■■■■■
\

S
I
Nij?«Žji ilerensld dneveik v Združenih državah
K> 8
Velja za vse leto
$6.00
Za pol leta.....$3.00 -
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto
TELEFON: BARCLAY 6139
NO. 58. — ŠTEV. 58.
Velike pošiljatve orožja v Mehiko.
CALLES JE ZBRAL 18,000 MOŽ
NA STRATEGIČNIH TOČKAH
Vsled tega se pričakuje treh velikih bitk. — Fede-ralci bodo naročili veliko zalego orožja iz Združenih držav. — Ameriška armada bo odposlala deset tisoč pušk in deset milijonov nabojev mu-
niči je.
WASHINGTON, D. C., 10. marca. — Mehiška vlada bo nakupila od armade Združenih držav 10,000 pušk in približno 10,000,000 nabojeV mu-nicije. Večina te zaloge bo prišla iz reservnih skladišč v San Antonio, Texas ali bo koncentrirana tam za dobavo v Mehiko. Te zaloge bodo dospele v Mehiko po železnici na točkah, katere bodo določile mehiške oblasti.
Povpraševanja so bila tudi storjena glede zaloge aeroplanskih bomb in glede strojnih pušk za aeroplane. V kolikor je znano, nima armadni zračni zbor nikakih posebnih zalog tega materijala, a ker stoji Hooverjeva administracija trdno za predsednikom Portes Gilom, bodo odrejene vse priprave, da se nudi vsaj omejeno množino tega materijala, če bi prišla tozadevna prošnja.
Brigadni general, FYank McCoy, je bil odposlan iz forta Sam Houston, Texas, da prevzame poveljstvo nad drugo divizijo. Nadomestil bo generala Bowley, ki bo odšel v Washington na službenem potovanju.
Generala McCoya so priporočili predsedniku Hooverju za imenovanje na mesto generalnega governerja Filipinov. Ker pa je bil prideljen aktivni službi na meji, ko se vrši aktivna revolucija v Mehiki, se domneva splošno, da ni bil določen za to mesto.
General McCoy je ameriški član komisije, ki skuša uravnati spore med Bolivijo in Paragvajem radi zadnjih mejnih spopadov. General McCoy pozna položaj ob celi meji.
Oficijelno naziranje v Washingtonu je bilo še včeraj zvečer skrajno optimistično glede priprav, katere sta uveljavila predsednik Portes Gil in prejšrii predsednik Calles, da zatreta revolucijo. S silo 18,000 zvestih federalnih čet v polju in na poti proti severni Mehiki, se domneva, da bodo revolucionarne čete poražene, kjerkoli se bodo sestale z rednimi četami.
Medtem pa priznavajo pristaši ustašev, da je bil padec Vera Cruza velik udarec zanje, da pa radi-tega ne bo Še tak ohitro zatrto revolucijonarno gibanje.
MEXICO CITY. Mehika, 10. marca. — Kolona največje armade, kar se jih je kedaj organiziralo v Mehiki, nekako I 8,000 mož, se pomika proti v^sM-skemu severozapadu, s Callesom kot vrhovnim poveljnikom. Čete se je gromadilo v bližini Zacate-cas, za katero se bo vršila skrajno važna bitka.
Najnovejši vladni komunikej je izjavil, da je bil počasno južno prodiranje vstašev ustavljeno v Si-kontroli Mazatlana. Vlada je zaključila svoj kc« naloi, v bližini Culiacana. Federalci so še vedno v muikej z naslednjimi besedami: —
— Vstaši ne bodo nikdar dosegli Mazatlana.
LINDBERGH 0TV0RIL NOVO
ZRAČNO POŠTNO ČRTO
Otvoril je zračno črto iz mehiškega glavnega mesta v Texas. — 20,000 ljudi mu je priredilo pozdrav. — Vrnil se bo, da se pridruži Miss Morrow. — Pisma bodo dospela iz New Yorka v Mexico City v 36 urah.
BROWNSVILLE, Texas, 10. marca. — Nov komunikacijski člen med Mehiko in Združenimi državami je bil skovan včeraj od polkovnika Chas. Lindbergha, ko je prevedel prvo redno dnevno zračno pošto med Mexico City in tem ameriškim mestom.
Noseč ložčtk t-ovor jHjšte in devet potnikov. me<l njimi dve ženski. je dospel ]*>lkovnik semkaj o<l tričetrt na tri iztočnem Standard v asa. Pozdravljen je bil od navdušene ljudske množice, katero se je cenilo na nekako dvajset tisoč ljudi. Med tema je bilo dosti odličnih avijatikov.
Iz Mexico City je odšel par minut prv<l osmo uro ter r>c ustavil za par minut v Tampico.
Pošta je bila prestavljena v Texas na Transport aerojiJan, da se jo odvede v San Antonio in od tam v Dallas ter naprej, v Chicago in na iztok.
Mehiška služba bo nudila dostavljanje •pisem med Mexico Citv in Xew Yorkom v teku šeist in tridesetih ur.
Polkovnik Lindbergh se bo najbrž vrnil na povratno potovanje ob polenajst.ih v nedeljo zjutraj, da se pnidruži svoji zaročenki. MLss Ani Morrow. Nikake defini-tivne objave pa ni bilo ]X>dane glede (poroke obeh.
Po zd ra vi j a j oč a mn ož i e a ti a zračnem polju je bila tako velika in navdušena, da je prišla popolnoma iz kontrole. Ko so tie kolega Lindberghovega aeroplana dotaknila tal. je prodrla množica ljudi skozi varnostne vrvi ter obkolila aeroplan.
Pilata dveh zrakoplovov, ki sta spremila Lindbergha iz Mexico City, ssta imela te/koče. da izvedeta varno pristanje radi množice.
Lindbrejjh in njegovi potniki so ostali v kabini, d oči m so uradniki pognali nazaj ljudske množice.
Xa ducate aeropanov je priletelo semkaj iz različnih delov dežele. na proslavo. Med njimi je bila tudi Miss Amelija Earhardt, prva ženska, ki je i>oletela preko Atlantika.
ZMRZNJENO MESO V ZAVOJIH
Nov proces omogoča razdelitev vseh kosov mesa v posameznih paketih. Meso je zmrznjeno, ne da bi se mu poslabšala okus ali kvaliteta.
ADVERTISE in "Glas Xarocla". 44GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
CHICAGO. 111., 10. marca. — od novim jn-ocesom bodo hišne gospodinje lahko kupovale sveže goveje maso, prašičevino ali ja-r-ujetiuo vsake vrste, zmrznjeno in zavito v (posamezne pakete.
Proces, katerega je izpopolnil Clarence Birdseve iz Mass., omogoča zmrznenje mesa na tako nagel način, da ne povzroči raztrganja muskularnih celic z izgubo rnets ne ga soka. kot pri navadnemu zmrzne nju.
Kadar se jih kuha ali peče imajo vsi zmrznjeni steaki. chopsi, rostbeefi vse znake sveže odrezanega mesa, ki ni bilo zmrznjeno.
Mesto jMJKtane dejanski mehkejše, brez izgube kvalitete. Okus, ba rva in redila vrednost, vse to ostane.
SLOVENSKA VEST.
Pri družini našega za-stopnika Mr. Jožeta Zelenca v \Vauke*;anu. Ill, se je oglasila dne 10. marca gospa Štorklja ter 'pustila devet funtov težkega sinčka za spomin. Mati in otrok sta zdrava. Xaše iskrene čestitke!
Mati ustrelila hčerko in sebe«
ST. LOUIS, 8. marca. — V napadu umobolnosti je ustrelila Mrs. K rage svojo petnajstletno hčerko ter izvršila nato samomor
MODERNIZIRANJE TURČIJE
Armada za boj
proti povodnjim.
PRAGA, fV kodo vaška. 10. marca. — Četrt milijona vojakov, ki pripadajo redni in rezervni armadi, je bilo mobiliziranih na Če-hoslovatikem, da zgrade ovire T naporu, da se pretpreči vnaprej n*odepolne povodnji vsied tajanja ledu in snega ob Donavi in
■ -
__M_
Dva zdravnika pridržana.
JOHNSTON CITY. Tenn.. 10. marca. — Dva zdravnika iz Eli-zabethon sta bila včeraj zvečer
C
aretirana na temelju obtožbe n-mora. Ta o»btožba je sledila smrti Roberta Grimistaff. dvanajstletnega dečka iz Sciotha, v bližini tukajšnjega kraja, ker sta baje rzvr">ila operacijo radi vnetega slepiča, iko sta 'bila, oba pijana.
REPUBLIKANSKI VODITELJ MANN JE ODSTOPIL
MUSSOLINI PROSLAVLJAL PAKT MED VATIKANOM IN VLADO
Mann je odstopil, ker niso vedeli, kam naj ga uvrste. Prosilci za službe moledujejo pri predsedniku.
JPri uravnavi rimskega vprašanja ni bilo niti premaganca, niti zmagalca. — Obe stranki sta popolnoma zadovoljni. — Papež se je zadovoljil z najmanjšim delom ozemlja. — Popolna verska svoboda v Italiji.
WASHINGTON, I). C.. 10. mar-— Polkovnik Horace M*ann, južni manager za republikansko narodno organizacijo tekom kampanje leta 1928, .je zapustil svojo sliLŽbo.
Celo p red no je Mann odšel, j«* pričela armada politično nezaposlenih .s svojim pohodom proti Washingtonu in ta pohod je postajal vsaki dan bolj resen radi zahtev posameznih ali skupin.
Ista, skrivtnost, v katero se je ponosno zavijal Mann tekom kam-]>anje, je bila tudi vzrok njegovega ipadca. On sam ni vedel, kje da stoji, kajti narodni komitej je "brl proti njemu in predsednik Hoover ni storil nobene poteze, da ga izbacne ali pa podpre.
Nikdo drugi vključno narodnega predsednika Worka. ni vedel, kakšno stališče zavzema Mann in vsled tepra je zapustil včeraj svoje mesto ter dal izraza svoji želji, da se vrne v svojo privatno odvetniško prakso.
Ko je odstopil, je polkovnik Mann prepustil vse svoje težkoče direktno predsedniku Ilooverju.
