Posamezna Jtevil- O N Th F' f^. IS ¥ tiVjev aul° »tW Ki ka I Din. mesečno MT Kj J^l M— MJ M*. A ^ ^ (b če se sprejema list _ _ ^^^ ^^^ _ ^ 2a žubori vsa polna pesnikova ljubezen do svoje zemlje, do svojega jezika, do slovenske kulture, želja, da bi enkrat ta njegov narod »itnel jasne dneve,« da bi se uresničil njegov vzor: združenje vseh razkosanih udov v celoto in osvoboditev celote od vsake vladavine, ki no izvira iz lastne volje prizadetega ljudstva. Razlagal je [Kijem narodne svobode, kot jo je opeval pesnik, odkrival pesnikovo duševno bol vsled narodne nesamostojnosti, ki jo je zajel v tako globoko občutene verce: »Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemn svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.« Zato si je pesnik dal nalogo buditi slovenski narod k samozavesti, k pogumu, k ustvarjajočemu optimizmu, da se enkrat konča sramotno dejstvo, »da tujec pri nas hlače : nosi, mi pa Boga hvalimo, da nam ]c zanje dal ! krilo.« Dr. Lončar je šel še globlje in skušal doumeti, odkod je Simon Jenko zajemal svoj optimizem, da bodo [x> njegovi smrti »zasijali jasni dnevi«. Nn to odgovarja, da je tudi Jenko takrat navzlic vsej svoji boli nad sedanjostjo stavil vse svoje upe v to, kar govornik imenuje* slovanski program«, to je na »zvezo sorodnih narodov na osnovi enakopravnosti.« Ta slovanski program je bil nov in daj ga je Havliček, ko je dejal, »da je bolje ljubiti manj ljudi, a te korenito in iskreno, kakor pa mnogo, a vsakega le malo.« Prvi slovanski program je pojmoval slovanstvo v širini, ker je naše očete mamila zunanjost števila. Mlajši rod pa jo slovanstvo bolj pojmoval v globini, ker je prvo notranja ubranost, duh in omika. Staro »slovanstvo« je imelo zaslugo, da je nas Slovence zbudilo iz stoletnega spanja in mrtvila k zavesti, novemn »slovanstvu« pa pripada naloga, da izvede pravilno življenje, po katerem dobe vsi njegovi narodi kruha in svobode. Prešeren se je v početku iiprf sanjavosti v pojmovanju slovanstva. Prestop k drugi slovanski narodnosti je odklonil kot od-padništvo. Prav lako. a tudi ne popolnoma enako Simon Jenko. Južne Slovane je bodril k složnosti: »Kar je, bratje, vas od Balkana do Triglava, vsi edini, ene majke sini, ena vam je očetnjnva. ena misel naj vas vlada od Trsta do Carigrada. Jenko je postal načelni glasnik južnega slovanstva v dobi, ko smo Slovenci napravljali prvi korake v javnost in nam je Avstrija pomenila neprestopen okvir državnega življenja. Pr. Lončar podaja na koncu analizo pesnikovega še nekoliko sanjavega slovanstva. ki ga je snoval na nekem krvavem preobratu, ko »napoči dan slovanski« in to v zvezi z Rusijo. Prišel je krvavi preobrat, da, ki je osnoval tri slovanske države, a ne samo s slovansko ali rusko pomočjo. Simon Jenkova vera v rusko vlogo je doživela tragičen polom. Nam Slovencem je prinesel ta tolikanj opevan »krvavi dan« nekoliko oddiha, toda udaril nas je še bolj, ker nas je še bolj razkosal, ker je itak mali skupini odtrgal še eno tretjino narodnega telesa. To pa vsled tega. ker je bilo pri nas mnogo preveč meglenega slovanstva. ki se je za druge navduševalo in od njih pomori pričakovalo. a se ni dovolj brigalo zase, da potrebujemo tudi mi bolj kot kdaj kruha in svobode. Slovenci se morajo otresti sanj in zablod ter enkrat pogledati resnici v obraz z jasno mislijo in s vitrajnim delom. Simon Jenko bi bil zaslužil boljšo usodo in priznanje, dokler je še bil živ, je dejal dr. Ijonfar. Naša dolžnost je, da krivico očetov popravimo, da se naučimo, da še za življenja upoštevamo tiste može in žene. ki s svojim umom resnično koristijo slovenski skupnosti. Skoda, da ni bilo ojačevalca, ki bi pripomogel, da bi tudi oddaljenejši poslušalci mogli slediti tem tehtnim mislim. Nato je zbor akademikov recitiral niško progo, a ga je zajela lakomotiva vlaka, ki je nenadoma pridirjal okrog ovinka. Lokomotiva je vlekla avto zelo daleč seboj in ko so Blacketta in njegovo 60 letno spremljevalko dvignili iz avtomobila, je še komaj dihal in je kmalu nato tudi umrl. (Pušiea na sliki kaže kraj nesreče in priča, kako daleč je lokomotiva vlokla seboj noerečni avto k pesem »Od Balkana do Triglava«. Sledil je govor Tineta Debeljaka, ki je v prelepi besedi predstavil tisočem slovenskega ljudstva njegovega pesnika, pesnika slovenskega dekleta in vasi in domače grude. Govor T. Debeljaka kulturnega urednika „Slovenca44 Medtem ko je dr. Dragotin Lončar orisal pesnikovo slovanstvo, južnoslovanstvo in slovenstvo, je urednik line Debeljak analiziral predvsem Jenkovo liriko, kajti »Zato smo se zbrali v njegovi rojstni vasi in / naini ves slovenski narod, od predstavnikov najvišjih kulturnih usianov, čuvarjev slovenskih vrvdnot, do zemlji najzvestejših ralarjev. da se poklonimo pesnikovemu geiju in proli Levstikovemu sumničenju potrdimo v njem pesnika slovenske zemlje in slovenskega duha.« Nad slovenskim patriotizmom pesnika Simona Jenka so torej nekateri dvomili, češ, da jc zasanjal neko romantično slovanstvo in da se mu je zato slovenski narod zdel še bolj majhen. Krivi smo tenm sami, ker si nismo znali dati zgodovine! • Da, Slovenci — po Jenkovi tožbi — nimamo zgodovine, nc bere se v zgodovini narodov v zlatih črkah pisana povest našega rodu, nimamo slavne zgodovine, da bi se zbirali ob obletnicah sijajnih narodnih dogajanj; mi se zbiramo ob godovih naših kulturnih delavcev, pesnikov, ki so glasniki naše notranje boli in rasti, luči na gorah, ogenj, ob katerem gori naša pesem in ki sveti našim očem, da vidijo bodočnost. Slovenski narod je od nekdaj postavljal spomenike svojim velikim inožem in ob vsa kem jubileju je ob njih spominskem kamnu ukresal novega duha za potrdilo v bodočnost Tako ob Prešernu in Levstiku, ki sta postala slovenska »programa«. Dan?s smo prišli obiskat Jenka — stolet-nika, ki ni še postal »program«, ker je umrl mlad 34 let, pa je lako slovenski človek, tako naš, pn-prost, kol vsak kmečki lant z našega polja.« Jenkova rojstna hiša na P odreči Govornik nadalje analizira pesnikovo življenje in njegovo umetnostno pojmovanje, ki ga zavija v naslednji zelo [»srečeni lik: Jenko že ni bil več sin gotske romantike, ki ie ljubila mrak in bol, temveč že tiste, ki se jc predajala luči, scncu in čutnim radostim ter je v ljubezni doživljala slast »nebo« in ne več »pekla«. Sam Jenko poje: »Naj se grom razlega, naj se zemlja strese jaz pa vendar imam le na nji nebesa!« Na zemlji, v opoju čutov, v menjavi sonca in senc! — Jenko je bil lako že pozitivističen romantik, ki je gledal in živel življenje tako, kot jc, ozarjeno le po sentimentalnem čustvu, predvsem ljubavneni in domoljubnem. Taka čustvenost je glavni motiv Jenkove pesmi, tista lahka, mehka in strastna, ki je današnji svet ne ceni več, pa je tako pristno človeška, kot je pristna vsaka ginjenost. In te čustvenosti ni Jenko skrival za kopo besedi, temveč jo je podajal v najpreprostejši obliki narodne popevke, nazorne in otipljive, da si jih je rod, ta najboljši oeenjevatclj pravih vr°dnot, prisvojil takoj kol svoj lastni izraz. Niti Gregorčič pozneje se ni tako pribHžal narodnemu pevskemu čustvu in njegovemu realistično sentimentalnemu življenjskemu nazoru kot Jenko, ta pesnik najlepših Slovesnost na Brezjah Brozje, 18. avgusta. Na Brezjah se je danes zbrala velika množica Slovencev, da prisostvuje tradicionalnim vsakoletnim svečanostim. Približno računano, se je zbralo na Brezjah danes 4 do 5 tisoč ljudi. Ko so prišli vlaki s številnimi romarji, jih je počakala domača duhovščina z ljudstvom, nakar se je s kolodvora razvil velik sprevod proti svetišču. Ob pol 10 jo iinel stolni vikar g. Košmrlj lepo pridigo, v kateri je naglašal vdanost Slovencev brezjanski Materi božji ter po-vdarjal, da je, današnja slovesnost izraz hvaležnosti Slovencev Materi božji za njen obisk pri evharifitičneni kongresu v Ljubljani. Tiho sv. mašo je ob 10 daroval škof dr. Gregor Rožmaii. Pri maši je bilo ljudsko jietjc ler so ljudje /. zanosom peli iste peami kakor na evharističnem kongresu. Za škofom sta darovala sv. maši tudi stolni župnik kanonik dr. Klinar in p. tir. Angelik Tominec. Verno ljudstvo je vztrajalo pri služIli božji še čez poldne. Ob 2 popoldne so bile peto li-tanijo, ki jih je opravil škof tir. Rožman. Vernike, ki so prišli i/. Ljubljane in okolice, so zvečer pripeljali v Ljubljano kar trije vlaki. Letošnje slovesnosti nn Brezjah sicer niso bile hrupne, zato pa tembolj prisrčne in versko noclobljenu Lnooki svetovni letalec Post, ki ar je te dni smrtno ponesrečil naših ponarodelih pesmic, ki jih pojo še danes laotje v zadnji zagorski vasi, ne vidoč za njih očeta.. Govornik preide nato na študij Jenkove lirike, ki jo razdeli v ljubavne pesmi, v domovinsko poezijo, v romantično slovansko in ju/noslovansko li-rilio in v opevanje lc[*>t domače vasi. Za vsako poglavje podaja par učinkovito izbranih citatov, ki na prisotne globoko vplivajo. »In zato je prav,« pravi Tine Debeljak, »da ob svoji stoletnici vidi prav iste ponosne Gorenjke v belih peča h in ko bi zdaj vstal i/ groba, bi se gotovo pomešal med fanlc in vas gledal ob kraju, slo venska dekleta, ki jim je v.