Il L ro i l odelnih narodskih v r reci Odgovorni vrednik Jfanev Mie hc eis. Tečaj sredo 25. kimovca ("septembra) 1^50 List 39 JVori stan Umetljsitih druzb v našim sedanjim vstavnim cesarstvu. (Po »Oeconom. Neuigk. und Yerhandl. Dr. Hlubeka.) Če mislijo nektere kmetijske družbe s tem veči veljav-nost doseći, de predsuščni per i mek, enako stari poobla-steni ces. kralj, fabriki, obderžé, naj prosijo cesarja za novo postavo, po kteri naj se kmetijske družbe vno- V predsuščnim Avstrijansťvu nismo imeli nobene vic osnovajo. Dokler pa take nove postave ni, naj se družbine postave. Ce se je hotla kakošna družba vsta- zvesto ravnajo po sedanjih postavah, pa ne zoper noviti, je mogla vselej posamesno dovoljenje vikšiga nje in le svojoglavno po starim kopitu, ktero je posta- vladarstva zadobiti, in včasih se ji je tudi nadslov kralj." ces. 1 dovolil. Presvitli Cesar so v soglasju s svojimi ministri 17. sušca 1849 začasno družbino postavo dali, ki se opírá na 7. §. avstrijanske vstave od 4. sušca 1849, která zagotoví pravico svobodnim družtvam in uterdi postave, po kterih se je ravnati. Po téh postavah (§. 1.} ne potrebujejo nepolitiške družbe, ktere iz svojiga premožeDja nikakoršniga do-feička ne išejo in se le z vednostmi ali scer dobrotlji-vimi in omikavnimi name'ni peca jo, nobeniga poseb-niga dovoljenja. Le to jim je predpisano, de 14 dni pred začetje svojih opravil svoje postave naukazani vradíi predložijo. Ker tedaj kmetijske družbe nobenih druzih name- nov nimajo 5 kakor tište, kterih smo gon omenili ? in ker za-nje ne najdemo nikjer posebnih postav, je jasno kotbeli dan, de je družbina postava od 17. sušca 1849 tudi kmetijskim družbám edino vodilo, in toliko bolj milodarnih, hranilnih in vsih y ker od poárorelskih » ? na pridobicek osnovanih postav razlocno govori, za ktere še stare postave veljajo. Razun tega je občni kmetijski zbor na Dunaji enoglasno sklenil: de naj kmetijske družbe svobodné privatne družbe ostanejo in de nikakor ne smejo vradije (gosposke) biti. Po tem takim ne moremo zapopasti, zakaj nektere kmetijske družbe, ki so se vnovič osnovale, ožji meje za svoje svobodno ravnanje terjajo, kakor jih postava 17. sušca 1849 předpise? zakaj kot svobodné privatne družbe po perimkih hrepené , ki so bile s pred-suščnimi predpravicami sklenjene? zakaj se pod varstvo posebniga varha namést pod varstvo gotove po stave postavljajo? z eno besedo: zakaj še ce z cesarja hočejo biti, ki je ja v postavi jasno povedal, kaj de terja ? va od 17. sušca 1849 overgla. Družbini postavi, ki je vsim družbám dana tudi nobena kmetijska družba ne sme odtegniti. (Dalje sledi.) > se tulja Prosná gosenca. V bilkah prosá živí gosenca nekiga rumeniga me (ochergelber Zunsler, botys silacealis) i ki po končá prosné bilke, de se zgodej posušé in rumene po gosence se lahko spozna stanejo. Pricijocost te škodljive iz prejedenih bilk, po kterih gosenca svoj rumenkasti gnoj vùn paha. Kadeř pa ta gosenca bilčni muzeg na zgornjim koncu nine bilk. pokončá, se podá nižje dol zlo do kore Ker se je létas v prosu dokaj tega škodljiviga merčesa zapazilo , opomnim kmetovavce ediniga pomoč- ka ? de naj izruvajo in sozgo prosno sternje ? ka preselile, de se ne bojo drugo léto mor so se gosence metulji iz njih izlegli. Ce se pa sterniše lika dobrota skaže, ker se potem čez zimo pod zemljo še bolj počutijo in so mraza in zmerzlíne obvarovane podorje, se s tem gosencam ve takó, de se prihodnjo spomlad v mesièke spremené i y iz kterih poléti metulji sferčé, ki zopet svoje jajcka v proso polože in novo škodo začenjajo. V Siški. F. J. Smidt. Mimetijske đrobUnice. (Sol %a živino). Ker je živinoreja na nar višji stopnji, tam potrebujejo nar več soli za živino. NaAn-gležkim (Englendarji) dajo konju vsaki dan G lotov in ? de 3 ćetertine solí (na leto 96 funtov); pitavni goveđi živini ravno toliko, molznim kravam 6 lotov in pol (na leto 74 funto v); tel et am poldrugi lot; o v cam pa 3 do 6 lotov in pol vsaki teden. — Za eniga člověka rajtajo na Angležkim vsako leto 20 funto v, na Par-skim 16, na Pruskim 13, na Avstrijanskim 8fun-tov soli. Ker je Dunajski časnik »Reichszeitung« lani oznanil ministerstvo kraetijstva misli, drugi kmetijski zbor na Du- v v ~ , naj poklicati, v kterim naj bi se imenitne kmetijske reci (fcttAe Sterme Seno%etl poboljšati), na kterih ie posvetovale, kakor naprava posojilnic za kmetovavce .malo travice raste, napravljajo po nemškim z velikim ker so si nektere kmetijske družbe nove po- pridamporedama poprečne grabne, v kterih se sne i. t. d. ? stave osnovale, ki niso sedanjim vstavnim pravílam primer ker so se nekteri glasi zopor nove postave Krajn jene žni ca nabíra, de ne steče