatere nepričakovane novice vas bodo zelo razveselile. Večer boste prebili v zabavni družbi. TEHTNICA (od 23. 9. do 2«. 10.) — Pritegnila vas bo izvirnost nekega novega prijateljstva; toda samo s pasivnostjo ne boste prišli daleč. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Končno boste sprevideli, da morate vnest’ nekaj reda v svoja čustvene zadeve. STRELEC (od 28. 11 do 20. 12.) — Z diplomatsko potezo se boste znebili neke nerodne obveznosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Iskali boste družbo dobro razpoloženih oseb, da bi premagali svojo potrtost. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) — Ne hvalite se s svojimi ljubezenskimi uspehi, ker utegnete doseči nasprotni uči. nek. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Nekaj skrbi na poslovnem področju: ravnajte previdno. — Kadar te potrebujemj ueduo nekam zgineš Gorfško-beneški dnevnik kalni kovinarjev livarne SAF06 oi& utJJ ;J sta govorila Bergomas in Pontini V Novi Gori« opera Člani ljubljanske Opere se 4. , julija .gostovali v Novi Gori- Pred livarno SAFOG sta bili|\čttaj',“' lagi katerih bo odmerjena ti šina prispevka. Prosimo tt prizadete, da v kolikor še * so javili nastale sprememb: to store nemudoma. Za t.ev vseh formalnosti naj 6 kmetje obrnejo v urade K*cf ke zveze in Zveze malih P#| sestnikov v Ulici Geppa pritličje med uradnimi ura®1 POZIVAMO vse kmetovalce, ki do se1 še niso vložili nobenega kumenta v zvezi z zakon®* c bolniškem zavarovanj1 kmetov, da se najkasneje “, 31. julija zglase v piša® Kmečke zveze in Zveze lih posestnikov med urad®1] mi urami, da bodo dobili vs* sedovali predstavniki lokalnih 1 potrebna pojasnila. S seb® naj prinesejo tudi posestne sle. Iz seznama je razvidno, da bo v Trstu ustanovljen pri trgovski akademiji «Carli» od- ža Delavskih zadrug in da se oblasti in v katerem naj bi bili zastopani člani sedanjega upravnega odbora in predstavniki delavcev. Ta odbor naj prouči vse možnosti, zato da se razširi distribucijska mre- Vozni red avtobusov ATA Od plitmskepa mosta; 7.15*, 9 >5, 12M, 14*5, 16.QN*, ftDO in 19.00. 111 Iz Sovodenj: 7.50, 10.00, 13.00, 15.29, 16.45**, 17.49, 1849*. Ob praznikih Pevmski most; 9.50, 14 50 15 m 50, 17.30, 19.00 in 21.00. Sbvodnje: 11.00, 12.25, 16.25, 18.05, 19.45*, 21.35. * vozijo Po Podturnu ** vozijo do pokopališča Navadni vozni listek 30 lir, povratni za pokopališče do 8.30 3" lir, nato 50 lir; ob praznikih 35 lir, povratni 5o lir. Vozni listek do letališča ob delavnikih 35 lir, povratni do 8 3 0 45 lir, ob praznikih 40 lir. Vozni listek do Sovodenj ob delavnikih 40 lir, ob praznikih 45 lir. TRAVNIK - LPCNIK . , Ch|E VokJt 'Travnik, Ul. Oberdan, Korzo Verdi. Korzo Italia, Ul. Aquileia, Most IX. avgusta, Id. Brigata Re, Ločnik (trg), S. Rocčb di Luzzinis, Ločnik (trg), Ul. Brigata Re, Madonoma del Fante,s Ul. IV no-\embra, Ul. Brigata Cuneo, Grojna- pevmski''«inost, Drevored XX. septembra. Ul. S. Chiara, UL Mameli, Travnik. Ob delavnikih Travnik; od 7.00 do 20.00 vozi Vsako uro. LoČnfk: od 7.20 do 20.20 vozi vsako uro. Ob praznikih Travhik; 9.00, 10.00, 11.00, 12.0h in od lS.00 do 24.00 vozi vsaki uro. Ločnik: 9.20, 10.20, 11.20, 12 -tn JO, od 16.90 do 00.20 vozi vsako uro. Navadni listek do mosta 30 lir, čez 35 lir; povratni do mosta 35 lir, čez 45 lir. Ob delavnikih do mosta 35 lir, čez most 40 lir; ponoči; ob delavnikih 35 lir, 4o lir, ob praznikih 40 lir ter 45 lir. TRAVNIK - STRAZICE CNI Vozi; Travnik, Ul. Oberdan, Korzo Verdi, Korzo Italia, Ul. IX. avgusta, Ul. Brigata