ZEPPELIN BO NAPRAVIL TRI POTOVANJA
RIM, Italija, 10. marca. — Danes popoldne se je sestala fašistična skupščina v tukajšnjem opernem posloj u. Glavni govor je imel ministrski predsednik Mussolini, ki je razpravljal o uravnavi med papežem in italijansko krono. Poudarjal je, da je bilo vprašanje zadovoljivo rešeno ter da ni niti na tej niti na oni strani niti zmagalca niti premaganca.
To je biLa njegova prva javna objava glede sprave med Vatikanom i ji italijansko krono.
Zadevo je označal kot dogodek največje važnosti, ne sanio za Italijo. pač pa za ves svet.
I)an 11. februarja 1029 bo slaven v zgodovini, kajti tega dne je bila sklenjena lataranska pogodba. v kateri je sveta .Stoliea priznala italijansko kraljevino pod vlado savojske kraljeve družine, 7. Rimom kot glavnini mestom.
Mussolini se je jako pohvalno izrazil o papežu, ki je zahteval zase najmanjši del ozemlja.
O d noša j i meti italijansko vlado in katoliško cerkvijo bodo prisrčni in prijateljski, toda tudi vse druge veroizpovedi bodo uživale v Italiji popolno svobodo.
MORILEC DEKLICE NA VARNEM
Morilec deklice je bil ujet v skednju, potem ko si je s streli priboril pot iz ječe. — Dva od treh beguncev ujeta pri Water-town.
Xa povelje Keinal paše bodo podrli vse stare na njihovem mestu moderna poslopja.
nioseje
no«, r.
ter zgradili
Zeppelin bo napravil tri potovanja v Združene države tekom poletja, nakar bo obkrožil svet.
"Graf Zeppelin", ki je obilskal Združene države v preteklem letu. bo poletel semkaj zoj>et v maju. kot je objavil včeraj F. W. von Meister, po njegovem imenovanju kot posebni ameriški zastopnik Lniftschifbau Zeppelin Co. v Priedrichshafen, Nemčija.
Naproxen je bil, da naj izve od mornariškega departmenta. če bi oi bilo 'primerno nastaniti veliko zračno ladjo zopet v Lakeiiarst, X. J. nekako krog 10. maja.
Najmanj dva nadaljna obratna potovanja fpreko Atlantika se namerava vprizoriti še tekom tekočega leta za "Graf Zeppelhia", najbrž junija in julija, kot je rekel von Meritier. Razventega pa se namerava vprizoriti potovanje krog sveta v štirih presledkih z usta vi jen j i v Tokio, San Diego in Lakehurst. Kot deviško potovanje vodljivega zrakoplova v to de-želo. imajo nameravani poleti iz Friedriehshafena v Lakehurst namen nadalje dokazati uporabnost zračnih ladij za transa t lantiško potovanje. Potniki, pošta in eks-pres bodo prevedeni kot poiprej.
Nikake objave pa se ni podalo gbnle prevažanja potnikov na vožnji krog sveta, a že sedaj se sprejema j>otnike za potovanje maja meseca, čeprav se ni še do ločilo prevoziiine. "Graf Zepipe-lin*' bo zopet poveljeval dr. Hugo Eckener. kateremu bosta pomagala njegova zvesta in zanesljiva tovariša, kapitana Lehman in Flemamnjr.
Program ne bo nasprotoval o-nemu. ki se tiče raziskovanja Severnega tečaja in ki se bo vršilo leta 1930.
Glede tega ipoleta <ata se do-go-vorila dr. Eekerner in dr. Nan-seu.
POTTSVTLLE. Pa., 10. marca. Elverez Miquel. osem in dvajset let stari morilec, ki je pobegnil :z Schuykill okrajne jetnišniee včeraj zjtraj. je bil ujet včeraj zvečer v nekem skednju pri Cres-sona. tri milje od tukaj, od državne po'icije. Ivo se je upiral aretaciji. je obstrelil .Miquel korpora-la Fleminga v glavo, a njegove rane se ne smatra za resno.
Miquel. ki je rekel, da je Cu-banec, je obstrelil včeraj zjutraj nekega jetniškega paznika s puško. ki je bila utihopljena v njegovo celico v Bibliji.
Miquel je bil obriojen na smrt v električnem stolu dne 25. marca radi umora Lujize Jacks, stare devetnajst let, pred nekako enim Letom.
Neka ženska, ki je baje vtiho-
ka otvorjena. da se dovoli jetnikom, uslnžbenim v kuhinji, priti ven. je Miquel posegel skozi o-grajo ter prijel za lase svoiega smrtnega sovražnika Haasa. Ob istem času pa je pokazal revolver.
Haas je bil prisiljen odkorakati ipo hodniku navzdol do jetniškega urada, kjer je sedel Ilov Green za 'pi/salno mizo. Miquel je obdržal oba mirna, dokler ni ■vstopil neki ipaznik. Morilec mu je rekel nato, iija odvzame .ključe Kov Greenu. Vnel se je boj. Miquel je ustrelil dvakrat in en fctrei je
zadel Greena v nogo. Xatv» je tapila revolver v lirbliji, je bila Haas ^I**1 j^ška vrata in Mi-
pridržana za nadaljno zaslišanje. Ona je Mrs. Clara Fessler iz Sumit Station, v bližini tukajšnjega kraja.
Načrti Miquc-la so bili skrbno zasnovani. Ob pol petih zjutvaj, ko so bila vrata glavnega hodni-
quel je izginil na prosto.
SYKA-rrSK, X. Y.; 10. man a. Dva treh kaznjem^ev, ki so ušli iz Auburn jetnišniee v nedeljo j*o-noči. sta bila ujeta včeraj zvečer na peščenih ravnin ali v bližini Watertowna.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. B00 ........ % 9.30
M 1,000 ........ % 18.40
44 2,500 ........ $ 45.75
44 5,000 ........ $ 90.50
44 10,000 ........ $180.00
▼ Italijo
Lir 100 ................$5.78
44 200 .............$11.30
300 ......................$16.80
44 500 ......................$27.40
44 1000 ......................$54.25
8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t norim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4;
za $300 — $6.	^
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljSe pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumeta glede načina
nakazila.
izplačii-a po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI8TOJ BIN O $1.—."
3AKSER STATE BANK
82 COBTLANDT STREET,
Telephons: Barclay 0360.
NEW 70EE. N. JL
___s__
_____
#
GLAS NAKODA j i
_________List slovenskih delavcev T Ameriki.	1 ^ 7s,ooo	j
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York,,N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879	~	TKLEPOW- RARfTT.Ay fn«9 _ NEW YORK, MONDAY, MARCH 11, 1929. — PONDELJEK, 11. MARCA 1929. ~ ~ VOLUME XXXVII — LETNIK XXXVTL


GLAS NARODA, 11. MARCA 1929
GLAS NARODA
(SLOVENK DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, President	Loma Benedik, Treasurer
HČERI ANGLEŠKEGA LORDA RUTHVENA
Place of bmrineaa of the corporation and addresses of above officer« t »3 Cortland t St., Borough of Manhattan, Ner York City, N. Y.
GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
SSa celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado_______-..........$6.00
3* pol leto____________________43.00
ga ietrt leta _____________________.$1.50
Za New York ta celo leto —$7.00
Za pol leta_______________________$3.50
Za tnosemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta _________________$3.56
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj t« praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občuje jo. Denar naj »f blagovol- poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narožni-kor, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
**GLA8 NARODA'f, 82 Cortlandt Street, New York, N. J Telephone: Barclay 6189.
—J—tictt-r ■ ■ ■ —	■ —
VSTAJA V MEHIKI
NihcV ni domneval, da se l>o vstaja, ki je preti kratkim izbruhnila v Mehiki, tako zelo razširila.
Prati Gilu oziroma Callesu so se združili elementi, ki niso imeli dosedaj nieesar skupnega.
Vstaši sicer ne bodo zmagali, ampak bodo poraženi i ji sicer z javno podporo Združenih držav.
V	Wsahingtonu je bilo namreč sklenjeno, da bo ameriška vlada javno stopila na stran mehiške vlade, da bo dala <iilu na razpolago ogromne množine orožje in milnici je ter mu nudila sploh vso moralno in materijalno podporo. I i I	9 -
Tu je zadostna jamščina, da se vstaši ne bodo mogli dolgo vzdržati.
Tudi vstaši so z orožjem precej dobro preskrbljeni manjka jim pa ene stvari, ki je neobhodno potrebna v modernem bojevanju — manjka jim ae ropi a nov.
Združene države bodo poslale mehiški vladi aero-planov, kolikor jih bo hotela, lil se tem je poraz vstašev /e vnaprej za jamčen.
Vstaši razpolagajo s puškami in topovi, dočim imajo oziroma bodo imele vladne čete na razpolago zrakoplove. strupene pline in bombe s strupenimi plini.
V	modernem bojevanju padajo bombe od zgoraj, strupeni plini se vlečejo po tleh proti sovražniku, za priboljšek pa še malo tekočega ognja.
Vstaši si ne morejo nabaviti takega orožja. Že vsaj Jako lahko ne kot si ga bo mehiška vlada.
Vladi so solidarne in si gredo v tem oziru na roko.
V	tem slučaju se bojuje mehiško delo ob strani Gila, ( allesa. Almazana in Oritza.
< e bi vstaši zmagali, bi proglasili vojaško diktaturo ter z brutalnim nasiljem zatirali delavce in male kmete.
V	sled tega si je iz srca želeti, da bi zmagal Gil.
\ tem slučaju nima ameriško delavstvo nič proti
.VNOKMWOOO « UI10CHWOOO, K.
Kla -si tako podobni, da ju niti pri jalteljice ne Značilno je. da hčeri	dvojčici,
morejo razlikovati.
Novice iz Slovenije.
pomoči, ki jo nudi Hoover jeva administracija Gilu i Callesu.
Toda položaj je treba razsojati z višjega stališča. To washingtoiisko intervencijo bo treba smatrati za preeedeu-čni slučaj.
Danes sc piuitajo proti mehiški vladi elementi, ki fce bili pri zadnjih volitvah poraženi.
Jutri pa lahko uveljavi vlada ostre odredbe proti delavcem.