hitro z njih; ti grábnicki so 2 ali 3 pavce globoki, in 6 do 8 pavcov široki. Ti _ rťUluaiua pí a v *aťuťau.tt, smo poprečni grábnicki so nektere sežnje (klafter) sak- se namenili, svoje misli razglasiti zastrankmetijskih družb, sebi napravljeni. V nje se steka voda, moči in gnojí se ske kmetijske družbe vzdígnilí, ki je po naših mislih vstav ne postave sedanjiga casa popolnama prav zapopadla kakó naj prihodnjic hojo, de bojo obstale in v prid kmetij- nožeti, pa se nabíra tudi stva svoje dezele kaj storiti zamogle. mnogoverstna gnojna soderga Pisaveç v »Oec, Neuigk, und Verh,« listje od gojzdov nad njimi i. t. Mílaj Umet je v neki rasi storé bi se njim tes ne hradel• (Po Jadr. Slav.) 3 de me ? bodo zaupanje dobili, in večkrat > m pogosteje kupovali. Hoćemo jutri v božjem imenu začeti." (Konec sledí.) (Dalje.) „Jaz to tudi razumem, » r> in se mi primerno zdi. Kaj pa da ne zlozijo polenčikov v mere?" tode rabijo raji jermen * u TPomenki r besedah „župan — županija — nadžupan nad To bi tudi mogli, ker zlagati in zlagati je dvojno. Pri zlag-anju to bi se mo z upanij a (Konec.) U gel ali ubogi ali mesto pokasnuti. Jermen se mi v Ze za odpravo je bii zložen ta sostavek, kar v dopade. Jaz si to takole mislim: Seženj derv se scepí dokladi „Novic" Nr. 36 nove pomislike in vošila v téh na drobno, in posuši. Potle se razrajta, koliko koscov rečéh najdem. Najdem pa berž, de or razlagovavca tako in tako dolgih , mesto po dva ali po stiri groše ne omeceta samo, ampak tudi po svoji misii boljši duti more, in potem se cena po jermenu nastavi, li tako Velkučnik?" „Ti si jo zadel, Ni Rudnik! takole delajo. a svetovata, in zato se mi zdi, de se bomo v kratkih besedah pogodili. Ta dva gospoda pra vita, de sa- „ln tako, mislim, bi storili tudi mi. Bo slo. Cuvaja mo iz županije izpeljevavne besede so ju od te na ustih ležeče besede ostrašile. Škoda! saj jima v ze nam ni treba; imamo vsi prostorne dvorišča; časa bo ako so iména tudi nekaj daljši, tako nevkretne vender pozimi tudi, j in o drugih dobah bodo ubogi derv malo- niso kakor nemske. Meni bolj dopade županijan kot kadaj kupovali, imajo nabirkov in prehladine dosti. Kdo župljan, ker bi vender kdo mislil, de je župljan sa- ima kaka dva sežnja suhih derv?" Na mojim dvorišču stojé trije sežnji Jaz imam dve kopi suhladi." „Jaz okoli tri kope zvezčikov." „Šest sežnjev pacelnov morem kakor na primer dati." Ceno u 77 jaz mo iz Zupelj domá. Dovolíte, de vam té iména po svojim izpeljem. Župan Biirgermeíster, županov dem B. gehó-rig, ž u p a n s k einem B. gehorig, županstvo die Wiirde eines B., županijsk der županija r> Derv čez potrebo y " zavreši Rudnik vesel. n nijan ali županíjec Gemeinde-stvo Gemeinde-AVesen, županijanstvo G. angehorig, Biirger, M zupa žup anij Biirger tudi vsi vemo. Jutri, mislim, bi mi dali seženj derv, recht, medzupanijsk G. in seženj pacelnov zdrobnuti. Imam celo novo bikovi- nijstvo G. Angehorigkeit. Angehóriger, m edzup a co > ? jo cem za mero dati. Potle zmerimo drobno scep-Ijene derva, in pacelne; zrajtamo co ceno nastavimo. Kaj se vam zdi?" „Bodo li ubogi take majhine povzamke kupovali?" Kar zadeva Gemeinderathe, nisim se bil tudi in nad vsako luknji- jez razločil ne za podžupane, in ne za županske svetovavce, in vam rad poterdim, de se naj vzame eno ali drugo. „Mnogi, mnogi jih bodo 7 drugi pa bodo morde Od nadžupanije sim zgoraj povédal , de jo jez hotli krasti, ko prej, ker je, derva krasti, njihovo delo. ne med ampak nad županije stavim, zato tuđine med Drufiri © si jih kupiti ne bodo mogli, drugac skerbeti. tem za take se mora ljudske, ampak za pervo nad ali čez županije od Ja Ako danes le toliko dosežemo, da se cesarske vlade postavljeno predstojništvo štejem. ? ki derva kupovati hočejo, priložnost da tako nemskimi iméni Hauptmann sim tudi dokazal, de se gre; smo že dosti opravili. Vse na enkrat ne mah nobeno drevo ne pade. Mnogo je ubogih v občini, obderži. na en županija in nađzupanija brez vse zmote lahko ki hočejo poterpljivo živeti, in pošteni ostati; taki bodo tudi majhne povzemke kupovali." Bezirksgemeinde je tudi mene skerbela in mislim, de bi bilo nar bolj prav je lik panij 77 Take reci bi imelo vendar županijstvo napraviti, imenovati, ker je zapopađek več županij, in je vsih saj je za to!" imaš prav, Mašič. Na, Stropnik, kako je? Bote téh županij v é li ka županija (ne nad županija) 77 li to napravili?" ? J Kreisgemeinde naj bi bila potlej d (Landeshauptmannschaft). T ne dé nič » Si mislite reč prelahko. Kaj takega se mora po i u p a- če jih redno prevdariti. Vi ste prenagli. « je v kaki kronovini tudi več, kakor postavim na Če skim, saj je tudi skoraj v vsaki deželi več Landge 77 Se poredno prevdariti? Nismo li celi večer prev- richto D ezel P K r e i s o b m bi darjali ? Jutri se bo začelo? To rečem jaz, Stepán bil potem verh velikih in malih županov in pa pod d Krača!" že Inim d zup an a m Kreispráaidenten ; Statthalter dosti „Ako ne začnemo, mine zima. Marnjevali smo je pa kronovinski pogl sadaj hoćemo tudi kaj storiti. Sila je velika." 