—*>¦ St. 51. V Gorici, y cetvrt^rlG. deeembra# v& IL teeaj. J „So6a" izbaja tsak cetvrtek iu velja s posto prejfcmana ali v Gorici na d(»'m posiljana za (truzahmke polit. dmStva rSoOa": Vse kto ...'...¦ f. 4.~ I'«l lete .'.....„ 2.~ Cv'tvrt let* . ......1.10 Za mdrmabnike: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta ...... „ 2.30 ____Cetvrtleta____..... „.__.! nJM Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harju; r Trstu v tobakarnieah „Via del Belvedere 179" in „Via della caserma (HK SOČA Pri ozaanilih se pia&ije y» navadn* tristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat < ,. „ „ ., 2 krat 6 „ „ „, ,. 3 krat. Zi vofe crke po prostoru in vsak pot m kr. za kolek. Karo&iina in dopisi naj se bla»o-voljiu posiljajo uredniku: Viktorju Bo-leimtr o Gorici, Con. .del Crista 186 bliso /.iv.nsIc.'gA fcrga kdor se ualiaja tudi upra?. mStvo. — RokonM se ne vraSajo; dopisi n.ij sc bkgovofjno frankivjejo. — Dclal-cem indrugim nepreinoiiriro'BQ narocnina imla, ako se oglase primedniitvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStvagoriSkega za brambo narddnih pravic. 8 1. jamvarjem se 1873 zaine tretji tetaj „8o6e". Kakor dozdaj bode na§ list tudi v bodo&e t? prvi vrsti odloin*) branil pravice slovenskega na* roda ne osiraje se na osebe in koristolovje; zraven tega pa bode prinaSal mmrom ve6 podudljivega in koristnega za vsafci stun in pozabUi ne bomo tudi na leposbvje, Mikor nam bode prostor dopuMal. Zagotavljenih je nakmu listu toliko izvrstnih mod, da bi lehko s casom tudi po 2krat na teden is-dajali, da se le oglasi primerno Stevilo naroCnikov. Opmnniti pa moramo dastito obtinstvoda ne bodemo poSUjali lista tistim, M ne poiljejo narocnine. Tedaj proximo naze prijatelje, da se opramrn 6asu wrote, da bomo vedeli koliko eksemplarov tiskaii. Cena listu ostaue tista, kakor je bila dosedaj, m__m Urednlitvo. Solske stvari. Kot odsev in oil roev propalcga vladiuega pred-loga o spreinembi Solakt'ga nadzuiniStva iu Deperiso-vega nasveta o preosnovi nasih srednjih Sol na narotl-ui podlugi.smo prejeli nekoliko dopisov, o teh za oa§e golstvo velevaznih zadevah Priobdili jib bomo, kakor smo jib prejeli ter konefioo bomo povedali, kolikor §o nij-smo tega storili,' svojo misel o njih, L S Tominskega 12 dee. (hv. dop.) Modno oas je zanimal vladin predlog, ki je nsmeraval Bpremembo v dezelnem solskem nadzornistvu jstrahoma smo pric.ikovali sejo dezelnega zbora, v kteri se bo ta stvar obravnavala, ker smo vedeli, da sedanji vladi tiij toliko mar za resnicai'napredek §,»hiva, kohkor za po-nemcevanje «asih ljudskih in srednih ucilnic. Hvala Bogu, obravnava je sreSno iztekla! Padel je vladni predlog i pokopala ga je zloga vseh poslancev slovenskih in itaJijanskih. Ta dogodek zasluzi, da si ga na§a deze-la zapomni. More biti vzgled za bodoce pnmerljaje. Poslapcem pa moramo destitati k temu velevaznemu LI8TEK. Rekter© opazke ruskega profesorja. *) Bpisal prof. M. Baadouln de Cnrtenny. I. • Danes imam namcn, priobciti slovenskemu obeiu-stvu nektere opazke iz mojih potovanj po goriski in kranj ski dezeli. Imele bodo prevladuo osebni pomen, kei hocem popisatirkako.so me sprejemali inkako so na-me gledali slo-venskoljudstvo in tudt nekteri predstavitelji tako re^ene slo-venskeiateligence.Paveiidar uiislim, da t« cisto osebne opazke bodozunimiveinza ?sete, katerim jemai* zato, da bi 6poznali stanje slovenskega ljudstva, kajti naciu, na k lte-ri se clovek obnaSa proti drugemu, karakteriziranjegovo du. *) Prof. Bandouin nam je fcrocil te jako ranitnive opazke iz njegovih potovanj po Sloveuskem, da je natisnemo v .Soci8. Prepncam «mo, da nasi citatelji bodo z nami vred zanje g profe-eoiju prav hvaleJnit kajti izpoznali bodo iz t^a spisa kai misli in kako sodi o na§emnarbdu n<5eni gospod, tajee, Ku3*&asJroti ie pa spet zelo interesantno izvedeti, kako so sprejemali kraetje in izobrazeni krogi moza, ki sam in pes potovaj* po nasi deLeli etu-dira n&s jezik in opazuje znacaj slovenskega naroda. Omeniti moramo ie, da prof. Baudonin, ki je prisel v zacetkn aprila meseca t. 1. v Gorico, se je v 3 mesecih nascga jczika popolnoma naudil tako da ga zdaj pravilno pise in govori. V njegovera spisn nijsrao nii druzega spremenili nego nekatere besede, katere je v dijaletku zapisal n. pr. mou^imjo, taien, kasea in §e nekaj enakega. UEEO. Veled tega ostane vse, kakor je bilo do sedaj; in tako bode za na§e golstvo najugodnejse, Dokler en sam dezelni $olski nadzomik vse solo naso de/Me, ljudske in srtfdnje nad^cruje, je primoran ta v dotiko priti % vsemi ljulskimi utiitelji ter u blizavo ogleiova-ti potrebo unrodnih srednjih Sol. Ko vidi, da se v vseh ljudskib golab in tudi v vadnici samo v narodnem jeziku poducujo, ali bo smel re6l, da nij treba narodnih srednjih Sol? Ko slisi, kako gladko in pravilno otroci slovenski jezik za vse wolske predmete rabijo, ali bo mogd trditi, du je slovenScina okoroa? da nij tudi za svednje Sole sposobna? Oastm bo tudi pri mo ran