Ker bi prošnje in protesti nič ne zalegli, bi se delavci poslužili skrajnega sredstva.
Na koga bi se lahko zanesli v takem slučaju?
Xa ameriško vlado in na Hooverjevo pomoe gotovo ne.
Ženska vodila policijo,
<'!iK A<;o. m., 10. marca. — Pogum žene nekega detektiva Vtfpričo k rogelj treh gangster je v. je doxedel danes do artMacije dveli teh ba tuli tov.
JanH.-s Kvan *e je vozila e» svojim moifiu ter drema otrokoma «2 avtomobilom, ko je bila nje-tna pozornost vzbujena v sled stim-1 j/vega vedenja treh moških. Detektiv je *rtopij ven ter poslal svojo žena, da pokliče <lruge polici-«
»te.	v ,
| Ko se >, vrnila « karo »policij-je t»ko&i liyan na ttraajijcnc- kam Nforijraje aia
skočili na neko karo ter ©tvorili open j.
Konečno se je posrečilo polici-ji ujeli -dva bandita.
Francija zanikala
Troekemu vstop.
PARIZ. .Francija. 8. inarea. — Kot je postalo danes znano, je francoski kabinet v svoji zadnji ji odklonil prošnjo Leona Troc-kega, da se mu dovoli Iri vanje v deželi. 1 ^
Olasilo «e je, da je temeljil sklep kabineta deloma na dejstvu, da je »e pravoraočen pred davnimi leti i.adan ukrep, ki izganja
, Sni'- _ .	. . i
1 rockega z& ve&rfo iz Francije. I
/jp - :'-"-. »"T
Divji lovec v temi ustrelil tovariša.
19. februarja dopolduv >e je razširila v Kranju v ust <» nesreč-iii drami iz življenja divjih lovcev. Novico mj prinesli kokrski vozniki. gozdu med Suho ir. Preddvorom je ustrelil v Umi tovariš tovariša .s katerim >.e je bil napravil na divji lov. Žalostni do-godeik »priča tudi. kako >e baš sedaj ižkorišča nesreča divjačine po naših gozdovih in poljih ko ji že izredna zima sama grozi s poginom. Razumljivo je. da ravno divjim lovcem prihaja ta nesre-a v dobro, ker jim je izvrševanje njihovega zločinskega pokli-ea kar najbolj olajšano.
Tako sta govorila v va*>i llote-.nožah ob glavni jezerski cesti m til Preddvorom in Visokem po-.estnik Janez KaJan in posestnikov sin Joža Zaplotnik, da poiskri-Vita svnyo divjelov-ko srečo. Ko je 18. febr. legla na obširne goz-l-ove me l Pred o sijajni in Pred-Ivorom tema, sta odšla Kalan in Zaplotnik oborožena s puško preko Kokre v goztl proti Sulei. Pri-Iružil tse jima je še tretji tova-roš. V gozdu so ločili in se raz-te>pli vsak na svojo stran.
Malo preti ,polnočjo je «])azil Jože Zaplotnik nedaleč pred seboj. črno jvosftavo. ki rse je v sne-eru 'previdno premikala. .Menil je. ia* ima prc.l >eboj srnjaka. Hitro je dvigil jntško in nameril. Po prvem strelu >e je postava brez glasu premaknila naprej, nakar ie Zaplotnik' vnovič rpomeril in u-strelil . . . Postava je omahnila v sneg. Ko je Zaplotnik priskočil, la pogle<la plen, je šele na svojo -rrozo spoznal v ustreljeneu — tovariša Kalan a.
Kalan je bil še pri življenju, vendar isa mu krogli prizadejali v trebuhu globoki smrtnonevarni rani. Z velikimi napori je Zaplotnik spravil nezavestnega Kalana na nje'gov <lom v Hotemože. Čez nekoliko časa se ji> ranjenec res se nekoliko osvestil: poklieali so duhovnika, ki ga je pre videl, kma-ht <pa je nesrečiiež izdihnil.
Xesreena snirr tovariševa je tako p rebrni il a stori k-a Za|»lotnika. da je oklenil, da se sam prijavi orožnikom. Dopoldne se je zgla-
i sij na orožniški citaniei v Šenčur-J ju, odkodrr ga bodo po zaslišanju izročili sodišču v Kranju.
Psmreeni Kalan, rodom z <Jol-nika. se je priženil v Hotemože teh zaijiiisea ženo in dva otroka.
Žrtev nesreče in mraza.
Z vlak um je pripeljal v ljubljansko ■splošno bolnieo litijski o-b-či!:.ski slu«*« Zaptršek starega mo-
f . ' . i pa je pri tem nenadoma spo<lraiii-!
i Jo. vendar se je še toliko uagnil ; v istrau. da ga vagon ni zadel, pač pa je \Ttaknil j>od kolo levo roko. Kolo mu je šlo čez prs<e ter mu odtrgalo vse razen palca. Tovariši. ki so prihiteli na njegov krik, so ponesrečenca takoj dvignili ; ter obvt*sti!i o nesreči želez.raške-i ga zdravnika dr. Avramoviča. ki ! ga je za silo Obvezal, nato pa odredil. da r>o ga prepeljali z rešilnim vozom v spl.«šno bolnico.
Ponesrečeni Smraje je uslužben kot prem i kač na železuic-i že nad štir-i leta in bi imel -pravkar postati definitiven. Po končanem o-krevanju ga bo železniška uprava gotovo prevzela zoj>et v >luž-bo ter mu od kazala lažje delo.
Aretacija železn carskega žeparja.
Služkinja .Marija Rej>ovševa, iz Novega metfta. je ie dni z brzo-vlakom i r. Beograda potovala v Zitgreb. Na progi med Novo <ira-dršk-o in Nov.sko je zadremala in zaspala. Poleg nje je sedel neki mlati človek, ki >e je na videz držal indiferentno. Ko pa je videl, da dekle trdno spi. ji je z nožem razpara*! žep in vzel knjižico s 1G00 dinarji gotovine. Ko se je prebudila je sopotnikom povedala. kaj se ji je pripetilo. Vojaki ki r-io se vozili v istem vagonu, ^o začeli neke potnike prerskavati. nakar je neki potnik hotpobeg-
PREROKOVANJE MADAME LAHE
ža. ki ga je mr<_z onesvestil v o- lti!i- VoJaki ga zadržali in pre-koliei Št. Jurija. <> nesrečnem	»ašla pri njem ukradeni
letnem starčku Štetdnu je znana j ^enar-
naslednja Žalostna preteklost: , Zagrebu so ga izročili poli-Stefin je bil svoje dni precej | eiyu kjer je povedal, da je rodom premožen kmet. ki je imel pose- j ix Gračan v Medjimurju, sedaj Stvo v Lnpniei v litijski okoliei. brez]>oseln. Izročen .je bil zagrebškemu sodišču.
Pravijo, da j«' prava Indijka, Prorokovala je Hriaudu, PiLsud-skeniu. Pangalosu. Pašieti in drugim političnim glava in \ Evropi. Cesarju Vdjenm II. je ž<* 1. 1911. napovedala prevrat in izgubo prestola; tudi cesarja Karola j.* bila opozorila, kaj gn «"ak;i. Predsedniku Doumergue-u je inc-nv naprej za la.i natančna napovedala padec franka fza kar pa seveda oi bilo treba biti nikak prerok . <io-spa Laila se tača^ mudi v Pragi, a se n: naravnost izrazila «> usodi (,'eškoslovaške. Pae ]»;j je napovedala. fla b > nu'sra septembra komunizem v Rusiji dogo »polaril in .se umaknil monarhiji > Cirilom na prestolu. Me d Italijo in Anglijo bo na.>ial spor v Afriki, pn-sebno radi Egipta. V Nemčiji h meseca oktobra ohole' zunanji minister go>p<xl Stresomann. Dru-!ge nesreče n»* bo. L<* v Indiji | začenja orjaški hoj ni"d Uiudujei i'li mohiftnedanei, ki utegne imeti posledice tudi v Evr >pi. — Oh sklepu je pozvala gospa Laila snikarja, ki jo je intervjuval. naj ji stavi kako vprašanje, ki zanima vse sloje prebivalstva. "Kako dolgo bo še mraz" — je vprašal "-a*-nikar. "Približno o.-em dni." je odvrnila mad?me, "potem bo po-' stalo topleje.*'
.Mož je bil doma iz okolice Trži šča na Dolenjskem. Ko je« Stefin prodal svoje posestvo nekemu Smarčami, je krenil « kupnino v žepu v svoj rojstni kraj. Med potic pa se je izvršil v samotnem gozdu na nočnega potnika roparski napad. Stefin je prišel ob ves svoj nove«. re£il si je le golo življenje.
< >d tedaj se je- -potikal uek<la-posestnik štefin okoli kot be-rač. Kad je prijel za delo. samo la -e je pošteno preživljal. Zadnja leta pa ga je starost vsega iz-"•npala. H- dil je po vsem litijskem okraju in prowil vbogaiiue. Nihče mu ni odrekel kota v hlevu, niti »rostora ob skled:. Saj ^o poznali Stefina še iz prejšnjih časov, ko je bil petič en mo>ža-k in je prišel na beraško palieo zgolj po utsod-nem naključju.
Ko M' je 22. februarja izvedela po Ijiliji žalostna novica o Ste-finu. iki ga je mraz do malega u-gonobil. je zo-pe.t oživel spomin na njegovo žalostno prigodo.
Huda nezgoda na glavnem kolodvoru.
23. februarja okrog 8.1o se je pripetila na glavnem kolodvoru huda nc-reea. katere žrtev je po-stal -'Vl-Ietni premikač Anton Smraje. doma iz Tomačevega.
Smraje je nastopil zjutraj nhiž-bo na glavnem kolodvoru, kjer je bil zaposlen pri premikanju tovornih vagonov na tirih ob skladiščih. Ob imenovanem času je hotel na tam št. .'i podložiti pod tovorni' vagon coklo. Nesrečniku
CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA
PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO
Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko.
Za najboljšo postrežbo obrnite se na —
Sakser State Bank
^ 82 Cortlandt Street, New York City
Smrtna kosa.