Ca-sale, Ul. Montecucco, Drevo-led Colombo, Trg E. Toti, Ul. Brigata Pavia, Drevored XX. septembra, Ul. S. Chiara, Ul. Mameli, Travnik. Ob delavnikih Travnik; od 6.45 vozi vsako uro. Ob praznikih Travnik: od 8.45 ter od 14.45 do vsako uro. Navadni vozni listek 3o lir, povratni ob delavnikih 35 lir, po 22. uri 35 lir. Ob praznikih 35 lir, ponoči 40 lir. TRAVNIK - LOCNIK CRE Vozi; Travnik, Ul. Mameli, Ul. S. Chiara .Drevored XX. septembra, pevmski most, Grojna, Ul. Brigata Cuneo, Ul. IV. novembra, Madonnina del Fante, Ul. Brigata Re, Ločnik, do 21.45 do 12.45 22.45 vozi prekoračile razne bloke 9.904 osebe, od katerih 1.873 Italijanov in 8.031 Jugoslovanov. Z dvolastniškim dovoljenjem pa 2.082 oseb, od teh 952 Italijanov ter 1.130 Jugoslovanov. Največ prehodov je bilo čez blok Stupica, in sicer 5.918 prehodov, cez stranske bloke pa skupno okrog 6.000 prehodov. ——«»—~ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 30 stopinj ob 16. uri, najnižja 16,6 stopinje ob 5. uri. Vlage 58 odstotkov. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1, tel. 24-43. Kino v Gorici CORSO. 17.30: »Lovec na Mis-souriju«, G. Gable, R. Mon-talban, v barvah. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.30: «Car odra«, H. Fonda, S. Strasberg, v barvah. CENTRALE. 17.15: »Sinovi ve-_ soljstva«, M. Ray, D. Web-ber. MODERNO: zaprto. Obvestilo trgovcem Goriški župan prosi vse trgovce, ki v letošnjem letu niso še overovili obrtnic, da jih čimprej prinesejo na pro-tokolski urad. S. Rocco di Luzzinis, Ločnik (trg), Ul. Brigata Re, Madon-r.ina del Fante, Most IX avgusta, Ul. Aquilea, Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik. Ob delavnikih Travnik: od 7.80 do 20.30 vozi vsako uro. Zadnji ob 21.35*. Ločnik; od 7.50 do 20.50 vo-z;jo vsako uro, zadnji ob 22. uri. Ob praznikih Travnik; od 13.30 do 22.30 vozijo vsako uro. Ločnik: od 13.50 do 22.50 vozijo vsako uro. Navadni vozni listek čez mosta 35 lir, povratni čez mosta 45 lir, ob ;>raznikih čez mosta 40 lir. Ponoči ob delavnikih 40 lir, ob prazni-, kih 45 lir. sek za specializacijo za zunanjo trgovino. Nekaj več šol pa bo ustanovljenih na Goriškem in V Furlaniji. Med drugim bodo v Čedadu ustanovili kmetijsko strokovno šolo, v Vidmu pa bodo spremenili tehnično šolo v trgovsko akademijo. Pričakovali smo. da bodo na našem področju končno ustanovili kmetijsko šolo v Zgoniku, ki je nujno potrebna, saj j.e zadnji razmejitvi ni na našem področju sploh take šole ker so bile Plavje, kjer je bil kmetijski strokovni tečaj priključene Jugoslaviji. Spričo dejstva, da je kmetijstvo na našem področju, čeprav še ne popolnoma napredno, važen faktor splošnega gospodarstva, bi bilo zelo potrebno nuditi kmečki mladini primerno strokovno znanje Zgoniška občina se za to že nekaj let zavzema in je pripravljena nuditi vso svojo pomoč da bi kmetijsko šolo ustanovili v Zgoniku poleg osnovne šole. Za to šolo pa so se zavzele tudi druge podeželske ob činske uprave, ki se zavedajo njene važnosti in vloge za napredek kmetijstva in vzgojo kmečke mladine na našem področju. Nezgoda kolesarja 17-letni Gianfranco Ziegler. stanujoč v Ulici Vidali 6, se je včeraj zjutraj vozil na svojem kolesu z Opčin proti Bazovici. Zaradi nenadne slabosti je izgubil kontrolo nad vozilom ter pri padcu se je močno udaril z glavo ob tla. Nesreča se je zgodila kakih 10 metrov od križišča, ki vodi k Bazovici. Znanstveniki, ki sodelujejo na mednarodnem kongresu za geodezijo si ogledujejo meteorološko postajo v jami pri Briščikih