-ljala njegova ljubezen: slovenskemu dekletu in sorskemu polju.« Svoj govor, ki ga je ljudstvo poslušalo r sveti tišini in ki se je zdel, da kliče nazaj med žive tega simi sorškega |x»lja, ie govornik končal s sledečimi učinkovitimi besedami: »On, ki je pel »Gorje, kdor nuna doma«, je našel svoj dom na tem polju, ki je redilo njegovo veliko umetnost. Zato je ni/umlpvo, da je pisatelj Pregelj v času največjega narodnega kolebanja prišel prav na Jenkovem grobu do misli, ki jo je posvetil vsem narodnim omahljivcem: »Ali si iz zemlje in matere, sorodnik moj, ali nisi? Kako pa učiš? Da smo plemenska čreda in da nismo narod in ue bomo? Da so nam meje preozke? Da tudi v svojo bodočnost verjeti ne moremo? Prijatelj moj, tvoje ime je hudič, zato, ker nimaš stopal... k-r nisi zletel v višino .. . ker ne ljubiš ... ker le šteješ .. « Ob tem. da je Jenko trdno stal, da je imel stopala — Sorško polje, slovensko zemljo, ki jo je ljubil nadvse in jo izražal v svojih pesmih, ni bilo neumestno, da je Pregelj prav v njegovem imenu preklel vse tiste, katerih srce ni ostalo zvesto in ki so razrušili trdne vasi, spajajoče slovenskega človeka z njegovo zemljo. I*rav lako misel je izrazil na mre* Jenko sam! Ko smo danes Jenku za stoletnico rojstva napravili obisk v domači lari, smo se prišli zahvalit za njegovo lepo pesem, ki nam je danes lako po trebna, njegovo pesem, ki gre od srca do srca, z« pristnost njegovega človeškega čustvovanja in za navdušenost njegovega slovenstva, ki tudi nam njegovim potomcem ne sme nikdar biti poceni krama za morebitno skledo leče.« Koncert pevskih zborov 1*0 govoru so nastopili zborj Sorškega polja in sicer ie Kranja [»d vodstvom g. Mohorja, iz Preske pod vodstvom g. 1 rainteta, iz Stražišča pod vodstvom g. Keržiča, iz Sore pod vodstvom g. Bernarda, iz Preske-Medvod pod vodstvom g. Keržiš-nika, iz Vogeli |xxl vodstvom g. Štera, iz I rtx>j pod vodstvom g. Pišlarja iu iz Mavčič pod vodstvom g. Pišlarja. Za to priliko je bilo uglasbenih več novih pesmi (gg. Tome, Puš i ti Laharnar). Koncert Jenkovih pesmi je |x>kazal višino naših |xxleželskib zborov iii priljubljenost Jenkovih pesmi. Kot zadnji točka akademije jc bila igrana dramatizirana novela Simona Jenka »1 ilka«, ki jo je za to priliko priredil akademik Šifrer. (ilavuc vloge so z velikim uspehom rešili g. Peter Aljančič (i iflta), gdč. Milk« Hlebcetova (Micka) in g. Ivan Oman (Jernej). Po predstavi je godba -»Sloge« iz Ljubljane pod vodstvom g. Svetela razvila prosto zabavo. Udeležba je bila ogromna, saj se jc udeležilo proslave nad 4000 ljudi. Vse Sorško polje se je zbralo ta dan v Podrečah. Prav tako zastopniki kulturnih društev in ljubljanske univerze: g. dekan prof. M. Kos, A. Sei-ko, prof. J. Poteč, naši prosvetni delavci |Wof. dr. A. Brezziik, prof. Sovre, dr. Ko-larič, zastopniki oblasti g. g-lavar Gregor in, poslane« Semrov in drngi. Jubilejne konjske dirke Ljutomer, 18. uvgusta. Danes jo konjereja z Murskega i>oya doživela svoj praznik. Kolo jahačov in vozačev v Ljutomeru je z jubilejno konjsko dirko na Cvetiu pri Ljutomeru [irtrslavilo 60 letnico svojega obstoja. Na glavnem trgu v Ljub-meru se je dopoldne vršil sprejem bana dr. Dinka Ptica in brigadnega generala Djokiča iz Cakovca. Nato se je razvil sprevod jahačov in vozačev na dirkališče. Obisk popoldanskih dirk je bil rekorden. Zbranih je bilo okoli 5000 ljudi. Ptdeg že omenjenih odličnikov so se udeležili dirk senator dr. Ploj, z banske uprave pa ing. Zi datišek in ing. Ilenko, kakor tudi zastopniki gosiiodarskili ustanov. Posebno privlačna točka je bil jugoslovanski derby, ki se je prvič vozil na ovenskern dirkališču. Največja radost, je zavladala nad tem, da so vse prve nagrade dobili domači kmetovalci z Murske ga polja. Tudi nagrado za jugoslovanski derbj- v /pouku Din 1(1.000 jo prejel domačin g. Ludvik Slavič iz Grad. Njegov konj »Peter pilot« jc prejel modri trak. Dirke so potekli v najlepšem redu in bron nezgode, za knr gre zasluga prirediteljem. Kolu jahačov i« vounu 6o potekali takole: hnoti je izgledalo, da smo ie tik sporazuma. I.ord Men je pollliral i r Londona snoči pravnega svetovalen zunanjega ministrstva in zahteval, da naj pride z letalom. Sklepali ie t)il». da smo sedaj ze zelo blizu ugodnega zaključka predhodnih razgovorov. Optimizem ie se narnstel takrul. ko je po svojem zadiiiem razgovoru z Miissolinljem baron Aloisi izjavil da ima sedaj v-a potrebna pooblastila m da t,o lahko / Lavalmu jutri sklenil končni sporazum. In res je dnne. dopoldne oh desetih prišel prvi v zunanje ministrstvo liaron Aliil«) in se i Lavalom pogajal do tričetft nn dvanajst. Kmalu nato je prijel v zunanje ministrstvo lord Eden in se razgo-varjal do 18. ure z Legerjcin. Ko vin ohn zapustita z«nanje ministrstvo, je Laval izjavil časnikarjem, da ie «edaj položaj ie toliko dozorel, da ,|e lahko za pol štirih popoldne sklical sejo konference treh velesil. l'ov daril pa je. da jc položaj zelo toiak. Seja se je popoldne začela mulo pred četrto liro. Vsi so mislili, dn ho trajala zelo dolgo in je Iti 1 le malo časnikarjev v prednji sobi, ko je prišel Laval zelo razburjen med nje iu izjavil, da sc jc konferenrii pravkar razbila. Takoj nato sta prišln iz salona liaron Aloisi in lord Eden, tudi zelo razburjena in hitro odšla vsak v svojo smer. Razburjenje v Parizu je zelo veliko. Italijanska in angleška delegacija zapustita Pariz že nocoj. Odslej naprej se ho vsaka vlada držala svojih obvez iii je zn Italijo obvezna samo se pogodita iz letu 1928. Mussolini navdušule Kini. 1«. avgusta. A A. G. Miesolinl je pregledal črne srajce divizije 23. marca , ki bo odpotovala v vzhodno Afriko, ki zdaj tabori v tserniji. Nato je pregledal 135. legijo v Longanu, 192. v Pe- toranelu in 220. v Gantalupu. Sunday Chronicle priobčuje izjavo abesinskega cesarja llaile Selassija, ki pravi med drugim: Z velikim zadovoljstvom sprejemamo prijatelj »Ivo Velike Britanije. Zavedamo so, da vi Angleii branite naš narod, ki ne zahteva drugega, kakor svojo svobodo. Se vedno verujem, da ne ho itali-jansko-ahesinskc vojne. Če pa bi ta nesreča zadela našo državo, smo pripravljeni pasli dn zadnjega moža v obrambo svoje svobode. Na italijanski protektorat no pristanemo v nobenem primeru. Vojna ni neobhodna. Zveza narodov razpolaga z oblastjo in možnostjo, da prepreči italijanske zavojevalne zahteve. Prepričani smo, da ho Zvez« narodov na višini svoje naloge tudi po izbruhu morebitne vojne. Kdo ho „Fiihrer"? 9$ Naii fašisti na lovu za poveljnikom Jeviic ? Kramer? Hodjera? Belgrad, 18. avg. m. Že pred dnevi smo poročali o posebni akciji senatorjev dr. Ang,obnovita Jovo Banjanina, dr. Zcca in drugih, ki prirejam predvsem v primorski banovini in v Liki konference, na katerih plediraio za ustanovitev nove nacionalistične stranke. Akcija teh senatorjev »e ie ia--.no pokazala že začasa proračunske debate v senatu, ko ti tako zvant uHra-nacIonalistt niso hoteli glasovati za pooblastila vladi za tri politične zakone in so šli v svojem strankarskem sovraštvu lako daleč, da niso hoteli glasovati niti za proračunske dvanajstinc za vrhovno državno upravo ter za ministrstvo vojske ni mornarice, kar so vsi pravi rodoljubi obsodili. Ko so se ti senatorj' prepričali, da |Ns, v kateri so vsi zavzemali vodilna mesta, tega nestvora. ki ie umrl. kakor hitro mu ie bila odvzeta podpora oblasti, ne bo nič več mogoče obuditi od smrti, so sedaj ti bivši pnjatel i Svetozarja Pribičeviča sklenili, da bodo ustanovili novi nacionalistično stranko ah, kakor jo sedaj imenujejo, nacionalistično fronto. Ker so pa še vse blagcdati, ki jih jc naš narod prejel od bivše SDS, v živem samimi, je jasno, da ne bo s prevelikim veseljem sprejel novega pekreta bivših prijateljev Svetozarja Pribičeviča. V ospredje jc stopil sedaj politični korpora!, dlsident bivše Davidovičeve demokratske stranke dr. Orga Atigjelinovič. ki vodi to akcijo. Pripomniti je treba, da niti vodstvo tega novega nacionalistično,fašističnega pokrela samo ne računa na mnogo pristašev. /nano je namreč- da bodo vstopili v la pokrel •doverski liberalci, ki jih vodi dr. Kramer, glavni tajnik umrle JNS. na Hrvatskem Demetrovičevo krilo biv»e SDS. Drugo krilo te stranke, ki ga vodila Vences'av Vildcr in Budisavljevič, pa je z dr. Mačkom. Med Srbi pa ta siranka sploh ne bo našla odmeva. Nova stranka sedsi še tudi nima svojega pravega voditelja, pse pa misli najti, če bi so to posrečilo, združitev tega novega nacionalno-fišistič-nega pokreta s llodierovo narodno stranko. f.don od kandidatov za voditelja te nacionaliio-UšiStične stranke je tudi Boško Jevtič, čigar poskus ustvaritve »ličnega fašističnega jiokreta v naii državi je že \ začetku doživel strahoten