V Čakovu je dne 17. februarja 'izdihnil v uaj!ej*ši moški dobi star 44 let sodnik ondotnega o-krožnega sodišča Fraujo (Jlogo-vec. Pokojnik, v Medjimur.jai ]>o-pularna osebnost, je -bil eden izmeti redkih medjimurskih inteli-geutov. ki >.o že dolgo pred vojno smotre no delovali za uacijonalno prebujo svojih rojakov, kakor jo je propagiral dr. 1. N. Novak.
—	V San Ivenm je umri "27. letu starosti Dušan Dekleva.
—	V Ljubljani je preminula Katarina Skrajnarjeva; vdova po d orno bi*, evid. oficijalu.
SEBE JE VIDEL V FILMU
O pretresljivem dogodku poročajo iz Budimpešte. V kinu Terminus so predvajali film. ki je bil pofmet še za časa ca r is t ič nega režima v Rusiji. Med raznimi dogodki je bil tudi prizor, ko sta car in carica obiskala neko vojno bolnico v Petrogradu. Na platnu ie bilo prav dobro videti carja, carico in komandandanta vojne bol-niee. Nenadoma sc je pa razi eg-d po kinu obupen ki*ik. Neki priletni rnož. ki je sedel v ]>rvi vrsti, se je oncsvešeen zgrudil na tla. Iz kina so ga prenesli v čakalnico, kjer se je kmalu zavedel. Bij je tako ginjen. da je komaj govoril. Pripovedoval je solznih oči. da je ruski begunec in da je samega >ebe videl na platnu. On sam je bil namreč poveljnik vojne bolnice, katero je obiskala carska dvojica. Ko je zagledal sebe v paradni uniformi polkovnika se je tako razburil, da se je onesvestil. MoŽ. ki je bivši gar dni častnik, se piše Vasilij Maritnov. Čim se je nekoliko okrepčal, je odšel ves potrt domov.
SAMOMOR V ŽRELU OGNJENIKA
Grozen način samomora sta si izmislila dva zaljubljena parčka na Japonskem. Skočila sta\v žrelo ognjenika Asamajame. Nedavno sta prispela v mesto Kuruzava dva gospoda z dvema damama in j zadovoljil
Pri zadnjih volitvah niso bili deinokratjo »amo poraženi, ampak imajo v s%-oji blagajni velik deficit.
To je z"*pet dokaz, tla nesreča
li kdar sama ne pride.
*
Na vsem svetu je baje samo dvan«.,.-t ljudi, ki razumejo Einsteinovo teorijo.
Tudi jaz x m bil objavil par poglavij o tej zadevi, dasi teorije he razumem. Vprašal sem razne ljudi, ki so dali različne odgovore. Najboljši je bil še odgovor nekega doAvntownskega rojaka, ki je -pravil teorijo s pruli iu procesu i v zvezo.
*
I V-itelj je predaval učencem o opicah. Meti drugim je tudi ugotovil ;
—	Gorila kriči kot človek, če se prestraši. Ali ste še kdaj slišali
—	Ne še. — je odvrnil šolar-ček. — Tega pa še nisem slišal.
Zakričite enkrat, go>.jK>d učitelj. *
{ '• hočeš voziti aVtomobil. moraš dobiti licenco, če se hočeš poročiti, ti tega brez licence ni mogoče.
Nekateri celo pravijo, da je licenco za avtomobil težje dobiti, kakor licupeo za ženitev.
iNo. zato pa nekateri v zakonu
tako slabo r ona jo.
*
Neki učenjak je dognal, da za-dobi vino boljši okus in da je podobno dvajset let stari kapljici, če s(* napelje skozi njega eb-k trični tak. Tako elektrizirano vino tudi ne živce ne vpliva.
To je mogoče res. Jaz-ne bom delal takih poskusov. ampak se bom z opresniiu
se naselila v hotelu, kjer so >e zaljubljenci prijavili kot zakonci. Eden je trdil, da je inženjer. drugi je pa hotel hiti zdravnik. Kmalu (>(» prihodu so napravili dozdevni zakonei izlet k žrelu Asamajame. odkoder se niso več vrnili.
Pač pa je prišel v mesto Anglež, ki je ves prestrašen pri pove-
Oh, da bi bilo opresnega tja do svetega Martina dovolj.
Murvsoliui je včeraj jako hvalil papeža in Vatikan.
Slavil je papeževo skromnost ter izrazil svoje zadovoljstvo, da je bilo težavno vprašanje med italijansko vlado in Vatikanom re-doval. da je od daleč videl, kako'seno na tako ugoden način. />ta prišla na rob žrela dva moška j Papež najbrž ne potrebuje Mus-z dvema damama in kako so se vsi ( solinijeve hvale, štirje slekli in izginili v dimu. ki Oziroma že vsaj ponosen ne mo-se je valil iz ognjenika. Ko je ve-_ re biti nanjo, ter dim odpihal. ni bilo o izletnikih duha ne sluha. Anglež se j -
Prohibici>ke odredbe bodo o-
napoti! na kraj, kjer so malo prej strejše.
stali izletniki. Našel je samo nji- Za kršilca osemnajstega amend-hove oblek", kar je pričalo, da so.menta je določena kazen petih let
in deset tisoč dolarjev globe. Huda kazen 1*1 vLsoka globa. Kljub temu bo pa še precej voile steklo v morje, predno bo začela sama voda teči po grlih Ame-
vsi štirje .skočili v ognjenik in našli grozno smrt v žareči lavi. T/, mesta so takoj poslali pomožno ekspedicijo. toda vse i-kanje je bilo zaman. Samomorilci ni.-o zapustili ničesar, kar bi pripomoglo rrk incev. k ugotovitvi njihove identitete..	*
Hoteli so ostati udi po smrti ne«- Izgnani bivši boljševuški wdi-nani. Zhnimivo je. da ognjen-k Ij(?on Ti*ocki se nahaja v Ca-A^amajama že davno mika	rigradu in i»iše -voje spomine.
morilce. .Lani je skočiio v tega ognjenika osem samomorilcev. med njimi še>t žensk. Po .0-1-njem primeru strašnega samomora je pot na ognjenik zastražena n policija nikomur ne dovoli dosfj-pa do žrela.
Angleške ženske postanejo sedaj »povprečno 60 let stare. To je enajst let več kot pa leta 1890.
Britanski infanterisst nosi normalne opreme fil funtov, ameriški-pa do s^tlaj 98 fvmtov.
Elsie Jams zbolela v Parizu.
PARIZ. Francija. 10: marca. — Zdravniki so objavili včeraj zvečer, da se je stanje Elsie Janis, ameriške film-ske igralke, sicer nekoliko dzboljšalo, da pa je ser vedno dovolj resno, -da bi ne bilo varno operirati jo ra-di vnetega slepiča. Temperatura, povzročena od influence, je še "vedno; zelo vi-soki ;	-
' '' * • , + t Mias Janis je preti kratkim rbo-
ROJAKI, NAKOCAJTE SE NA "&LA8 NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNZTMB V AMERIKI.

Coolidge je začel pisati svoje spomine.
L«jk) in pri|>oročljivo je. da o-stane na papirju, kar so doživeli ugledni možje. Pa še nekaj drugega je. Pisanje takih iq>oniinov tudi prinese na tisoče in tisoče dola rje v.
*
Govoreči filmi so najnovejša iznajdba v kinematografski umetnosti.
Ne vem. če ^se bo stvar obna-da.
Prej je lahko človek v kinematografu že vsaj udobno zadremal, za na prej pa to ne'bo mogoče, ker
ga bo govorjenje motilo.
*
V .soboio je jugoslovanski kralj zopet sprejel v avdijenci zastopnika Tnited Press ter mu pojasnil položaj v deželi.
Namignil je, da diktatura ne bo kalila in da ne namerava postati nikak Mussolini.
Je boljše, da ne. Kajti en Mussolini vsemu srvetii popohnoma za-cboertnje. Oziroma en Mussolini je
Italiji in vsemu -svetu pj»eveč. *
Tre i in Slovenci so si <po saiača-ju precej podobni. Zato sta tudi njihova patrona tako "blizu skupaj. Sv. Petriefc 17. marca, sveti \ Jožef |pa 19. marca.


- t
.... . .... . _ .^'-t-L
----—. --!
KRATKA DNEVNA ZGODBA
VEČERJA PRI VELIKEM ZUPANU
Velike vojaške vaje *.-o bile po-' >»'bno dobro napele. Kretanja .so; bila pravilna, naredila se ni no-1 b»ria napaka: .sovražnik >e je dalj točno preuiasrati.
1'ri paradi. > kariero .so .se vaje! končale, ho .se zbrali v.s i prvaki oblasti. Naredilo *e je kra>no vre-i me. ki j.- 'ženskemu .spoln dopusti-: lo, da se je oblekel vdru*rič v ti->ui lepa obla i" i la. katerimi je v pri-, eft k n letnega ča>a slovesno otvo-ril svečanosine dirk«-. Tribuna je. bila prenapolnjena občinstva.
Po sprevo Sil, ki .v j«r končal j med enodušnim odobravanjem, so, .se ljudje razšli na vse strani, in \>aj tisti častniki, ki niso bili dolžni. da peljejo moštvo na/aj v vojašnice, m) se po/ur il i. «la >e po-klonijo fj«»pem in hčeram višjih funkrijonarj^v.
Velik župan, ki ><• je raz-»ovarjal. že več "-asa z naddavkarjem. <ra je m nkrat	ko je videl, fla
je šel mimo polkovnik Verdelin.
—	Dober dun. <lra<ri polkovnik, dober dan! Presrečen sem. da < Vam smem .stisniti roko.
—	Pojrled 110. DuelosovKako .
pa se kaj imate? —--In «ro-
spa soprog« ? — — —
-— llvala lepa. čisto dobro--.
Le; dan. kajneda : Za parado — —l,
—	Presneto pripeka .solnee--,
—	Ne zabavljajte — — — Va- ■ si oklepniki bleste čudovito — — , Ali veste, da je Vaš polk naravnost sijajen!