iiiMiiiiJiiiimiiMiiniiiiMHiimiMMiiiuiiimiiimiiHimiiiHituiiiliiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiitimtiuiitiiiMMtiiiiiiiliiiiiiiiiiMmimiiiiiiiiiMitimimiH*« Iz sodnih dvoran s/ ---------------------------- Šofer se ni niti zavedel da je vojak padel pod Kamion Nesrečni vojak se je vračal z dopusta - Prizivno sodišče potrdilo nekaj obsodb zaradi nenamernega umora * vozi od kolodvora TRAVNIK-- STRAZICE CRI Vozi: Travnik, Ul. Mameli, Ul. S. Chiara, Drevored XX. septembra, Ul. Brigata Pavia, Trg E. Toti, Drevored Colombo, Ul. Montecucco, Ul. Brigata Casale, Ul. IX. avgusta, Korzo Italia, Korzo Verdi, Ul. Oberdan, Travnik. Ob delavnikih Travnik: od 6.30 in od 7 15 do 22.15 vozijo vsako uro. Ob praznikih Travnik; od 8.15 in od 14.15 dc 22.15 vozijo vsako uro. Navadni listek 30 lir, povratni ob delavnikih 35 lir, po 22. uri 35 lir. Ob praznikih 35 lir, ponoči 40 lir, Prizivno sodišče je zopet obravnavalo primer nenamernega umora, ki se je dogodil v prvih urah 4. decembra 1956, Tistega dne se je 21-letni Antonio Bertoz, ki je služil vojsko v IV. polku v Pordenonu. vračal p0 kratkem dopustu ki ga je preživel v krogu svoje družine, zopet na svoje službeno mesto. Da bi si skrajšal pot, je zaprosil 48-letnega Rinalda Stafuzza, stanujočega v Aiellu, ki je prav tedaj privozil mimo s težkim tovornjakom, če ga sprejme v kabino, Stafuzza mu je rad ustregel. Tako sta se skupaj vozila dober del poti, ko je Bertoz zaprosil naj ustavi, se mu zahvalil in izstopil, Stafuzza pa je odrinil dalje prepričan, da je vse v redu. Toda ubogemu Bertozi se je pri izstopu zataknil jopič in tako je obvisel ob kamionu, dokler se ni zgrudil pod kolesa, ki so ga zmečkala. Stafuzza je šele kasneje izvedel o tej grozni nesreči. Zaradi nenamernega umora se je moral Stafuzza že zagovarjati pred videmskim sodiščem, ki ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. To prvo razsodbo je včeraj prizivno sodišče v Trstu v celoti potrdilo. Tudi 35-letni Iano Olinto Martinuzzi, stanujoč v Reman. zaccu se je moral zagovarjati pod obtožbo nenamernega u-mora. Martinuzzi je s svojim motorjem povozil 14. novembra 1957 na poti iz Tricesima proti Vidmu 60-letnega Gio-vannija Morroe, doma iz Tricesima, ki je hotel prav tedaj prečkati cesto. Martinuzzi, ki je sicer videl Morročja, ko je mirno hodil ob cesti, si ni pričakoval, da bo ta nenadoma prečkal cesto. Zafb tudi ni mogel pravočasno ustaviti svojega motorja ter je Mor-roeja tako močno udaril, da je že nekaj ur po nesreči pod-1 se pripelje na razpravo ob- legel težkim poškodbam. Videmsko sodišče je Martinuz-zija 1. oktobra 1958 obsodilo na 4 mesece pogojnega zapora ter na plačilo odšKodnine. Prizivno sodišče v Trstu je to razsodbo potrdilo. Prizivno sodišče je obravnavalo še tretji primer nenamernega umora. Obtoženec je bil tokrat 39-letni Umberto Montanari, stanujoč na Car-boli 635, ki se je vozil 1. julija 1957 s svojim motorjem po Ulici Coroneo v smeri Ulice Carducci. V bližini sodne palače je povozil starega moža, ki je prav tedaj hotel prečkati cesto. 