NO. 183 Ameriška rt]. \ 1: AMS RS CAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAGE ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1953 LETO Lm — VOIz. Lm in siromake sa bolj siromašne, da potisnejo posojevalcem denarja bič v roke.” anci neprestano zatrjujejo, so za močno domačo obram-°> Pa so istočasno okrnili zrač-0(tsilo za nadaljnih tisoč letal. Pravijo, da so za boljša in u-'^»dnejša stanovanja, pa istočas-v . 0virajo javno gradnjo in vi-al0 obrestne mere, tako da je r"vatna gradnja čimdlje težja.” ^®lavski tajnik je vsega sit j, Prpublikanci pravijo, da moda ^armar dobiti svoj delež od rodnih dohodkov, toda cene 2k Pridelkov so danes ni-Pod pariteto-, republikanci da nobenega programa, “R odpomogli temu stanju. ^ ePublikanci pravijo, da bi Ig .^rale -krivice v Taft-Hart- da levem zakonu odpraviti, to-aa del Poljski škof se obtožuje kot vohun za Zdr. države ZBOR DEMOKRATSKIH VODITELJEV V CHICAGU V Chicagu se je vršila dva dni trajajoča konferen- ca demokratskih voditeljev, ki je bila zaključena z večerjo, za katero je plačal vsak gost — $100. — Častna gosta na banketu sta bila bivši predsednik Truman in bivši governer Stevenson. CHICAGO. — V ponedeljek narede bogatine še bolj bogate Čvečer je Harry S. Truman pozval demokratično stranko v takojšen boj s pozivom, naj “izpuli vlado iz i'ok velikega podjetništva ter jo vrne nazaj ljudstvu, kamor spada.” Mr. Trumam je govoril na banketu, s katerim je bila zaključena dva dni trajajoča konferenca 1.500 voditeljev demokr. stranke. Vvak gast je plačal za ve-verjo $100. “Naša dolžnost je, da se po--trudimio izvojevati zmago iz či-8t° enostavnega vzroka, ker so načela in program demokratske stranke najboljša za ljudstvo,” le rekel Mr. Truman. Predvsem ■ie Poudarjal, da je v stranki ne-nkhadno potrebna harmonija im bratovska ljubezen. Na banketu sta zavzemala častno mesto -ob mizi, ki je segala preko vse plesne dvorane, — Truman in Stevenson. Banket se je vršil v Conrad Niltan hotelu. V dvorani je bilo razvitih se-em velikih ameriških zastav. Poleg njih pa zastave vseh posa-jneznih držav. Na banketu je llo nad 1,600 oseb, med njimi Judi Mrs. Truman in njena hčerka Margaret. Mr. Truman je v svojem govoru med drugim dejal, da republiki Angleži so protestirali LONDON, Vel. Britanija — Angleška vlada je izročila komunistični vladi v Pekingu oster protest zaradi kitajskega napada na angleški bojni čolp v bližini Hong Konga, ko je bilo sedem mornarjev ubitih ip več ranjenih. “Britanija smatra kitajsko Adlai! vlado odgovorno za tragično izgubo življenj in prizadetih poškodb ter si pridržuje pravico do zahtev po odškodnini’ pravi angleška nota. Tekom dveh let v ječi so ga komunisti dobro pripravili za teatralno igro pred so diščem. LONDON. — Nek 58 let stari poljski škof je bil v ponedeljek priveden iz dveletnega komunističnega zapora v sodno dvorano v Varšavi, kjer je podal v podrobnostih svoje “priznanje” o vohunstvu za Združene države. To je bil škof Czeslaw Kac-zmarek. ž njim vred so stali pred sodniki trije duhovniki in ena redovnica, o katerih je škof dejal, da jih je on zapeljal in da to dejanje zdaj obžaluje. Škof je pripovedoval o “tajni .seji” z Arthur Bliss Lane-jem, tedanjim ameriškim ambasadorjem v Varšavi. Ta “tajna seja” .se je vršila baje leta 1945. “Ambasador je zmerom govoril o neizogibnem spopadu s Sovjetsko zvezo in ni prav nič skrval ameriških priprav za vojno,” je. rekel škof. Leta 1949 je dal on (škof) prvemu tajniku ameriške ambasade memorandum o stanju industrije v njegovi škofiji. Vohunjenje za Anglijo pa je oilo rezervirano za kardinala Hlonda, (ki je umrl leta 1948 v Varšavi). Glede onih treh duhovnikov in redovnice, ki so stali ž njim vred pred sodniki, je škof dejal: “V dolžnost mi je, da povem, da sem jaz privedel te ljudi v konflikt z državo. — TA VLADA PODPIRA CERKEV IN USTVARJA NOVE ŽUPNIJE! . . . Jaz vsega tega nisem razumel, _ zato sem sodeloval z inozemsko bjim tajnik^ j e ugotovil, da propagando.” — (Kakor je vi- ■■r x _"'L deti, so komunisti škofa tekom kot' v resnici do tega, zato je Pošten mož resigniral. da , ePublikanci dalje pravijo, Var razširiti in zvišati za-it0c|aVa*n*no za socialno varnost, odk rnes^° tega so imenovali in -’ki naj to zadevo proučuje Vib ceJ:0 tega odbora so posta-proti^a, ki ni samo glasoval ga razširjenju in zvišanju te-jal, d rama’ temveč je celo de-“tiPrv, a •,e celotni program — pralen.” ^^blikanci pravijo, da njegovega dveletnega zapora dobro ‘“preparirali”). Sultana zapuščajo žene RABAT, Maroko. — Dne 14. septembra je bivši marokanski sultan Sidi Mohamed Ben Ju-suf izgubil nadaljnih svojih 8 haremskih lepotic, ki se niso hotele vkrcati v letalo-, ki bi jih poneslo na otok Korziko, kamor je bil sultan pregnan. davkov, zdaj pa pri- Kakih dvajset njegovih prilež-* tazmiotrivajo o mož- "**”*<> 2 lelal°m TITOVI ODNOSI S SOSEDI Jugoslavija bo poslala v Bolgarijo in Madžarsko svoja zastopnika s činom ambasadorjev. BEOGRAD. — Kakor poroča tiskovna agencija Tanjug, se je predsednik Tito odločil poslati v Bolgarijo in Madžarsko svoja ambasadorja, ki naj tam zastopata Jugoslavijo. Doslej je imela Jugoslavija v teh deželah samo svoje odpravnike poslov. S tem je zvarjen nov člen v odnosih med Jugoslavijo in njenima komunističnima sosedama. Toda Tito je obenem naznanil, da vzpostava diplomatskih 111 C-f% l%l— »*< >v>« lIEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 183 Wed., Sept. 16, 1953 Strah na Angleškem Kakor je znano, ima Anglija mnogo starih zgodovinskih gradov. V moderni dobi tudi v Angliji, kakor drugod po svetu propadajo stari gradovi, v njih pa sedaj — “straši.” Čp prebirate namreč angleške romane, ste gotovo že čitali kako tako povest, kjer na starem gradu ponoči hodijo okrog duhovi, ki plašijo redke prebivalce. Tudi mi Slovenci imamo take povesti. Morda ste kdaj čitali ono povest; “Strah na Sokolskem gradu.” Tak strah, ki navdaja z grozo sedaj mnoge Angleže, pa je ameriški senator McCarthy. Mi razumemo, da povzroča McCarthyevo preiskovanje nevoljo pri voditelju angleške delavske stranke Atlee-ju, ki se je pred kratkim gostil pri Titu na Brionih in občudoval “napredek” Jugoslavije pod komunizmom, kakor gospa Roosevelt. Obema “ljudskima prijateljima” in “socialno čutečima” človekoma je imponiralo razkošje Titovega dvora. Pa tudi angleškim konservativcem pod Churchillom ne gre v račun, da McCarthy brezobzirno razkriva angleško kramarstvo, ki je pošiljalo ogromne količine blaga kitajskim komunistom, proti naterim se je boril tudi oddelek angleške vojske na Koreji. Toda strah pred mccarthyzmom je žal zašel celo med angleške katoliške kroge, ki jih je tudi zajela