poraz. Ker pa jc, kakor je sedaj znano, tudi Hcdjera postav ;1 svojo stranko ua fašistično podlago in se je sedaj tudi sitni jiokazal v popolnoma pravi luči. ko je za vrgel masko demokracije, s katero se jc doslej vedno |>ojnvijal pred nacionalistično javnostjo, ho pokrel omenjenih senatorjev, pristasev bivie SDS, naletel na političnem polju na istotaksrit fašistični pekret Hcdjerove stranke. Poskus /družitve teh dveh fašističnih skupin se ho vsekakor napravil. Vprašanje je samo, ali se bo la jioskus posrečil, ter ali 1» Hcdjera kapituliral pred senatorji ali senati:;"j i pred njim. Prijava radikalne :o;cc!nJce Belgrad, 18. uvg. m. Prijava jugoslovanske radikalne zajedni«1 notranjemu ministrstvu se pričakuje že prihodnje dni. Vrhovni forumi bivše, radikalne stranki', bivše SLS iu bivše .IMO. so. kakor smo že poročali, proučili in sprejeli program iti statute nove stranke. Potrebno je bilo sedaj izvršiti stntio še nekatere formalnosti, ki jih predvideva znkon o društvih, shodili in posvetih. V prvi vrsti je bilo treba zbrati podpise predlagateljev te stranke. Zbiranje podpisov v dravski, drinski, dunnvski kakor tudi v savski banovini je že, končano. To delo ,se sedaj izvršuje samo še nn področju v nekaterih ostalih banovinah. Kakor hitro bodo zbrani vsi prijavljena uo podpisi, bo stranka takoj tranjcinu ministrstvu. Shodi opozicije Belgrad, 18. nvg. ni. Tudi danes je opozicija priredila več političnih shodov. Tako se je vršil shod opozioije v Glini, ua katerem je meti drugim govoril tudi Srdjan HiuHarv-ljevie, ki je uavzočne pozdravil s sledečimi besedami: Svobodni narod! Pravim svobodni narod zato. ker še pred kratkim v svoji svobodni državi nisi bil svoboden, dn- Vlada hoče olajšali nedeljske izlete ne* pa si svoboden!« Nato je Budisavljevič govoril o političnem položaju v držuvi ter o sporazumu Hrvatov in Srbov. Drugi shod so imeli opozicionalci v Ključu. Na tem shodu je med drugimi govoril poslanec Čeda Koknnovie. Tretji shod opozicije je bil v Tesliču, kjer je govoril dr. Oubrilovič. Na vseh shodih so govorniki opozicije povrlarjali, da je s prihodom vlade dr. Stojadinovica bila dana izvenparlamentarni opoziciji prilika, da pred širokimi narodnimi sloji pojasni svoje zelje in zahteve. V svojem govoru je isto povdar-jal tudi Miloš Tupanjunin, ki je med drugim še dejal, da ima sedanja vlada dr. Stojadi; novica nalogo, dn pomiri politične strasti ter ustvari novo znosno ozračje med državljani. Vlada dr. Stojadinovica ima tudi na Ingo, da ustvari vse pogoje za koncentracijo vseh pravih konstruktivnih narodnih sil v državi. Polovična vožnja ob nedeljah in za vse kfCZ izfcme za daljave od 6 do pruZilEKSIl 250 km ako kupijo obenem povratni listek Belgrad, 18. avgusta. Na predlog generalnega ravnateljstva državnih železnic je prometni inini-sier izdal odlok o uvedbi nedeljskih in prazni škili povratnih listkov r veljavo od 81. avgusta pod leniilc pogoji: 1. Popust je 50% zn odrasle; za otroke od L do izpolnjenega 10. leta. kakor tudi za mlajšo de-cf>. za katero se zahteva poseben sedež, pti popust 75% od normalne voznine, '2. popust velja za vse proge od H do 250 km od odhodne postaje, 3. vozni* listki se bodo izdajali za drugi in tretji razred potniških vlakov, 4. potovanje se sme pri odhodu začeli najprej v soboto oziroma dnn pred praznikom oh 12 in končati najkasneje v nedeljo oziroma ua praznik ob 24. uri. Pri p o v r a t k u se sme vožnja zučeti najprej v soboto oziroma dan pred praznikom ob 20 in končati najkasneje v ponedeljek oziroma dan po prazniku oh 12. Čr potovanje pri povratku ne In bilo končano omenjene dni ob 12, plača potnik za progo od |iostnje, kjer gu dobe ob 12, razliko med normalno in znižano voznimi, Ce dobe potnika ob 12 med dvema postajama, se mu razlika računu od prve prihodnje postaje. Ce se pa potovanje na povralku ne bi začelo ob 12 omenjene dni, Izgubi znižani vozni listek vnuku veljavo. t e gre zn dvii nli vet znpovrstiiih prazničnih dni. kakor za nedeljo in praznik ali kakršnakoli druga dva nli več praznikov. velja popust, kakor je povedano v prejšnjih določbah, toda pod pogojem. da se potovanje prične pri odhodu najprej dim pred prvim prazničnim dnem ob 12 in koncu najkasneje poslednji praznični dan ob 24. Potovanje mi povratku se sine v tem primeru začeti najprej dan pred prvim prazničnim dijem ob 20 in se niorii končati dan po poslednjem prazničnem dnevu ob 12 opoldne. Za katere verske praznike bo popust veljal, — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljeni, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učili zavod), jc dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razjx>laga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. —-Motam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografskf in drugi specijeltti lečaji. Zavod daje nstmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! ! ho odredilo vsako [»okrajinsko ravnateljstvo za i svoje področje. Potnikom z nedeljskimi povratnimi voznimi ; listki ni dovoljeno prekinjanje vožnje. Pri nakupu I voznega listka mora potnik nalašč zahtevati od j blagajnika nedeljski ali praznični povratni listek. : ki sc ho razlikoval ml navadnega po tem, da ho imel na hrbtu posebno znamko. Novost z uvedbo nedeljskih in prazniškill po-! vratnih voznih listkov bo ustregla posebno tistim, I ki žele svoj nedeljski ali praznifcki počitek i (vveekend) prebiti s kratkimi izleti. Prebivalstvu j večjih krajev se tnko omogoči, dn bodo svoj liede-i liski počitek prebili v pri rodi. prebivalci iz. okolice i bodo pa čez nedeljo ali praz.nik lahko prišli v i mesto. Z uvedbo teli voznih listkov se bo rsnkako po-| večal promet, saj ti listki ustrezajo potrebam po-I lujočcgn svetu, kar se vidi že iz mnogoštevilnih \ prošenj ustanov, ki se ha v i jo s tujskim prometom. Kazen tega je izkušnja pokazala, dn ko takšni vozili listki v vseh državah, kjer že zdavnaj obstoje, pokazali lepe uspehe tako glede povečanju prometa kakor tudi povečanja železniških dohodkov v diieli, ko ljudje ne potujejo po kupčijah. Nova turistična pot v Bohinju Belgrad. 18. avgusta, ni. Radi razvoja turizma je ministrski svet odobril pogodbo, ki jo je sklenila gozdna uprava v Bohinjski Bistrici z Marico ■le raj, upraviteljico hotela Sv. Janez za zgraditev steze na zemljišču verskega zaklada gozdne uprave v Bohinjski Bistrici. Steza bo vezala turistični penzijon, ki ga je zuknpnica zgradila na privatnem zemljišču nad hotelom Sv. Janez, s cesto Sv. Janez—Ukanca. i i i Ob zaključku lista smo sprejeli žalostno vest, da je na svojem gradu Kamen pri Novem mestu umrl v 86 letu starosti bivši kranjski deželni glavar dvorni svetnik g. Fran pl. fiuklje. Pogreb bo v torek popoldne ob 4 nu šminelsko pokopališče. Odličnemu politiku in kulturnemu delavcu bo ves slovenski narod ohranil hvaležen spomin. Naj počiva v miru, žalujočim svojcem naše globoko sožalje. — Podrobno bo ocenil osehuot in življenje tega velikega slovenskega može jutrišnji »Slovenec«. LJLmemmbbmmmhbhJ Ljubljana, 18. avg-usta. Danes poix»ldne ob t7 je umrl v Leonišču župnik na Strugi Andrej Orehek. Pred par dnevi so mu morali odrezati nogo in je težko operacijo srečno prestal tako, da je bilo u|>aiije, da bo okreval iu ostal ohranjen Strugam, kjer je 22 let vneto pasti-roval in si pridobil s svojim delom za faro in s svojim svetim duhovniškim življenjem vsa srca svojih žttpljanov. Pred nekaj leti je dal poslikati svojo strušiko cerkev, ki dela čast Tonetu kralju in je v ponos vsej Sloveniji. Rodil se je Andrej Orehek dne 29. novembra 1878 na Moravškem in je bil v mašnika posvečen leta 1905. Novotnašniku je takrat pridigoval dr. Janez Krek. Služboval je v Knežaku, v Dobrepolju, od tam pa se je preselil v Struge, kjer je ostal do svoje smrti. Ko bo g. Andrej že davno strohnel, bo v Strugah še vedno živela njegova sveta apostolska beseda, in članki, ki jih je pisal jx> raznih nabožnih revijah, bodo še dolgo sveži med našim slovenskiir ljudstvom. Naj počiva v miru! Rejci malih živali zborujejo Ljubljana,, 18. a v g. Reja malih živali se je v zadnjih letih izkazala za precej dobičkanosno, zlasti pa more pomoči malemu človeku, ki z njo mnogo pridobi, tako na mesu za lastno uporabo, pa tudi nekaj iztrži. Po deželi so so zadnja letu osnovala številna društva rejcev malih živali. Ta društva so danes zborovala v Ljubljani ter po svojih delegatih osnovala Zvezo rejcev malih živali. Ustanovni občni zbor je bil dopoldne v prostorih Kmetijske družbe lta Novem trgu, jirisostvovalo pa mu je nad 20 delegatov posameznih društev. Predsednik g. Kuntara je pozdravil pri otvoritvi predvsem zastopniku kmetijskega oddelka banske uprave ing. Jclačina, zustopnika veterinarskega zavoda dr. Kocjana in tajnika Kmetijske družbe Katolu. Nato je imel g. Kuntaru dovršeno predavanje o reji najbolj dobičkonosne mule živali — angorsK« kunca. dobičkonosne mule živali — augorskega