7 Ce Kreisgemeinde dežel » pa nij ime „Praviš, Stropnik, da si mi reč prelahko mislimo, nujemo, bomo tudi tištim vstregli, ki pravijo, de Hor Menim, da si jo ti pretežko misliš. Kakšne težave pa vatj so tii? pod njo kaj druziga razumejo „G e sp a n n s chaft piti. Benglac da jutri seženj pacelnov drobno sce gleich K Konjik Stepan sezenj derv; suhladi in zvezcikov Ako na Mašičevem dvorišči še treba ni zdrobčkati. • v v Kant razun im jetzigen einheitlichen Oesterreich vpeljevati meni nikakor ne dopade, ker G or ensk i g těžko drusrej © v tem po bomo to reč prerajtali, in ceno na luknjice nastavili, grem menu poznajo. Na Notranjskim pravijo Eck od liise do hiše k vertnarčičam, in oglasim tóle: Randst ali d „Pri Konjiku Stepánu je drobnih derv; ako si je hoče kdo sam razdrobiti, derv vpo- je tudi ok w kant postavim, na kant Kakor dmožak ali h ovn i k to m k tako ploš - in s i m tako de bi se ga (X jez prav rad 2:1a var st ví ognil ; 7 ce ravno tako presplosno je ime po« vsako vradijo vtikali lenih; pri Benglaču je pacelnov, pri Mašiči suhladi in zvezkov po drobnim na prodaj. Ljudje bodo že prišli; suhih derv je pa redko najti; Saj bi bilo prav, de bi si kaj svojiga naredili, in ne To je moj svèt! In tudi jez s ga bomo pred sneg visok, tak da bodo prisiljeni priti, in kupovati, zmiraj prestavljali 7 In če bodo ubogi vidili, da nismo le keršeni judje hočejo po prodaji na drobno s potom siromaštva oboga teti ki přestavljavcama za slovenšine voljo prosim tvaj m se 7 : Po in ne delaj se vsaki za slovenskig ? ce zvedó, da na drobno kupovaje, ravno tako do- sultana, po kteriga anju bi vsi drugi ber kup in po pravici kupijo, ko kdor cei seženj vza o-|i to Nikar ne dokazujmo, de nad Slov plesati mo res preklet sivo svojoglavne neslo čuje 9 ki jim ni dalo nikdar vih slovanskih korenín izrasenih raznmeti, in če jih kaki veljavi in samostalnosti priti Kmalo bo tride- razume, jih tudi v pisanju in govorjenju rabiti. Taki set lét, de sim Slovenijo za svojo častito mater djan- starčki bi imeli se za srečne čislati, de jim je osoda sko čislati začel, in naj pred sim spoznal, de jo je privošila, pred svojo smertjo daníco vstajenja in iz- nemškutija od vsih straní tlačila, in de si zato ni opo- obraženja svojih rojakov vgledati. Jez nisim Slovenec magati mogla; potlej so jo pa začeli njeni lastni sinovi pa Slovan sim, in ker žalostna osoda mi dozdaj ni 9 menim de od same radosti vsakojako precesa dovolila, v svojo ljubo domovino nazaj se verniti, sim vati 9 frizirati, preoblikvati in jo na vse straní žokati 9 splaval, za terdno de so jo vso zmersili, de bi elovek dandanašnji kmalo ne vedil, kakšina je. Pomislimo na ne 55 pp osit u viribus 99 t pa lani, ko je moj poslednji up po vodi sklenil, slovensko se učiti, in tako svoje serčno pošto vanje Slovencam, med kterimi prebivam 9 Graberski JHrajnski zgodo vinsk i družbi ! V poslednjim občnim zboru si se ti, slavna družba, namenila k novimu krepkimu življenju v prid domovine. S serčnim veseljem smo sprejeli ta namén. Nade polní, de boš vsak svčt rada zaslišala , ki na znanje dati. Jez tudi nisim mlad, in še lani sim komaj petdeset ali vunder nisim obupal, in de slovenskih besed razumel 9 vsim tezavam vkljub, sim jo tako daljec dognal, skorej vse, kar berem ali slišim, razumem. Toliko lože je rojením Slovencam se v svojim maternim jeziku iz- obražiti, in tako s svojim izgledam in pripomočjo hi se ti predloži v dosego svojiga blagiga naména, ti ra-zodenemo vošilo, ki sega popolnama v tvoje opravil- stvo : daj zgodovino Krajnske dežele v slovenskim jeziku na svitlo! Milo pogrešujemo že trejši napredek svojih sorojakov, kar je moe pospešiti. Naj tedaj vsi, možje in žene, mladi in stari pridno in neutrudljivo si prizadevajo, svojo dolžnost materi domovini odrajtati, in božjiga blagoslova nam ne bo po-manjkalo. Blagor pa, ne le posamesniga cloveka ampak davnej take knjižice, iz ktere bi tudi prosti Krajne zgodovino svoje domačije zvedil. učeniga Mi ne terjamo za zdaj obsirniga visoko celiga naroda ne izvira iz politiske moci in velikosti ne iz sovraženja ptujih narodov ampak iz prave omi ke ljudstva 9 to 9 delà, s kterim nas boš morebiti pozneje razveselila ampak le knjižico, po domače pisano, tudi razumu prostiga bravca primerno, de bo pripravna tudi za berilo Ijud- , v« je, iz