histerija proti McCarthyu, Glavno glasilo angleških katoličanov, odlični dnevnik “Tablet” v Londonu je, smatral tudi za potrebno, da priobči članek “McCarthy in mccarthyzem,” kjer se ponavljajo vse razne izmišljene obdolžitve proti ameriškemu, senatorju in njegovemu delovanju. Toda “Tablet” je prejel od raznih Amerikancev vse polno ugovorov in člankov, ki jih je nato tudi vestno priobčil. Med raznimi tozadevnimi članki je najbolj zanimiv spis, ki ga je tja poslal Rev. Florence D. Cohalan, član stolnega kolegija v New Yorku. Ta povdarja, da je pristranost, s katero mnogi ameriški pisatelji obravnavajo delo McCarthya me(d drugim tudi vzrok, da evropska javnost popolnoma napačno predstavlja ameriške razmere, največ pa so tega krivi razni levičarski časnikarji, ki dejstva popolnoma drugače prikazujejo kot so v resnici. Žalostno bi bilo, če bi se dali evropski katoličani zavesti s to propagando, ki spominja na svoječasno ljudsko fronto in na protišpansko propagando, ki je še sedaj močna v Ameriki in Angliji. Ostra in sovražna borba proti McCarthyu je navdihnjena od komunistov in njih zaveznikov, ki se sedaj organizirajo pod novo zastavo “pro-timccarthyzma.” Dejstva pa so sledeča: 1. Komunistična konspiracija, ki sega nazaj v leto 1933 je infiltrirala eksekutivne oddelke ameriške vlade. 2. Vse to dosedaj še ni bilo ugotovljeno in ne odstranjeno. 3. Komunisti so uspeli prodreti pod Rooseveltovo in 1 rumanovo vlado v najvišje kroge administracije, celo v Belo hišo. 4. To dejstvo so demokrati priznali pod pritiskom javnosti in vsled svojih političnih porazov v Evropi in Aziji. 5. Prevelika popustljivost proti komunistom je povzročila poraz demokratov pri zadnjih volitvah, zlasti slučaj A. Hissa, za katerega sta se zavzemala Roosevelt in Truman, je razburil volilce. 6. Vsa ta dejstva so spravila na površje McCarthya. Naj misli o njem kdo, kakor že hoče, toda dfejstvo je, da je McCarthy prevzel nalogo, ki bi jo bili morali izvršiti prej drugi. Nato Rev. Florence Cohalan nadaljuje; “Na povprečnega Amerikanca to ne napravi nikakega utiša, če prihajajo napadi iz Evrope ali od drugod, ki trdijo, da je McCarthy ambiciozen in brezobziren mož, ki da je iznašel komunistično nevarnost za to, da bi s tem omogočil in podprl svoje politične namene. Dosedaj še ni nihče mogel navesti enega nedolžnega človeka, ki bi ga bil senator napadel in oblatil.” Mislimo, da bi bil Angliji zelo zelo potreben tudi kak McCarthy, ki bi izvršil čistko tudi pri angleških najvišjih uradnih krogih. Angleži naj bi se spomnili le slučajev Klausa Fuchsa, ki je prišel v Anglijo, da je tam špijoniral o atomskih tajnostih, ki jih je izdal Sovjetom. Dva vodilna komunista sta sedela na najvišjih in najbolj zaupnih mestih v angleškem zunanjem ministrstvu, to sta bila Donald Mac-Lean in Guy Burgess. MacLean je vodil oddelek zunanjega ministrstva dolgo let in je imel v rokah ameriške zadeve, vsaki dan je imel vpogled v najbolj zaupna poročila, ki jih je pošiljala tja ameriška vlada, vse to je on kontroliral in o vsem tem poročal angleškemu zunanjemu ministru. Ko sta ta dva sovjetska špijona zvedela za vse tajnosti in je obstojala nevarnost, da bo njuno delo odkrito, sta jo popihala v Moskovo z največjimi tajnostmi v rokah in tam sedaj svetujeta glede zunanje politike. Samo ta deistva bi morala s strahom napolniti vsakega zavednega Angleža. Toda zdi se, da so ti postali slepi in gluhi za vsa svarila, njim je več trenotni kupčijski dobiček kot pa dejanska nevarnost, ki jim grozi od komunizma. Vse kaže, da ni daleč oni čas, ko si bodo tudi Angleži želeli, da bi bil pri njih strašil kak McCarthy, pa bo . . . prepozno.' M. Danes maram prekiniti s svojim načrtom, ki ga imam napravljenega že več ko mesec dni. Če tudi bo to ali ono poročilo prišlo na vrsto teden dni pozneje, si vendar ne morem kaj, da bi ne omenil naj novejšega dogodka, ki bo v mnogočem odločilno vplival na usodo vsega Bridge-porta in na usodo naše fare posebej . V sredo dne 2. septembra t. 1. je apostolski delegat v Z. D. naznanil, da je sv. oče Pij XII ustanovil novo škofijo v Bridgeportu in hkrati imenoval prvega bridgeportskega škofa v osebi prevzvišenega gosp. Lovrenca J. | Sheenana, dosedanjega pomož-j nega škofa baltimorskega. Naša nova škofija obsega eno samo “County” v državi Connecticut — Faierfield County. County je v Ameriki nekaj takega, kar srna v Avstriji imenovali okrajno glavarstvo, a v le pozabile na trpeče brale Tu mora zmagati katoliška zavest in narodna dolžnost, zmagati mora trezna presoja nad vsemi pomisleki. Zapomnimo si, da z zavestjo in slogo rastemo in napredujemo, brez zavesti in sloge propadamo. Pokažimo, da znamo držati skupaj. Zato vse pakete preko Lige: Svoji k svojim! paketov za Ligo1 ra Naročila sprejemajo v Clevelandu poleg Slovenske pisarne tudi: Oblak Anton, 7919 Korman Ave. Oven Slavko, 1219 E. 169 St. Lončar Franc, 18701 Pasnow Ave.,. Euclid 19. Mlinar Franc, 725 E. 155 St. Ž. J. Cleveland, O. — Božja previdnost, ki je nas slovenske begunce in emigrante poslala v svet, ni tega .storila kar taka tja v en dan, ampak: je imela pri tem poseben namen in nam naložila velike naloge. Postavljeni smo pred težke in odgovorne preizkušnje. Kako bomo te preizkušnje prestali? Kako bomo dane naloge izvršili in kakšno oceno bomo v božjih i očeh za naše delo dobili? V to bi se moral zamisliti vsak slo-j venski begunec, zlasti pa vsi tisti, ki smo prišli v “obljubljeno ; deželo” Ameriko. šajo učenje abecede. V drugem delu so zastopani vsi starejši Italijanski vojaki so 31. avgu-jmladbiski pisatelji, predvsem pa mladinski klasiki od Levstika do GORIŠKE VESTI Obmejni incident v Brdih sta dopoldne izvedli provokacijo na jugoslovansko italijanski meji na dvoilastniškem prehodu Hum v Brdih. 