60-letni Alonzo Chiste, stanujoč v Ulici Pau-liana, je zaradi hudih notranjih poškodb še istega dne umrl. Sodišče je Montanarija 6. novmebra 1958 obsodilo na 6 mesecev pogojnega zapora in na plačilo odškodnine. Prizivno sodišče je tudi to razsodbo potrdilo. * # * Pred kazenskim sodiščem se je danes začel proces proti 16 osebam, ki so povezane s poskusnim pobegom iz tukajšnjih zaporov v Ulici Coroneo v noči od 22. na 23. november 1956. Obtoženca Marjan Cetin in Guerrino Fercovič, ki sta bila v zaporu pod obtožbo vohunstva, sta poskusila tisto noč pobegniti iz zapora. Preskočila sta že visoki zid, ki loči zapor od ulice, ko si je eden izmed obtožencev zlomil nogo in tako je šel beg po vodi. Policija je mnenja, da so obtoženima Cetinu in Fercovicu pomagale pri pobegu še druge osebe, med temi tudi nekateri uslužbenci zapora. Proces je bil že večkrat odložen prav zaradi težkoč v proceduri. Tudi včeraj je bil proces preložen, ker je sodišče sprejelo predlog obrambe, da toženega Fercovica, ki je trenutno v zaporih v Piacenzi (v zvezi z drugo zadevo) ter da se pokliče za pričo tudi Giovannija Desinarja iz Gorice, katerega izjave bi, po mnenju obrambe, nedvomno pripomogle k razčiščenju zadeve. 31-letni Menosperti Pasquale, stanujoč v Ul. Crosada 11, je bil 13. novembra 1956 v nekem baru, kjer je mirno pil svojo kavo. Poleg njega sta stala 52-letni Mario Tulio in 61-letni Carlo Persi iz Ul. Crocefisso 8 in se prerekala. Vse je že kazalo, da se bo prepir končal samo z besedami, ko sta se oba moška naenkrat tako razburila in segrela, da sta se spoprijela. Menosperti ju je hotel pomiriti in spraviti narazen, pa mu ni uspelo. Pretep je postajal vedno hujši In v kratkem je bil Menosperti v centru največjega tepeža. Nekdo izmed gostov je poklical policijo in ko je ta prišla, je bil prav Menosperti tisti, ki se je policistom najbolj upiral ter je bil tudi najbolj bojevit. Vsi .trije so tako prišli pred kazensko sodišče, ki jih je 15. septembra 1958 obsodilo: Me-nospertija na 4 mesece zapora, ker se je upiral policistom, Persija na 9 dni zapora, ker se je pravtako upiral policistom in še na 15 dni zapora, ker je policiste tudi žalil, Tulia pa na 1000 lir globe. Prizivno sodišče je razsodbo kazenskega sodišča včeraj potrdilo. O Preteklo noč je umrla v glavni bolnišnici 81-Ietna Maria Caris, por. Vecchiet, ki so jo 28. junija pripeljali v bolnišnico zaradi zloma desnega kolka. Cariseva je po nesreči padla na dvorišču pred hišo, v kateri je stanovala. izvedejo tiste tehnične spremembe, ki so postale nujno potrebne. 3. FILCEA - CGIL je prepričana, da bi na tak način l,:hko ustvarili zaupanje med oblastmi, potrošniki in zaposlenimi in da b\ lahko dosegli tudi tiste žrtve, ki so potrebne za dokončno ureditev podjetja. Nesreča motociklista 17-letni Giuseppe Bossi, st® nujoč v Sindisu pri MjU8 štev. 103, se je včeraj vozil n svojem motorju proti meSt,' Nenadoma je izgubil kontro nad vozilom ter se je skup® z motorjem zvrnil na _1‘ ' Pri padcu si je močno PoS e doval roke in noge. Bossi j> je sam zatekel na postajo B v Miljah, kjer so mu rane o vezali ter so ga, s prog*'«2 okrevanja v nekaj dneh P slali domov. ihiih«*® Razdelitev 300 milijard lir državnega posojila Bodo tudi tok «pozabili» na trž It sedaj je razvidno, da bodo zlasti denar namenjen za trgovinsko mornarico dobili predvsem zasebni brodarji Minister Tambroni je v torek predložil poslancem zakonski osnutek, ki nosi naziv »intervencije v korist gospodarstva« in ki se nanaša na razdelitev okoli 300 milijard lir, ki jih bodo dobili z novim državnim posojilom. Pred parlamentom je tudi zakonski dekret o omenjenem posojila in pričakujejo, da bo kmalu odobren. Predlog ministrstva Tambro. r.ija se nanaša na razdelitev odnosno na uproabo 284 milijard lir v okviru 17 poglavij. Prvo poglavje se nanaša na 12 milijard lir za nakup materiala za znanstvene ustanove klinike, 'laboratorije in univerze. Drugo poglavje se nanaša na vrsto pomembnih izdatkov v korist kmetijstva, melioracij, javna dela in pode bno. ANAS