pozlahnjenja glave in serca. Taki blagor svojimu narodu poskerbeti, je naša nar svetejši dolžnost, kteriga pa — naj delamo kar kali hoćemo — brez očišenja in zbrušenja materniga jezika skih nedeljskih šol po deželi. Delo ni těžko, ker imamo lepih pripomočkov za to dovelj, in tudi tacih mož, mu delu. spolniti nikakor ne moremo. ki bojo popolnama kos te Venceslav Josip Mencl, c. k. gimn. profesor v Gorici. Prevzemi le vodstvo tega delà in poděli d pomoc f de se ta občno zazeljena knj na dan da Spomin p op o to v u nja po Štajarskim in Cforenskim. Naj bo to delo zdej tvoje per v o delo, in verjemi nam, de ti bo domovina za to hvaležna. Spomni se, de vsaka družba je le mertva stvar, dokler ne stopi s podukam med ljudst S do vi no naše domovine v domaćim jeziku pa boš širila ljudsko omíko tudi v lesene bajtice. Enmalo se prezraciti, smo se podali perve dni tega mesca nar pred po železnici do Celja, po poti nektere drage prijatle na Štajarskim obiskat. V Trebovijah smo zadeli ravno na koneclétno šolsko izpraševanje, h kterimu so visoke časti vredni g. tehant Stojan 9 Ker si zgodovinsk družba, gre pred vsim teb ski » d domovine na svitlo dati šol— veselilo nas je viditi, de so bili tudi oljeni g. župan in županijski svetovavci pričijoči. ogleda prišli Fantiči in deklice so prav dobro odgo f • V 9 Ne daj, de bi bilo to vosiloglas vpijoćiga v pusavi1 9 Vrednik Novic de je poduk njih cr to* kateheta in cr to* V . jali in pokazali telja vesel sad » pi- Stari zoperniki mtade slovenšine rodil. Izpraševanje je bilo sploh v domaćim jeziku sanja smo vidili tudi v nemškim. Po dokončanim izpra-sevanju so podělili gosp. tehant veliko veliko število Jez sim prestar, de bi se vaše slovenšine učil." (morebiti čez 40) slovenskih bukvić v darilo pridnim Tako se izgovarjajo přilétni ljudjé, kterim dobre in či- učencam in učenkám. Poprašaje: od kod pride tolik sto slovenske besede namest pokvarjenih nemških ali kar skušnja že več let uči 99 daril smo zvedili 5 laških ne dopadejo. Pa tako ni mislil in govoril eden moštra H as nik de so od častitiga ondašnjiga g. faj ■UyÉÉMBÉfaHi f 9 ki so 9 9 nar imenitniših modrih mož, slavni Grek Sokrat 9 ki eden nar iskreniših prijatlov in podpornikov solskiga se je še v visoki starosti clo citrati učil rekoč, de člověk podúka. Srecna fara, ki ima taciga ni nikdar prestar, se kaj lepiga ali koristniga učiti. Popoldne smo šli oče ta za solo skupej k šolskimu izpraševanju 9 ki Taki ljudjé le dokažejo, de jim ni clo nič mar za iz- je bilo v šoli ondašnje bližnje glazute. Tudi tam nas de jih ni sram, je razveselila lepo vredjana šola. Po izpraševanju nag obrazenje in omiko lastniga naroda ako Němci, Lahi, Francozi in kot sirove divjake zaničujejo Anglezi j >ji *-»"*, j v - ---- r ~ —j--------- - i------- v . nas Slovane je vse skupej prijazno pogostil g. posestnik ondašnje fa 9 de jim je vse jedno 9 brike žute. 9 kteriga namestnik je bii prijazni g. vodja gla-Snidilo se je več ljubih gospodov, kterih popřej ali si jezik njih poštenih očetov v versti druzih žlahnih jezikov tudi svoje častno mésto prilastí, ali de pod jar- po osebi nismo poznali, s kterimi smo se pa kmalo spri mam druziga ptujiga jezika se od dné do dné bolj po- jaznili. Bili smo do požne noci skupej prav židane vo -»•V m * « • ________- « - « « « « « • • » I 1 « V • J 1 _ J ^ _ ____ îiujsa in se clo zgubiva. Naj si star ali mlađ, ako si "je 9 de brez veseliga petj bilo 9 nam ni treba dopove- pravnosti nismo pa nam zna vsak verjeti. Drugo jutro smo se movíne) na vso moč pripomagati ; — če si obdarovan z poslovili od gostoljubih Trebovelj in se po železnici v Celje podali. Zares veličanska je železnica od Ljub le blagoserčen člověk, moraš za svojo nar svetejši dolž- dovati; de pa slovenske in nemske nost spoznati, k slavi in poveličanju svoje vlasti (do zalili pri mnogimi vednostmi in umetnostmi, se obnašaj kot den in rodoljub učenik ali pisavec; če si pa manj ve den, bodi saj lep izgled drugim, de epoštuješ in raz ane do Celj kakšna enaka! 