Povdarjal je predvsem, da so rejci angor-skegii kuncu opustili športno rejo in se oprijeli gospodarske vzroje. Pravilno negovana dlaka aiigorskejjfu kuiiea nudi danes sicer skromen, a gotov dohodek. Rejci malih živali se trudijo, da nudijo pomoč v kakršnikoli obliki vsem onim, ki so potrebni pomoči. Organizacija rejcev tnalih živali je poklicana^ da podpira splošno prizadevanje za zboljšanje gospodarsk. položaja. Vir skromnih dohodkov za malega človeka jc danes umna reja malih živali, bodisi ovac ali koz, perutnine ali kuncev. Najbolj rentabilna reja pa so angorski kunci in zato je ustanovljena tudi posebna organizacija. Nato jc imel govornik strokovno predavanje o reji angor-skih kuncev, katerih volno izvažamo v glavnem v Francijo, ki je zanjo hvaležen trg, žal j)u šc ne premoremo velikih količin, tako dn bi dosegli za angorsko volno vsaj ceno .">110 Din za kilogram ter nam jo Francozi zaenkrat plačujejo le po 250 Din kilogram. Prav to pa je namen društva in potujoče razstave, tla propagira rejo aiigorskili kuncev in s tem ustvari možnost pridobivanja angorske volne v večjih količinah. Po občnem zboru jc biln nato otvorjen« prikupna razstava o ungorskih kuncih, o čemer je poročal že nedeljski »Slovenec«. Bled se pripravlja na Malo zvezo Vojni minister na Bledu V 86. letu starosti nam je po dolgem trpljenju umrl naš preljubi očka, gospod Fran pl. Suktje bivši deželni glavar kranjski, dvorni svetnik v pok., imcjitelj reda sv. Save II. stopnje, Belega Orla i. t. d. Pokopali ga bomo v torek, dne 2-0. avgusta ob štirih popoldne na šmihelsko pokopališče. Novo mesto, dne 18. avgusta 1935. Žalujoči ostali Bled. 18. avgusta. Bled postaja zopet središče jugoslovanske politike. Veliko pozornost in zanimanje vzbuja bivanje našega vojnega ministra generala g. fcivkovičfi, ki ga vsi z največjim spoštovanjem pozdravljajo, kjer se pojavi ena najpopularnejših osebnosti naše |>olilike. Vojni minister se je danes zelo svobodno sprehajal po Bledu in je zelo bilo posebno opaženo, da se je sestal z bivšim ministrom in prvini slovenskim banom g. inž. Dušanom Sernecem. Oba sta se pozdravila kot stnra prijatelja in sodelavca v jugoslovanski politiki. Belgrad, 18. avgusta. Danes zjutraj je prišel t belgrajskint brz.ovlnkom na Bled trgovinski minister dr. V r h a n i č. Na postaji Lesee-Rled ga je pričakovala njegova soproga in pa vsi člani grške in jugoslovanske trgovinske delegacije. Gospod 8. septembra volitve na Poljskem minister se je v spremstvu svoje soprogo in obeh delegacij odpeljal v Grandhotel Toplice, kjer bo bival ves čas. dokler bo oslal na Bledu. Verjetno je, dn se bo dr. Vrbanič udeleževal dela trgovinske konference med Grčijo in Jugoslavijo, ker so se pogajanja zelo zavlekla in bi bilo v interese obeh vlad, da se čimprej ugodno zaključijo. Bled. 18. avgusta, m. Bled se pripravlja z vsemi svojimi močmi, da čim dostojnoje sprejme Malo zvezo, ki bo na Bledu jiroslavila 15 letnico obstoja. V zvezi s temi pripravami je danes dopotoval na Bled preko Jesenic romunski poslanik na našem dvoru G ura nese, u. GosjkuI predsednik se je nastanil v hotelu Toplice, Zadnji č^is je bil g. Gura-neseti zelo dolgo no Dunaju in ho sedaj ostal na Rledn. da s svoje strani izdela ves program za sestanek Male zveze Sejm brez Nemcev Ukrajinci dobijo 16 poslanskih mandatov in brez Židov Varšava, 18. uvg. TG. Kandidatna listu za parlamentarne volitve dne 8. septembru po predpisih nove ustave so že postavljene. Kakor znano, hoče ustava, da naj imenujejo kandidate za predvidenih 104 poslanskih volivnih okrožij posamezni občinski odbori, trgovske in kmetske zbornice, strokovna društva in razne skupine akademsko izobraženih. Iz spiska je razvidno, dn velika večina, kandidatov ne pripada profesionalnim jioli-tikom. Bivših poslancev skoraj ni nikjer. Navzlic bojkotu, ki ga je opozicija napovedala, jc bilo postavljenih več kandidatov tudi iz njenih vrst. Izmed ministrov so poslali kandidati samo štirje in sicer polk. Slavvek, ki je predsednik vlade, nadalje notranji minister polk. Koseialkovvski, trgovinski minister Reichman in viceminister zu vojsko iu mornarico general Skladkowski. Iz Berlina poročajo, da jo kandidatna lista nemške politične kroge silno razočarala. Nemčija je pričakovala, tla bo nemška narodna manjšina na Poljskem dobila vsaj tri mandate in sicer enega z,a gornjo Šlezijo, drugega v Lodzu, tretjega pa v Pomorju. Dejansko pa nemški kadidatje v vseh treh volivnih okrožjih niso dobili potrebnega števila glasov. Pri tem jo treba pripomniti, da so Nemci še 1. 1926 razpolagali s 16 poslanci v poljskem parlamentu. Danes bo poljski parlament brez nemških poslancev. To nemško vlado hnii, ker še vedno trdi, tla se nahaja na Poljskem en milijon Nemcev, kar pa danes gotovo ne ustreza več resnici. Ukrajinci so dobili na kandidatnih listah 1K zastopnikov in je verjetno, da bodo vsi tudi jirišli v parlament. Židovskih kandidatov na kandidatnih iisiah ni Od Soče čeg Žilo Kraji. Jci ne smemo pozablMl, da so slovenslcl Kako se ponemčuje Koroška Uoče pri Vipavi f Msgr. Leopold Cigoj Umrl .ie 7. t- m. na svojem rojstnem domu v črniški župniji msgr. T,eopoldvCigoj, in bil noko an na pokopališču podružnice rojstne vasi 9 t m. popoldne ob 4. Pokojni monsi-Knor je bil eden najodličnenših delavcev na cerkvenem polju. Dasi je deloval Je 35 let j c izpolnil ogromno delo. Iz Stomaza. odkoder je vplival na versko življenje vse vipavsko doline, ga jo poklical pok. nadškof dr. Sedej v goriško malo scmcnisce za spirituaia in podvodjo. Tu je vzorno vršil svojo težko, nalogo. Bil jc tudi škofijski voditelj Marijinih družb. V spovedniei neumorno delaven. /m obilne zasluge jc bil letos odlikovan z naslovom monsignor. Pretežko delo ga je ubilo. Želja, d it umre doma, se mu je izpolnila. Spremilo ga jc blizu 50 sobratov, nadskol je v cerkvi blagoslovil Iruplo. Ob grobu sta mu govorila mons. Valdemarin, direktor malega semenišča in njegov sošolec in dekan erniski Novak. Oba sta' ga slavila kot svetega duhovnika. Velikanska množica ga jc počastila na zadnji poti. Naj sc sveta duša spočije pri Bogu! f Dr. Jožko Štemberger Umrl jc 10. t. m. na Gočah nad Vipavo K. dr. Jožko Štemberger v starosti 4:t let za jc-tiko. Pokojnik iz znane spoštovane rodbine, nečak g. kunonika-skladatelja brona l so nenadoma vsi verniki v klopeh vstali in nadalje stoje poslušali nadškofov slovenski nagovor, ki g«v je bral z listka. Dejal je med drugim, da mu je zal, ker jih ne more Še pozdraviti s prosto besedo, ker ne zna Se toliko slovenščine, pač pu SG ic skrbno uči, tako da bo prihodnje leto lo že lahko storil. Nadškofovo zagotovMo je naredilo na vernike globok in zadovoljiv vtis. Cerkvico na Mengorah popravljajo. Znano tolminsko božjepotno cerkvico na Mengorah že delj časa popravljajo in širijo in bodo vsa dela v kratkem dokončana. Cerkev je sicer majhna, vendar prihaja na Mengore veliko romarjev, zlasti ob večjih praznikih. Izpuščen it zapora. Karel Dolgan iz Stare Sušice pri Košani je bil aretiran na poti k poljskemu delu. Odvedli so ca v tržaške zapore, kjer so ugotovili, da je nedolžen, nakar so ga kmalu izpustili. Koliko Slovencev na Koroškem so uradno našteli Lansko leto se je vršilo na Koroškem ljudsko štetje. Sedaj je izSla o tem štetju uradna statistika, iz katere navajamo številke nekaterih naših krajev. V občini Slovenji Plajberk so našteli 381 Nemcev in 272 Slovencev, od teh je 120 Nemcev in 70 Slovencev v Ljubelju ter 261 Nemcev in 190 Slovencev v Slovenjem Plajberku. V občini Med gorje je po uradni statistiki 920 Nemcev ter 30 Slovencev. Slovencev prebiva 6 v Kozamnojah, 3 v Zgor. Medgorjah in 9 v Običah. 7 v Podgradu in 5 v Zagorju. V Pokrčah živi po statistiki 1405 Nemcev ter 48 Slovencev, od zadnjih je 18 Slovencev nn Lečji gori. V občini Školife je 054 Nemcev in o3(i Slovencev. Nemci so sledeče razdeljeni: V Dobil 29, v Pinji vasi 24, v Paprečah 122, na Klopicah 181, v Kovali 85. na Jerpergu 57, v Škofičah 105, v Holbičah 85 in v Suhi 26 Nemcev. V občini Loga vas živi ])0 (statistiki 881 Slo- j .,1! vencev in 603 Nemcev. 197 Nemcev je v Logi i J" Če hočemo razmere \ kaki deželi prav presojati, moramo poznati zgodovino do t i on o dežele. Če bi kdo danes prišel na Koroško in deželo površno prepotoval, hi ne mogel prav presoditi razmer in dejanskega stanja. Okrog I. 1880 je bila Slovenska Koroška še trdo slovenska. Ljudje niso znali še nič nemško — izjeme so bili le, redki posamezniki, ki so bili poslani v Celovec v šolo. (''e je kdo prišel v oni dobi mi deželo in ni znal slovensko, se jc mogel z ljudmi pogovoriti samo s pomočjo tolmač«! Tako trdo slovenska je bila Slovenska Koroška še pred pol stoletjem! t'e bi bili tedaj postali nu slovenske z up nije nemške duhovnike nezmožne slovenskega jezika, bi bili ti enostavno nemogoči! Ljudje bi jih no bili niti za silo razumeli! Šele nemška šola jc pripravila pot nemškim duhovnikom. Vzemimo župniji Vrata in Podkloster v Sp. Ziljski dolini. Oo poloma stare Avstrije je bil za župnika v Podkloštru dr. Franc (likala, zdaj ravnatelj bogoslovja v Mariboru. Njemu so lik pred vojno poslali nemškega kaplana Jurija Riedorja, ki pa je komaj za silo znal slovensko. Dr. Cukala je skrbel, da sc je slovenskim župljanom slovensko pridi-govalo in da so se slovenski otroci učili vero-nuuk v materinščini. Ker nemški kaplan Kie (lev za to ni bil sposoben, je moral Podkloster v kratkem zapustiti. Kako pa je zgledalo v Podkloštru pred pol stoletjem? Prvi letnik Mira , ki ga je Andrej Einspieler začel izdajati 1. 