zavoljo obiskovanja ljudskih Sol oba dezelna jezika pravilno znati, in vsled tega znanja se ne bo ustavljal narodnim srednjim Solam, kakor bi se kftki nevedec. Vse druga^e bi bilo, ako bi naSa de/ola imola dva dezelna nadzornika, ednega za vse ljudske Sole, a druzega za srednje. Ta poslednji bi se gotovo malo brigal za dezelna jezika in narodne srednje Sole, pa §e celega sroa bi ne imel za Qorico, nmpak le pol, z drugo polovieo bi outil Adrijo nomski tsepetati. In tu-varu§? Udal bi bo-rant Pa cemu dva nadzornika zanaSo majhno deztdn, ki nijma srednjih Sol razen v Gorici? Oba bi imela piemalo dela, in najbrze tudi premalo placiln. Boljse je, da en sam obojo Sole, ljudske in srednje nadzoru-je; le takemu se v rcsnicispodobinaslov: de^elniSols-ki nadzornik. Pri tej prilozno3ti, ko govorimo o namerovani spte-raembi dezoluega nadzornistva, ho^emo v misel vzeti Se drugo namerovano spremembo, namfec tisto glede okrajnih Solskih nadzorniStev. Mnogo se namreo govori v merodajnih krajib, da boce ministerstvo po nasvetu nasega dez. Solskega sve-ta za vse Gorisko imenovati samo dvaokrajna nadzornika za ljudske Sole, enega za ljudske Sole v Furlaniji, drugega za ljudske Sale v goriSki okolici, na Krasu i:i v tominskem okraju. Pripoveduje se dalje, da po na-svetu ravno tega Solskega sveta ho<5e ministerstvo to nadzoiStvo izroditi glavnima ufiiteljema gg. Trojaiisku in Budalu, ki bi bila na izobraSevaliSfii za svojega nadzorovanji se snpleiiti nadomgstivana. Prvt bi imel 1600 fi. place, drugi celo 2300 fl. Ministerstvu so se pa ti predlogi menda vendar preculai zleli, ker se o-botavlja z imenovanjem. Tudi to spremembo treba opazovati in soditi z Sevno razvitje. Razen tega lio6em vsaj na ta naciti pridobiti si mejslovenskimljudstvom nekaj vco zaupanjn, katerega pomanjkanje me je jako oviralo v mojem znanstvenera podvzetji, to je v preiskavanji slovenskih dijalektov in v nabiranji potrebne za to tvarine. Ko sem prvikrat v juoija zapustii Gorico zara 1 preiskave slovenskih dijalektoV mej Gorico in Postono, uijsem nic poznal slovenskega ljudstva in tudi sem bil v polni nevednosti, kako bom sprejet in kako se mi posrecu Zacetek je bil izvrsten in mnogo boljsi, nego sem se mogel nadejati. Kakor v Dorubergu, tako tudi v Rihenbergu sem dobil, kar sem zelol, in poleg tega so me jako gostoljubni sprejelidornberskopovskodrultvo in rifenberSki 2apan g. Liden in kaplan g. Grot. To moran priptsati prvtd temu, da so me u2e preje piz-nali v obeh teh vaseh in drugi6 blizosti me*t Gorice in Trsta. Posebno me je veselilo, to, da sem v Priba-cini naSel dva gospoda, Fr. PerS c5a iu Gregorjiea, ki sta me vsled njijne jezikoslovne omike veliko nau-cila, kar se tide karakteristike blizujih dijalektov iu razlockov mej njimi Zadovpljen mislil sera si, da ravno tako posrefii se mi v druzih vaseh, pa nesrednost prepricala me je, da sem vsaj nekaj se goljufal, ker sem bil neprijtzno in nezaupljivo sprejet ne samo ol priprostega slovenskega ljudstva, ampak tudi od omikancev. Ua so n*4?-najo6i kmetje v raalih Xabljab mishli, da s. m Spjo.i, daft hodim okoli zaradi kakoloe vojske, iadi le Ihzom, narodnega staliS6a ter pretebtovati nasledke, ki bi jih utegnila imeti, ako se ureanici, Nij vse zlatd, kar se svetli; nij vse takoSao, kukorSno se-kafce. Taepreinom-ba se aicep k.tzo ugortna narodnosti, pa vendar nij takn. Sedaj imamo 5 okrajnih Solskih nadzornikov: 1 za Furlanijo, za mestno Sale v Gorici, 3 pa za slovenske okraje Se2anof goriSko okolico, Tomiu. Naraerovana sprememba je hotela skrciti St. 5 v St. 2, ter eduomu nalzorniku dati v nadzorovanje Furlanijoinmestne Sole v Gorici, morda seasonal tudi vadnico z obema raz lelkoma, sloveskim in italijanskim, drugemu pa vse 3 okraje slovenske. Ta dva velika okrajua Solska nadzornika bi ne smela imeti druge sluzbe razen nadzor-niSke, placo bi pa imela razen nadzorniSke tudi u6i* teljsko, kajti vzetu bi bila izmej pripravniSkega ufiitolj-stva, a na nj sk.h nadrornikov. In le narodno staliSde mora biti pri ljudskih Solah merodajno. Ali bi pa morda ona sprememba pospeSevala na-predek naSih ljudskih Sol? Ali bi en sam nadzornik (11 sem z Rusovskega je popolnoma razumljivo in na-ravao. Ker" pa vse, kar je, se mora steti zastopljiyo in naravno, ne smemo se cuditi tudi temu, kar bom zdaj povedal. Enemu prcdstavljatelju slovenske I:»teligence v Sv. Knzu sem pjkazal pripjrocno pismo D.r Lavrida, vkterem je izrazeuaprosnja, da bi mi vsi pomagali in me podpirali, ci bom kaj potreboval. Te besede so v tern gospodu zbudile misel, da sem „nobeltt berac^ la oepceudarjaje tega, kar je tudi stalo v listku, da sem profesor p9trogracbke universe in da Studiram slo-vanske dijalekte, ml prav uSjulno ponali en goldi-nar. Ko mu re6a:n, da jiz popoluoma druge pomofii potrobujem, o^upne in prosi zamere. Se ve, da jaz mu nijsem migel zamerti; rekel sem mu, da moram v tem videti le dokaz njegovega dobreg^ srea. Cez nekaj easa me je prisel sam obiskat, Se en-krat me prosil zam^re in potem zacel je peti drugo pesea. Nozirajo se na vsa moja priporofiua pisma, j^ mis il, da sem skrit Slovenec, rojen v Vipavi, in daizvrsujim prelepo dollnest B.