23 Italijanskih j vojakov je prestopilo za 40 metrov obmejno črto in zavzelo !borbene položaje na jugoslovan-Oglejmo si na kratko nekaj skem ozemlju. Italijanski voja-teh naših nalog. Čisto gotovo so kilt oboroženi z avtcimati-Jugoslaviji ! ^e’ ^ se v lahko marsikaj jčnim orožjem in puškami in so pa srez ali kotar po hrvaško, že1 ^ePe§a naučimo in da to, ko pri-jge umaknili šele na drugi poziv potem se da soditi, da bo bridge-' de čas’ Prenesemo in .presadimo jugoslovanske obmejne patrole. na naša slovenska tla. - - - - Zopet je čisto gotovo naša na- portska škofija ne samo najmanjša škofija v Z. D., marveč, da bo ena od najmanjših škofij na vsem svetu. Čeprav majhna po obsegu, bo pa jako mečna po številu vernikov. Imela bo 61 far, od katerih jih bo dobra polovica v Bridgeportu in neposredni okolici. škofijskih duhovnikov bo imela 140, vernikov pa 216,000. V Z. D. je celo osem nadškofij, ki imajo manj katoličanov, kakor jih bo imela naša nova škofija. Prvi bridgeportski škof se je rodil leta 1898 v mestlu Baltimore. Svoje študije je dokončal v Rimu, kjer je bil posvečen v duhovnika leta 1922. Kot dušni pastir je služboval v Washing-tonu in v Baltimoru, kjer je bil leta 1945 posvečen v škofa. V Bridgeportu ga priča kuj emo okoli 1. decembra t. 1. V kratki pa lepi poslanici, ki jo je novi škof naslovil na svoje vernike, naš novi nadpastir navaja presenetljivo dejstvo, da je njegov dosedanji predstojnik, baltimorski nadškof po rodu iz Connecticuta — in da torej on pride iz Baltimora v Connecticut v nekako zameno. To moram pribiti, da že v naprej ovržem vse možne očitke, češ, da smo si morali Bridgepartčani svojega prvega škofa od drugod izposoditi. Naša nova stolnica bo krasna gotska cerkev sv. Avguština. Ta cerkev je ena izmed treh župnih cerkva, ki so edino obstojale na ozemlju države Connecticut, pred 110 leti, ko je bila v Hart-fordu ustanovljena katoliška škofija za našo državo in za sosed-ui Rhode Island. Takrat je bilo v obeh državah le 10,000 katoličanov, danes pa jih je na tem ozemlju 1,300,000. V 110 letih se je torej število katoliškega življa pri nas pomnožilo 130 krat. Kot vsi izgledi kažejo, se bo porast katoličanov še. nadaljeval. Tudi mi begunci bomo doprinesli svoj delež, saj je bil naš dosedanji škof Henry J. O’Brien sam sponzor za okoli 8,000 beguncev. Zadnje statistike kažejo, da 60% vseh otrok, kar se jih narodi v naši državi, krščenih v katoliški cerkvi. Ta pomeni, da naša država polagoma postaja država z absolutno katoliško večino. Iz teh dejstev je razvidno, kako potrebna je bila ustanovitev nove škofije in kak pomen bo imela v bodočnosti. Bridgeportski Slovenci, pa bomo imeli en razlog več, da se bomo skušali postaviti cb stran .slovenski metropoli v Clevelandu. Anton Lagoja. Provokacija italijanskih vojakov je ostala brez posledic radi mir- loga, da kjerkoli v svetu smo, mega zadržanja jugoslovanskih da skušamo živeti in delati ta-'obmejnih stražarjev. Na kraj ko, da smo v zgled tujcem indneidenta je takoj odšla jugoslo-Ijudem našega rodu, ki so se vanska vojaška komisija. FLRJ pred nami naselili v tujini. Bi- je protestirala v Rim zaradi ob-ti moramo apostoli verske in mejnih provokacij. V zadnjem narodne zavesti. Zlasti mora- času se opaža precejšnja živah-mo storiti vse, kar je mogoče, jnost vzdolž italijansko jugoslo-cia slovenska mladina v tujini ganske meje. Kljub prepovedi v ostane zvesta Bogu in svojemu/členu 48 mirovne pogodbe gradi narodu. Naj omenim še eno našo na- italijanska vojska bunkerje in druge stalne utrdbe v 20-kilo- logo in to, je pomoč našim tr-lme^rs^ern' obmejnem pasu. Be-pečim bratom v domovini in ne^a Slovenija in Kanalska do-tudi. onim, ki po raznih tabori-s^a P0^na vojaštva. Res je, ščih pomanjkanje trpe. |da 30 se tu vršili vse Poletje ma* Kako naj pomagamo? Mislim nevri, vendar je med ljudstvom nastal tudi preplah radi vseh mogočih govoric, ki pa so se do- tako, da poleg tega, kar samL pošiljamo svojcem in znancem , . . , , , ,. . . . slej vse izkazale za neutem eh ene. tudi krepko pomagamo Ligi, ki ^ r ^ , j . v. x , , ,v Prisotnost tako ogromnega stevi- vrsi veliko delo s tem, da laisa , , , ' v., , _ , . la italijanske venske v hribih Be- bedo naših ubogih ljudi, Ligi v, .. . . . . .. ° t neske Slovenije so seveda izko- lahko pomagamo tudi na ta na- ^ trikoloristi) ki so že začeli da vs" pakete’ kl Jllh P031’.pritiskati na terorizirano prebi-hamo v domovino, pošiljamo in giriti govorice da mi_ preko Lifae. Pri tem podpba sjj italijanska vojska prekoračiti'nosti bo, naša zmaga kajti četudi nju ige mi me ne . zgubimo, m,e,je in j0 razširiti v korist Ita- nismo še dosegli, kar želimo,, do-■cei nas paketi pri Ligi ne sta- p0ieg moralnega terorja segli pa smo tolika, da nas sve- nejo nic vec, kakor bi nas stali, moraj0 kmetje trpeti še veliko tovna javnost pozna in se za nas če jih naročimo pri najcenejši materialno škodo, ker so jim.zanima. Apeliral je na jugoslo- župančiča, s sestavki v prozi in pesmi. Frontaška kulturna prireditev v števerjanu V nedelja 23. avgusta je prišla frontaška mladina iz Doberdoba na obisk na števerjanski grič. Ponovila je komedijo “V Ljubljano j.o dajmo,” nato je sledil ples in prosta zabava. Vse se je zelo klavrno obneslo. Zavedni Šte-verjanci so raje odšli od doma in se v velikem številu udeležili festivala slovenske besede na Repentabru. * * * TRŽAŠKE VESTI Jesensko slavje SDZ na Opčinah Kakor prejšnjo nedeljo na Re-pentabru tako ,so se tudi v nedeljo 30. avgusta zbrali tržaški Slovenci na Opčinah na jesensko slavje SDZ. Vreme je bilo ugodno, zato pa ni manjkalo občinstva, ki je kmalu zasedlo vse prostore in mize na prestranem vrtu. Slavje je otvorila nabre-žinska godba s “Triglavsko koračnico. “Sledil je pozdravni govor dr. Josipa Agneletta, ki je omenil šest let bojev za vzore in pravice slovenskega ljudstva, za enakopravnost Slovencev in Hrvatov na Svobodnem tržaškem ozemlju. Vspodbujal je občinstvo, naj vstraja v tej borbi, naj ne pošilja svojih otrok v tuje šole, kajti le v slogi in vztraj privatni paketni agenciji. Liga tanki in vojaštvo popolnoma uni-pa nekaj dobi, to je zaslužek, čili koruzna polja in travnike. kakor ga ima vsaka agencija. Toda Liga žek porabi izključno za vansko vlado, naj se v interesu miru na Jadranu povrne z vso odločnostjo k mirovni pogodbi. Po tem pozdravnem govoru, ki Ali kaj pomislimo, kaj se (to: pravi? Ne zamerimo privatni- na kom, ki se potegujejo za zaslužek in za naročnike paketov. Vsak ima pravico do tega. Toda naša dolžnost je, da naroča- privatna Porast brezposelnosti na ta zaslu- Goriškem podpi- Kriza goriškega gospodarstva ga je občinstvo nagradilo z obil-ranje ubogih in ne ostane, ka- ni več za nikogar novost. V zad-Inim ploskanjem, je sledil kultur-kor je to slučaj pri privatnih njem času je ena izmed sindikal- ni del prireditve. Mešani pev-podjetjih v njenem žepu. jnih organizacij predložila pokra-j ski zbor iz Boršta je pod vod- Ko bi ibili vsi naši ljudje to- jinskim oblastem zanimive sta- stvom G. Peterosa zapel Foster-liko zavedni, da bi naročali pa-;tistiČne podatke o stalnem naza-ljevo “Pevec sem,” narodno kete pri Ligi, bi Ligi morda negovanju goriškega gospodarstva. {“Kam,” Juvančevo “Na goro,” bi bila potrebna nobena kam-i Iz teh podatkov je razvidno, da Himonetijevo “Plovi, plovi” in panja in bi Liga lahko potreb- ie število brezposelnih, ki je leta narodno “Tam na vrtni gredi.” Izvajanje je bilo dovršeno in pevci so peli vse brez not — na pamet. Nato je nastopila baletna skupina ob zvokih godbe iz Nabrežine. Izvajala je tri