1882„ la kole poroča: »V spodnjem razredu šole v Podkloštru je bilo 99 učencev, od teh je nad-učifelj sam 91 zapisal v zapisnik za Slovence in le K za Nemce. Torej ni bilo Nemcev niti eno desetino! A kaj so storili? Dali so Podkloštru in ravnotnko sosednim Vratam nem ški šoli. ki -sta izgledali takole (glej »Mir . 22. št. 1882): Učni jezik jc samo nemški. Lc v prvem razredu so prisiljeni, z otroci nekoliko slovensko govoriti, ker bi jih drugače ne ra zumoli. Toda žc v prvem letu morajo otroci nemško moliti. Otroci tedaj ne znalo prav nič slovensko brati, še manj pisati, /ato pa tudi g. kalehet nc more otrokom katekizma v roke dati, ker nemškega bi nc razumeli, slovenskega pa brati ne /nujo. Na Vratih je bilo istega leta 190 otrok v šoli, oil teli je bilo 154 slovenskih (torej nad 80%) in le 36 nemških, od katerih jih je pn 7 dobro slovensko razumelo. Upeljali so nemško šolo iu danes po preteku pol stoletja žtipnikujctn v Podkloštru in nu Vratih žup-nika-Nemea, nezmožna slovenšč ine! V cerkvi in v šoli je vse nemško! Tako so ponernčuj« na Koroškem! Vzemimo župnije na lepi Celovški ravnini. Pred pol stoletjem so bile to trejo slovenske župnije, ljudje s prav malimi izjemami sploh nič nemško niso znali. 1'peljali .so nemške šole. V listi dobi je prišel v šolo v timcuiški župniji nudzorovnt šolski nadzornik. Poklical je deklico in ji velel, naj bere i/, nemškega berila. Gladko je brala. Potem ji je ukazal, naj pove, kaj jc brala. A je molčala ko grob. Nazadnje je jokuje povedala, da ni ničesar razumela. .Na celi celovški ravnini, v župnijah: firabfctajn. Št. Peter, Potrče, Tlmcnlea, Sif. Toma/, št. Lipš oh Krki je bilo tedaj trdo slovensko prebivalstvo, ki ni prav nič znalo nemški. In danes? Žalostna nam majkn! V večini teh župnij danes v cerkvi bohotno širi nemščina! V št. Tomažu pusti m je upravitelj Jakolič, doma iz Tržiča na Gorenjskem, a v celovških šolah popolnoma poucmčeu, ki, četudi zna, enostavno noče paslirovati po slovensko! Sosedne Otnianje, še pred 50 leti slovenske, so zdaj žc zelo pn-nemčenc. Ponemčila sla jih šola in cerkev. Podružnica Otmaiij jc Sv. Ilelena iib Mag dalenski gori. To jc naravni mejnik mec nemško in slovensko Koroško. Pri zaprffu, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenfice. Registrirano od Min. »oc. pol. in nar. /dr. S. br. l.'i.4Rj oil 35. V. 1M5. Vojna blagajna turškega vojsko-Aanopam zamaai vodje.Inhin zaklad. Srečni otroci Zakaj je bil aretiran Ivan Bizjak v Cezsofi. »Istra je v številki 23 z dne 7. junija poročala iz Bovca sledeče: »Pred nekaj dnevi so neznanci v leku noči na hišni zid posestnika Andreja Kav-sa v čezsoči št. 20 napisali: Judežova naslednica bodi pripravljena, tvoji dnevi so šteti. Gorje vam. izdajalci! Napis je bil sestavljen iz pol metra velikih črk, napisanih s črno oljnato barvo in se je raztezal čez vse pročelje. Posestnikova žena Justina, ki jo med vaščani osovraženi!, a zelo priljubljena pri Italijanih, je bila ona, kateri so namenili ta napis. Gospa .lustina bi bila seveda najbolje ukrenila, če bi dala napis takoj prebelili. Iver se pa zavoda naklonjenosti karabinerjev, je j zadevo prej javila na karabinjersko postajo in kot I krivca označila Ivana Bizjaka. Naslednji dan je prišlo v vas šest karabinjerjev, ki so pričeli s pre-iskavo in aretirali osumljenega Ivana Bizjaka, ga odpeljali s seboj in pridržali v zaporu dva dni. Med zasliševanjem osumljenca in drugih so do-gnuli, da Bizjak ni kriv ničesar in so ga nato izpustili. Ob splošnem posmehovanju so napis prebelili, da so črke izginile s pročelja hiše. — K temu poročilu smo prejeli z verodostojne strani sledečo pojasnilo: »Ni res. da je bil Ivan Bizjak aretiran in pridržan v zaporu in tudi 6 karabinjerjev ni prišlo v vas zasliševat, ampak samo gospod maršu lo je prišel napis pogledat. Resnici na ljubo povemo, da je šel lvun Bizjak naslednje jutro po izvršenem činu sam javit nn karabinjersko postajo, da on ni napisal na zid hiše Andreju Kavsa v Cezsoči št. 20 >Judeževa naslednica, bodi pripravljena, tvoji dnevi so šteti. Gorje vam, izdajalci k Zakaj je šel srajco pral. če je imel čisto? Po mnenju pisca omenjenega članka bi morala gospa Justina (žena Andreja Kavsa). kateri je veljal ta napis, molčati in napis prebelili, ne da bi zadevo prijavila .oblastem. Gospa Justina zato ni prebelila napisa, ker ai ne dovoli, da se ji s takimi napisi grozi in sramoti brez kakega vzroka; zato je. zadevo prijavila oblastem in to šele 1 uro potem, ko je bil že sam Bizjak na karabi-njerski postaji. Naslednji dan sta bila klicana gospa Justina in Ivan Bizjak na karabinjersko postajo na zaslišanje. Med zaslišanjem je prosil Ivan Bizjak s solzami v očeh gospo Justino odpuščanja. Ker gospa Justina ni hotela spraviti Ivana Bizjaka ' v nesrečo, mu je res velikodušno odpustila in ukinila nadaljnje postopanje. Pisca omenjenega članka bi prosili, da se v bodoče bolj natanko informira, preden da nekaj v javnost. Nadškof Margotti v Tolminu. Goriški nadškof Margotti je bil o priliki birmovanja v Tolminu slovesno sprejet. Pred občinsko hišo so ga sprejeli zastopniki oblasti, pri cerkvi so ga pa pozdravili pevci z latinsko pesmijo. V cerkvi je nadškof ludi pridlgoval. Začel je italijanski, končal vasi, 09 v Ločah, 143 v St. llju, 124 v Žopračah I in 71 Nemcev nu Trebili ji. V občini Ledenice je 916 Nemcev in 346 Slo- , vencev. Največ Nemcev so našteli v vaseh Lede- ' n ice (149), v Malnicnh 105, v Zg. Brovljali 133 in i v Spod. Brovljali pa 128. , V občini Rožek je 583 Nemcev in 78 Slo- | vencev. Na Bregu so našteli 86 Nemcev in 11 Slovencev, v Rožeku 147 Nemcev in 25 Slovencev, v Šmartinu pa 256 Nemcev in 24 Slovencev. V občini Št. Jakob v Rožu živi 2452 Nemcev in 1531 Slovencev. V Dragožicah je 90 Nemcev in 1 Slovenec, v Dravljah 64 Nemcev in 6 Slovencev, na Bistrici 249 Nemcev in 102 Slovenca, na Greznici 82 Nemcev in 74 Slovencev, v Goričičah 6*> Nemcev in 76 Slovencev, v Veliki vasi 196 Nemcev in 84 Slovencev, v Lešah 51 Nemcev in 75 Slovencev, v št. Jakobu 147 Nemcev in 1112 Slovencev i u v Kotu pa 13« Nemcev in 34 Slovencev. Nn Tešinji je po statistiki 46 Nemcev in 27 Slovencev. V Galiciji je uradno po štetju 902 Nemca in 204 Slovenci, in sicer: V Abrijah 101 Nemec in 24 Slovencev, v Apačah 71 Nemcev in 47 Slovencev. v Dolinčicah 33 Nemcev in I Slovenec, v Prn-bunažah 27 Nemcev in 13 Slovencev, v Kncelni vasi 93 Nemcev in 51 Slovencev, v Frajpahu pa 50 Nemcev in 10 Slovencev. V škoeijanski občini živi 1109 Nemcev in 238 Slovencev, in sicer živijo Nemci v Drveši vasi 29, v Dulali 1*2, v Grabalji vasi (36, v Horcah 27. v Mali vasi 28, na Klopinju 69, v Laneovi 37, v Mo-krijali 13, v Podgradu 22. v Zg. Zamanjah 19. v Peračici 90, v Piskerčah 37, v Škocijanu 57, v Št. Lorencu 74, v Šniarkežu 86, v Štrekni vasi 25, v Selu 45. v Srčah 55, v Srejah 79, v Spori. Podgradu 123, v Spod. Žamanjah 17 in v Gradu 90. V občini Žvabekii je 203 Nemcev in 270 Slovencev. Pri Dravi 22 Nemcev in 13 Slovencev, na Bregu 13 Nemcev in 50 Slovencev, v Sv. Mestu 32 Nemcev iu 38 Slovencev, v Zgornji vasi 58 Nemcev in 20 Slovencev, v /vabektt 58 Nemcev in 88 Slovencev, v Spodnji vasi 20 Nemcev ia 61 Slovencev. — Motnjo v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefove« grenčice Mnogi ljudje so dolgo časa sanjali o zakopanih zakladih in jih zaman iskali leta in leta. Bili so pustolovci, ki so v la namen žrtvovali vse svoje premoženje, nekaleri so pa bili tako srečni, da so zaklad našli čisto slučajno. Leto ilni pred balkansko vojno je kmet Mi-hajlo Prankev v Bolgariji našel velik zaklad. Ko je hodil po bregu nekega potoka, je zapazil vo-gul z železom okovanega zaboja, ki je štrlel iz zemlje. Prankev ga je izkopal in komaj dvignil, čeprav ni bil večji od manjšega ročnega kovčka. V zaboju je bilo zlato. Kakor je znano, je zlato za platino najtežja kovina. Kubični ducimelcr zlata tehta nad 19 kg, torej je devetnajskrat težje od vode. V majhen ročni kovček lahko spraviš 80 do 100 kg zlata. V zabojčku Bolgara Prankeva je bilo deset tisoč turških funtov, ki odgovarjajo današnji vrednosti treh In pol milijona dinarjev. Ugotovili da je bil to del vojne blagajne turške armade, leta 1878 tam doživela velik poraz. Denar je zakopal nesrečni poveljnik turških čet Fuad paša. Njemu