^markivegi ali paita-lianskega ageata. Odlocuo pa prepriciilo g* je o mojem smenSKem izviru to, da Tomin semuazvaUTmin,aanerTomi n", kakor se pise. &*t- m In t». gr.t >vo vsled tega, ker sam je rOjea v To-minu, a,%ikor je ziiano, Tominci izrekajo le Tmin, ne Tomin. Si ve, da s tern je nasprotoval lastui konjekturi o mojem vipavskem izviru, kajti V*i dv(jtyL 17*%° %- da je z Ruskega. Ti pa, ki- so meni verovali, nijso pa veodar mogli zastopiti, zakaj jaz pobiram pravljiee, pesni in drage enake stvan Gotovo, nij mogoce se temu 6uditi; kajti celo mej omikaoei celega sveta je? prekteto aialo ljudij, ki bi zaali raznmeti teoretidni interes in teoretidno ravna-nje z isto stvarjo. §e najboljse mueuje od strani omi-katiqev je bilo to: da ae na ta nacn pripravljam za febriciranje vseslovanskega jozikal Tako je mi-slila veLina omikane gospode v vipavski dolini in 8tare§instvo mesta goriskega pravico poslati svojega posebnega zastopnika v dezelno solsko svetovalstvo. Po kran|em beaedovanji pa vzame svoj prediog oazaj z opazkbfl^i! so dezelni odbor vsakakor oziral na 2eljo, katerii je izraztl v predlogn. O nasiedtnem predmetn se pl^i ^sklep dez. odbora, vsSt l^r«ipi je odstop| & 1* fWl^ «ll'u2oi dve sqM v dezefti paladi zal^i urao\jf|hr. Pajer). FUrlanskim obcinam S^ Peter pri So$L Turriaco, PieriSj Boncbi in Fogliano ae ^ovoli 1000 |ld. podpore, ki naj se razdeli mej tj«i»»j§nje revft§ prebival-ce. (Por. D.r M an r o vi c Ijt Podvzetnikoma pri predelanji dezelne gtuhonemice ce v Grorici, Jvann Stechini in Iv. Alberta itiomann-o dovoli zbor 1200 gld. kot odskodovaoja. vecih stro-§kov, katere jtma je prizadelo ono podvzetje. (Por. Dottori). Uevniro, po toci poskidov«nfni prebivalcem v 'Veitov.nn se dovoli 400 gld, porno6.. (Por. Faganel). Ccstnemu odbora korminskemu ne dovoli zbor zaprosene pomoci za papravljanje mejnega mosta v v Braeanu. (D.r d.r 2 i g o n). Prosnj* <>glej«ke obelne, da bi'mogla na podlagi posebne dezelne postave zalagati placo <,bLuiskt>ga zdravoika in znpuikovo letao biro, se zavrze. (Per. d.r 2igon). Obtvni Ren6e se ne dovoli denarai pomoc iz de-zelnfga zaloga za popravljanje tamkajstijegt mosta cez Vipavo, ampak zavrne se na dezeluo postavo 20. januvarj:i 1870, po kateri prosi lebko polpore iz dkraj-ntga cestoega zaliga, ako plucnjejo tamkajsnjt obuina-rji za ce*tne potrebe v svaji obcini nad 50% doklade k izrav. davkora. (Por. d.r 2igon.) O proSnji custnega odbora Ajdovskega, da bi se ran dovolila denarna pomoc za popravljanje ceste od Rihenberga proti Komnu, pres'o.ji zbir na dnevni red. (Por. d.r 2 i g o n). ProSnja cestnega odbora goriskega, da bi se predtlal most cez Vipitvo med Dornberg m in Rojei, so odbtopi dezelnemu odborn, da mu predpla&t po-trebui znasek iz dez. zaloga, ce je de'.o ,zares uujno, po IX. cleuu dezelne postave 24. novembra 1878. Ccstnema odborn gorinkemu se oJbije pro^nja za pomoc, s katero bi zacel delati novo cesto od Dorn-berga cez zelezna Vrata na Kras, ker se je le^os za potrebniS* deia z<2 vec denara dovolilo, kakor je za ta uamen doleeenega v proracunu dezelnega zaloga. (Por.* Faganel). Ccstnemu odborn goriSkemn se dovoli eno leto odlogi za pladilo 5000 -gld., katere je dobil na poso-do iz dezcliiega zaloga popravljanje domber^ke ceste. (Por. d.r 2igou). Prosnja obcin Rihenberg, Sinarje, in Gabrije, da bi se vvrstila eestna crta po braniskt dolini mrj skladovne, vrne se dezelnemu olboru, da poroca o tej zadevi v pnliodnji sesj«. (Por. dr. 2igon). Prosnja c. k. kmetijske sole, da bi se ustanoviii delni stipendiji za dijake na gozdnarskih akadem jab in za tak->, kateri bi se hoteli po dojnani kmetijskt soli izobraziti na kakem kmetijskem ucilisci, se zavrne. (Por. d.r 2igon). Antonu Tozbar-ju iz Trente, katerema je bd lani medved ua iovn odgriznil spodojo celoust z jezikom vred, privoli zbor denarno pomoc 80 gld., da si da 'rarediti umetno col just. (Por. d.r 2igon). Peticija znpanstev dovskoga, gradiscanskega in tv2i-§kega okraja da bi se v nekatenh ozirdi spremeuile na-redbe zastrau poslovanja z odgnanci (subarji) se zavrne z naroddom dezeluemti olboru, da ustanovi dogovorno z vdelezenimi strankami in pj3ebno z ma^tnim magi-stratom trzaskim, primarnejS.) olgonsk) postave in za to, da se bodo odgnanci pa geleznici prevazali. (Por. D e p e r i 8). Dtr Deperis bere porocilo doticuega odseka zastran. prearavnave na§ih srednjih §ol v narodnem zmi-slus sklene s predlogom: ttNaj se nalo^i dezelnemu odboru, do ponovi prosnjo pri veleslav. vladi, da ona nemudoma .preskrbi za to, da se preustrojijo srednje sole v Gorici na narodni podlagi; nemskemu jeziku pa naj se odka^e tisto mesto, katera ma gre ozir je-3naje na na§e politicne razmere.