9 tezko Visoko častiti po Avstrijanskim ji je pat Vodušek so ěirjuješ koristne nauke, ki nam jih učeni možje v svo- nam kmalo priložnost naklonili delj časa z milostljivim jih bukvah izročujejo. To gotovo ni res, de bi clovek knezoškofam Lavantinskim g. g. Slomšekam, ki so s kterimi ki je petdeset ali sestdeset lét star, in ki zna sloven- ravno v Celji bili, se pogovarjati, jako brati, bi ne bii sposoben tudi novih besed iz zdra- osebno nismo govorili. Najdli smo slavnig cr & dve leti škofa za- stran slovenšine ravno tistih hvale vrednih misel, kakor ene so V ze toliko let poprej v blagim djanju za povzdi de ne gre iz ljudskih zîdov kamnja izdirati ? če bi go se tudi oltarji z njim zidati imeli. slovenskiga jezika in narodne omike razodeli. Tega se Iz dopisa o* V. bi namreč sleherni bravec skoraj de.se za solo v Šembidu pred preteklim pollé- zopet prepričati (česar mi nikdar nismo dvomili]) nam menil, je britko djalo spomnivši se, de so bili slavni rodoljub tam malo ali clo nič ni storilo, že nekterikrat napadeni, de so ljubezin do slovenskiga slovenšina popolnama zanemarjena naroda zatajili. Zares těžko je zdaj vsi m vstreči! Do- izobraženje mladosti in za dosego ná znana rodoljuba menim j m slovenšino sloveciga de je bila posebno de sta dva za sicer goreča in g. M. Vertovca vodja m o* M. Kodra, bivsiga kateheta ondašnje sole morodec, ki se nepremakljivo prave poti za rodnih pravíc in národske omike derží, je enim pan slavist, drugim pa zatajivec slovenšine. Ali mi pra samo: kje so zdej tisti hudi domorodci, ki so v létu Komél, se le pred pol létám k dobrimu predramil j le roké križem deržala, in de se je g. učenik ? ? M. de- 1848 toliko kričali? Naj nam pokažejo svoje delà v siravno že šest lét tamošnjo šolo z velikim pridam uči. prid toliko lét zanemarjene slovenšine! Od tacíh zataje ravno tako Ne vém sicer na ji vec domaciga jezika obdolztîvan biti ? in prufanjem" méri, tolikanj je pa koga dopisnik s „tradiranjem u v gotovo, de se je krivično, kakor če nepremakljiviga pa nikdar nepřena- že od več lét v Šembijski soli le čisto slovensko pod- petiga rodoljuba protivne ose panslavista imenujejo. učevalo , tolikanj bolj od léta 1849, od kar je prec Prav rodoljub gré neprestrašeno svojo pravično pot, pri pervim učiteljskim zboru sklenjeno bilo, se v Ijud-in v del ih skazuje ljubezin do svojiga naroda kte skih šolah le slovenšine deržati. G. V. bi bil imel te rimu, kamor se obernemo, ze pripomočkov za občno daj poprej vse cřobro prevdariti, preden koga pri ti soli omiko zlo pomanjkuje. Dokler ne bomo imeli obilnih z nemskutarijo zavjéda. Mene sicer res pri letašnji knjig (jslovstva) na vse strani, nam bojo protivniki našo skušnji v omenjeni šoli ni bilo; tode iz poprejšnjih po-dušno znezmožnost mirej oponašali. Kdor je tedaj svoje skusinj ■ dobro vém, de so šolski ogleda i častiti g. J. Gra domovine prav prijatel, naj ji v koreníni pomaga naj brijan z napredovanjem tamošnje mladine bili vselej množi slovstvo, de iz revšine pridemo do bogastva; prav zadovoljni. D. bogastvo je moč i naj bo denarno ali dusno ? to je bilo in bo, dokler bo svet stal. (Dalje sledi.) Mazjasnjenje M w V 37. listu „Novic" t. I. popisuje o* to* Vitoški slo vesnost šolskiga Noviěar iz slovenskih Ura jev. o Gorice. Laška stranka pri nas zlo glavo pov-zdiguje, in tukajšni laski časopis ji moč dajè. Hotlaje, de naj postanejo naše šole laške; ker se ji je pa iz desetlétne skušnje vradno dokazalo, de to ne mo- izprasevanja v Ipavskim Sembidu. re biti ker v gimnazijalnih šolah je nar menj za peti del ođgovarjali, je vse De so otroci lepo in cisto slovensko hvale vredno, in spričuje od posebne marljivosti in une tosti (20%") Slovencov več, kakor Lahov potegnila ter rekla, je rep nazaj naj se napravi dvojni gimnazij. To učenikov. Hvalevredno je tudi, de g. V. v je lahko govorjeno, pa zdej ne izpeljavno.— Za rajnkim spoznanje zasluženja in v spodbuđek drug em cltarje Stanigam nima Gorica bolj delavniga rodoljuba kakor ar ar J samo to naj bi bil pomislil in to pravica tirja je nas častiti korvikari Pire; on sé, kakor rajnki Sta na vso moč prizadeva, slovenske knjige in časo nig * Ker se nam piše, de se dopis iz Sembida v 37. lista No- pise po deželi razširiti v povzdigo domačiga jezika in vie nekterim zaderljiv in enostransk zdí, radi vzamemo příčinám je od gospoda po- joco »razjašnjenje« v natis, ki slan, kteriga zlo spoštujemo. Ali reci moramo, de ne za narodske omike. Slava mu! JCđ v Iz Cerniga Yerhci. Tudi v naši Cernoverški žu- panii je bila 4. kimovca volitev županijskih mož prav lepo opravljena. Župana imamo časti vredniga popademo, kaj de je nad imenovanim dopisam v 37. listu će ga z mirno kervjo in brez enostranosti preberemo razžaljiviga bilo? Alije pohvala eniga že graja druzimu? večlétnim pridnim branju Novic omikaniga Te logike ne zapopademo. Če je katehet g. H. pridno petje Peternela, ki je poprej soseskini rihtar bil. v šolo vpeljal, in g. učitelja za to še bolj gorečiga napra ? po g. Ignaca Izid vil, je šoli zares novo življenje dal, ker lepo petje je zares v ljudskih šolah močen magnet, ki otroke v solo vabi, vesele stori, njih serce omeči i, t. d. Kodar se petje take gladke in lahke volitve tukaj in, kakor je slišati tudi v bližnjih županijah se pač mora tudi posebno le obnašanju verliga komisarja g. Miklavža Lu i pimu v ljudske