je sultan po izgubljeni bitki poslal svileno vrvico, kar je pomenilo, da se moin sani obesiti. Da nc bi denar prišel v sovražnikove roke, ga je paša zakopal. Čez dvajset lel je polok spremenil strugo in tako je prišel zaklad na dan. Ljudje so namreč izračunali, da jo morala pnšina blagajnu svoječasno biti zakopana najmanj 40 m stran od potoka. Prankev je dobil polovico najdenega zaklad in je še danes eden najbogatejših ljudi na Bolgarskem. Doslej je bil največji zaklad najden lelti 1827 v bližini grada Alvarado v Mehiki, nedaleč od morja. Delavci so pri kopanju temeljev za neko hišo naleteli na podzemski prostor, v katerem so našli bajno bogastvo. Razno hišno in cerkveno orodje, vse iz suhega zlata. Med zlatimi predmeti je bilo tudi veliko dragega kamenja. Ves zaklad je tehtal okrog 1200 kg. Bil je lo zaklad, ki so ga stari Španci vzeli domačinom, potomcem Inke. Naknadna preiskava je dognala, da je bila tam v 10. stoletju utrjena naselbina, ki jo je uničil požar. Indijanci so napadli Špance in jih vse poklali. Zaklad je bil poškropljen s človeško krvjo, ki je zahtevala še nove žrtve. Eden od sedmih delavcev, ki so našli zaklad, je bil |*v šton, in je o tem obvestil lastnika zemljišča. Ostalim delavcem lo sevsdu ni bilo všeč, zato so oba ubili. Še isto noč je prišlo med delavci do krvavega spopada. Potegnili so nože iu navalili drug na drugega. Končno so ostali pri življenju samo trije, pa tudi ti niso dolgo uživali zaklada. Oblasti so jih prijele in obesile. Mehiška pravica je z. njimi hitro obračunala, zaklad je pa pripadel državi. Niso redki slučaji, dn otroci najdejo med igr» na ulici, nu dvorišču ali v parku razno dracocenc 1 stvari in denar. Največjo srečo so pa v tem imeli | otroci angleškega kolonijiilnega častnika |>olkov-nilca K. Woodsn, ki so pred nekaj leti med igro I našli vrečico z zelenimi, rdečimi, plavim! in bel-| kastimi kamenčki. Na solnru so se lopo svetili, . če so jih pa vrgli v vodo, so se zabliskall. Otroci so si' s tem dolgo zabuvali, ostanek kamenčkov ! so pa pustili za naslednji dan. To je bilo v gar-| niziji njihovega očeta v Kulkuti. Doma »o otroci | pripovedovali staršem, kaj so našli in jim pokazali ostale kamenčke. Bili so lo sami nebrušnni smaragdi, rubini, satiri in dnmanti. ixl katerih je bil največji smaragd 35 karalov. To drngo I kamenje je predstavljalo veliko vrednost. Ker niso mogli ugotoviti lastnika teh dragih kamnov, I jc vse pripadlo polkovniku Wood.su, ki mu več j ni bilo treba skrbeti, kako bo preskrbe! olroke zu bodočnost. štefok, ali si imel kakšne jezikovne težave v Londonu?' >Jaz ne, ampak Angleži.v * V kateri razred hodiš, fanlek? V prvi.« Kdo pa je najmočnejši v razredu?< Gospod učitelj.c •Obtoženec, ali mi morete pojasnili, kako Je lele vašega soseda prišlo v vaš hlev? Lahko, gospod sodnik, če mi daste nokaj času za premislek.. V redu! Šesl mesecov zapora.« K vodni hatastroSi v severni Italiii Med. imlv. Dr. Srslko Pucher špecijalist za zobne in ustne bolezni Ljubljana. Gregorčičeva ulica štev. 32 Telefon štev. 20-70 •opet redno ordinira od '/s 7.—Vj 12. in od i.— mstr"- v- „ .... ... ''MGHMfcluHfc V Domaealnh je umrl zadnji avstrijski okr. glavar Iridentinski v starosti 06 let, g. grof Guido Consolati. Bil je zelo uslužen uradnik, prijatelj slovenskega naroda in velik dobrotnik revnih. Radi čezmerne dobrotljivosti je sam popolnoma obubožal. Pokojniku so položili v grobnico grofov Ho-senberg poleg svoje pred 2 letoma umrle žene. Razen domačega župnika, ki je imel rajniku ganljiv nagrobni govor, so se njegovega pogreba udeležili ludi župniki z Brnce, Gozda ni iu Skoči-dola. Pokopiiim obredom so prisostvovali tudi mnogi plemenitniki, šolski otroci z učitcljstvom, mladina s počitniškega domu, predstojništvo občine Vernberg, orožniški načelnik ler večji odredi ognjegascev in domobrancev. Petje je oskrbel domači pevski zbor. Pokojnik je bil doma v Tridentu. Naj mirno spi v Damaialuh! Slovenci s«' ga bodo i vselei s hvaležnostjo spominjali. i Porušeni most pri Ovadi. Na naspiolni strani so vodne mase lako temeljilo porušile hiše. da so ostal« samo ruševine m se skoro nc pozna, kje so stale liise NedelfsKi spori tmmmmmmmmmmmtmmmtmam^mmmm^mm^m^^^a^mmammmm^mmmmmi^^^^^^^^^——^—^—' Plavalni dvoboj Ljubljana - Zagreb Ljubljana je zmagala s ločkami 47:31 - vaterpolo 3 s 3 Rogaška Slatina, 18. avg. Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini je svojim gostom pripravila danes prijetno presenečenje. Povabila je ljubljansko in zagreško podzvezo, da nastopita s svojimi najboljšimi plavam in plavalkami v dV°Tekmovanje se je vršilo danes v krasnem novem 33.33 m dolgom plavalnem bazenu zdraviliškega kopališča. Reprezentanca Ljubljane je bila sestavljena iz članov hlv Ilirije , Draškom, Vilfanom. Schellom in Grosljevo na čelu ter ojačena s Cererjem iz Kamnika in Rostoharjcm od mariborskega Maratona. Reprezentanco Zagreba pa so sestavljali večinoma člani ZPK (Zagrcbacki plivacki klub), ojačeni s prsnim plavacem Grkinicem in waterpolistom Seilcrjem od susaskc Viktorije. Rezultati tekmovanja so naslednji: 100 metrov lirblno gospodje: 1. Vilfan (L) 1 16 2 2. Schell (L) 1:19.9, 3. Tuskan (Z) 1:22.2, 4 Šuljič (Z) 1:24.2. - Vilfan vodi takoj od starta. Schell se pri drugem obratu odtrga od Tuš kan a in pride sigurno kot drugi na '''' 100 metrov prosto dame: 1. Grošelj Mara (L) M7.2, 2. Dragič Mara (Z) 1:20, 3. Košir Asta (Z), 4. Šiška (L) 1:21.2. - Grosljeva se kmalu odtrga in sigurno zmaga, ^»malomarnosti sodnikov jc ostala Koširjeva brez izmerjenega časa. ___ . . ,T, 100 m prsno dame: 1. Rinder Avgusta (L) 1:40.4, 2. Dvorak Vera (Z) 1:42, 3. Sine basa (L) 1:44, 4. Šlezinger (Z). — Ljuta borba med odlično Binderjevo in Dvorakovo, ki jo prva šele v finishu odloči v svojo korist. 200 m prosto gospodje: 1. Viltan (L) 2:30, 2. Defilipis (Z) 2:29.9, 3 Schell (L) 2:40, 4 Panjkovič (Z). — Mladi Defilipis se je držal Vilfana ki je plaval precej ležerno. V finishu ga je Vilfan prehitel za udarec roke. Schellu pa se je poznalo pravkar preplavanih 100 m hrbtno. „,„„.. 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (L) 3:00.3, 2. Rostohar (L) 3:06.5, 3. Sotošek (Z) 3:08, 4. Grkinič (Z). — Cerer se odtrga takoj pri startu in doseže odličen čas, ki je za 6 sekund boljši od jugoslovanskega rekorda. Žal ta nc bo priznan, kar ni plaval v predpisanem ^'^3^100 m mešano dame: 1. Ljubljana (Bin-der-Bradač-Grošelj 4:35.6, 2. Zagreb (Dvorak-Pintar-KoSir) 4:50.9. — Ljubljana je zmagala sigurno s 16 m naskoka. 4X100 m prosto gospodje: 1. Ljubljana (Crnet-Ziherl-Vilfan-Cerer) 4:24.2, 2. Zagreb 4:33.1. — Ljubljana je plavala boljše od jugoslovanskega rekorda. Vilfan je klub temu, dn je bil izmučen od prejšnjih točk, plaval 100 m v 1:03. Waterpoolo Zagreb: Ljubljana 3:3. Ljubljanski vratar Glinhar je izvrstno branil. Zagreb je vodil že s 3:2, nakar je Otruba zabil zadnji gol za Ljubljano tako, da je stri provizorno napravljeno prečko in se je morala tekma predčasno zaključiti. Stavka v Bona cevi papirnici Lahhoatletshe tekme za prvenstvo države Trije novi državni rekordi, eden pa izenačen Ljubljana, 18. avgusta. 7. današnjim dnem so se zaključile zanimive I a h k on 11 e t s ke tekme poedincev za državno prvenstvo. ki so se pričele v petek popoldne. Z danas-niim dnem je bil dosežen rekord tako glede ude-SSr1 glede uspehov, četudi jo oo pn-četku tekmovanja nekoliko manj Klicev kakor včeraj. Gledalci so z zanimanjem sledili poteku tekem m so bili z uspehi posameznih atletov ^ zadovoljni in že zato tudi niso Sledili z odobravanjem. Pa to tudi upravičeno, kajti postavljen. ^ trije novi državni rekordi, izmed katerih Moramo najbolj podčrtati krasen uspeh našega Sega tekača Bručana (SK Ilirija) na 10 km, ter izboren rezultat Mihiča v troskoku (14.0) m). Z uspehi današnjega dne smo popolnoma zado-volhii in z zadovoljstvom lahko čakamo na bodoč-našem lahkoatletskemšportu. Fantom smo xa njihove uspehe zelo hvaležni in če bodo šli po "j poti naprej, bomo tudi na težkih mednarodnih tekmah kmalu odločevali. Rezultati so naslednji: L Tek na 110 m čez zapreke (3 Jckm.) : L Iva- IC \ 15 sek izenačen jugosl. rekord); 2 dr. ^atolič (C) 16 sek.; 3. Ehrlich (HaSk) 16.7. thr-b£jebn diskvalificiran, ker je podrl štiri zapreke i Tek na 200 m finale (6 tekm.): 1. Bauer PSK) 22.6, Z dr. Jamnicky (11.) '23.0. 3. Mazzi (H.) 23.7, 4^Taut>er (Makab.) 23.9, 5. Riiavec f • «■<>• Kovačič je 40 m pred ciljem vsled krča odstopil, bil TM IP v vodstvu ^ 3. Tek na 400 m čez zapreke (3 tekm): 1. Ivanovič (C.) 55.6, 2. Banščak (PSK) 50.3, 3. Dremil fr \ 60 &ek (Ivanovič in Banščak sta zrušila po eno Upreke, doči mje zrušil Dremil dve Ivjinovičev fas je za dve sekundi boljši od jugosl. rekorda, a ne more biti priznan, ker je zrušil eno zapreko.) 4 Tek na 800 m (13 tekm.): L Nikhaizi (PSK) 2:01,5/10, 2. Goršek (P.) 2:02,2/10, 3. Hoffer (R.) 2:03. 