*4 Del Torre nasvetuje v imenu odsekove manjSi-ne le dostavek: *Ako bi imela vlada morda kake po-mislike zaradi vecjih stroskov, katere bi prizadela na-svetovana preuredba sol, naj bo dezelni odbor poobla-Sden, do doloci dogovorno z vlado, koliko im v v ta namen donaiati dezelni zalog, kar naj bo pa potem potrdil dezelni zbor.* Utrjevaje ta maujsmiu prediog omeni Del Torre, da bi morali sptdati ako naslanja* mo nase zahteve na pravico, res vsi stroski za vzdrze-vanje nadih srednjih Sol na drzavni zalog, ker mora vladi dolznost biti da vvede povso.d tako poducevanje v sole, kskor§no se bolje primeri potrebam in razme-ram doticne defcele. Ce v dragih dezelah poducoj* v doticnem dezeluem jeziku, zakaj ne bi vlada tega tudi pri n»8 ne'dovolila, saj ne placuje naSa dezela primerho nid manj davka v denarjn in v krvi, nego druge dezele. Toda ker je dozdaj vlada §e vsako tako proSnjo' odbila, ces, da bina narodni podlagi preuravnane srednje Sole veliko vec stale, neg v sedanje nemske in ker vidimo, koliko je nze skodil na§i mladinl dosedanji ne-naravni nacin poduLevanja, ognimo se denarne ovire 8 primerno zrtvo in pokazimo takoj da uas vedi pri dd* zelnem oskrbovanji lepo geslo „javni poduk.* D.r Lavric podpira ods^kov prediog in se vje-ma z manj§ino. Govor smo u^e zadnji6 priobcili. Doljak priznava sicer nujnost prearavnave srednjih Sol v narodnem zmislu, pa je zopsr douesek iz dez. zaloga. Faganel govori v enakem zmislu. Ce je vlada do zdaj odblvala doticne prosuje in sklepe dezelnega odbora in zbora, pravi, treba pri vsem tem §e pri tem obstati. Res je, da bi bilo jako koristno, ako bi se srednje sole kmalu na narodni padlagi prearavnale, toda zarad tega ne smemo pripustiti, da se tako o-gromni stroski nalozijo na§i dezeli. katerih bi ae poz-neje morda ne mogli vec znebiti. §3 so nam bili dosa-dauje vlade neagodne, morda nam prihoJnje ne bodo. Vsaj ministerstva nijso vecna. Padlo je prejsnje, padlo bo tudi sedanje in morda pride potem na krmilo tako katero bo nastm zahtevam pravicno. Dottori in Del Torre zagovarjata manjsinin dodatek, kateri ostane pri glasovauji v nianjsini. Ola-sovali so* zoper njega vsi slovenski posianci in "Bar. Ritter. Odsekov prediog je soglasno sprejet. - Javna seja preneha in razpravlja se v skrivni seji, sploh na Notranjskem, dasiravno me je ta gospoda iz-vrstno sprejemala. Pa vendar priprosti kmetje v Dornbergu, Rfenbergu in Piibacmi so izvrstuo razu-meli^ da jaz cem poznati "in popisati razlocke mej slo-ven^kimi asprabami." Zi se ogniti v bodoce vseh podobnih sitn.stij, prosil sem nrednika »Soce*, da bi .naznanil v svojem listn, kedo »ia sem in kaj da hocem, (glej st. 26 nSoce8]. Pa to mi nij veliko pomagalo, kakor semimel potem prilozuost se prepricati. Vecina omikancev nij brala omenjega naznanila v ttSo6e,u drugi pa, 6eso je tndi brali, nijso bili v stann nic zastopiti in gleda'i so na nje, kakor kozel na vodp. il. . Dva druga moja izleta st-i bila eden na Gorenj-sko, poseboo pa ble h ko-bohinjsko, drugi pa v toinin-sko, cirklansko in podberosko okolico. Na ta nacin sem mogel primerjati stanje ljudstva na Gorenjskem se sta-njem ljudstva v nekterih delih Gori§kega. Kolikor sem mogel opaziti, slovensko Ijudstvo na Gorenjskem je bolje zaupljivo in odkritosrduo, nego na Gori§kein sploh- Uzroki tega so, mislim, razui. Prvi je da, akoravno nijmujo toliko sol na Goreujskem, vendar rajSi bero, poaebno pa zenski spol; v tem ko na GoriSkem nijmajo tacega veselja do knjig. Tudi drustvo sv. Mohora Steje vec udov tarn, nego tukaj. V zvezi s torn nabaja se sploh ta okolsctna, da prebivalcem znanih meni krajev na Gorenjskem manje disi far zganji- m vinb, kakor pa onim na GoriSkein. Razen tega, kakor n. pr. cirklanska, posebno pa podbrska okolica, nijma skoro nobenih cest, vsied tega je tujec ta veiika redkqst, ter prekazanje se vsakega neznane-ga cloveka vzbuja v prebivalstvu samo po sebi razhe dvombe. Slednjic bltzost italj:m?keg i konfitia napeljava precej na misel od itaijanskih spijonov. Ta razlocek se je posebno kazal v eni in drugi dezeli pri obnasanji z manoj. Kakor v bledski, tako tudi y bohinjski okolici. Ti, kateri me nijso preje poz-nali, so m'afdt oi zacetka, da* sem "beric, ki je priiet zr.voljo rubanja ali. pa se jim je zdelo, da sem ka-kosen spijon; pa vendar zadosta je bilo nekoliko minnt, da sem s prijaztiini govorjenjem in resnicnini razlaganjem stvari, prepricil celo manje, razvite Ijudi o mojem praveai namenu. Nekteri kmetje so b;li tako voeti za meni v m ijein ptsla pomagati, da so mi zrti-vali ceii dan iu so me popolnoma zastonj vo lili k raz* mm mo2en in zenam, od katerth so msldi, da znaj» pripovedovati pravljiee in druge t. p. stvari. Posebae hvalezno moram tukaj opomn«ti Jakob\ Jeklerja valgo 9Ta srednjih-* iz Koprivnika. Ta moz md je vodil celi dan po raznih his ih, zveeir pa mijedalpri-loznostposlusati dve izvratni pavki, UrSo in Mino Beznik-ovo, kiuijste^enikdarnicucdi, pa vendar znati vsakop^* sen popoinoma umetno in obcutljivo pati. Tako tudi sem bifirijazno sprejet skoraj pevsod v Bohinju, celo od tistih kmetov, h katerim sem naravnost brez vsacega pnporocenja pnsel in ki nijso preje nikdar od mine nic sbsali. _. Vendar moram omeniti nekterih sitnostij. Ne go-vorim o tem, da je kremar v Srednji vasi strasno kaznoval mojo mosnjo, rajtaje vsg kakor bi za tisto r.ijtali v kaki gostilni na Dunaji, ker to je od strani krdmarjev uze ved kakor navadno, da ektplati-rajj vsike sorte tujeev, in se jim ne sine tega zamo-riti. Tudi to ne sme zimertti tega, kar bom zdaj pri-pjvedal. mtmmm__mmm COalje y pril«g:i.