—	Ne rečem, tla ne---Pa
tudi Vam moram east; tat i---
Kes očarljivo ljudstvo — — — ,
—	Predobri ste----So res
dobri in patriotični ljudje---,
Ali morda nameravate ostati nekaj e;ssa v našem me.sui *
—	Žal ni mosrotV — — — Moram se jutri zjutraj vrniti v Pari r---Pričakujejo me v voj-K
ni šoli —--
—	Zelo obžalujem — — No. te- |; daj nam vsaj storite to veselje, da pridete k nam na večerjo?.
—	Tisočkrat se Vam zahval j 11- ,
jem. dragi moj Dnelo-ov--Pa j
se bojim, da bi bil brezobziren, j •
—	N ikakor ne. nikakor ne, prav j
veselilo nas bo--—	i
—	Zares tie morem--nisem;,
opravljen za družbo —---ves <
prašen — — — v stari unifor- 1 mi —• — —	ij js-3
—	Le nobenih ceremonij — — — saj sva sama s ženo — — — Kar hitro s«* doma malo pokrtači-le. Računam gotovo na Y<ts--1'
—	Vam pa res ne morem odre- ' r' — — — Na skorajšnje svide-
4t	1
Ko je veliki župan zapustil polkovnika Verdelin«. j«' imel to	1 ].), d i j je zopet srečal naddavkar-
'ju. ki ga je zadrževan še dobre če-j trt ure. Potem je srečal oblastnega predsednika, ki se je razjrovar jal 1 \? njim n>kaj časa o nekem lokal-J i n?ari vprašanju srednji važnost .» Kakor hitro je bil prost, pa ga ie; /.<■ dohitel župan, ki je prežal nanj.J in inn je pripovedoval prilično, ~a-t 'Hi i v slučaj iz občinske statistike. Komaj je župan odš*l, /.<■ ■ je (stavil predsednik sodišča in "" mu nikakor ni prihranil poročila ; o ruhoviti opazili, ki jo je bi! r.i-[ pravil ta dan, 111 nato je prišel še i v roke gimnazijskemu ravnatelja,! prrdno se j«* mogel vrniti domov 1 na \eliko županstvo.	p
Sedma ura je odbila, ko je vitle- š la prihajali soproga, ki je bil medtem že pojKilnoma pozabil na polkovnika, umiram že od lakcte. ■} L 11 i 110 sediva k mizi!	n
—	Samo toliko potrpi, da m nekoliko umijem roke, draga moj J,
odgovoril gospod Duelosov, in J potem sem Ti na razpolago.®* V« udar pn lahko že veliš, da p:>- j strežejo.	{1
V'liki župan in velika županja j <>ta večerjala veselo in z izvrstnim tekom. Po večerji pa sta šla v so-j s bo za kadilce, kjer si je prižgal ? g-;>pod Duelosov izborno havanko. 1 dočim si je gospa izbrala iz ko£ari---\ ee ročna dela mnogobarvm niti za svojo 1»'po cvetlično prepro- 1 '/o. Ol) osmih je zadonel zvon pri -j v>topnih vrati.
—	file j. je rekla velika župani- v ja, obisk....	}
—	Prinesejo naj prigrizek, je odvrnil veliki župan.	j
Ko je bil izgovoril te besede, je , slu^a napol odprl vrata.
—	Gospod veliki župan, nek go-spo i je v salonu.	(
—	Prav, kaj hoče ta gosi>od ■ j,
—	Ne vem — — — V salonski ] suknji je — — — z lepimi privi- , lianim'i brkami.... izgleda kakflfr• \ častnik------c
—	Za božjo voljo! je vzkliknil ( veliki župan ter pobledel; ta je pa ] dobra! Lepo reč sem napravil? j.
—	Kaj se je vendar zgo<lilo? je \ vprašala velika županja.	i
—	Srečal sem prL paradi polkovnika Verdelina, povabil sem ga na večerjo — — — in čisto pozabil j
sem 11a to! —--Sicer pa se •
tudi ne pride k večerji ob osmih; zvtčer.
—	V Parizu ne večerjajo prej.
—	Končno, kaj naj storimo?
—	Pri moji veri! Ni izhoda, moramo tra sprejeti — -Tean. recite kuharju, naj p': ide seiu.
Čez nekaj trenotkov se je javil kulrar s čepico v roki.
—	Franc, je rekla velika žima rja treba bo napraviti večerjo —
—	Dobro, gospa velika županja.
—	In .vicet- imenitno večerjo. Franc, je pristavil gospod Duel..)-1 sov.
—	Dobro. gosjiod veliki župan.i
—	Za tri osebe, Franc----;
—	Prav, gospa velika županja.]
—	Iu hitro, Frane. zelo hitr .
— Prav, gospod veliki župan j
Veliki župan in velika županja sta krenila v salon. Polkovniki Verdelin. zelo rdeč. zelo blesteč in. zelo liropeč. se je naglo dvignil: J
—	Izvolite oprostiti, gospa; ee' zamerite, dragi moj Duelosov---j
—	Zakaj neki. gospod polk.»v-, nik. je dejala velika županja, --aj i vendar nismo malomestneži, saj j>-. šele osem ura — ■— —
—	Ves sem zmeden — — —
—	Saj vemo. je pristavil veliki župan, da v Parizu niste vajeni, večerjati pred osmo uro.
—	Oh! Duclosoy---
—	Res je, je vztrajala velika županja, ko me je moj mož obvestil. da Vas je zaprosil na večerjo. mi je še prav posebno naročil
ne pričeti pred osmo uro —--
Ali ni tako Emil ? — — —
—	Istina — — — r 1 j siguren sem. gospod polkovnik, da bomo še vedno mi ti.-ti. ki se bomo zakasneli in da prej kot v četrt ure večerja ne bo pripravljena.
Kazvil se je živahen razgovor med velikim županom, veliko županjo in njihovim go.>tom. Go- j spod Duelosov je bil duhovit, «ro- j spa Duelosov ljubeznjiva in pol-' kovnik galanten.
Oh pol devetih je upravitelj napol odpri vrata in sporočil, da je, večerja pripravljena.
Polkovnik je uslužno spremil » gospodarico. Prišli s-> v jedilnico. kjer se je večerja pričela tiho kakor je to navada v dobri družbi. Slišati je bilo le žvenket žlic j na porcelanastih krožnikih, ki so bili napolnjeni s slastno juho. Sicer pa j* kuhar storil pra\eate <"*u-deže. V pol ure je bij sestavil in 1 izvršil izvrstno in obilno večerjo. J kateri bi polkovnik, ki je bil slad-j kosnedež prve vrste, brez dvoma I
izkazal vso čast. da ga ne bi bila ]
J
VNOVČENJE VLOG in TERJATEV v STAREM KRAJU
Na podlagi zelo ugodnih dogovorov smo v stanu vnovčiti vloge v dinarjih in lirah v največ slučajih brez kakih zadržkov, ter izplačati tukaj protivrednost v dolarjih v najkrajšem času. Mogoče nxm je tudi dobiti sem denar za prodana posestva ter iz zapuščinskih pologov pri sodniji.
Za točno ureditev vsake denarne zadeve v starem kraju se obrnite na
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
oČividno zadržala .-»krouunvt in obzirnost.
—	Torej, fr«v*p<Ki polkovnik, j U"koliki> postrvi — — —
—	i 1 vala. res u-- morem. Duclo-
s'»y! S.-ni >•• že natroa! /, m- d je-|- ' 1 ■ jo.
—	fiaspotl polkovnik. Vi st** pa : j res pravi hinavec, komaj da	-1 se redkvice dotaknili. Ne <ia.;?. se'1
vendar tako prostiti. .-aj nimamo t
ni«"esar dru^sra več, lore j---i
i _ f •j— Gospa, sanio \ am na ljubo: ^
I toda Vi mi morate pri tem drugo- i
I vati.
—	Glejte, tudi jaz .>e jiosl 1 žim — — —	i
i
—	Pa D11 e J o m * v ni'>ra * d---
1
i— Uho. Duelosov! Kaj vidim. V pa ne je^te ni-"!.... T rej. vzemi'" , j vendar že m-kfiliko [>< >'- .t<> Vam
, res ne bo šk( -lovalo!---
i
1 I11 uboiri DneJ<->oy >.- m 'r.1 ' , otlločiti.	1'
• j \'ečerja je potekala št- <io>?i v - L selo v udar ne po\>r-m !iepri.>i!j -- . no. (iosp ■< 1 p- lkov: ik md po dvakrat pokušati od vsake jedi; ] zaman je poskušal po prvem napadu na mastno jetrno (>a-t ] umik v lepem redu. hoeeš n "eš j > 1 je moral naskočiti ■uiova in pro-svoji volji napraviti 1-110 vzr ^ v pozlačeno skorjo. T" ia — kak- r , da !>i l»il uiranil ei-to po-el»v.: p. ložaj svojih <ro-T it'	<
čividno s hudomušnim za»r-vol.i>t-
Pomaga olajšati bolečine lumbaga
in r^matizrna
f lied Cross 1 ;
^ Dohro so prilega hi htti
!
vom prisilil, da so ga posnemali.' in jedli obilno.
Kmalu }>o kavi >e je polkovnik,; rde-"- v obrazu od navala iš: i1 m v o«* i t n i zadregi, poslovil, sk:;-' eujoe >..- na utrujenost, ki jo j •! povzročil naporni dan. Komaj ; bil dobro i-.irinil. /.* >ta se vrli :
_	I
župan in velika županja opustila
v fotelje, pozvonila in z umirajo-j
č m irlasom zahtevala dve časi k.;-1
t
inilie. Polkovnik pa se je p- : vračal v >voj hotel in vzklikni!. Hudiča!
Nekoliko dni na to >e ni'-raij muditi veliki župan teden dn v-Parizu. Dan po svojem priho iu j srečal na bulvaru polkovnika X'- r-j delina. *	I
—	Dober dan. dr- <r? ju-lk-e nik. nr; je /aklieal že od dale-"- v liki žunan, kakor liitr-- tra i" 'a; .:-
r j
zii----No tor-j. kako se pa ž •
kaj imate, odkar nisva več imela ,ve>elja Va- videli!