4. Skušek (P.) 2:07,3/10, 5. Srakar (P.) 2:07,6/10 6. Pogačnik (P.). Kot četrti je prišel na cilj Zorga A. v času 2:05, a sc ne šteje za plasma, ker je tekel samo izbirno. 5. Tek na 10.000 m (0 tekm.): 1. Bručan (Ilirija) 33:3,4/5 (nov drž. rekord), 2. Kangler (Maraton, Maribor) 34:16,4/5, 3. Starman (Sloga) 35:20,1/5, 4. Sporn (I.) 35:27,3/5, 5. Starman St. (L) 36:42,3/5, 6. Kvas (1.) 37:13,1/5. 6. Met kopja (0 tekm.): 1. Smejda (BSK) 57.65, 2. Nikolič (Jug.) 56.34, 3. Markušič (Slav.) 55.25, 4. Kovačevič (C.) 55.07, 5. Marian (Hašk) 54.81, 6. Dečman (I.) 52.17 m. 7. Met kladiva (6 tekm.): 1. Stepišnik (L) 45.58, 2. Goič (Hašk) 45.27, 3. dr. Manojlovič (C.) 40.49, 4. Ferkovič (Hašk) 36.22, 5. Puhovič (C.) 34.84, 6. Gujznik (Železničar) 30.55 m. 8. Skok v višino s palico: L dr. Buratovič (C.) 3.50, 2. Bakov (Jugosl.) 3.50, 3. Feigl (Maraton, Zagreb) 3.40, 4. ing. Kallay (Maraton) 3.40, 5. Oroszy (Ilirija) 3.10 m. 0. Štafeta 4 krat po 100 m (4 štafete): 1. Hašk (Ferkovič, Jamnicky, Jug, Mazzi) 44 sek., 2. PSK Pančevo (Ristič, Nikhazi, Banščak, Bauer) 44.2, 3. Concordia (Braun, Ivanovič, Brozovič, Buratovič) 45.2, 4. Makabi (Kraut, Herzog, Neumann, Tauber) 46.6. Makabijeva štafeta je bila vsled prestopa di-kvalificirana. 10. Triskok: 1. Miokovič (BSK) 13.83, (nov jugosl. rekord), 2. Bankovič (BSK) 13.63, 3. Berg-man (C.) 13.56, 4. Stampf (Hašk) 13.19, 5. Perpar (P.) 12.70, 6. Petričič (H.) 12.40 m. Mikič (Jugoslavija) je izven konkurence izbirno za balkanijado I skočil 14.05 m in s tem postavil nov jugosl. rekord. Kolesarske dirke „Save" Ljubljana, 18. avgusta. Dwi«w j« obhajalo Kolesarsko društvo »Sava« pod pokroviteljstvom ustanovnega predsednika g. F. Batjela svoi desetletni jubilej. V to svrho ie priredilo na dirkališču Hermesa v Šiški kolesarske dirkališčne dirke, katerih se je udeležilo lepo šte-vilo dirkačev iz naše ožje domovine m celo /-agreb-lani »o sodelovali. Program, ki se je začel odvi)ati neka« minut po tretji uri, je obsegal 11 točk, ki so bile precej zanimive. Tudi občinstva se ie nabralo lopo število, zlasti, če pomislimo, da se |e istočasno vršila zelo važna lahkoatlelska tekma na igrišču Primorja. Zanimiva je bila zlasti damska dirka na tri kroge, saj vidimo tovrstne dirke pn na« 1« malokdaj. V naslednjem podajamo podrobne rezultate dirk: 1. Poadrarni krog, ki so ga vozili dirkači m diritačice sodelujočih klubov. Z Medklubska dirka novincev (4 krogi), 10 dirkačev: 1. Kodrič Franc, »Zarja«, 2:42»/6. 2. Zatler Vinko, »Ljubljana«, 2:42*/n. 3. Kotar Franc, »Sava«, 2:43. 4. Gregorič Josip, »Primorje«, 2:43'/». 5. Omejc PokU, izven, 2:433/». , . «„ . 3. Juniorska dirka »Save« (5 krogov), 10 dirkačev. Na cilj so prišli samo 4, o«tali so že na progi popadali. 1. Stefančič Ivan, »Sava«, 4:11. 2. Sed- Anton, .Sava«, 4:11'/»- 3. Biiovičar Marjan, »Seva«, 4:11'/»- 4. Cotman Janko, »Sava«, 4:12. Padec skupine štirih. 4. Medklubska damska dirka (3 krogi), 5 dir-kaiic. 1. Čermeli Anica, »Sava«, 2:32'/r,. 2. Čebular Sonja, »Hermes«, 2:325/». 3. Pertond Marija, »Pri-mone«, 2J3. 4. Gec Cita, »Ljubljanica«. 5. Celešnik Mirni, »Sava«. ... „ , 5. Medklubska dirka |uniorjev, 5 krogov, 10 dirkačev. 1. Lavrih Karol (Hermes), 3:28' .-,. 2. Bri-celj Franc (Ljubljanica), 3:28»/*. 3. Kalan Ivan (Hermes), 3:29. 4. Stefančič Stanko (Ljubljanica), 3:29"' .-,. 5. Stefančič Ivan (Sava), 3:30. Sigurna zmaga odličnega Lavriha. 6. Društven« dirka »Save« (20 krogov), 8 dirkačev. 1. Štefamčič Ivan 16:13. 2. Bizovičar Marjan 16.13'/*. 3. Gjorgjevič Franjo 16:14. 4. Cotman Janko 16:14Vo. 7. Tek s kolesom za darila (15 kolesanev). Šaljiva točka. Vozači so s kolesi v rokah tekli en krog, nato pa na sredi igrišča pobrali šest praktičnih daril. ..... 8. Glavna dirka podzveze Ljubhana. 9 dirkačev, skupina vozi strnjena vseh 20 krogov. Zmago odloči končni spurt. 1. Trobec Ivan (Hermes), 14:46'V 2. Kačič Julij (Hermes). 14:46"/». 3. Oblak Janko (Primorje), 14:46'v 4. Zerjal Oskar (Primorje), 14:47. 5. Gartoer Franc (Ljubljanica) 14:47'/r.. 9. Dirka seniorjev (3 krogi), 5 vozačev. 1. Ker-žit Miha 2:16. 2. Jenko Tone, 2:16'/i>. 3. Klemenčič Ivan, 2:16'/s. 10. Glavna mednarodna dirka. Starta deset dirkačev, med njimi znani junior Prosinek iz Zagreba. Prvi poekns ubega napravi Kačič, so pa Kakor je že nedeljski »Slovenec« poročal, je v Bonačevi papirni tovarni na Količevem v soboto popoldne izbruhnila splošna stavka Naknadno smo izvedeli, da je bil neposreden povod za stavko odlok vodstva tovarne, ki je brez navedbe tehtnih razlogov odslovilo delavca Franca Bukovca, ki se je največ trudil, da bi delavstvo organiziral v Jugoslovanski strokovni zvezi, česar vodstvo tovarne, kakor čujemo, ni odobravalo. Delavstvo je danes vse združeno v Jugoslovanski strokovni zvezi in jo korporativno zapustilo delo. Ver je smatralo, da odpust njihovega tovariša in organizatorja ni pravičen. To je bil lo neposreden drugi takoj za njim. V šesti rumdi vozi Prosinek z Oblakom in Lavrihom. Ti se skušaio odtrgati in vozijo par rund tri do pet metrov spredaj, 6e pa nato spet zedinijo. Na osmi rundi odstane Stirn zaradi defekta na verigi. Na enajsti rundi skoči Oblak in pusti Prosir.eka na četrto mesto. Kmalu nato brzina, ki je bila doslej zelo visoka, poneha. Gartner zopet sikoči v vodstvo in v eni rundi ga spet prehiti Prosinek. Skupina je še vedno kompaktna. Najzanimivejše tri zadnje runde, kjer igra glavno vlogo Kačič Jule, za njim pa Trobec, kjer zmaga Jule čisto v velikem občinskem aplavzu, t. Jule Kačič, »Hermes«, v času 13:44*/s. 2. Ivan Trobec, »Hermes«, za eno kolesno dolžino. 3. Janko Oblak, »Primorje«, 13:45. 4, Franc Gartner, »Ljubljanica«, za kolesno dolžino. Bila je to ena najlepših točk vse prireditve. 11. Motorne dirke na 10 krogov. Startajo le trije motorji, kjer vodi s precejšnjim naskokom Pavle Smrekar. Lovlja ?e vrši brezuspešno do sedmega kroga, kjer Smrekarju defektira motor,, da ga obženeta Kavčič in Trampuž. Ta dva vozita do zadnjega s polrundmo razdaljo, kjer se plasirata kot prvi Kavčič t času 5 min. 56 sek, Trampuž 5 min. 58 sek., Smrekar 5 min. 64 sek. Jugoslavija : Poljska 3 : 2 Kalovice, 18. avg. Meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo in "oljsko jc končala 7, zmago Jugoslavije s 3 :2, polčas pa je bil zaključen z 2 : 2. Maribor : Celje 3 : 2 Celje, 18. avgusta, c. Tekma med reprezentancama Maribora in Celja je končala s 3:'2 z zmago Maribora. Zmage Maribor ni zaslužil. Njegova igra v drugem polčasu je bila mnogo slabša od Celjanov, ki so pa imeli smolo pred golom. Sodnik ni zadovoljil. povod za delavsko gibanje. Pravi vzroki pa so mnogo globlji. Ni naša dolžnost, da jih odkrivamo, pač pa jiorabimo to priliko, da naprosimo javno g. inženjerja Barago, šefa Inšpekcije dela, da naj izvode strogo preiskavo in zasliši delavstvo samo, ki ničesar bolj ne želi, kakor da obrazloži predstavnika oblasti dejanski jmložaj v tovarni. V obratnih prostorih vlada popolen mir. Do kakšnih incidentov ni prišlo in je solidarnost in obnašanje delavstva vzorno. Tudi okoliško prebivalstvo stoji brez izjeme zn delastvoni in tudi pričakuje skorajšnjoga obiska predstavnikov oblasti. Blagoslov novega oddelka Zdravsiv. doma v Mariboru Maribor, 18. avgusta. V Zdravstvenem domu se je vršila danes popoldne slovesna blagoslovitev in otvoritev novega oddelka za zdravstveno zaščito mater in otrok. Slovesnost se je izvršila v najožiem okviru brez velikega hrupa, ki je sicer pri nas ob takih prilikah običajen, vendar pa je lepo in dostojno podčrtala važnost dogodka in pomen nove ustanove. Ob 11 so se v poslopju Zdravstvenega doma v Ko-roščevi ulici zbrali stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek, podžupan Rudolf Golouh, vr-šiteljica dolžnosti ravnatelja Higijenskega zavoda v Ljubljani gospa dr. Valentinčič-Petrovič, zastopnik banske uprave inšpektor dr. Jurečko, zastopnik okr. načelstva dr. Zorjan, ravnatelj splošne bolnišnice dr. Vrečko, vodja mestnega fizikata nadsvet-nik dr. Novak. Sprejel jih je šef zavoda dr. Vrtovec z osobjem ter jim izrekel prisrčen pozdrav. V imenu banske uprave je čestital Zdravstvenemu zavodu na novi pridobitvi dr. Jurečko, nakar je izvršil msgr. Umek blagoslovitev. Sledil je ogled novega oddelka, ki s svojimi lepimi, krasno opremljenimi prostori najlepše dokazuje, da bo svoji svrhi uspešno služil. Navzoči so si nato ogledali pod vodstvom dr. Vrtovca tudi ostale prostore Zdravstvenega doma. Obrtniško zborovanje v Kamniku Kamnik, 18. avg. Danes dopoldne so se sestali v Kamniku obrtniki iz kamniškega okraja k velikemu stanovskemu zborovanju, ki je bilo združeno s proslavo 15-lctnice Obrtnega društva za kamniški okraj. Zborovanje je bilo ob 10. uri v dvorani gasilskega doma, kamor so prikorakali udeleženci s kolodvora z godbo na čelu. Najprej je predsednik društva g. Er-nest Škof otvoril jubilejni občni zbor, pozdravil zborovalce in goste, imenoma okr. načelnika g. Kosija, župana a. Kratnarja, predsednika zveze obrtniii društev g. Rebeka, zastopnika zbornice za TOI g. Vrečarja, kamniškega dekana g. Riharja itd., nato pa je podal kratek pregled društvenega delovanja v 15 letih in zasluge prvega predsednika Ivana Poiaka, katerega je občni zbor izvolil za častnega člana ii, mu podelil leiio izdelano diplomo. G. Polak se je v lejiili besedah zahvalil za odlikovanje, nato pa je tajnik p. Albin Justin podal izčrpno tajniško poročilo. Nato so čestitali društvu k jubileju in uspehu njegove požrtvovalne delavnosti v prid obrtnemu stanu v kamniškemu okraju gg. zastopnik Zbornice za TOI Ivan Vrečar, predsednik zveze Obrtnih društev Robek, župan g. Kratnar, dekan g. Rihar. okrajni načelnik g. Kosi in v imenu kamniških obrtnih zadrug g. Miha Mejač. Po zaključku občnega zbora je bilo obrtniško zborovanje na katerem so govorniki gg. Vrečar, Rebek, Iglic, Franc Petorlin in drugi razpravljali o tekočih stanovskih zadevah. Zborovanje je trajalo nad 2 uri. Izvajanja govornikov so našla med zborovalci velik odmev in živahno komentiranje. Stavka zdravniških volonterjev v bolnišnici Ljubljana, 18. avgusta. V ljubljanski bolnišnici je izbruhnila nenavadna kriza. 