> ti gospodje proglasili kot pribodnji vses'ovanski je- | «ik: jezik geruiauski!! LSt tako uaprfj! 6a bomo saini sebe\ tako . spostbvali, nas b,d,o drugi. tudi. Vivat sapientiu (!), pereat inuudusl (Tudi gor*-skemu dez. zboru je podporno draStvo slovanskih dijakov v Gradci poslalo — nemsko prbinjn! Skan-dal! Uied.) (felika povndenj m* Purlniisliein) pti Furi in GradiSki, kder je Soda izstopila cez vso planjavo, je napravila neizmerno skodo, nekda cez 100.000 gold., vecdel prav ubogim kmetorn. ifcupan iz Gradiske se je zategadal obnul v Trst in v Gorico, da se nabirajo milodari za nesrecneze. Ce kedo kaj dati hoce, lehko tudi nnsemu urednistvu poslje, da odrajfa nu pravo mesto. (rfc>»rj«»v i>rat), nadvojvoda Kurd Ljudovit je vceraj opoludne prisel v Gorico terse se svojim sprem-stvom podal v Seiilerjevo vdo. Zvecer je bila baklja-da, pri kateri je godla vojaSku in mestna muzika. mnozili in dovrsili svoja specijaloa znanja, sem bil vtudi jaz tako srecen. da, kakor strokovnjak v jezi-koslovji, poslaa sem na dve leti cez granico. Kako imam svoj cas porahiti, to udvisi popolnomaod mojega lastnega mno-nja, saino s tern pogojem, da se moram drzati v mejab svoje specjjalnosti. Da sem si pred vsim izvolil iziskanje ljudstvenih- ne samo slovaoskib, ampak tudi romanskib in germanskih - dijalektov v ju^nozapadndi dezelab Avstrije, je bil nasledek moje lastne volje. Se ve, da nij mogoCe Studirati ljudstvenih dijalektov, ako se ne gre mej ljudstvo in ako se z lastni-mi usesi ne uliSi govoriti. Zavoljo tega potujem okoli terzavoljo tega tudi me ima vec neomikanih (zaroblje-nih) ljudij in goriski dopisnik „Triester Zeitung" za spijopa. Da pritem ne mislim dosegati taksmh brez-smisluib namonov, kakor, na primer, fabriciran je enega obenega slovauskega jezika, razume se eamo po sebi. Kedor meni ne verje, naj Be obrne k slededim uceuim mozem in druStvom in tirja pri njik informaci-je od moje osebe: prof. Kociuucic v Gorici; prof. i\rek, prof. Jeitteles in gosp. Kiodio v Gradci; prof. Miklosic in bivsi minister Jiiecek na Duuaji; prof. Brockbaus, prof. Curtius, prof. Leskien i. dr. v Lipsiji; prof. Weber, p^of. Kuho, prof. MUllenhof i dr. v Beilinu; prof. J. Schmidt v Bonnu;prof. Hatala v Pragi c. kr. aka-demijaznanstev naDunuji; akademija zuaustev vBerliuu; jugoslovanska akademija zuaustev in uraetnostij v Zagrebu (gosp. Danici6, llacki, Matkovic, Kukuljevid i dr.); c. kr. akademija znanstev v Krakovu; a-kademija ziiuustov v Petrogradu; insploh vseruskeuni-verze in vsi ruski jezikoslovci. Pri tern moram opaziti, da Rusija pouenjalu bi stroduo iiHJivno, ako bi posiljala spijone in ugente na ttvstro-italvjaiidko mejo, kukor da bi hotela zgrabiti At-strijo od /.ad. Vsa ta strusilu so le niSne (m6eve) tvo-rine bdkdine fantazijo cast, dopisnika, in tedaj storil bi veliko bolj^e, ce bi nu mesto pisati tako natvne do-pisp, podvrgel se poprcje, kaki upokojitelni zdravitvi (kuri), na primer krppki vodni zdravitvi. Se ena beseda. Cast, dopisnik pravi: „ Grosso Ei-folge batte die slavische Propaganda (1) erzielt dutch die Orgauisation der Voiksscbulen, wolcho von Salcano angefangen bis FliUch und Karfreit zu eigentlichen Expositurei* des Panslavismus und der geistigen Ver-dummun0'" (tedaj imamo tudi .jkorperhebe Verdum-muug *) «des, Volkes umgestempelt. wurden, durch Aus-schluss des Deutschen .pelbst als obligaten Nebeng^gen-standes urid den uberwiegonden Einfluss der Geistlich-keit * Torej, po gosp. dopisoiku, nemski jezik je conditio sine qua non, da bi bili izveli6ani kedor ne "zoa nemskega, je vdumm.tt Jaz pa prasam, ali mt>-re zdrav clovek najti zvezo mej odgojo v inaternem jeziku in mej panslavizmom ? Slovensko ljudstvo, uceno v maternem jeziku, je neumno; pa vendar naSel sem mej tern ljudstyom do-sta individuov obojega spola, ki so znanstveni namen mojih iziskovanj izvrstno zastopili. A kako zastopitisto stvar nemsko omikani dopisnik wTriester Zeitung"? J. Uaudouia de t:«url«m»y, doktor filozofije, magister primerjajocega jezikoslovja, docent petrograjske univerze, sodelalec berbnskega fas- nika „ Beitrage zur vergleichenden Spracbforschung. tt V Gorici, 15. decembra JS72. UF Lekarnica Pontoni-jeva \ PRI ZAMORCXK I v RaStelu, Gorici. S f Glavna zaloga ysakorSnih zunanjih zdra- i fivil, zdravniskih orodij iz giittaperche, kil-| |nili prevez, mineralnih vod&. s \ Edina zaloga pravega ' „ Paglianovoga \ Isirapa* iz Florence, Mollovo SeidliSko stupo, ? |melisovca iz Benedek; pravega stokvizevega^ Jelja od Dorsa za jetkove ljudi in belegal [prsnega sirupa. I | Restitucijonsfluid (lek) za konje protl'l Jvsaktcrim izvinjenju, zivinska zdravilna stupa* :onjr, uole in ovce. j Sploh se dob^prav dobri leki vsake 1 nizki tarifni ceni. $ V NAJEM (fcTAii&T) se da iz-proste roke gostilnica pri milidil v Zgonlku na Krasu.