to,čke: “židano marelo,” “Grotesko,” in “Kmečko polko.” Tej točki je sledil nastop pevskega zbora “A. Tence,” iz Nabrežine, pod vodstvom izkušenega pevovodje Fa-brisa. Zapel je šest pesmi z veliko dovršenostjo in žel zato -obilo odobravanja. Izven sporeda je nastopil tudi tržaški oktet, ki se vedno bolj uveljavlja. Za zaključek je godba intonirala “Hej Slovani,” katero je občinstvo stoje poslušalo! še dolgo v noč se je razlegala slovenska pesem pod zvezdnato nebo. Opazovali smo pravcato pevsko tekmo med omizji. Jesensko slavje slovenske demokratske zveze je letos lepo uspelo in s tem dokazalo, kako privlačne so take prireditve med našim ljudstvom! Prof. Mara Steinberg: V Nabrežini je umrla idealna in -požrtvovalna profesorica Ma- Stednberg, stara komaj 23 let. Izpila je kupo trpljenja do dna, prestala težke operacije a vse zaman, umirajočo so jo pripeljali dome,v in komaj je prestopila domači prag, je izdihnila. Z njo so Nabrežina in sploh vsi Slovenci na Tržaškem mnogo izgubili. Srednje šole je izvršila v Trstu in se nato vpisala na beneško univerzo. Z odliko je dovršila šole, zlasti je imela veselje do tujih jezikov. V tem svoj-stvu je bila kot profesorica angleščine in nemščine na slovenskem učiteljišču in na višji realni gimnaziji v Trstu. Toda to delo ji ni bilo dovolj, organizirala je posebne tečaje za angleščino za odrasle v Trstu in Nabrežini. Zadnja leta se je udejstvo vala tudi pri cerkvenem petju, katerega je vodila kot marljiva organistka. Pogreb je bil nadvse veličasten in je pokazal, kako je bila pokojna Mara splošno priljubljena. Bili so prisotni vsi ne glede na narodnost in ideje. Pretresljivo lepo se je od nje poslovil pevski zbor “A. Tence” z žalostinkami doma, med potjo in na pokopališču, kakor tudi v cerkvi. Nov proces v Tolminu Kot poroča “Slov. poročevalec” je bil bivši tolminski dekan 70 letni mons. Vodopivec v nedeljo 27. avgusta izgnan iz Tolmina in odveden neznanp. kam. Na zadnjem velikem procesu proti skupini duhovnikov v Tolminu, kateremu je osebno prisostvoval tudi mons. dr. Toroš, je bil imenovan tudi tolminski dekan Vodopivec, proti kateremu pa niso takrat nastopili, ker ie bil hudo bolan. Zdaj ko se je nekoliko opomogel, pa je prišel njegov obračun. Obtožujejo ga> da je organiziral belo gardo, sodeloval z okupatorjem in podobno. nim še več pomagala kot sedaj. znašalo 9,907 oseb, naraslo konec decembra lansko leto že 11,411. Stalno zaposlenih je sedaj v goriški provinci le 24,-270 oseb. Trgovinska izmenjava med Gorico in Slovenijo mo pakete pri Ligi — da gre- ^ pieteklem juliju so izdali 25 mo “svoji k svojim”, ker s tem uvoznih dovolienj v skupni vred- vršimo našo največjo dolžnost 11 40 257 tisoč lir ter - ljubezen do bližnjega in do 26 ]zvoznlh dovoljenj v vredno- svojega lastnega naroda. Če se in tja kake napake, nas to ne sme motiti. Naša dolžnost ni zato nič manjša. S pametnimi nasveti in predlogi skušajmo te napake odpravljati. Nobena u-stanova, ki so jo kdaj osnovali in vodili ljudje, ni bila brez sti 45 milijonov 110 tisoč lir. . t . . . . Uvoz predstavlja v glavnem še igll°?aV„:!!J0Jem vedno les in meso, v zadnjem času tudi opeka. Izvozili pa so predvsem mehanično gradivo in razne nadomestne dele za motorje. Nova učna knjiga za slovenske osnovne šole ZSPD v Gorici je izdala abe- napak. Tudi Liga verjetno ni. cednik in berilo za prve razrede loda radi napak, radi opraviče- slovenskih osnovnih šol v za-nega ali neopravičenega slabe- mejstvu z naslovom “Slovenska ga razpoloženja napram posa- knjiga.” Knjigo je že odobrilo meznikom, ki vodilno sodeluje-’prosvetno ministrstvo v Rimu. jo pri kaki ustanovi, ki ima do- Urejena je po naj novejši učni brpdelen značaj, ne smemo metedi in obsega v prvem delu opuščati in bojkotirati ustanovo, lepe mnogobarvne slike, ki olaj- Salezijanci v Perziji Salezijanski patri so mn°$, pripomogli k razširjenju katulj ške literature v Perziji. V za e? 4' njih mesecih so natisnili v Pe zijskem jeziku cela vrsto iz1"6, no koristnih katoliških kni& Med drugimi so natisnili ilush1^ ran katoliški katekizem, živlF 7 ii*’ njepis don Bosca, sveto pism° o#1 en molitvenik. Ta delavnost samo omogoča, da se kat' veri približajo širše mase, več služi tudi kot dokaz, da ^ toliška Cerkev ni nekaj da morejo z lahkoto biti istoca. no najboljši katoličani in najb°' ši perzijski patrioti. ir Prekanjenec “Ali bi mi obrili eno pla* raza za en kvoder?” “Čudna zahteva, čie pa — prosim! Katero plat naj pa obrijem?” “Zunanjo.” Sovjetska igra z avstrijsko mirovno pogodbo Kakor je AD že poročala, zapadne velesile predlagale Sovjetski zvezi, da bi se 31. avgusta t. 1. sestali v Londonu namestni' ki zunanjih ministrov na posvet o avstrijski mirovni pogodbi. če' prav so bile zapadne velesile ka' kor tudi avstrijska vlada poslal6 sovjetski vladi sporočilo, da s° pripravljene opustiti ‘ svoj načrt o “skrajšani” pogodbi, Moskva ni poslala na omenjeni sestanek svojega zastopnika, šele zadnji dan pred napovedanim sestal' kom v Londonu je sovjetska vla' da tako Avstriji kakor zapadnia9 velesilam odgovorila, da se nobe' na izmed njih v svojem odgovO' ru ni naravnost odrekla “skraj' šani” mirovni pogodbi: vse 5<} namreč odgovorile tako, “da pripravljene pogajati se tudi ; brez “skrajšane” pogodbe. P° sovjetskem zatrj'evanju so! se ta' ko vse izognile odgovoru na ; vno sovjetsko vprašanje. Sov' jetska vlada v svojem odgovor19 zahteva od zapadnih velesil kor tudi Avstrije čisto določa11 odgovor. — Zaradi sestave teč>a odgovora je bila za 8. septemb61' sklicana izredna seja ministrsk6' ga sveta avstrijske vlade na naju. D*. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda IL Razširjanje luferansiva v posameznih pokrajinah \ko jim je E1'hidiakon očital kršenje cerkvenih pravic, so se izgovarjali, češ da nastavljajo katoliške duhovnike. Okoli 1. 1560. je bil tu župnik Ivan Lamella, glagoljaš Istre, ki je pregledoval in presojal glagolske in cirilske knjige, ki so izhajale v Ungna-h°vi tiskarni. Za njim se o-ftrenja predikant Gašper Kum-perger, katerega so morali za- Gotovo bi bil Weixler tem lažje širil svoje nauke med ljudstvom, jako bi bil nastopal v mašni obleki. Enako je svetoval tudi Trubar svojim privržencem. — Weixler je bil še isto leto 1567 od nadvojvoda iz Krškega izgnan in se je podal k Vlahoviču v Novo mesto, leto pozneje pa v Selve pod Kozjakom. Radeče so bile enako Krške- •BWirsi*"’ Kolobarjenje sovjetske revolucije radi pijančevanja in vnemar- mu knežji trg, toda okoli 1. 