bo prejela 20 milijard lir za uredtiev nekaterih cest, nadaljnih 20 milijard pa uprava javnih del za občinske ceste. Ista vsota je predvidena tudi za ureditev nekaterih rek. Za okrepitev pristanišč je predvidenih 15 milijard lir in 1C za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. «Cassa del Mezzogiorno« bo prejela 29 milijard lir in zaostala področja Srednje in Severne Italije 12 milijard. Za okrepitev železniških zvez (šesto poglavje) je predvidenih 24 milijard lir od česar 20 za gradnjo drugega t.ra na progi Battipaglia -Reggio Calabria in 4 za progo Ancona - Pescara. Poleg tega so v naslednjem prglavju navedene še razne postavke za okrepitev nekaterih drugih šele;yH*kih zvez. Pomembno je osmo poglavje, ki se nanaša na trgovinsko mornarico, kjer predvidevajo izdatek 1* milijard lir, ki naj «i omegami! gradnjo 400 tiioč ton novega ladjevja tako, da bodo lahko odstranili okoli -pot mtHJona ton starih ladij. Naslednja poglavjB pa ^ nanašajo na; blagajno za obrtnike, ukrepe za kritje cd ujm, okrepitev zdravilni vrelcev, gradnjo zaporov _ sednih poslopij, in ntrraz i» liči® ukrepe. (Prav na koncu Jj predvidenih 2,5 milijard l'r • dokončanje javnih del v 1 s potresom, ki je 28 čece-j, hra 1908. leta bil v nah Messina in Reggio labria). Iz zgoraj navedenih P01 ,dat- kov je razvidno, da novi konski osnutek, ki predvid* teko obsežen izdatek v no nem poglavju ne imenuje tržaškega P gosp® rečno potreb stanišča in tržaškega darstva na splošno. Prav o temu zakonu, ^ nosno o razdelitvi teh st stev, pa je že obširno ra pravljala trgovinska zborn1^ in je že večkrat intervenif v Rimu, da ne bi prišlo oš' prepogostih pojavov, ko pridelitvi nekaterih sre' na Trst «pozabi». Vendar pa s tem še ni dstev čeno, da Trst na noben ne bo prišel v poštev r® načiB saj ie ra^ vidno, da bo o veliki 1 razpoložljivih sredstev v 1 . nici odločal odgovorni n1^ j ster za vsak sektor P°sevj5i To pa pomeni, da ,j končni rezultat od 0(^ocn,po-in vztrajnosti tržaških ®®!ovr. durskih in političnihh kr0'jjj Posebej pa moramo orneie\o še osmo poglavje, saj )e 4. značilno in zlasti za nase p0“ te«» ročje zelo zanimivo. Iz n8. poglavja je razvidno, neravajo vložiti ta sred prvenstveno v korist prle(1i, r.ih brodarjev. To Pa p°n'eše' da ne bodo gradili v PosP0j)i nem tempu ladje cJržaV-rja pomorskih družb in odg0^ splošnemu stališču se. vijll (pa tudi mnogih Prete vj« vlad) do državnih pomor ^ družb. Tako stališče jf tj naše pristanišče do s*cra|JI1-0v! neugodno *id dveh TSZ pd' en! plati pomeni, da ške ladjedelnice ne bodo . bile zadostnih naročil, ^„ drugi pa potrjuje bojazen, se tržaška trgovinska m° rica ne bo bistveno okreP in da bodo Trstu še primanjkovale redne PoB^ ske proge. jun v tti) Č predvaja danes 9. t. m. z začetkom ob K. uri in ob M.M ari nb^rostem barvni film: Italijo spremenili na roka. Operacija je trajala 4. ure, vendar je bila ta brez uspeha. Konica igle gre dalje proti srcu. štirje dnevi so že minili od druge operacije in kirurgi stalno sledijo napredovanju igle v pričakovanju najprimernejšega trenutka, ko bodo z novim kirurškim posegom skušali otroka rršiti. Upi še niso izgubljeni, pravijo zdravniki, vendar ne izključujejo možnosti, da bodo morali pri deklici napraviti operacijo tako imenovanega »odprtega srca«. ŽENEVA, 8. — Šolske učne knjige predstavljajo polovico vseh knjig, kar se jih na svetu tiska. Tako pravi statistika nekega poročila, ki je bilo prikazano na 22. mednarodni konferenci, ki jo je organiziral Unesco. V vsem svetu se na leto tiska 5 milijard knjig. Dve milijardi in pol izvodov je določenih šolstvu. V ZDA pride na 31 milijonov učeče se mladine 44 milijonov knjig, na Angleškem pa so 1957 za S milijonov študentov natisnili 15 milijonov knjig. V Sovjetski zvezi tiskajo na leto od 2 do 3 tisoč novih knjig v skupni nakladi 70 milijonov izvodov. Največ pa vendarle tiskajo na Japonskem, kjer so v 1. 