* Gostllnica je na najlepsem zracnejSem in zvi-Senem kraji vasi, zraven je lopo z drevjem obraa-teno dvorite, vse v najlepsem stanu. Ce se domaSo kapljo (teran) po ceni to6i, dohaja o polelnein ciisu mnogo TrManov, kateri radi hodijo Ui8njo jamo (groto) ogledavat' Najemnik bode dobil.: 1. l>ravico, da sme kuhinjo rabiti; 2. eno sobo za goste; ' 3, polovico liiSne kleti za vino; 4. eno spalno sobo, za katero bode posebej plafrval po 6 gold, na mesec. Kdor ho5e kaj ve6 izvediti, naj se oglosi pri lastniku, katerega dobi v imenvani gostiinici. 4i ^ " Glavni zastop & „prve ob5e zavirovalna banke „SLOVENIJE" za Goriiiko se sodezem v Gorici smo iz-ro6ili gospodu & Viktorju Dolencu, || uredntku BSo6e.* i/J To naznanjamo vsem svojim p. n. jj, zastopnikom na Goriskem, ker bodo od I|l slej spadali v podroqje glavnega zastopa ($1 v Gorici, kakor tudi p. n. obemstvu, -j katero zeli zavarovati se, ali izvedeti j natancnejo informacijo. V Ljnbljani 30. novembra 1772. Ravnateljstvo banke Slovehije. Za praznike pnporocajo v Paternolijevi hi§i svojo zalogo raznega p*erila za go-spode in gospe, posebwTfa^ po-z i m s k o blago, kakor f 1 a a e 1 o in kveckane reci za oba spolapo najnizji ceni in obijubijo uatancno Tudi imajo bogato zalogo raznih sivnih masin vseli sistem, kakor Wne-ler, Wilson, Grover & Baok.er, Howe in zraven slisajogih igel, Biti j, s v i 1 o n i t i j, o Vj a i.i d. ^ tet _ jo%; pravjjajo omenjene maSine. "¦ˇ najkrajsem .casu. -."'¦¦' »"l»*jra:l Ba- sra J9 4ism,mmM.m?mMm?*+m-n**: v Trstu in v Benetkah, oftaJL &«*:¦* «*a?a*B-A> in na suhem. proti sprejema zavarovanja proti ognjn, streli in drogim eleraentarniai nezgodam na morju poikodovanji kristafov in napcsled zavarava na zivenje po raznih pogojih in jako nizkih premljah. PoroSft'O daje to drustvo se svojo glavnico 4,300.000 gl., katera je razdelena na 4000 delnic; potem 20,:i93.4L619 gld.# in od «asa svojcga obstanka je u2e upla-aalo na Skodah 86,800.365 gld. 22 kr. in poleg tega so 3c delnifarji udobivali prav lepo dobieke. f2l»vao snatopstvw s* Cioviilto In 6r*ililk» Ima FERDINAND CANDUTTI V ftorici, za mesnicami ("via MacelliJ hil JStev. 100. -JS L2^ i?3^ !SS a.^a ggggggg PODDRU^NICA STAJERSKE ESKOMPTH BANKE je zaeela svoje deiovanje sej§le«leLim delokrogoiii: , A. Posojila proti poroitvu pri. banki kredit tttivajoZih. §.14. K posojilom proti porostvu pri banki kredit uzivajoclh spadajo sledeca poslovanja: a.) Skontiranje menjic postavne vrednosti,- ne cez 6 mesecev od dneva vlozbe zapadajocih in podpisanih razen od enega kredit pri banki uzivajocega,. vsaj se od ene poznane zmozue firme. b.) Skontiranje menjic postavne urednosti, katerih pJaCilni obrok nij daljsi od 4. mesecev, in se smatrajo po svoji notranji ka- w kovosti kot popolno varnost dajajoce tudi brcz porostva enega uzivalca banknega Jkredita (zaseben kredit). c.) Skontiranje menjic tako zavarovanih, da dajo popolno gotovost glede* uplacila. (Zavarovan kredit). Vse te npne pogodbe so izvestljive samo do visokosti svote, cez katero zamore razpolagati nzivatelj pri banki. B. Druga izvestja ali opravki: §. 15. Dragi opravki banke so: a.) Skontiranje in zuskontiranje menjic in druzih vrednostij; b.) Prevzetje denara v tekoci racun (conto corrente), ali pa za dolgo nedoloSeno dobo, po pogojih, katere dolocuje od casa do casa upravni odbor. (§. 38.) Za prejeti denaf se izdavajo. denarnicne nakaznice po 4°'0 brez odpovedi in po 5°'° z desetdnevnim obrokom. Nakaznice se glase* ali na urouitelja, ali pa na ime in se izdavajo v zneskih od 60, 100, 500, 1000 do 5000. a. v. Oblika doticnih tiskovin mora bitf potrjena po vladi. Stan proti nakaznicam prejetega denara'mora banka objaviti vsak mesec; take vloge pa ne smejo znai§ati dvakrat toliko, kakor znasajo do tiste dobe ' akcijska uplacila. , . .. ^ c.) Podeljitev predplacil na vrednostne liste in narocena prodaja obtezenih vsakovrstnih vrednostnih refiij. 3.) Belovanje na tekoci racun (conto corrente) in na prepis (giro) s posredovanjam in brez posredovanja blagajnih listov (Cheques) proti obrestim 5% brez odpovedi. e.) Bankno, komiaijsko in menjevalno (bankirsko) poslovanje. f) Zidanje zaMnih stavb za hranitev, prirodnih pridelkov in vsakovrstnega blaga v smislu visocega dovoljenja 19. junija 186^ v drzavnem zakoniku st. 86; dovoljenje predplacil na prirodne pridelke, na montanisticne izdelke in sploh na kmetijsko in drugo blago, kakor tudi posojila na blagne nakaznice (Waarants) brez in z naznanilom imena doticnega zastavljavca; nadalje tudi javne drazbe raznega blaga v postavnih mejah. g.) UdeMtev pri obrtnijskih trgovskih in druzih poduzetjih, imajol5ih za cilj javno blagostauje in njih podpora z nakupilom h\ iTA i - —nie-ali.PriJoritet za sv°i stalni ra5ua» in s posojili na te zadnje, ali pa s komisijskojirodajo delnic. n.) Udelezitev pri javnih in privatnih posojilih s prevzetjem cele ali samo enega dela svote za svoj stalni racun, ali pa po naroCbi In posr«dovanje takih posojil. i.) Prejem v hranitev zlafea, srebra, obligacij, dokumentov in druzih vrednostij. Izdavatetf in odgovorni urednik: YIKTOR POLBMC. — Tiskar: PATERNOLM y Gorici, PRILOGA K 51.