soie vpelje, se gotovo novav doba šole vtemelji. kanica pripisovati, ki zares vé in zna, se tudi s pro Zakaj bi tedaj takih mož ne hvalili? Ce pa take hvalimo, gtim hribovcam tako prijazno in po domače v našim mi ne grajamo zato sprednikov, ki so scer svoje šolske opra- vila hvalevredno opravljali, ltavno taka je s slovenšino. Eden je bolj, drug menj vnet za-njo: obá sta hvale vre-dna, ker sta obá za-njo vneta, pa veći hvala enimu ni graja drugimu. Kdo le more misliti, de bi bilo vredništvo kakšin sostavek zoper g. Kodra v Novice vzelo, kteriga lim jeziku pogovarjati in mu namen volitve in obnašo pri tem opravila razlagati, de je kmet le oko in uho, kadar on govori. De bi pač veliko tac ih vradnikov bilo! Cernaverski. iz Dolenskiga. Leskovški kaplani in šolmaster verliga rodoljuba dobro pozna in serčno spoštuje! Kdo pa že skoz tri léta svoje rektificirane bire ne dobivaj Ne cio more misliti, de bi Novice kterikrat le kakšno žal be sedo zoper g. Vertovca v svoj list vzele, kteriga steber slovenšine čislamo. kteriga samo ime nam je že zagotovilo de pod njegovim krilam je slovenšina v vedno varnim za- Ce g. Vitoški govori od učitelj ev, ki so za- le v stranskih podfarah pri sv. Duhu in v Cerkljah so se sploh vsi, ampak tudi v domaći Leskovški fari so se kt kmetje čisto ustavili biro dajati ? ravno so dovoljni, de le nekoliko »tradirajo« in »priifajo«, je s tem vsi davki pi po celim Slovenskim segel, kjer se razun veliko hvale vrednih učenikov, žalibog! tudi tacih ne manjka, ki nimajo ne iskrice rodoljubja v sebi, in zares vse opravljeno misi ij o, ako le nekoliko »tradirajo« in »priifajo«. imeli pravijo ? desi-de so že zbog tega soldata eč. Ce ne bo od nikodar za uboge kaplane ki ga jim Poslednjič še tole: Iz mnogih skušinj se nam dozdeva, de nekterim ni prav, če se v »Novicah« od nekterih šol pomoci, iz česa bodo pa fojmoštram kosilo placevali, po dodeljeni vstavi večidel plačevati morajo? Lep. Postojíte. V saboto je umerl tukajšni advokat an, po mertudu. Nekoliko bolehin je ne- cr Dr. Tom govori, od druzih pa ne. Pa kaj morejo »Novice« zato? davnej iz Dunaja přišel ; nagla Ce Saj smo prosili, de naj bi se nam od vsi h dopisovalo, iiekteri rodoljubi od te ali une šole kaj pišejo, in jo smert ga je spravila vneti zavolj lepiga napredka hvalijo, drugi za druge i naj se oglase tudi Tako bo sprejela »vsaka svoje«. Vred, Oerknice. 13. dan t. m. smo volili župana in etovavce. Od raniga jutra so bučaje topovi tlak cer- k svečanosti vabili. in župan J o ž e f kniskiga terga potresovali in ljudi Popoldne ob stirih je bila volitva dokončana ? o* «r Jožef Obrcza z gospođama svetvavcama Janezara kor slišimo vrednik Mil in Francetam Šerk so dražbi vradnikov, ki so pri volitvi nasočni bili, okolj podov ni od nasipa množice sosesčanov, med zvonjenjem in strelanjem se v tudi slovensko nil „Vedeža", S Navratil ki > 9 uei y cerkvo k prisegi podali. Pred prisego so gospod F krono vi nskiga poglavarja z veselim vspeham od nekterih g. vradnikov naprošen skle-privatni podúk v slovenskim jeziku vradnikam lasijo. Ta poduk bo djansk (prac deliti, ki se za "J og An zlo var, dehant s krepko besedo izvoljene vazniga tisch) in kratek, ter bo le nar potrebniši reci za vajo opravila sedajne svečanosti opomnili, in po prisegi so branja in pisanja s posebnim oziram na vradniške po-jim živo priporočili, de naj dolžnosti, ktere so v prid trebe obsegel; o 2 mescih bo dokončan. Velike hvale županije prevzeli ter jih spolnovati s prisego se slovesno je ta ponudba vređna, in nadjati se je, de se je bojo vrad zavezali, natanjko zveršujejo, čeravno bi mnogokrat na niki z veseljem poprijeli, ker bojo po tem poduku o dokončavši kratkim času v stanu, slovensko ravno tako ročno opovere zadeti utegnili. tezavne naglase dehant hvalno pesem Na 6 , ktero pěvci z glasnimi pisati y kakor nemško. Sliši se, de bo zavolj pre orglami sprejmejo in jo dokoncajo. Med tem casam so malo opravil c. k. d eželna sodija vNovim mestu - . m * m m V I A A ^ -1 » • • • ^ __v hvalevredni izvolj od imenitne ecanosti vidlj gmjeni vam s y pobožno na kolenih klečali, in pred blagoslo kakor tudi v Leobnu na Štajarskim nehala; una bo zopet z Ljubljansko, ta pa z Graško zedinjena. tim rešnjim telesam je tudi cesarska pesem Krajnska dežela zares ni tako velika, de bi dveh de v domaćim jeziku mično zapeta bila. Blagor županíi, želnih sodij potřebovala, ki deržavi veliko stroškov pri ktera umne za občni prid vnete in pobožne predstojnike zadenete. ima, HI ec UUJU III U Uji v Vf uuum uuu uu^uj jv«i uu/jjigu, li c 1 J rt , piPSrtlciJi» „.J U III tf K U 1 V U II K C cesarju, kar je cesarjeviga, pa tudi župami, kar ji gré. gih lepih pesem, ki