-— Ah! Duelosov. ne -irovoriU* mi o tem.... P.olan .--m kak r
—	— — Sli.' me p »vabil i i v--Čerjo kaj n ■ da ? — — — X > • -bro. č -To	lul pozalii! na t - —
--Pa sem že ve-'-erjal v -vo; i-.!
hotelu — — — Sem pri- » <•■■< r — m h. da se opravičim, ker >em m: .-lil. da sta že vstala od mi/-4 — —
—	Toda ker >1a naiin- -ak da. .-e nisem upal nič re"i — — — i'e-daj razumete, dve večerji za nore*, doma — — — Drutra ui" je --polnoma uničila !	}
—	Potrled no. kakor mi! i-4 vzkliknil lah k -mišljeno irospod v--l: -.
ki župan.	* !
i ^
NAZNANILO.
-
Naročnikom v državi Pennsyl- , vania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik naše- , ira lista	;.
Mr. Joe Černe in ga obenem rojakom +oi»!o pri-, -poročamo.	Uprava lista.
KDO KAJ VE kje >e nahaja . Lt »VRE EltŽKN. doma iz Pre- ' zida. štev. 178. naj mi poroča. Vladimir Potočnik, pekiirija, štev. 178, Presid. Hrvatska. Ju- ■ goslavija.
IŠČEJO SE DEDIČI KDOVr iz '
Kakidca. \ s-ak naj pošlje svojo izjavo, ko j naj se napravi - po-! s,-m vom in denarjem, na sodnijp : v Cerknico ali na oskrbnika: Ivan Gregorič, štv. 131, Rakek, 1 Jugoslavija. 1
' i
SKUPNA POTOVANJA
v
JUGOSLAVIJO in ITALIJO
ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI
tekočega leta:
po Francoski črti preko Havre: 14. MARCA, S. S. PAlilS, Velik-.ii«..*iii izlet ->. APRILA, S. s. PARIS
if. MAJ A, S. S. ILK 1>E FRANCE. (Slavni pomladanski izlet
25. JI'KI J A. S. S. PARIS, (ilnvni ]»olotni i/l,t 2-|. JULIJA. S. S. ILK D K FRANCE
po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA. S. S. V C LCAN IA 22. MAJA. S. S. PRi:sli)K\TE WILSON 12. JULIJA. S. s. VI LCANTA
po Holland-America črti preko Boulogne snr Mer: 2G. APRILA. S. S. STATEXDAM
Za te izi« te s<» nam dodeljene najlKdj.še kabine. _
Za na dalj na pojasnila pišite na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Npw Vnrt v v
Mrliči med nebom in zemlio,
Iiombavu. v*'dno / >. pr;>'<-,i »arzizma. prvotne per^ij>ke v-r ■ .i«' je usta nov ! '/,<•'•!>■	;.
vetela še zaeasa šivani«!..- ^r. lo (J.11. pO Kr !. dokler t /.;•- r! noiianiedanskl mtr. Ta vt-ra u<'i netra samega Boga, po/.na angele} n nadangele in zi-hwa o.i ■ mi ;ov " dobre niLsli. dobre l»e.>ede. | i - '!>ra dejanja " ; ve"«.-; -i> .-. I; -oeajo meti dru<_rim. da olirani
'"i-Sti eetvri elementi; /1 ■ 1111 ,,;
oda. zrak in < nj. Za • pai-vo.iih mrtvih n i t ■ n poko]>avaj. i'n i ne sežiprajo. inirx-'- ji!i izpn-. ■Tavljajo na " .«-1 !pi!; molean ja."" j -Uikhma ja^tre'»->ni. da :>o/.-••». MaUtkat eremn " • • jeu -.e t o>r -i lostop na Ta svoj višina j-okopali-•"■;>. S -t ni' hiik . -a :-jškee-a ' i.-' . 'Tem;'-". V: i - imel to sr.♦."•o. p.-i-j(»ve,iuj,. ,, " • .s t f -! | >ili molean ja" -> »ombavu :
•*s -rr-op	i	•
lal stari pok pali^eni en vaj moja »i4:]>oro.':li.;! pi>ma. n .t< pa i noir-e odprl železno omr-ž.;-* .>ra-
Ntarih, velikih kainenitib vrat in mi z nemo kretnjo velel, naj mu ■"b-dini. IMee !{?i>t.;	'• vlažna
in puhte.a in ok lu debel prastarih. iitiboi ienih palm ->e opletajo : iMiholne eve: iiee in	Prekra-
; >en naravni park'
Cim >e veren parz ' \ rne v vee-ni kroe-ot- k". na j,le f . >voje po-
•	e^.iiše,- v glob -ki. moleeei tiSinl
•	ll< n - -ii vidim neznane ž vali. pti-ee in pla/ilke. Zame .so te živali
o-avtako nov.- in ew<ln<-. kakor jaz ' i zan j»-: v-ndar se n<- boje. Kak r oi vedele, da so na tem me>tu miru j m pokoja varne.
! s. iaj stojimo pre-1 sr\ rt:, pri-b i i ž n • ► p.-r metrov visok': m j* m. < »'jrroui:ii ptiT-i. Jdepe-u po ".plenil, .-.ede na /■ l—'-tem vrhu 'ien. -ra izmed stolp .v. k .-• dviira
trlav.Mii;	umazanimi. nairimi
vratovi, ki to na nas ka" nepr -Mli -ni 'vi: i. stri . :v. p- "-a. odpre 'i stolpna vrata in radovedno-pri-eakovaje se ozirajo eudni grobarji - svoj m; mrhovine željnim' o.-mi x notranjost stolpa. T . so tedaj j" * m ol |»: moir-anja." ]>ai-sko pokopal iaee v Malabar Ililu. \ Lsoko le-j živem }>redme.s:ju Bombaya.
llomabyski parzi so inteligentni. Ipodjetir in bogati veletrirovei. i bankirji, znanstveniki. odveJniki. sodniki, easnikarji itd., nikdar pa ; vojaki. Oblae jo se v težke svi-i lene kat'tane in kitijo z mnoirošte-; vJnimi dratrind kameni. - Njiiio-! V" zale /ene so v svojih pisanih, z i zlatom obritih oblekah dražestne. X. : ' .ov:. >vet i-.-a ueinkujejo suhoparno. a vendar tajinistno; tu <rori v starodavnih. dragHtenih pos<Klalt ve«"-ni oireiii. tu v "stol j ti h mol-jeanja'* pa se koneuje zemska pot I vernih }>arzov.
t V enesra izmed ]ieterib stolpov Ime je vodil s-tari euvaj. Xotra-j njost ima obliko kanienitega amfi-I teatra, ki ima približno sedem me-jtrov v premeru. Na sredi se širi
I
.7. oe];m jtt^kom pokrita ])lrt>key in okolu nje se dvigajo v treh kon-oentrienih krogih v kamen izkle-. sane srolme ud -Ibine. Ztrornji. najširši krog je dolrx-en zji moške, srednji za ženske in spmlnji za otroke. Tu ]»repit>te mrli e t-, j»o opravljenih mrtvaških obredih, jastrebom. ki v najkrajšem easn dovrši« še vojn strahotno pojedino in mrliea ne preostane drugega nego golo okostje. Indijsko solnee in žareei tropski zrak iz]>remenita okostje kmalu v droben prah. ki iira deževje izpere in o<lneso po žlebih v sredo stolpa. Tu se steka skupaj prah neštetih rodov, plasr na plast in vsak novi rod straži j p krivokljuni stolpni stražarji.
Nazaj grede me je vedel euvaj skozi dvorano, kjer so stale kame-nrte žare, polne lepo dišeeih mazil in lesa, ki so namenjene kot zadnji dar mrtvim.**
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki eita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poroeiia prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepis j a, Če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npiAaff so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
c E N A	VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V
c A,fn	VSAKEM DOMU
SAMO
—^^	Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate
^L W	posluževati atlasa, morate listati po njem in prediio najdete, kar išče-
■	»e. mine ponavadi dosti rasa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se
H	■	—	pa lahko zbore rela družina in labko razpravljajo o dnevnih vpraša-
^k rW H ^^	nJ'ih- ><a ZEMELJEVIDU laliko natančno ujjotove, kje se je zgodila
kaka nesreča, kje je porušil tornado, Uam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
(Za Canado $1.20 s
v. « •	•	J \	STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ims
poštnino in carino vred.)	6est stranit ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole je
Poštnino plačamo mi in	38' širok Da 23
pošljemo zavarovano.	Dostikrat ste že eitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso
«	bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na-
■	hajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kon-	Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po
tinentov, t'akan v petih barvah.	Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega OC" Ana, otočja in ameriške Velik eemljevid Združenih držav, na katerem so	lastnine
vse železnice in ceste.	Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to. te ž« Imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev.
NAROČITE GA PRI:
SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 82 cortiandt st. , New York, N. Y.


GLAS NARODA, 11. MARCA 1929
gaDcho
-a OMAN
Za Glas Naroda priredil O. P.
NE SAMO PERILA
i
	
	
	
	/
[Sni	
	Vi
UNDEJIWQOO A UHDCKWOOD. K. V.
tudi psičke je treba obesiti na lajno, ko jih lej>o operete. Slika nam kaže mlado Californijčanko, ko vrši ta -posel.
odj-ahala, dokler nisva dospela do tega prostora. Skrila sva denar v gozdu, enovmiljo proč od tukaj, ko sva videla luči ter prinesla vreče v naših kocih.
—	Ah. vidva eta tako bogata, kot sta prebrisana! — je rekel nju dobrotnik, ko sta požrešno požirala hrano, ki je bila razprostrta pred njima.
Postrežljivo jima je nalil vina ter nato pomagal samemu sebi.
—	Par pesti ali celo par vrečic ibi vaju napraivrlo zelo bogata.
Mežikal je s svojimi očmi, a njegovi .pogledi niso izzvali nobene
veselosti.
—	Ne. midva sva bila oropana! Štirje možje zadnje staraže so zapustili to vas, San Benito in prišli danes zvečer semkaj. Uganili so najbrž vzrok najinega povratka. Moj tovariš je izdajal preveč denarja za vojaka Kurza! Vedeli so. da nismo bili plačani že mesece. Našli so naše trdo prisluženo zlato ter ga nama vzeli.
Pravična jeza se je pokazal a na obrazu drugega.