ŠTEV. "SOČE" katera je trpela % ure, vpraSanje zastran vredbe pla6 dezelnih uradnikov. Ko se potem zopet pricne javno zborovanje, io-terpelluje Del Tiorre vladnega zastopnika, ali in kako namerava vlada poravnati Skodo, katero je napra-vila SoCa pri Fari, kder se je jez zaracli dolgoletnega zanemarjenja pretrgal? Ces. komisar hoce predloziti to interpellacijo vladi. Ker so vse razprave dognane, sklene glavar sejo in sesijo s primernim govorom. Po trikratuera „2ivioa! cesarju F. J. I. se razidejo poslanci. Dopisi. V Gorici, 18. decembra. Opazujemo uze nekoliko easa, da b» se nam Slovencem Italijani radi priblizali in z nami prijateljstvo sklenili; sad te 2elje se je po-k ual tudi v letoSnjem zasedanji dezelnega zbora, kder so letos Italijani fakticno priznali naSe narodue pravice glede jezika in sploh prav dvorljivo in taktno posto-pali nasproti naSim najodlocnejSim poslancera. Re& smemo: naS jezik je obveljal kot popolnoma ravnopra-ven v dezelni nisi, zdaj uatn je treba le te pridobitve dosledno trditi, varovati, v vse kroge Siriti in zmerom vestno posluzevati sojih, pa je naSa narodnost na Go-riSkera popolnoma zavarovana. Mi radi priznavamo da Italijauom je v resnici dosta ie^ece na porazurau z nami, dasiravno nas preteklost ucj, da ne smemo zmerom verovati in zaupati italijauskemu prijateljstvu kajti spekli smo se uze nektenkrat in dobro vemo' da nam Italijani ne priznavajo naSih pravic iz golega pravicoljiibja, ampak da jih drugi faktor k terausili? Itnlijani so namre6 sprevideli, da jim preti velika nevaroost od strani naSih * prusofilov, kateri so tudi v mestu Gorici zulegli nekoliko svojega pleineoa: kakor mi uze davno, tudi ooi Se io zdaj spoznavajo, da jim centralist! ali ustavoverci in ministerstva te baze se-gajo po najsvetejSera, po oarodnosti in da se ue mo-rejo reSiti nemSkega nasiistva, ce ne postopajo soli-daruo z drzavnopruvno opozieijo v Sirokejem in z nami Slovene! v ozjem pom en u. Y D* *J fpoznajo, je prav, se bolje prav pa bode, co naSi Italijani dosledni ostanejo, de ne bodo svoji iidstokracijt pete lizali, in jo povsod na eelo postal Ijah. Tako postavimo je „fconzo* ital. poslauec na vse nacine bifial, dokler nyso stavili resolucjie zarad narodnih sol. A grofo Coronini-ja; kateri so je upal svojim vo-Idcem v obraz povedati, da bode on glasoval za di-rektae volitve, se uij upal „Isonzott naravuost pak.irati ampak po ovinkih urn je dat zastopiti, da je vecina vjhlcev Tonkli-jevega maeuja. la vendar bi moral Jsonzo" vedeti, da nam ne bo vse nic poma-galo, da tudi narodnih siedojih sol ne bode, 6e zma* gajo germanizatorski ustavoverci z direktnimi voiitvatnt tiospodje Italijani !ee ste Tonkli-jevega mnenja, kater' u:nenje je uze davno ninenje vseh s politiko se pec -jo&h Slovencev, in ce kocete biti dosledni v politii i je tieba da grofa Coroniui-ja svarite pred giasovaojem za direktoe volitve in da mu zugate z nezaupnico. Mi Slovenci v tem obziru drugace postopanio, saj ste sliSali, kako globoko je padel Crue, ko je za po-silne volitve glasoval.j V pohtiki je treba wzij a0s-lednosti, ce ne postanejo narodi in njih voditelji igraca v ministerjeluili rokah. Se le ko bodo nasi Italjani popolnoma zanesljivi in ne vetrnjaski v politiki, to je odlocni federalist! se le potem je mogoce, da se Slovenci z njimi spri-jazdijo in njih zavezmki postanejo. V „Isynzu* smo citali te dm clauek, skoro bi rekii, na naso adresopi-san, zarad kterega clanka jebil Blsouzo". konfiskovana V tem claoku je izrecena misel, da je silno po-trebna edinost mej nami in Italijani, da vinbas unitis pobtjemo skupnega sovraznika - tukaj sapirajoce se prusofilstvo \n da v ta numen stopijo V pogovore dr Lavrrfydr. Tonkli od nase, — dr. Deperis in grof Coromnim od italijanske strani. Kako neU Coronini kateri je hota ali nehote centralist in modno srednii politikar in kako, da tisii, ki piSeza federalizem, hoce centrahsta z, da naj se vsi za- I prejo. Policaji muozico obidejo in jo na prav surovo vizo v luknje odpeljejo. V nedeljo sklene zupanstvo, J da se morajo vsi oddati dezelni sodniji, in poiovica je I bila precej tja odpeljana; drago polovico je pa slavni magistral v svojib umazanih ia smrdljivili Ioknjah obdrzal se do pondeljfca, ces. da v dezelni jetnisnici nijmajo vec prostora. V pondeljek so bili tudi ostali poklicani k sodniji, in ob 8. uri zvecer, potem ko so bill nze vsi izprasani, jih je bilo 32 izpusceoib, pet jih je pa sodnija se v zaporu obdrzala do