1957 natisnili nad 155 milijonov izvodov učnik knjig. Ti podatki izhajajo iz uradni hrporoflT’, Tn je "5$ aržav dalo na razpolago posebnemu mednarodnemu vzgojnemu odboru organizacije Unesco, Trenutno predstavniki teh držav razpravljajo o tem v Ženevi, kjer govore o priporočilih, ki naj bi jih Unesco dal državam članicam, kako naj se izkoristijo šolske učne knjige. Vsaj lzmed glavnih sil De J13, tem področju, se SoHpi*‘0rej° zamisliti brez "" v anJa Francije; toda tkem Morebitnem evrop-Vends , kotniku bi Italija tatiip bila tretja, pakti- hjen. s Francijo bi zožilo je j manevrsko področno s.Za Nadomestilo za ti-^Slibir ^ dobila, bi mogla ^rišk-v. br' arabskih in to lb narodih (a prav !lla ?J?odročje, kjer bi Ita-WXle!a igrati nekakšno -^tojnejšo in pozitiv- Dogodek z mezgom (Nadaljevanje s 3. strani) njem netce-m -prm. Toda, dragi moj, nas ne nosi niti konj, riti mezeg, pač pa ona prava ideja, ki v naših glavah deluje kot motor in je od vsaja, k a« hi e Jjnega, %ioč-% WASHINGTON, 8. — Ame-.elšJta vlada je predložila mednarodnemu sodišču v Haagu tožbo proti Sovjetski zvezi za odškodnino v znesku 765.604 dolarjev. SZ naj bi povrnila škodo zaradi sestrelitve bomb. rika B-29, ki ga je skupina sovjetskih letal MIG novembra 1954 sestrelila v japonskih vodah. Ob tej nesreči je bil ubit tudi en ameriški pilot. Po ameriških trditvah je bilo letalo na svojem običajnem fotografiranju nekega pojptoka na severni strani otoka Hokaido. Fotografske pppnetke je letalo delalo v kartografske namepe. Ker so vsi poizkpsi za neposredno poravnavo propadli, je ameri. tka vlada izročila zadevo mednarodnemu sodišču. BOČEN, 8. — Vse od grebenov Mendole do vrhov Ore in Nova Ponente so policija in karabinjerji,na lovu za človekom, ki je po svojih potezah in značilnosti podoben blaznemu morilcu, ki je s samokresom ubil angleškega turista IVilliana Marmoyja in ranil njegovo prijateljico Ly drugih progah. Letos se je P0-svetil teku na 400 m in je hoj tel doseči francoski državn^ rekord. Cilj je dosegel Koelnu, kjer je v borbi z 0 ličnim Amerikancem Carls5?’ n«) le- nom dosegel 46”6, kar je boljši rezultat letošnjega ta. Nezadovoljen s tem usP*i hcm je Seye hotel poskusi s-ečo tudi v teku na 100 ] in tokrat je imel srečno rok s časom 10”2 se je namreč vrstil med najboljše svetovh tekače. ča*ov U' 1956 1956 1956 1959 1921 193* 1936 19*4 194» 194* Najboljši tekači vseh na 100 m 10.1 Williams (ZDA) 10.1 Murchison (ZDA) 10.1 King (ZDA) 10.1 Norton (ZDA) 10.2 Paddock (ZDA 10.2 Metcalfe (ZDA) 10.2 Owens (ZDA) 10.2 Dawis (ZDA) 10.2 La Beach (Panama) 10.2 Ewell (ZDA) Najboljši evropski tekač1 na 100 m v Evropi: ^ 10”3 Jonath (Nemčija) * u 10"3 Berger (Holandija) | jj 10"3 Stamberg (Švedska) j jj 10”3 Neckermann (Nem.) u 10"2 Mc D. Bailey (V. B-) 10"2 Fuetterer (Nemčija) j -j 10”2 Germar (Nemčija) 10”2 Hary (Nemčija) 10”2 Seye (Francija) 195* Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT _ -rr*4 MIŠKO KRANJEC: Povest o dobrih ljudeh ^ 63 Ker je tako govoril, ga je Ana pogledala in otožno rekla: »Potem moraš mene kaj hudo obsojati, ker nisem vso zimo nič delala?