1570. n°sti odstavili. Sprl se je celo je imel Viljem pl. Lamberg z s turjaškim oskrbnikom v Žužemberku, Mihaelom Lystom, ki ga je dal s palicami natepsti in v ječo vreči. Nasledoval ga !e Mihael Vrbec, ki se je ob času reformacijskih komisij okoli h 1609. umaknil h grofom Zrinjskim na Hrvaško, od koder je še včasih hodil na Kranjsko. yMj da nimamo nobenih poro-šii> v koliko je zašlo luteranstvo ^ed kmečko ljudstvo. — Za župnijo Mirna Peč so imeli lu-terani postojanko na gradu Kmeljnik (Hopfenbach), ki je u lastnina gospodov Črnome- Na X. kongresu KP Sovjeti j e v marcu 1921 je Lenin prvič po polastitvi oblasti leta 1917 razglasil “novo smer” boljševiške politike. Komunističnemu svetu je odkril “novo ekonomsko politiko” (NEP). Obdobje “vojnega komunizma” je bilo zaključeno. V deželi je zavladal kaos, ki nima primera v svetovni zgodovini. Obnova naj bi se razvijala pod popustljivejšimi pogoji. Kmetu so podelili določene svoboščine. Trgovini in industriji so odprli pota, ki so se močno približevala kapitalistični obliki, čeravno so obe gospodarski panogi postavili pod strogo državno nadzorstvo. Na XV. kongresu v decembru 1927: borba med Stalinom in Trockijem se je zaključila s Stalinovo zmago. Trockizem, ki je Na Ill.svetovnem kongresu Internationale v Moskvi avgusta leta 1935 so sklenili, pobijati fa- vile pri vse preveč strogi boljše- Na XIX. partijskem kongresu septembra 1952: Stalin je napisal članek, v katerem opozarja svoje komunistične tovariše na razne kvarljivosti, ki so se poja- šizem z ramo ob rami z zahodnimi demokracijami. S tem so sankcionirali sovjetsko,- zunanjo politiko iz leta 1933, kar je po- vizaciji Sovjetije in v katerem je poudaril, da ni pričakovati vojne med Sovjetijo in kapitalističnim svetom. Nasprotno, za- y . o jr------ -------- )U.UVUJ.J VZrlUAŽfc LUZ.1L1 tj IIIUICIIJU. Js ih. že 1.1563. je pridigal tu katoliške božje službe. Poleg Boštanja graščino Radeče v zakupu in je prav tako širil luter-ranstvo kakor Moric pl. Diet-richstein v Radovljici. Razprtije zahteval brezpogojno privrže-med predikanti so povzročile, da je tu vmes posegla svetna oblast. Od 1. 1570. je bil predikant v trgu Ivan Hočevar (Gottscheer), kateremu so priredili neko kapelo tik župne cerkve. Hkrati pa je hodil s štajerske strani pridigat tudi Jurij Maček v bližnje Hotemože, kjer je imel svoj dvor. Katoliški duhovnik Daniel Slade je imel dovolj vzroka, tožiti o motenju l5eki Gašper (Kumperger?). Za M im se omenja Tomaž Jagodič °t predikant deželnih stanov lla Hmelj niku. Luterani so se Polastili tudi cerkvice sv. Pri- rn°ža in Felicijana v Kartele-vem. M smeri reke Krke proti Bre- žic kak ano nahajamo le tu in tam §rad, kjer so imeli prote- sMnti svoje shode, tako Otočič iWordl, Stari grad (Altenburg), resek pri št. Jerneju, Gracar-turn (Feistenberg) in Ber--ovo (Freyhof.) Luterani iz Sentjernejske okolice so imeli ^Voje shode v cerkvi sv. Pan-:racija pod Presekom. Vendar tl0Va vera ni zašla med Ijud-stv°; inaeig je privržence le med PMmiči, njih družinami in graj-skimi posli. Ob Savi nahajamo protestan-v Krškem in v Radečah. Oba §a sta spadala neposredno pod ^ado nadvojvoda Karola, zato nova vera v njih ni mogla 01go vzdržati. V Krškem je b^Migovai okoli 1. 1565. Janez ^ eixler, nekdanji župnik v Fa-seb^r* '^'os^e^u- Zbiral je okoli * e nreščane in kmete, tako da sal^M redno okoli 200 poslu-PoiCeV- Movi leskovški župnik tei1 °r Hlontagnana tega ni ho-CerJ‘rPeH in nekoč je prišel v yD \V’ ko je ravno pridigal. Sa ga vpričo poslušalcev, bar 11111 dovolil> k° je ven-ja)1 na^Vojv°da njega (Polidor- laat se 2elne stanove, ki so mu do- te tr kantnas''a,vil za župnika. Predi- m j 5e j® skliceval na Kristusa 11 dež, Volili oznanjevati sv. evangelij. P°slušalci Ognili pa so se zanj po- gove ’ Zmerjak župnika in nje-ske Shrernljevalce. Zlasti žen-s° bile razljutene. Drugi Weixler z mestnim ^ K šel fodnikc k ži'* 0ni dvema meščanoma Vpfg^dku Montagnana in ga ■strogo ’ Zaka^ ^ iavn0 tako Župni,kProti njemu nastopil. dkazv nob ]e izgovarjal, da po nadvojvodovem ne sme Cika e^a krivoverskega duhov-je p07 2uPniji trpeti. Sodnik se ni nič^11^ Za Weixler j a, češ da per b0-Pr^Mak kar bi bilo zo-Prerek^0 resn^co- Po mnogem hana .anPa Je slednjič Montag-liti nv.:Z?avd> da mu hoče dovo- ko oble1^0 V špitalski cerkvi, a-0bhaj ma®no obleko, kadar ^udi nrpri-1il^S^V0’ kakor delajo ^er teva 1 an^ v Gradcu. Weix-ti. P0g°ja ni hotel spreje- ^uje ted ^0?°dek dobro osvet-Umno an''e omabljivo in dvo-]Vic>ntaffnP0St0pan;ie Polidorja se je a Proti luteranom, ki r;avide2 a °Vo^il s tem, da le l3ogoslugj'larU,’e katoliški značaj tega se je dogodil še škandal, da ga je neki luteran napadel na praznik Novega leta 1571.’ ko je šel blagoslavljat hiše. Nadvojvoda Karol je takoj ukazal Viljemu Lambergu, naj iztira oba predikanta, a ta je stvar sporočil deželnim stanovom, mesto da bi bil izvršil vladarjevo povelje. Stanovi so zdaj sami hoteli rešiti radeško zadevo, poklicali so oba predikanta v Ljubljano in za priče tudi mestnega sodnika z nekaterimi meščani. Potem so pisali nadvojvodu, da se Maček ni hotel zagovarjati pred kranjskimi stanovi, ker je nameščen na Štajerskem. Hočevar ni krivoverec, ampak priznava le avgsburško veroizpoved, spopad med vikarjem Sladetom in Krištofom Schneider jem. pa tudi ni bil tako hud, kakor je bil opisan. Nadvojvoda je nato iznova ukazal Lambergu, naj iztira oba predikanta, in ga hkrati grajal, ker je zadevo predložil deželnim stanovom, ki nimajo v trgu Radeče nobene oblasti. Pa tudi to povelje je bilo brezupešno. Hočevar je še dalje ostal, v Radečah, kjer si je kupil hišo. Toda njegovo razuzdano življenje in vnemarnost v službi sta povzročila, da je luteranski superintendent Špindler proti njemu naperil preiskavo in se . j e moral I. 1577. odpovedati svoji službi. Na njegovo mesto je prišel Boštjan Prašnik, ki je že naslednje leto odšel v Idrijo. Za njim nahajamo v Radečah zopet Hočevarja, ki je še bolj oblastno in drzno nastopal, kakor preje. Pridobil je zase več meščanov, delil zakramente in imel ob pogrebih pridige v katoliški cerkvi. L. 1587. je bil na ukaz nadvojvoda Karola zopet izgnan, hiša in vse premoženje njegovo pa zaplenjeno. Toda luteranska agitacija v Radečah vendar ni prenehal. Hočevar in Maček sta se zdaj zatekla na posestva bližnjih plemičev, od koder sta hodila včasih v trg opravljat luteransko božjo službo. (Dalje prihodnjič.) ------«0----- Majhen nesporazum Podeželan se vrne iz glavnega mesta- ves navdušen domov. “Preimenitno je bilo, vam rečem! Nazadnje smo bili v nekem zabavišču. Plesali so: in svirali, da je bilo joj. Potlej je pa neki. gospod od godbe hodil s krožnikom okoli — in ga je tudi meni pomolil pod nos. Videl sem denar na njem, pa sem si še jaz vzel dva kvodra.” nost svetovno - revolucionarnim ciljem, so označevali kot “odklon na levo.” Vse se je čez noč spremenilo. Kot prvi cilj je sedaj obveljalo načelo: “Najprej socialistična izgaadnja v eni državi.” Svetovno' revolucijo so zaenkrat odložili med staro šaro. Na XVI. partijskem kongresu aprila 1929: Rikov in Buharin sta bila iO(bdolžena “odklona na desno.” Oba sta vse predolgo obsedela na načelih svobodne “nove ekonomske politike” na na- menilo popolen preobrat doseda- trdil je, da je položaj v svetu tak, njih načel. Maršal Tuhačevski da si bodo zahodni demio,krati sain številni visoki častniki so iz-j mi skočili v lase. Sovj etija bo ■ dihnili na moriščih (1. 