—	Pomislite! — je zakričal. — Oropana od vojakov, katerim sva zatrpala ter jim postregla iz vinom! Od svojih lastnih tovarišev! Zaprta-v ono omaro ter povezana, dokler niste prišli vi!
—	Zal i bog. to jo trpek svet, — je vzdih nil (jJaucho. — Jaz težko vrjamem. da bosta sploh kdaj dobila nazaj denar! Oe pa bosta odkritosrčna z menoj, kot sem jaz z vama, ho prišlo mogoče dosti dobrega iz tega. Jaz imam načrt, ki ponuja srečno ■življenje vsakemu. Plačan bo <lo>bro, prehranjen, doibro oblečen, imel bo fino družbo ljudi vaše lastne vrste.
'Naslon?! se je proti obema z resnim pogledam.
—	Kako 'bi vama prijalo (pridružiti se tolpi Gaueha 1er se osve-!:ti nad liooosom ter njegovim peklenskim mojstrom, RuLzom ?
Čeljusti obeh sta se 'povesile vsprieo tega predloga.
—	Ali res mislite to ? — sta oba vzkl&nrla z žarkimi očmi.
—	Zares. Le'on pogoj. To je popolno ]>oročilo, ko jahamo nazaj V San Benito kjer vaju bom izročil svoji zvesti tojpi, kot naša nova člana. Povejta mi, kako je Roeoso dosegel Mesto čudežev in kaj je storil tam. Kajti jaz bom odšel tjakaj sam jutri!
(Dalje prihodnjič.)
reunulte*
13.	marca:
President Hiding, Cherbourg
14.	marca: Uuencben. Bremen
Pari«, Havre (VelikonoCnJ Ixlet)
15.	marca: Olympic. Cberbours
K. marca:
Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam, Boulogne Bur Mer. terd&m
Conte Grande. Napoli. Genov*
Rot-
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
Paris 14. marca; 5. aprila. Ile de France 29. mar.; 19. apr. F - ance 3. maja; 24. maja.
fob Dolnotl.)
Naj k raj ča pot pn železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi mixierni-mi udobnosti — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščen epa. agenta ali
FRENCH LINE
19 state street new york. n. y.
živi družno, v čredi» pa se loči od nje in začne hoditi svoja lastna, samotna pota, j<> brez izjeme vselej umobolna. Vsi ti živalski posebneži in čudaki so zato vselej nevarni.
Veliko ulogo igi'a pri živali strah. Tudi žival mora imeti čas, da misli in preudari položaj. Če jo nenadoma prestraši nekaj docela tujega, neznanega, utegne v prvi zmedenosti napasti. V vseh drugih slučajih pa nas bo zver, če se nehote srečamo ž njo, pustila v miru. Treba ie le, da ima priliko. prostor, da se nam izogne.
Vpoštevati je pa treba še nekaj. Nekatere divje zveri, kakor n. pr. velika mačja plemena, dalje sloni, povodnji konji in posebno nosorog — zelo slabo vidijo. Človek se jim more zazdeti kakor nekaj pošastnega, grozečega, kar morajo uničiti, ako se hočejo same ohraniti. — Nevarne so dalje doječe samice, ki jih more vznemiriti že najmanjši sum
Samo eno ostudno, izredno požrešno zver je treba vselej presojati kot človeku nevarno a to je
volk. Ta nikdar sita zver bo na-1. ---7
padla človeka v devetindcvetdese-tjh slučajih od sto. Vendar pod pogojem, da je več volkov skupaj; posamezen volk ali tudi dva skupaj na padeta človeka le, če sta skrajno sestradana. Drugače volk. ki je bojazljivee, pred človekom beži. Pri napadih na črede bo volk vedno poizkušal najprej zgrabiti posamezne živali, ki	—————————
se ločijo iz črede, in se bo lotil; Kdor & namenjen potovati ▼ ata-.	„ ,	rl kraj, Je potrebno, da Je poučen t
skupaj tiseeeih so zivah se-le t»-| ^^ „«11,. prtljagi m dragih
Kako se potuje ? stari kraj in nftzai v Ameriko.
daj ako posameznih živali ne bo več našel.
Svoj poseben značaj imajo volkovi v Karpatih, ki žive večinoma posamezno ali k večjemu po dva skupaj. Ti volkovi napadejo čredo samo tedaj, ako ni pastirskega psa blizu. Ako pes opazi volka, potem ga brez obotavljanja pn-gunino napade in ni vselej volk zmagovalec. Človeku se pa volj v Karpatih vedno izogne. Samo pozimi se približa vasem, ko ga lakota sili. A tudi tedaj le v skrajnem slučaju napade človeka.
Slikar Besnard o modernem tipu ženske lepote.
Divje zveri niso nevarne«
To je prav za prav smešno vprašanje, ker ve vsakdo že iz šole in še bolj iz pripovedovanja in knjig, kako neizprosne sovražnice so človeku zveri. In vendar to ni popol-raoraa res. kakor trdi Joseph De-mont. krotilee živali, ki je mnogo let sam hodil lovili zveri po vseh delih sveta. Ta niaž je imel dovolj prilike, da se je seznanil z vsemi vrstami zveri iz oči v oči v svobodni naravi in da jih je opazoval in proučeval v jetništvu. On piše:
Kakor .se med ljudmi ne najde-ta dva, ki bi bila popolnoma enakega značaja, tako nikoli nisem našel dveh levov, tigrov, leopardov, slonov ali katerihkoli dveh drugih živali iste vrste ki bi bili popolnoma enake vrste, ki bi bili popolnoma enake
nravi. V jetništvu rojene ali tamkaj dorasle zveri so človeku večkrat nevarnejše nego v svobodi živeče živali. Kar .se pripoveduje o
Urednik pariškega "Journala" je po tekmi za prvenstvo ženske lepote v prašal slikarja Alberta Besnarda, kaj misli o modernem tipu ženske lepote. Besnard se je držal precej rezervirano potem pa je rekel: — Nič ni gracijoznejše-ga nego te mladenke z dobrimi mišicami in kratkimi krili, ki pri-
divjih zvereh, so večinoma prav- j pUgeajo, da obedujemo njihove le-Ijice. Mnogo so zagrešili lovci, pa|1)e nORe hl rokej kakršne je na-tudi raziskovalci, ki so pretiravali j pravilo športno vežbanje. Moda nevarnosti, da bi postavili svoje	dati vsem dobro vzrastlim
junaštvo v ža»'keišo luč.
ženskam linijo Diane. Tej modi se
Večina divjih zveri je v svobo- ima zahvaliti moderna ženska za di nenevarna, celo nedolžna. Če svojo lepoto. Sloke, gibčne, s pri-ugledajo človeka, zbeže ali pa se kupljivo pravilnimi obrazi j>red-sploh ne brigajo zanj. Drugačna Javljajo tekmovalke s Simonovo je seveda stvar, č» človek žival na-J vred prav dobro moderen tip. ki pade ali jo spravi v škripec, da Pa je daleč od klasičnega, pač pa nima drugega izhoda, nego da se i® nedvomno sad dolge selekcije brani odnosno svojega zasledoval- in rafiniranosti okusa, ca napade. Razen tega je treba pomniti, da je umobolnost tudi med živalmi najti; dasi ne tako pogosto kakor med ljudmi. (Steklina n. pr.!) Žival, ki drugače
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ-JI SLOVENSKI DNEVNIK V AHERIKI.
■t v are h. V sled naše dolgoletne ta-kuSnje Yam ml zamoremo dad najboljša pojasnila in priporočamo^ vedno le prvovrstne brzopan*lke.
Tudi nedržavljanl camorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev in se mora delati proSnjc ▼aaj en mesec pred o<1 potovanjem ln to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega naaelnlfifrega komi-aarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 3L julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSkl u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo laitns odgovornost.
KAKO DOBITI 3V0JCB IZ STAREGA KRAJA
Od prvega JnllJa Je t veljav! nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave samorejo ameriški državljani dobiti svoje žen« bi neporočene otroke Izpod 21, leta ter ameriSke državljanke svoje mo ie s katerimi so oile pred 1. Junl Jem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša še redno 871 priseljencev letno. Do po
iovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1028. leta poročiU ln poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavne prlpuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto bre« vsake prednosti v isti, pa se nt sprejema nikaklb prošenj m rlkanake viaeje.
STATE BANK
ti CvUsaM Btrest
VSEBINA:
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, ki so
pretresli svet Sovražniki športe ▼ starem veko
Izgubljena Kolmnbina Thomas Alva Edison Poganka
Nov trimnf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k
Možje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqua
Vročinski rekordi prejšnjih stoletij
Granate is vsemi rja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinograda
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj se ne izplača
CITAJTE
Slov.-Amer. Koledar
za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih
dirij
Z letalom preko Severnega te* Čaja
Nobilova blamaža
Novci in papirnati Združenih državah
O dednem pravn In zapnifin* skem davka
Ivan Zorman
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti Inozemei in lovsko Žena in mati v Kakšna razlika Potovanja v Evropa
Cvetke z livade ta mlade la stare
M I
Najvišja poslopja svete
Šaljfvke in zbadljivke
Koliko prednikov človek
-
..	- j ~W .