je še le unidan ki bojo m a rij trudili dati Bo ëu > kar je božj Od našiga slavniga g. Miroslava Vil herja, pisatelja „Jamske Ivanke" in zložitelja mno mične I HBH mmp nedeljo potem je bila slovesná sv. maša v praznova- ce" na svitlo dal, imamo za léto 1S51 slovenski ko n nje srečno dokončane volitve len dar pričakovati, ki bo okinčan s krasnimi pesmi Opoldne je župan pogostil ne le celi zbor zupa- čami za vsaki mesec, in še z drugimi vabivnimi dodajki. ijskiga svetovavstva, temuc tudi duhovsino, kjer so se Gosp. Dr. Schmidl je dokončal za létas svoje pre v radosti košarci spraznovali na zdravje svetliga ce- iskovanje Kraških jam. Okoli 6000 sežnjev pođze , našiga deželniga poglavarja, župana, županijskih meljskih jam je preiskal; 4000 sežnjev ni pred njim sarja etovavcov, cerkniške županije in celiga omizja y Podgrivarski. Krajna. Serčno smo veseli, de smo častitig nihce obhodil in vidil. je prinesel sabo. iskovat. Drugo 42 močarilcov (človeških ribić) léto bo spet přišel, dalje pre- cr K za tehanta dobili, ker se iz vsiga kaze y de terdniga zdravj bojo prav lepo za svojo tehantijo skerbeli. Gosp. te hant so tudi v nar boljših létih in ljubijo svoj narod, in gotovo jim bo tudi napredek Ijud skih sol pri sercu. y y Kamne Gorice Gosp fajmošter U V • V so Noviéar iz mnogih hrcçfev. Na svčt ministerstva so cesar 12. t. m. dovolili de se evangeljski duhovšini na Erdeljskim 200,000 gold, posodi na rajtingo zgubljeniii desetinskih dohodkov od 24. dan t. m. so se na- podelili konec šolskiga izpraševanja 12 nar pridnisim ucencam in učenkám slovenske bukvice v dařilo. léta 1848, 1849 in 1850. měnili cesar Ferdinand s cesarico spet iz Inspruka v Prago preseliti. ffl&ricar iz Ejubljiane. Nar irnenitniši reč tega tedna v Ljubljani je pripravljanje k volitvam mestniga odbora za prihodnji teden. Naj bi nihče, ki ima pravico voliti, te pravice ne zanemarili naj bi se vsi volitni redi pred volitvijo v zbirališih posvetovali zastran mož, ktere bojo volili. V neki županíi mesta Reichstađt na Če 15. dan t. m. so oficirji v Veroni z veliko slovesnostjo slavnimumaršalu Hradeckitu krasno maršaljsko palico v iménu avstrijanske armade po dělili* skim so cesarja Ferdinanda za županijskiga sve-tovavca izvolili. — O novim létu se začno spet nove postave za naročila in pošiljanje novic ali časnikov. Na-ročivni denar se nebo smel več brez poštníne vređ- Takó so ravnale vse mesta, ki so dozdej volile, in to je tudi silno potrebno, de se ------- • • V . . pijo. glasovi prevec ne razce-Nekteri se pritožijo , de so v imeniku volivcov ništvu pošiljati, kakor dosihmal; naročila se imajo, kakor dosihmal, le vređništvu naznaniti ; pritožbe zavolj izpušeni; pri pervi sostavi taciga delà se kakšna po y Dolgost za to je bil pa imenik 8 dni vsacimu Zakaj ni přišel o pravim času se pritožit in pomote popravit? Ravno taka se nam zdi, bo potem ko bojo mestni odborniki izvo mota lahko zgodi; za pregled in pritožbo odpčrt. y neprijetih listov se znajo brez poštníne na pošto dati pa take pisma ne smejo zapečatene biti. vsih dosihmal đodelanih avstrijanskih železnic znese 298 milj; ravno v delu je pa še 60% milj. — Horva-ški ban je s svojo gospó zdej na Dunaji, kjer misli do konca tega mesca ostati. Bere se, de razun druzih ? ljeni; potem bo graje in zabavljanja dosti slišati y zdej ko je čas, se posvetovati in volitne pravíce se po « • V ni nic mar. u pa, služiti, marsikteri pravi: ;?za to meni V saboto seje, kakor smo slišali, pervi zapisnik (pro tokol) v slovenskim jeziku pri naši c. k. deželni so ko je sli opravil, je tudi zató na Dunaj šel, de bi se ne davnej povikšana cena solí na Horvaški granici zopet poni- zala y ker je ljudstvo zavolj tega zlo nejevoljno. Na Ogerskim díi pisal. Preiskovanec je neki debelo gledal, šal y de se njegove lastne besede v zapisnik pišejo y m delajo volkovi in medvedje , kteri po sledu mertvih in o vojski le plitvo zakopanih trupel gredo, Tudi na Tirolj- Inženir Ger- med domaco živino veliko škodo, skini se je gov ej a kuga prikazala. Dobrota tega rav je na vsako besedico ojstro pazil. nanja v maternim jeziku vsaciga preiskovanca je očitna na vse straní. Preiskovanje gre hitrejši od rok, ker ni hart je znajdel novo puško, s ktero zna strelic v 1 pa 2000 čevljev delječ. nese tolmačevanja iz eniga jezika v druziga potreba, in ker • v se preiskovanca lastne besede v zapisnik zapisejo, se ne more nikakor več izgovarjati, de tega ali uniga on minuti 25krat vstreliti ; Vse se neki čudi nad ti imenitni pa sccr prosti napravi Na Nemškim je zdej veči zmešnjava, kakor je ke-daj bila. Kaj se bo v Hesii Ljudstvo je mirno; med knezam in njegovim mini zgodilo , se V se nič ne