1937). Ob- po njegovih besedah — to bor- dolževali so jih veleizdaje. Dne 3. maja 1939 so odstavili zunanjega ministra Litvinova, ki je bil na tem mestu polnih 18 let. Nadomestil ga je Molotov. Dne 23. avgusta 1939 so podpisali nemško sovjetsko zavezniško pogodbo, kar je zopet pomenilo', popolen preobrat sovjetske politike. Nova smer je veljala do leta 1941. Hitlerjev napad na Sovjetijo je pripeljal komuniste zopet na stran zaveznikov. Pa ne za dolgo, že leta 1943 je Stalin pripravljal načrte za ponovni preskok. Udarjati so pričeli prvi zvoki hladne vojne. V zapoi-vrstnosti porazov in zmag v drugi svetovni vojni so sovjetski voditelji zaslutili, da se morda bliža ura svetovne revolucije. Hladna vojna je dosegla svoj višek leta 1952. Učinki te vojne, so se odražali v začetku v nemajhni brezglavosti zahodnega sveta, kateri pa je kaj hitro sledila zopetna oborožitev Amerike in za- ukih “evolucije” in na “ustalje- hod,neevropskih držav. Vsemu nostih razvoja.” Spet so vse pre- temu se je pridružila atlantska kucnili na glavo. Boljševiška po- pogodba, pogodba o evropski litika je stopila nazaj v revolu- skupnosti, obrambna skupnost cionarno obdobje. Kmetijstvo so kolektivizirali; leta 1928 je dospela prva petletka. Sovjetijo je bilo treba po takrat veljavnih načelih industrializirati. na tihomorskem območju, japonska mirovna pogodba, balkanski dogovor itd. Ves ta novi razvoj zahodnega sveta je speljal Sovetijo v slepo ulico. KAM? — Štiri žirafe stoje pred svojo stajo in razmišljajo, kam naj jo mahnejo. Slika je bila posneta v živalskem vrtu v Londonu na Angleškem. bo motrila in čakala, zato pa nw rajo — tako je nadaljeval pokojni oče socializma — zahqdne KP razdor med zahodnimi zavezniki čim upešnejše poglabljati in poostriti. Stalin je izdihnil. Njegovi nasledniki sledijo — v kolikor je to mogoče danes razbrati — z veliko prožnostjo: in energijo “novim smernicam.” V samf Sovje-tiji znova popuščajo vijake proti kmetom, velikoruski politiki stopajo v ozadje, revizije petletk so na dnevnem redu in tudi oblastnosti partijskih prenapete-žev se manjšajo, še odličnejši so ti znaki v priprežniških državah. Vse to je znano. Prav tako je znano, da sioi mnoge deloma radikalne in nenadne spremembe politične linije v sovjetskem bloku povzročile veletoke krvi, nemirov, gospodarsko bedo in skrajno nesigurnost. žrtve medsebojnih obračunavanj gredo v stotisoče. Ali pa se bo sistem ppd pritiskom takih kriz tudi podrl? Nikakor! Zrušili so se vsekakor odlomki, ki so v notranjih borbah za partijsko linijo podlegli. Ostali pa so tisti komunisti, ki so vso svojo osebnost brezpor-g: j no prodali Leninovim maksi-mam, po katerih mora komunist storiti vse, kar zahtevajo dane okoliščine, pa naj bodo to borbe na barikadah ali lizanje peta. Številne čistke v partiji ustvarjajo na ta način stalno no-vp elito. Prečiščeni komunisti poznajo svoj nauk in svojo “biblijo” na izust. > Ti komunisti vedo, da je mogoče brez mrmranja storiti tudi korak nazaj, zato da. se nato pomaknejo za dva koraka naprej. Za take akrobacije poznaj,o parolo o “plimi in oseki.” Obdobje 1943-1952 je pomenilo plimo, iod tega časa dalje pa vlada oseka. Za vsa ta dogajanja imajo komunisti že zdavnaj izoblikovane dogme. Vera v te dogme se lahko omaje samo pri ne-ozgrajencih, za kajere mislijo, da ni nobene škode, če odpadejo. Te iste dogme pa imajo svojo veljavnost za nekomunstčn svet. Zakaj? Zahodni svet je v teh dneh prepojen s številinimi špekulacijami, upi in predlogi najrazličnejših vrst. Vse polno je ljudi, ki so prepričani, da je boljševiški sistem zašel v taka kolebanja, da bi ga bilo mogoče z rahlim sun-kpm tudi prekucniti. Tak optimizem je skrajno nevaren. Predvsem moramo razumeti, da se v Sovjetiji ni ničesar zgodilo, kar se ne bi že večkrat v 35 letih boljševdškega gospostva ponovilo. Novo je samo to, da na konici v Moskvi ne kraljuje več en sam človek, pač pa direktorij, o katerem vemo, da se med seboj kolje, vendar se je to dogajalo tudi pred 30 leti prav tam. Novo pa je predvsem to, da sedanja sprememba partijske linije ni omejena na zaokroženi prostor ruskega imperija, pač pa obsega, tudi vzhodnoevropske priprežni-ške države, v katerih vladajo povsem drugačne osnove in drugačni pogoji, ki jih Rusi niso nikdar poznali. Samo v toliko bi sedanja kriza v boljševiškem carstvu v resnici lahko postala nevarnejša in globlja od vseh dosedanjih razprtij. Popolnoma nekaj novega v zgodovini sovjetske politike pa bi bilo’, če bi Moskva smatrala za nujno potrebno, da stori tako “dolg korak nazaj,” da bi se pri tem sprostilo eno ali celo,' več področij, ki so danes pod boljše-viškim jarmom, n. pr. Vzhodna Nemčija zaradi združitve vse Nemčije ali ičeškoslovaška. Madžarska itd. Ali o takih “korakih” v Kremlju razmišljajo, da bi na ta način zmanjšali zunanjo napetost in izvršili notranjo utrditev v razdobju sedanje “oseke,” in kakšne protivrednosti nameravajo postaviti za take rešitve, to bodo pokazali prihodnji meseci. Vse dokler pa Moskva o vsem tem molči, ni nobenega razloga, da bi Zahod svojo sedanjo politično linijo kakor koli spremenil. nik ljudske revolucije.” Podpredsednik bosanske vlade Uglješa Danilovič je izjavil v Borbi, da so katoliški in pravoslavni duhovniki v zadnjem času podvojili svoje napore, da bi verske obrede in skupščine izrabili v politične svrhe. Moftl dobijo delo VARNOSTNA MERA — Tom Latter, 13 let star dečko iz Topeka, Kan., poučuje svoje mucke o nevarnostih ceste. Da jih ne bi kdo iz neprevidnosti povozil, je postavil ob besto posebno tablo z opozorilom: Pazljivo! Tu čez hodijo muce. Vesli iz Slovenije Lavrica ali Daljna vas Uradni list za Slovenijo je objavil uredbo o razglasitvi in združitvi naselij. Po tej uredbi sta bili vasi Lavrica in Daljna vas združeni v novo naselje z imenom Daljna vas. Tudi pomožno pošto v Lavrici so spremenili v Dalnjo vas.. Augusta meseca pa so postavljali po cestah prometne znake in pred vasjo Daljna vas postavili tablo z napisom ’’Lavrica.” Zdaj ljudje ne vedo, ali so v Lavrici ali v Daljni vasi. Janko Mlakar umrl Dne 