« Odmajal' je z glavo. «Ne, le kako bi te mogel obsojati, ko vem, da nisi zdrava, že zdavnaj bi umrla, če bi te silil, da bi delala. Čuvati moramo življenje vsakogar, ker vemo, kako ga vsakdo ljubi in ker vemo, kako grenko bi bilo za vsakogar, če bi ga s silo pehali proti smrti.« Obiral je kokošji hrbet in se konec koncev obrisal, pri čemer je ohrabril Petra in Katico: «Le jejta, draga otroka. Usoda kokoši, ki leži pred vama, ne bo nič boljša, ako bi se nam po vsem tem se smilila tako, da bi se ji odrekli.« »Ne morem več, dedek,« je odvrnila Katica »Preveč sem se najedla.« In Katica se je odmaknila od mize. «To bi tudi sam lahko rekel. In bil bi greh, če bi se danes še česa dotaknil. Razen tega pa se že vidim pod jablano, da kot sita kača ležim in se ne morem ganiti.« »Tudi jaz,« je dejal Peter. »Menil bi, da je bilo dovolj, zaradi česar pa se še ne morem odreči kozarcu vina, ki mi bo kaj prijetno del. Namestil bo bedro, kamor spada in kjer ne bo v nadlogo.« Nad takimi pohvalami je moralo poskakovati Anino srce, in drugega ni zmogla, kakor da se je tiho nasmihala. Pobrala je posodo, ko so pospravili kokoš in ko so se ljudje odmaknili od mize, ter odšla v kuhinjo Tedaj je Jožef privlekel iz žepa dve cigari, ki ju je že pred obedom gladil, vendar se je tedaj se odrekel prijetnemu dimu. Zdaj je eno ponudil Petru rekoč: »Saj ne boš jezen, če ti enkrat v življenju kaj ponudim. Sprejmi jo torej in si jo prižgi. Najsi je cigara gosposka stvar iiVjo lahko kadi samo še trgovec, kadar se pelje v mesto po blago. Ker pa sem jo kadil na prvi poroki, jo bom tudi zdaj, čeprav se mi zdi, da je grdo, da zanemarim v tem svečanem trenutku pipo, ki mi je bila prijateljica dolgih petdeset let in je prestala z menoj tudi marsikatero grenko uro.« »Jaz zase cigare ne morem, kvečjemu da bi bile tako poceni, da bi si jih tudi revež lahko privoščil. In v tem vidim krivico sveta, da dobre stvari lahko porabi samo, kdor ima denar, kmet pa dobi figo.« Jožef je namrščil obrvi in še bolj nagubal čelo. «Na dolgo bi ti odgovoril na take besede,« je rekel resno, »ker bi to tudi zaslužil. Vendar vidim, da nam Ana prinaša novo jed in moram pokukati v skledo, kaj je v njej. Zato ti bom rekel samo takole: brezbožno govoriš, Peter. Vidim, da te je prevzela ista stvar kakor mnoge ljudi na svetu. Nisi pa premislil, kakor tudi vsi drugi niso, kam take zablode lahko privedejo človeštvo.« Ker pa je Ana že položila na mizo skledo in krožnik, se je sklonil nad te nove jedi. Ana se je smehljala, ko je videla, kako Jožef zadovoljno kima, medtem ko je Peter vzkliknil: »Kje ste se pa, mamica, navadili delati tako imenitne zrezke, kakor jih vidim pred seboj na mizi!? In da ste se spomnili solate, me od srca veseli.« »Jožef,« je rekla, mi je nekoč pripovedoval, kako lep kos zrezka je dobil v šoli, ki mi ga je prinesel košček celo domov. Zatorej sem zadnjič, ko sem bila pri maši, povprašala šolsko kuharico in se še sama poskusila v tem. Na oko je stvar lepa in mislim, da ne bo brez okusa.« »Moj bog!« je vzkliknil Jožef, »pripovedoval sem ti res da o zrezku, vendar ne z željo, da bi tudi v najini hiši kaj takega prihajalo na mizo! Peter, razdeli nam, -vsakteremu po enega, jaz se bom pa malo zamislil, vidim, da me Ana čedalje bolj ljubi. Vidva s Katico sta mlada, pa ne bosta zamerila: saj bo tudi vama prišlo, kolikor pri Petru že ni mimo. Toda Videl bo vso stvar šele takrat, ko se oženi in ko dočaka petdeset let v zakonu. Izkušnje, ki si jih človek nabere v tolikih letih, bi lahko obvarovale marsikoga nesreče: toda je že nekaj čudovitega bodisi v človeški naravi bodisi v zakonu samem, da namreč niti dva ne hodita po istem tiru in docela enako.