- >Mj 1
...ji i -	'■■> ' . :. 'U.-? h-V
$HiaNni iiP*
It. marca: WMtptallt Hamburg
tO. marca;
LtvUthta, Ciurboors
ti. marca:
President« Wilson. Trat Berlin, Bremen
22. marca:
Aqultania, Cherbourg 2a. marca:
Deutachland, Hamburg. Cherbourg Aufuntoi. Napoti. Gena»a
28. marca:
Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen
28.	marca:
Stuttgart, Bremen. Boulogne Bur Her * Volendam. Boulogne 8ur Met. Rotterdam
29.	marca:
Ile 4« France. Havre Berengarla. Cherbourg
SO. marca:
Vulcan la. Trat
Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. An twerp en Ryndam, Boulogne Sar Mer. Rotterdam
3.	aprila:
America. Cherbourg, Bremen
4.	aprila:
Dresden. Cherbourg, Bremen
5.	aprila:
Puris. Havre, (Izlet) Olympic. Cherbourg
6.	aprila:
Albert Ballln Hamburg. Cherbourg Conte Biancamono, Napoli. Genova
10.	aprila:
Mauritania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg
11.	aprila:
Muenchen, Boulogne Sur Mer. Bremen
12.	-aprila:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam tT	* " : '
Homeric. Cherbourg Roma, Napoli. Genova
13.	aprila:	\ *
Mfrmewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
15. aprila:
Reliance Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila:
Aquitania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen	•
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland, Cherbourx. Antwerpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli Genova 23- aprila:
Columbus. Cherbourg, Bremen
24.	aprila: Berengaria., Cherbourg
George Washington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aprila:
Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. fPrvtč). Nai Ulet. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli, Genova
27.	aprila:
Deutschland. Cherbourg, Hamburg Mlnnetonka. Cherbourg
1.	maja:
Mauretania. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen
2.	maja:
Dresden, Cherbourg. Bremen
3.	mala: France, Havre Vulcania. Trst
Homeric, Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Bur Mer Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
8.	mala:
Auitania. Cherbourg
1 »resident Harding. Cherbourg. Bremen
9.	mala:	-
Muenchen, Boulogne Bur Mer, Bremen
Berlin. Cherbourg, Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski Izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. CherboyFg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maia: Minnewasksf. Cherbourg
Albert, Ballin, Cherbourg. Ham-burff
Conte Biancamano, Napoli. Genova
13. mala:
Reliance, Cherbourg, Hamburg
15. mala:
Paris. Havre
Berengaria. Cherbourg
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	mala:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, Napoli. Genova
18.	maja:
St Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	mabir -r-
T»residente Wilaon. Trst (lalet) Mauretania. Cherbourg
George Washington. Cherbourg.
Bremen
23.	maja:	. .
Stuttgart. Boulogne Sue. Mer. Bremen
24.	maja: France. Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cherboiirg. Antwerpen
25.	maja: Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg, Hamburg
Leviathan. Cherbourg
Conte Grande, Napoli. Genova
29.	maja:
Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	maja:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
Dresden. Cherbourg, Bremen
31.	maja:
Ile de France, ttavfe (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli. Genova
S6. junUa: Paris, Havre QZLJET)
23	.	(Nadaljevanj«.)
Xj.-roy obraz, za ženeve 11 j»od klobukom, se je ra^ziširili v smehlja.}. katerega pa oni niso v kleli. Bila pa je -smrtna pretnja v velikem revolverju, ki je mahal sempatja pred a?jih prsmi.
ZarojHitalo je jeklo na trdih tleh izliojerte ceste. Nato pa je pri-h'o .Š Sv lepe' a n je zob, vzdihi fetraliu, ko šo »e njih roke počasi iztegnil«« jeroti nebu. Puške, oproščene oprijema, .s» zdrknile 2»edaj proti jijih zavojevalcu.
I"/j if < i I h-a je nenadno ujra.sntla in štirje so skočili naprej. Gau-elio pa J • si op i l na stran ob njih navalu. Njegov revolver je zalajal eukrat, a -irel jf šel namenoma v zrak nad njih glavami.
Zi>] t j,- - »ret no prižjral užigalico ter pre mm t ril štiri uniformi- lU rane p<	ki so > - krivile ter pričakovale njegove krogle. Za-
-lliej.i i j.- ii.iglas.	_
Na/,;, ita rob ceste! — je zaklital. — Ln obraze v drugo -trail! Jaz vas lahko vidim v temi, a vi me še ni^e videli!	od
S temi h' >edami je ^pnM.ii vžigalico navzdol ter spustil žarke y luči na svoj obraz. V istem hipu pa je vrgel vžigalico proč.	vr
—	Ciaiieho! — >0 zastokali skoro v kitom času.
—	Vidim, da je moj obraiz jtoznan! Vi veste, kaj storim jaz s (jc >vojimi r;,/,iiik 1! ( e se eden va« premakne, ga bom ustrelil sko- x)r /i hrbet, In sedaj, rasvežite one majhne, čedne vreče, ki vam vise
. rog pa-M»v kot jabolka na drevesu, — je ukazai. — Vrzite jih nežno na tla, nazaj, semkaj pod moji nagi!	>|	Hž^kII
—	\ , n«. bo-ste streljali, iiaiieho— «0 prosili ponižni glasovi. ^ — Mi nismo tatovi! Mi ■smo le <^tlvzeli denar onima dvema lopovoma. ki s»a osieparila generala ter dezertirala iz njegove armade! za
Nadaljni je prosil naglas, (ločim je najvišji med njimi doti-ta- ^o vil:	de
Mi ni-mo napravili nobenega greha! Mi smo le oropali ro- ee parje. ki no v varstvu v gostilni zgoraj ob cesti. Prizanesite nam!
Kdorkoli oropa poštenega roparja, postane moj sovražnik!
_ odvrnil CJauciio. Spravljal je skupaj revolverje na vrv bole.
I i je visela (»b njegovem *edlu.	sv
Dve krivici ne delata ene pravice, a tretja jo povsem brez- Z; brižtia .. Vsled tega Ironi porabil to zlato v dobre s vrhe.
Potisnil je vreče, razveseljivo težke, v vrečo svojega sedla. Z c-nhn iskokom je bil zopet na Qu.Ltu,
Stopite naprej, sedaj. Našli bomo ta dva dezerterja. Prvi , f < "iiabljiv. v bo za v eni no ]»o--ival na tej cesti, s kroglo med svojima pj pleeama!	^	lji
Tako se je z^<Hlilo, da so za.<rledali v teku naslednje četrt ure luči gostilne ob e«-sfi, ko je (Jaucbo jahal m svojimi jetniki Lreizob-/iruo naprej.	tj
Vznemirjeni kvartet po stori-1 kot je rm ukazal. Zaprl je vrata /a seboj od zunaj ter nato povedel svojega ponija previdno krog hi->e, k skrivališču drevesu na drugi strani ceste.
—	( !->vek nikdar ne ve. mvoj Quito, kakšen okru,t nov mojster .. bo mogočo odjalwt! naprej — je mrmral, ko je gladil hrbet ko-
lija. - Čakaj na me potrpežljivo!	-	:e
Prepričal se je, da n! mogoče videti konja iz gostilne, nakar je odšel pogumno proti vratom.
—	Kaj je? — je zakričal veselo ter sunil vrata. — Soba je bi-; 1 1 '.na. Kosmat, obraz se je pokazal spri vratih za baro. — Jaz
hočem nekaj vina in jedil!
—- Jaz ne strežem nikakim tujcem ob tej pozni uri. Jaz zapiram -1 *daj >voj prostor! — je mrmral mož. — \"si moji gostje so odšli * domov.
—	Vsi ? Ali nimate dveh vojakov, ki so dezertirali iz armade lioseosa ' Jaz sem 1>il informiran od onih, ki so jih ujeli.	ča
(J stilničar je zrl nanj sumljivo. Luč sveče je bila zasenčena na • brazu vsiljivca od širokega krajca.	ka
—	Hitro, mož! Spravi ju ven!	vc Vrgel je nekaj drobiža na mLzo in lastnik se je nenadno za sme- In
jal z zlim in neuspešnim poskusom da pokaže tsvoj dobrodošli. m
—	Vi 1st e plačali, da se ju drži za jetnika, he.' No, plačati mo- ]e rate še enkrat, da so ju izroči pravici.	^
M"/ je pobral denar s -svojimi umazanimi kremplji in z veli- vc Umu,' medenim ključem je odšel iproti vratom omare. Ko je odprl, sta v<f padli ven na tla dve povezani postavi. (J audio je spretno po rezal sv vrvi krog njih pest in nog.	z<]
—	Sedita, lopova. — je rekel ter pokazal na široko mizo pri q Merii. — Sedaj, gostitelj, pa priuesi vina in hrane <zame in za moja prijatelja!
Mežikujoča v spričo nepričakovanega oproščenja, sta oba moža ; rla na.nj, neverjetno.—
—	Prijatelja? — je vzkliknil eden. Dm<ri pa .se je nervozno ^ z-ranil rn z izl ognjen o roko .proti letaku diktatorja, je vzkliknil s
i riplašenim glasom:
—	To je mož!
—	Tiho bodi, norce! — je rekel njegov tovariš ter potisnil ro-lvl 1 o na njegova usta.	—
—	.'usti ga, da govori! — se je oglasil bandits.ki glavar. — Njegove o e i so hitre. Jaz sem predmet one karikature. Mož pa ni bil še rojen, ki bo kolek t al deset tisoč pezov. — razven če bom storil to jaz sam!
Obrnil se je proii križogledemu gostilničarju in. ko je storil to, je poslal svoj nož skozi zrak na letak. Ostrina se je carinila naravnost v prsa slike.
—	Jaz imam nadaljni nož. ki lahko aadene živo cvetko, gostitelja! Stopi živahnejše, v tvoje lastno dobro!
Goslilničar se je pokorrl z veliko vnemo. Oba dezerterja sta nemirno opazovala novodošleea, presenečena od njegovega mehljaja.
—	Lačna, |>o <lo|gi ježi iz mresta čudežev? — je vprašal bandit-glavar. — Dnlbrc, temu se bo kmalu odpomoglo. Zakaj pa sta
dozertirala? Povejta mi resnico, čeprav sem jo že sam uganil.
*
En mož se je sklonil preko mize ter odgovoril s pritajenim gla-
" 4 j	i .. I' I iti
—	Senjor Gauoho, midva sva le sledila vzgledu tega lopova ose osa in njegovega še bolj obsojanja vrednega mojstra, Ruiza.
daz sem bil sluga našega poveljnika ter ga videl krasti kupe zlata izj draguljev iz svetišča čudežev danes. Moj tovariš in jaz sva si pripomogla do ]>ar pepJti zlata, ko sva ga nesla v glavni stan in on na-v 11 m jc štel ijjeideiset. udarcev ter naju zaprl. Kar pa stori velik gospod. ne sme storiti navaden človek!
—	In vidva sta pustila zlato tam? — je vprašal Gaucho.
—	>fTe, skrila sva ga. Pobegnila sva is jeee, s pomočjo nekega jjutalja, „ki je bil na straži. Ukradla sva dva konta ter laderno