11. avgusta je umrl v Ljubljani prof. Janko Mlakar, znani hribolazec in pisatelj alpinističnih potopisov in spominov. Bil je že dolgo bolan in priklenjen na bolniško postelj. Duhovništvo in stari prijatelji planinci so mu priredili, skromen pogreb. Versko preganjanje se nadaljuje Versko preganjanje se je zdaj premaknilo iz Slovenije in Hr-vatske v Bosno. Eden katoliški in dva pravoslavna prelata so zbežali iz Bosne, ker so jim nahujskane komunistične druhali stregle po življenju. Pravoslavni metropolit Nek-tarije Krulj iz Sarajeva je bil napaden v bližini Tuzle. Komunistična Borba piše, da ga je policija rešila pred množico 1,-000 ljudi. Pravoslavni cerkveni krogi pa povdarjajo, da so . ga nahujskane množice poiskale v župnišču, odvlekle ven in preteple s palicami in pestmi.. Krulj je zbežal v Beograd. Borba tudi piše, da so ljudje napodili iz njihovih škofij katoliškega škofa Karla Čelika, apostolskega administrator j a v Banja Luki, in Vasilija Kostiča, pravoslavnega škofa v Banja Luki. Ljudje so demonstrirali proti Čeliku v Ljubiji in Pri-jedoru! To so storili — tako piše Borba — zaradi škofovih'zločinov med vojno in sovražnega delovanja po vojni. Škofa Kostiča pa so ‘ljudske množice” napadle na postaji v Banja Luki. Borba piše, da je bil napadeni Krulj “izdajalec srbskega naroda in velik sovraž- FORD MOTOR COMPANY Clevelandska tovarna sprejema prošnje od Novih Amerikancev ki govore nekaj angleškega. Ta firma nudi visoke plače, dobre delovne pogoje in varnost za bodočnost. Zdaj preiskujemo sposobne može za vsa različna dela. Prosimo oglasite se v našem employment uradu osebno na Engle Rd., južno od Brookpark. če živite izven mesta, pišite na FORD MOTOR 00. 17601 BROOKPARK RD. Cleveland, Ohio (184) SPLOŠNO DELO V TOVARNI Več zanesljivih mož za MACHINE OPERATORS in ASSEMBLY Schirmer Dornbirer Pump Co. 1719 E. 39 St. (185) Ženske dobijo delo Ženske za čiščenje Nočno delo Ure od 8 zv. do 4:30 zj. v East Cleveland Stalno delo Dobra plača od ure Advance Window Oleaning Oo. 1453 E. 66 St. (185) ŽENSKE za splošno delo v kuhinji v re-stavrantu. Nič dela v soboto, nedeljo ali ob praznikih. Od 6 zj. do 2 pop. Kličite po 10. uri zjutraj. Morris Restaurant 1358 Ontario St. PR 1-8802 (183) ~WaTT oglasi Iščejo stanovanje Trije odrasli, mirni ljudje, iščejo 5 do 6 sob. Kličite EX-1-0785. — (184) Soba se odda Soba, opremljena, se odda za moškega na 1227 E. 61 St. — (183) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino, 5 sob in klet pod celo hišo. Za pojasnila se obrnite na 1125 E. 66 St. —(184) Pohištvo napvodaj Proda se 6 kosov za jedilno sobo, blond mahogany in podloga. Tudi Universal peč na plin. Vse v dobrem stanju. Kličite UT 1-5614. —(184) Sobo se odda Mlademu mirnemu in poštenemu fantu se odda čista soba pri mirni družini. Po dogovoru tudi s hrano. Kličite EN-1-4060. —(16.18.sep.) Stanovanje iščejo Išče se 4 sobe za odrasle. — Veronica Severinac, 726 E. 117 St., MU 1-6056. —(184) 1 eT. AMERIŠKA DOMOVINA SEPTEMBER 16, 1953 JOHAN BOJER: IZSELJENCI ROMAN Voli stopajo, stopajo, toliko, da se vrtijo kolesa. Anton No-reng in učitelj Berg imata skupaj voz in vprežno živino. Namenila sta se živeti nekaj časa v isti koči in skupaj obdelovati zemljo. Zazdaj sedita v vozu in igrata karte, nekaj je treba početi. Za njima pride Morten Kvidal. Včasih sedi po ves čas z zaprtimi očmi. Vrglo ga je nekam na slepo srečo, zdaj naj gre, kakor hoče. In na kraju so tovorni vozovi s kosami, z branami, s plugi, s semenom, z vrečami moke, s deskami, z njihovim skupnim bogastvom. Za vsakim vozom stopa na verigi par krav in za zadnjim vozom plemenski bik, važen gospod. Namenjeni so sto milj proč od vsakih sosedov in treba je misliti na vse. Skoraj eno leto je že, kar so preko morja. Jeseni in pozimi so delali na vzhodu v Wiscon-sinu, možje na žagi, žene pa so kuhale in prale. Nekaj šilingov je bilo treba vendar prihraniti, četudi so mislili pričeti zunaj v preriji samo z ilovnatimi kočami in voli. Pred enim tednom so prišli v Northville tukaj v Dakoti in ko so se z vsem preskrbeli, so se odpravili na potovanje proti novemu domu, daleč na zahodu. Kam prav za prav gredo? Kdaj bodo prišli tja? Nihče tega ne ve, za^ Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad. F blag spomin ČETRTE' OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPRO GA IN SKRBNEGA OČETA Joseph Krajc ki je zaspal v Gospodu dne 16. septembra 1949 Štiri leta že Te zemlja krije, truplo zdaj Tvoje v grobu spi; nam pa je težko pri srcu, a druge pač pomoči ni. Toda vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer je sreča, mir doma. Sladko spi, se spočij, Bog Ti večni pokoj daj, pa na nas nikar ne žabi, da pridemo v sveti raj. Tvoji žalujoči: MARY KRAJC, soproga; JOSEPH Jr., FRANK, ALBIN, in HENRY, sinovi; BERTHA por. BOKAR, hči. Cleveland, O. 16. sept. 1953. naša j o se na Erika. Nekaj dni so se vozili skozi nove norveške naselbine. In bilo je prav čudno, z vsemi, ki so jih srečali, so govorili norveško. Videli so pohabljence, ki so se u-deležili meščanske vojne, slišali so o napadih Indijancev, o njihovih ropih in požigih prav v teh krajih. Sicer je bilo to pred veliko leti, ampak kdo ve, če se ne bodo spet kdaj povrnili. Ali ni še zmeraj tičal strah v kosteh vsem, s katerimi so govorili? Kadar so se ustavili pri kaki' cerkvi, so brali na (spomenikih sama norveška imena. Bilo je čudno, ampak res. Mar-sikak Ola in Per in marsikaka Gunhild in Maren so napravili dolgo pot iz stare domovine, da so legli tukaj k počitku. Njim, ki so na novo prišli, se je zdelo kar-domače. Ali namenjeni so bili še mnogo dalje. Erik Foss si je potisnil slamnik na obraz in nestrpno žvižgal. Prekleto počasi gre, vol si pač dobro premisli, preden dvigne nogo. Že zgodaj spomladi se je bil odpravil na pot, da poišče zemlje za svoje ljudi. In daleč jo je moral iskati preden je našel najboljšo. Ampak kaj zato? Samo, da začneš, kjer je treba, potem bo železnica nekega dne prisiljena, da pride in te poišče in bogate naselbine in mesta bodo zrastla. V teh krajih se zdaj neprestano dogaja tako. Samo treba je biti o pravem času na mestu in pograbiti najboljše. Zdaj so se žačele naselbine okrog njih redčiti in prava divja prerija se odpira pred njimi. Še se vidi sem pa tja kaka osamljena farma. Ampak hiše so včsih po par nadstropij visoke in vendar tako onemoglo izginjajo v široki, črni, izorani zemlji krog in krog. Celo o-gromne grmade slame zaman štrlijo proti nebu. Neskončna ravnina krog in krog tudi nje pritiska k tlom. Danes orjejo ti novi naseljenci s hitrimi konji, pred nekoliko leti pa so tudi oni pričeli v kamniti dobi z voli in ilovnatimi kočami. In v isto kamnito