« Med jedjo je Ana rekla: «Jaz pa le mislim na tisti lepi dan pred petdesetimi leti. Oh, kako lepo je bilo Saj mi Peter ne bo zameril, če povem, da se pred zakonom skoraj niti nisva ljubila. Jožef namreč ni maral zame. Mati ga je prisilila k temu. Nekoč ga ni bilo k nam, kakor je tiste dni po zapisu v cerkvi sicer redno prihajal. Rekel si, da si bil bolan, jaz pa sem se že bala, da boš razdrl.« «Saj tudi nisem bil bolan,« je odvrnil, «nikdar v življenju nisem bil bolan. — Res pa sem premišljal, če ne bi bilo dobro razdreti, dokler je bil še čas. če ne veš, da bo zakon dolg ali kratek, se je bolje prej premisliti.« «To si razmišljal?« je rekla Ana in že so se ji orosile oči. »Zakaj mi tega nisi nikdar povedal? Saj sem vedela, da imaš skrivnosti, o katerih nočeš govoriti.« »Saj bi bilo brez pomena.« »Ne, to ni res.« »Saj sva se kljub temu poročila,« je odvrnil. »To je res, vendar bi bila vedela, da si me vzel brez trohice ljubezni. Jaz sem te pa vedno ljubila.« Zdelo se je, da je kanilo nekaj grenkega na ta prelepi praznik. »Bolje bi bilo, če bi bil o tem za vedno molčal.« »Saj sem dolgo nosil v srcu, čeprav sem že skoraj čisto pozabil. Toda še malo me ni mučilo. In zdaj se moram smejati, kako je vse minilo.« Ana je še vedno razmišljala, dokler ni rekla: »Zdi se mi, da me nisi nikdar ljubil... in to moram šele zdaj izvedeti. Kako me boli srce.« Jožef je nagubal čelo in odvrnil: »Ne govori tako. če pa boš še govorila, se bom vzdignil in sedem pod jablano. Ali mi moreš očitati, da sem v teh petdesetih letih ljubil katero drugo?« »To je res, da je nisi, toda ne vem če si mene dovolj.« Zdaj pa se je prestrašila, ker je videla, da se mu je spet nagubalo čelo. In znak, da je jezen, je bilo, da je privlekel iz žepa pipo, čeprav je ležala cigara pred njim. To jo je spi® vilo v solze. »Ne kadi!« ga je zaprosila. ,e «Zakaj pa govoriš tako, ko veš, da ni res.« Še vedno ' držal pipo v rokah, ko je rekel; «Reci, da te nisem ljubil!« «Ljubil si me,» je odvrnila. «Reci, da te nisem dovolj ljubil!« «Dovolj si me ljubil! Toda ne kadi zdaj pipe!« ■> »Da,« je kimal, »lahko bi rekel, še preveč sem te ljO -^ Poglej samo, kako je drugod. Ne rečem, da se samo pretep®3, reci pa moram, da se redko kje ljubijo celih petdeset Vedeti moramo, da se vsaka ljubezen nekoč utrudi in izr*0' Če seveda ni bila prava, velika ljubezen!« * Ana si je obrisala oči, nato pa rekla: «Spet si se razje* name! Ali je bilo potrebno?« »Saj se nisem razjezil! Toda kaj načenjaš take stvan' »Priznaj, da si se razjezil! Dokler ne priznaš, ne b° mirna in ne bom jedla.« »če se pa nisem!« »Peter, povej ti, ali se ni razjezil?« »Razjezili so se, to vsakdo vidi.« ■< »No, vidiš! Kako jezno je vzel pipo iz žepa! In na praznik. Tak lep dan si nam hotel pokvariti!« in videti > bilo, da se bo spet razjokala. «Da,» Je prikimal, »priznati moram, da sem se nekol^j razjezil, vendar bolj nase kot nate, in to zato, ker sem pripovedovati tako nepotrebne stvari.« »Zdaj mi pa moraš obljubiti, da boš do kraja snedel *** zrezek, ki sem ga napravila iz ljubezni do tebe!« »To bom tudi storil, ker me je šele zdaj zabolelo srce sem sprevidel, kako lahko bi bil vse pokvaril.« „ «Jaz pa medtem prinesem gibanico,« je rekla Ana in vst3;; od mize. «Rekla sem si, da mora biti za tak dan tudi gibanic”.j| »Če je tudi gibanica na sporedu, se bom takoj udobrovoU in se še enkrat pokesal, da je prišlo do tega.« (Nadaljevanje sledi)