22 mladih doktorjev medicine, ki so bili zaposleni brezplačno kot stažisti in volonterji, je namreč stopilo v stavko. Ti mladi zdravniki so med seboj dobro organizirani, njihov nastop pa je pofKilnoma upravičen. Po zakonu mora sicer vsak diplomiran medicinec služiti eno leto brezplačno v bolnišnici kot stažist, toda v ljubljanski bolnišnici se je zadnja leta razpasla navada, da uporabljajo mlade zdravnike še delj, kakor eno leto in tako so med stavkujočimi mladimi zdravniki tudi taki, ki služijo že več kakor dve leti brezplačno v bolnišnici. Zakon narave pa je tak. da mora vsak človek jesti in tudi zdravnik, posebno če je mlad, ne more živeti od vode in zraka. Mladi zdravniki zahtevajo predvsem, naj se jim dovoli brezplačna hrana in stanovanje ter naj se jim omogoči možnost napredovanja in nastavitve. Po zakonu mora namreč imeti vsaka bolnišnica na vsakih 25 bolnikov enega zdravnika. Do tega idealnega stanja ljubljanska bolnišnica seveda še dolgo ne bo prišla, vendar pa ima možnost, da nastavi vse dosedanje brezplačne volonterje ali pa jim da vsaj tisto, kar jim nudijo vse druge bolnišnice v državi, in to celo v Celju in Mariboru, namreč brezplačno hrano in stanovanje. 22 zdravniških volonterjev je v bolnišnici opravljalo brezplačno ogromno delo in ta stavka se bo občutno jioznaia v bolniški službi, če bo dolgo trajala. Belgrad, 18. avgusta, b. Reprezentanca Sofija: Jugoslavija 1:0 (1:0) . Ljubljanska kronika Ljubljana, 18. avgusta. Ranjenec pred sodnijsko palačo. V noči na danes se je pojavil pred sodnijsko palačo čuden svat. Obleko je imel raztrgano in razcefrano, iz več ran pa mu je na debelo curljala kri. Stražnik, ki čuva Delniško tiskarno, ga je ustavil in mož se je šele tedaj zavedel, da je ranjen. Stražnik je poklical reševalni avto, ki je ranjenca prepeljal v bolnišnico. Gre za 34 letnega Škofjeločana F. M. Ta je v Zgornji Šiški v neki gostilni zašel v prepir in so ga njegovi vinski bratci večkrat pobožali z nožem. K sreči so vse rane lažjega značaja. Nesreča na Podutiku. Popoldne je prišlo na Podutiku do hujše nesreče. Na znanem klancu je padel s kolesa 23 letni zidar Janez Peterlin iz Pod-gore pri Ljubljani. Potolkel se je močno po glavi, tako da je obležal nezavesten. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Za bana se je izdajal. Pred dnevi je ljubljanska pollclla Izročila sodišču 40 letnega J. P., ki je bil sicer slabše oblečen, vendar pa je hodil po deželi in se tam izdajal za nič manj in nič več kakor zi bana dravske banovine. Ljudje so sicer malo strmeli, ko so videli najvišjega predstavnika oblasta v Sloveniji v strgani obleki, vendar pa mu seveda nihče ni zaupal. Na sodišču so spoznali, da je mož slaboumen, vendar pa še vedno dovolj prebrisan za razne male goljufije. Ker slaboumneža sodišče ne more kaznovati, so moža izpustili. Mariborski drobiž Maribor, 18. avgusta. Socijalisti so imeli danes dopoldne shod na unionski dvorani, za katerega so že dolgo delali reklamo. Zbralo se je okrog 300—400 ljudi. Zborovanje je vodil Jelen, govorila pa sta Petejan m Eržen. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri pledirajo mariborski socijalisti za čimprejšnjo ustanovitev socijalistične stranke za Jugoslavijo. Gasilski tečaj. Župa Maribor desni breg je priredila danes dopoldne v Studencih v Spurejevi dvorani tečaj, ki se ga je udeležilo 11 včlanjenih društev. Iz župe levi breg sta bili zastopani na tečaju četi Maribor in Kamnica. Predaval je vodja požarnikov iz drž. želez, delavnice Kessler o plinski obrambi, gasilski taktiki in nastopu pri požarih. Uspela športna propaganda. Maratonci so priredili v Rušah v soboto zvečer težkoatletski nastop v rokoborbi in boksu. Nastopilo je 12 parov rokoborcev in 2 para boksarjev na vrtu gostilne Magdlfc. Za prireditev je vladalo izredno zanimanje ter sb Rušani obširen vrt docela napolnili. Presenetili so pri nastopih zlasti agilni rokoborci iz Ruš, ki so položili na lopatice marsikaterega zmage sigurnega prvaka. Vidi se, da ima Maraton izvrsten naraščaj, ki bo v jugoslovanski težki atletiki v najkrajšem času igral odločilno vlogo. Nastop je bil nekaka predvaja za težko borbo, ki čaka Maratonce v skorajšnjem državnem prvenstvu, katero se bo vršilo hkrati v Mariboru, Zagrebu, Subotici in Sarajevu. Sodili so Kebrič, Drozg in Sapec. Smrt blage žene. V najlepši dobi 44 let je pokosila smrt gospo Marijo Jakop, trgovko in hišno posestnico. Bila je blaga žena in mati, ki so jo spoštovali in ljubili vsi, ki so jo poznali. Pokopali jo bodo jutri v ponedeljek ob 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožalie. Veliko zanimanje za Sv. Tri kralje. Danes se otvarja na Pohorju nova planinska postojanka pri Sv. Treh kraljih. V Mariboru je vladalo za otvoritev nove koče izredno zanimanje ter je odpotovalo zjutraj v SI. Bistrico nad 300 ljudi. Gorelo je v Račah pri posestniku Ferdinandu Kuhecu. Plameni so uničili gospodarsko poslopje, vredno 20.000 Din. Zaščitno cepljenje svinj Beograd, 18. avgusta. V veterinarskem oddelku kmetijskega ministrstva pripravljajo uredbo o tako imenovanem istočasnem zaščitnem cepljenju svinj proti svinjski kugi. To cepljenje bo organizirano povsod, kjer bo to potrebno, tako da se bodo lahko z njim okoristili tudi najsiromašnejši živinorejci. Cepljenje ne bo prisilno, temveč fakultativno, tako da bodo lastniki, ki se ne bodo hoteli z njim okoristiti, sami nosili škodo od morebitnega kasnejšega obolenja svojih svinj za svinjsko kngo. Cepljenje se bo vršilo po občinah, ki bodo cepivo naročile na svoj račun po potrebi in na osemmesečni kredit, denar za troške bodo pa občine naknadno izterjale od lastnikov, ki jih bodo izplačali v roku osmih mesecev. Kmetijsko ministrstvo oziroma ban-ska uprava bo nosila troške za potovanje in delo veterinarjev. Razvrstitev cepljenja po občinah bodo izvršile banske uprave na predlog sreskih načelnikov. Neki arhitekt je zgradil hotel. Prijatelj ga vpraša: »Kako se bo imenoval hotel?« Pri petih letnih časih,« je odgovoril arhitekt. »Zakaj, saj imamo vendar samo štiri letn« čase?« »A kaj je — mrtva sezona?« Staro železo in vse druge kovine kupuje na drobno in vagone Fr. Stupica, zaloga vsakovrstne železnine, poljedelskih strojev, čebelarskih potrebščin, razstre- mmm Mariborski šport Maribor, 18. avgusta. Na tukajšnjih igriščih ISSK Maribora v Ljud- ,, , skem vrtu se je vršil danes prvič teniški turnir med 'i'v L|ubl|ana, Go- reprezentanco Subotice, oziroma klubom Belo- sposvetska cesta 1. (1) plavih in SSK Mariborom. Zmagali so Maribor- » , .. , j čani v razmerju 5:0. Posamezni rezultati so sle- SOlajte Se UOmal deči: Gospodje posamezno: Račman I. (Subotica) : Moderne jezike, trgovske Alhaneže (Maribor) 2:6, 4:6: Račman I. : Korenčan predmete, stenografijo, (M) 3:6, 0:6; Račman II. (S) : Skapin Vaško (M) strojepis itd nauči teme- 2:6, 0:6 (najboljši rezultati); Račman II. : Tončič Ijito in hitro doma potom (M) 5:7, 0:6. Gospodje double: Skapin-Albaneža dopisovanja Dopisna tr- (M1 : Račman I. in Račman II. (S) 6:2, 6:1. Od Ma- govska šola v Ljubljani, riborčanov sta bila v singlu najboliša Skapin in Kongresni trg 2/II. Pišite Korenčan. Gosta sta predvajala srednjo igro, dasi po pojasnila. (u) so začeli prav dobro. Umrla nam je blaga soproga, nad vse dobra mati, teta in sestra, go®pa MARIJA JAKOP trgovka in hišna posestnica Po dolgem in mu&nem trpljenju jo je Vsemogočni poklical v 44. letu starosti v soboto ob pol 22 k sebi. Pogreb se bo vršil v ponedljek 19. avgusta ob 16 na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala 21, avgusta ob 7 v Magdalenski cerkvi. Maribor, dne 18. avgusta 1935. Žalujoči soprog ki hčere. »£o«MaS»Mi Ciril Koževac. Dato JtfbMteSMMto Ww» 7mI«M»M K. CM l