dobo je zdaj namenjena ta truma ljudi Erik Foss žvižga in ima dosti časa za premišljevanje. Spominja se svoje mladosti, kako je — beraški pankrt Sure Gline — pasel pri tujih ljudeh živino, odkar je mogel klopotati v cok Ijah. Kako je trpel lakoto in prezebovla, kako so ga tepli in suvali in kako se je kmalu naučil grizti okrog sebe, pa je bil vendar zmeraj in zmeraj tepen, ker so bili drugi toliko močnejši od njega. Pozneje je marsikaj sanjal o maščevanju, ali načrti so se z leti precej spremenili. Maščevanje? Dobiti druge ljudi popolnoma v svojo oblast, je nekaj velikega. Ali ni morebiti tudi to maščevanje? Marsikdo, ki je bil suženj v stari domovini, je tukaj v pustinji ustvaril nove naselbine, ustanovil mesta, sezidal bolnice, zgradil cerkve. Sicer ni to ničesar novega in kljub temu — ali se ne more zgoditi še enkrat? Ampak E-rik ni imel namena ustvariti si državo' z ne vem kakimi ljudmi. Ne, morali so biti sinovi in hčere velikih gospodarjev iz domačega okraja. Nekega dne naj se izve, da so se dvignili z njegovo pomočjo. Ali ne bo tudi to maščevanje? Zdaj se vozijo vozovi za njim, znameniti dogodek se je izpolnil. Ni se mu sanjalo, da bo imel hčer z Ramsoya s seboj, ali pa celo gospodično z Dyrendala. In vendar, zdaj gredo za njim, pravljica je, ampak resnična. Ali ni to maščevanje? Že so bili vsi popolnoma v njegovi oblasti, moral je biti za vse Previdnost božja. Kar so si bili prislužili pozimi, še zdaleč ni zadostovalo za opremo. Izposoditi so si morali od njega, zakaj jim ne bi dal? “Nič ne mislite na to,” jim je zmeraj odvračal, “mi vsi bomo nekega dne bogati.” Samo napisal je imena in vsoto v majhen zvezek, velik kakor kak šolski zvezek, in pod vsoto so morali načečkati svoj podpis. To je bilo vse. Mašče vanje?? Gotovo. Še nihče ni bliže slutil slik, ki jih je videl v bodočnosti pred seboj; mesta, cer-kve, visoke šole. Zakaj tri besede, če ena sama zadostuje. Ampak čudno. Čim bolj so bili njegovi tovariši v njegovi oblasti, tem manjše je bilo zmagoslavje. Vstale so v njem sile, za katere prej ni vedel, skrb za otroke, neprestana misel na druge, načrti v velikem in malem, kako bi se dobro godilo vsem skupaj. Smehljati se je moral nad temi sanjarijami, vendar tako je bilo. Da, da. Raznovrstna so maščevanja. Zdaj jate prerijskih kokoši ne vzletavajo več kakor poprej, te se držijo le v bližini naseljenih krajev, in tudi ne kosi, ti živijo od žita farmarjev. Čisto tiho je postalo, sliši se samo lahen šum prerijskega vetra. Mimo šine zajec z vzbočenim hrbtom, kunec beži v dolgih skokih, prerijski pes se prikaže iz svoje jame in tuli in laja na tuje. “Pozor!” zakliče Erik o-nim za seboj. ’’Kjer se nahaja ta prijatelj, tam so blizu klopotače.” Kal zavpije svojima vražjima fantoma, naj pri priči zlezeta na voz. Rdeča solnčna obla se počasi spušča na ravnino na zahodu. Zdaj j!e čas počitka. Pri prvi vodi zakliče Erik svojima voloma: ho! Tudi Kal pravi svojima: ho! To je angleško za domače ptro. Samo po sebi se razume, da je treba v Ameriki tako govoriti z živino. Vozovi se ustavijo drug zraven drugega in ko so voli izpreženi, poiščejo najprej vodo in se potem začnejo pasti po preriji. Tukaj se lahko dobro nakrmijo. Ali eden od Erikov volov je pri prejšnjem lastniku vozil z enim od Kalovih. Prijatelja sta si in se žalostita, da sta se morala ločiti. Zdaj iščeta drug drugega, se ližeta in se paseta malo v stran od drugih. ‘Danes nosi Anton ženskam vodo,” pravi Erik Foss. Moški morajo seveda pomagati postavljati ognjišča in nositi vodo, ampak ta materin ljubljenček se venomer izmika delu. Temu hoče Erik napraviti konec. Žene morajo najprej pomolsti krave, Morten, učitelj in Erik morajo skrbeti za svoje. Kal obesi lonce nad ogenj za večerno kašo in otroci poiščejo krožnike in žlice. Jedo zmeraj vsi skupaj, bo že kdaj poravnano. Ampak kaj z drvmi? Nikjer ni videti več nikake suhe vejice. Kje bi našli kaj, kar bi gorelo? “Poiščite suhe prerijske trave in jo KRASNA SONČNICA — Larkin Davis Jr. iz Leavenworth, Kan. si ogleduje velikansko sončnico, ki je zrasla na domačem vrtu. Nihče jo ni vsadil, zrasla je kar sama od sebe. Seme je verjetno zanesla tja kaka ptica. Sončnica meri v premeru 16 palcev. nw—i, i, »ni> NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI zvijte v vrv!” se oglasi Erik izza ene svojih krav. Za to morajo poskrbeti Kal in otroci. Čudno gorivo. Da, tukaj je dosti trave, suhe kakor goba in lahko jo je zviti in stisniti. Ampak veliko je je treba, če naj kaj zaleže. “Le brž, otroci,” pravi Kal. Ampak šele, ko naj bi sedli, obstanejo in gledajo okoli sebe. Zdaj vidijo, da so prišli tako daleč v prerijo, da ni videti nobene naselbine veg. Vsaka sled za ljudmi je izbrisana. Kolesnice, po katerih so nazadnje vozili, so odlovcev na kožuhovino, ki vsako leto prihajajo od vzhoda s Hudsonskega zaliva v celih karavanah na ravnino na zahodu. Zdaj so tudi one izginile. Vsi stojijo in strmijo. Celo otroci iz Skareta so vtaknili prst v usta in gledajo1. Nihče razen Erika ni vi-dle kaj takega. Nikoli si niso predstavljali zemlje, ki bi bila: tako velika, in neba, ki bi bilo tako neskončno široko. (Dalje prihodnjič) ------o------ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. 'j; — -=as ANGLEŠKO- SL0VENSK0 BERILO (DR. KERNA) p je zopet v zalogi. Po poiti stane $3.25. tudi Slovensko-angleški slovar (Dr. Kotnika) Po pošti $5.25 Dobite jih v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. V A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235 15301 WATERLOO ROAD PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- C/ zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. i> i ANDY HOČEVAR in SINOVI §> Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 ® BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1954 y ¥ ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi. Stane $l.25 s poštnino, kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 W. 34th St. Berwyn, IH* P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JamČi Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacij3 v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Ce hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboH3' pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —, Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije. Pf0 / bolezni In onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ^e0S od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedafli dobe od $250.00 do $5,000.00. . , jiaD K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še ni.® ;je, ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti M obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 7