ve. ni govoril, đe ga j e sodnik napčno razumel i. t. d. Ker je viksi sodija ta hvale vredni ukaz dala, de se imajo brez odloge s preiskovanci slovenskiga naroda stram Hassenflugam pa se je nek huda razpartija Avstrijanska armada je nek Rimski vladi vzgala. nasvetovala, de naj odjenja od prehuđe ojstrosti zoper zapisniki v slovenskim jeziku pisati, — ker pa sloven skiga jezika niso vsi naši vradniki tako vajeni, de bi ceravno ga razumejo , gladko v njem pisali y y je ka Sardinsko vlado. Gotovo je, de nar vaznisi politiske reci so zdej prigodbe v Hesii nasproti celi Nemčii in pa prigodbe v Sardinii nasproti Rimski vladi. y H 39, listu Jtfoiíc 9 imenaifti za 99 živinozdravnike 3 v • zivinorejce 5 kmetovavce in posestnike živine sploh in povabilo na naročbo teh bukev. edem lét je minulo kar je přišel 1. del „bukev trud poprodalo, bo prav, in bo pomračilo za veliki 5 ce se jih pa ne bo več spečalo,bova imela za naji trud le edini dobiček v veseli vesti, de sva za kmeta * na svitlo. Ze davnej poprasujejo ljudje po 2. in 3. delu, ki sta bila napovedana, in ki bi za prid svoje mile domovine kaj koristniga storila ..................De se pa pri izdatvi te knjige poprejsnih na — — — — ------------------------ -.....ročil posluži va, nam veléva mnogoverstna žalostna Ker pa se je kmetijska družba že od leta 1844 skušnja, ki nas uči, de se veči število slovenskih pripravljala, na svojim vertu na Poljanah podko- bukev le těžko v denár spravi, če so le nekoliko A • I m. V « A * A 1/ t V m m a . A • « « . « _ _ __M / bila imela obseči ozdravljanje vsih plemen domaće živine in vse to, kar scer živinozdravilstvo dotika. vijsko in živinozdravniško učilnico napraviti pisavec „ val bukev za kmeta" od leta do leta odlase je 1 V • drazj od pratike. Mi ne očitava v ti zadevi toliko mlačnost Slovencam, kakor to, de naše prosto ljud 5 obljubljena slednja delà spisati, zato ker je stvo še premalo brati zna in je za branj namenil po tem s združeno pomočjo obširne bukve omikano aia svitlo dati. ki naj bi od konca do kraja vse premalo obsegle, česar je zdravnikam, živinorejcam in kme- niki popred oglasij tovavcam sploh potreba, de dobijo s temi bukvami ceni bukve kupiti Pa tudi po vsih druzih deželah je pri izdajanju večih bukev dostikrat navada, de se naroč ? in se zavezejo po oznanjeni prave .Jiisne bukve" v roke, ktere jim bojo v vsaki potrebi v pomoč Zdej ko je kmetijska družba v prid deže Zatorej povabiva vse gori imenovane rojake in pa tudi slovenske rodoljube sploh, de naj pri pomorejo izdatvi teh bukev ki boj na toliko le to dolgo zaželjeno učilnico odpèrla, se je po- straní koristne,pa tudiv slovenskim slovstvuperve treba teh bukev toliko bolj očividno pokazala, ker tega obsežka, kakoršnih — postavimo — Němci že se morajo tudi učencam iz mnogoverstnih podko- na cente imajo vijskih in živinozdravilskih vednost potrebne bukve Cele bukve bojo obsegle 40 do 50 pól í Bogen ) v roke podati, in spodej podpisana učenika sta se Vsak teden pride ena pola na svitlo, ki bo veljala zedinila, te ime ni tne, v slovenskim jeziku perve bukve, na svitlo dati, in scer v enim delu, ki pa bo obsegel: krajc dobriga denarj vilo Vsak, ki se na te bukve naročbe 40 krajc., ki s< v r 5 posije v agoto i ) nauk podkovanja zdravih in bolnih kopit in poslednih (zadnihj deset pól bojo porajtali za plačilo ozdravljanje vsih kopitnih bolezin iti/yitiyc nufjvvitin t/utc^e**, Za vsako pervih 30 ali 40 pol pa posije na- 2J poznanje vsih vunanjih in notranjih delov, ročnik potem, ko se bo izdajanje bukev začelo na i .«o kterih živinske trupla obstoje, in njih opravil v zdravim stanu krajc.; proti tem bo izdano pol prejel Ker bi y 3) obširni nauk živinoreje domaće živine vsa pa tistim,ki se bojo po pošti naročili, pošiljanje po ciga plemena, in njeniga plemenjenja krajc 4) razlago bolezin sploh y stroškov prizadjalo za vsako pólo posebej, preveč postnih 9 bi jim 5J popis vsih ? zdravil sploh, in kako se rabijo. 5 6) nauk v spoznanju in ozdravljanju vsih vu nanjili in notranjih bolezin kónj, g ove je živine ovac y kó bolj kazalo, ako bi mo rebiti za 5 pol na enkrat 20 krajc. skupej poslali ali če jim je prav, še za več pol naprej. Dobivale se bojo posamesne pôle v tiskarnici Blaznika, kamor naj vsak sam pride, ali na gosp ? pre sic ev in psov, obširni nauk pri porodili, lahkih in težkih naše domaće živine ročivni listek, ki ga bo sleherni dobil, pošilja y Se ve ? de se mora denar za posilj iz mine, WU//WH/ i u i f to, danih pol po poštipoprej nama pusiau, iver se mur 8) poduk v razsojevanju vunanjih oblik (vunanje poštnina po sedanjih postavah že tukaj odrajtat nama poslati, ker mora podobe) Živine, xa pusiiiiiia uu z