koncue obravnave. Ce vse to dobro premislirao, moramo spoznati, da I je policija, a ne dijaki nemir naredila. kajti ne pri komersu, ne po poti se nij noben ganil. Nekohko sum-Ijivo je tudi vprasanje, zakaj so se policaji celi ve6 r okoli gostilnice vlaftii in v tolikem steviiu? Nadalje, zakaj so oni na mime dijake hipoma planili, kakor na roparje in ponocue tatove? Jeli bilo treba policajem vabiti dijake, ki so bili pred policiio, v.sobo, in zakaj so se, potem ko se je stevilo primerno zdelb, vrata zaprla? Vprasanja, ktera pripeljejo preuaisljujocega cloveka do sklepa, da je slavna policija hotela eksces na vsak nacin napraviti, kar potrjuje tudi njeno laz- I njho obdolzenje, da so se dijaki s policaji rovali in da so se celo komisarja udarili. Mogoce pa da so si I hoteli tudi policaji sami srce ohladiti nad dijaki, ces, da jim nijso mogli uze 3. t. m. pri obhajanji Presir-noyega godu in triletnice drustva nVendije" nic storiti. Politicni pregled. Drgavni zbor se je Uze zaCel, bile so uze ne-ktere seje, a Slovencev iz Kranjskega, Tirolcev, Dalmatmeev, in tudi Poljakov dozdaj se nij bilo videti pri nobeni seji. Vladni listi se uze jeze in klicejo Poljake in Dalmatince na razne piscalk& v . n Drag dopis nam ]e dosel, ki je bil ta u2e stovljcn g. aopiBrnk naj nas osvobodi, da ga nijsmo natisnili. URED, drzavm zbor, ker se boje, da bi jih ne bilo ?ec y lesenjado. Posebno pa nas veseli, # slilati da Slovene! ne pojdejo letos na Dunaj. Ce je res, zivili! Minister tmaneij je v dri. zbora izrocil raeun drzavnih potroskov za leto 1871 in prora6un za 18TB z naslednjim razlaganjem: budget za 1873 kaze povisanje potroskov za 25'/2 milijonov tsled vecjega poplacanja dolgov, Yeeyih subYeneij in indu-strijeimh podiizetij, poYisanja place drzaYnih urad-nikov in shizabnikoY, potein Ysled Yisjega upotrebo-vanja stroskov za razna ministerstva, k temu pridejo I Se stroski za svetoyno razstavo. Dohodki za 1873 so skoraj za 19 milijonoY YKe nastavljeni. Opiavi-6uje se to zarad rastocih dohodkoY v davkih. Ker je ftnancni uspeh leta 1872. zadostoYal, nij bilo treba, da bi bil drzavni zbor izredna sredsfcia, na primer rentne predaje, upotrebOYal. To* ostane za f leto 1873, Ostanek od 1872. 1. se nij vzel za budget 1873 1., ampak pridrzan je trgovini, ki je Ysled bnrnega delevanja borze jako v sili. (Seravno mora 25 inilj. ostati za popla^anje velikih zabtev I prvega cetrtletja 1873, more se tudi razen ten 21 milj. iz cistega ostanka za zabteve 1873 porabiti, tako da. — ako se kake nenadne zgode ne pri-I pets' SVa milj. preostanka za leto 1874. ostane. Oziroma na racun 1871.1. poudarja minister finane, da je tedaj ostalo 26 milj., kar se pripisuje le zvisanim davkom, kateri so se od 1868. L za 1670 poYisali. Mogofie je torej, pravi, po Yar6nost in po davkovski reformi, katera ne meri po na poYisanje, ampak na enakomerno razdelitev davkov, priCakovati koncno bilanco y drzavnem gospodarstvu. To je vse prav fletno, pa nas kmet tudi dobro ve\ da jnora vsako leto ve5 pla^evati in zmerom rastoce drzavne potrebe bodo s c*asoma placevalno moc" posestnikov, posebno malih do konca zraozgale. 15. i m. je bila konfereneija mej ministri in nekterimi bolj neznimi poslanci ustavoverne baze zarad volilne reforme v dri. zbor, pri tej konferen-1 ciji bil je tudi goriski poslanec Coronini. Ministor Lasser, oce direktnih volttev, je poslaneem razkladal vladni nacrt postave. Po tem na6rtn bi se stevilo poslancev v drz. zbor zvisalo nekaj cez 1|3; zdaj jih je 208, potem bi jih bilo 320, od katerih bi volilo veliko posestvo cetrti del, tedaj 80 in od ostaliR polovico mesta in trgi, tedaj 120 poslan- I cev, in polovico all 120 poslancev pa mali po- } I sestniki, vendar pa se bo obcinani se kaj vze- I lo, da se vec" zastopnikov da tistim mestom, ki so v zadnjem casu bolj napredovalo. Yclilno pravico imajo vsi tisti, ki smejo voliti za dezelni zbor, »a-cia volitev ostane povsod stari; mesta in veliki po- 1 sestniki volijo direktno, ob(5ine pa po volilnih mo- i zeh, samo da ne vec z glasom, ampak pismeno. I Ko je Lasser vse to razhzil, vnela se je debata, Giskra, Herbst in drugi ustavoverci stare sole so protivili temu na6rtu, ker daja. preveliko stevilo poslancev velikim posestnikom, kar utegne skodovati I svobodi. Nadalje je bilo vprasanje, ce se bode ta postava raztegnila tudi na Poljsko, na kar je nekda odgovoril, minister Lasser, da tudi na Poljsko. Sicer pa je vecina zbranih odobrila ministerst-vena nacela. Da je presneto malo svobode v teh naceiih, bode vsak na prvi pogled videi, mali po-sestnik yoli najmanj; trgovci, fabrikanti in veliki posestniki bodo imeli ogromno vecino v drz. zboru po tem nafirtu in Chabrus bo kraljeval, dokler bode mogoce. Sicer pa bomo kesneje natantmeje govorili I ob vladnem predlogn, kedar pride enkrat v zbornico. Poljski listi vseh barv pisejo mocno proti di-rektnim volitvam. Nasprotstvo je splosno in se ustavoverci nijso vsi edini zarad te postave; bomo videli prav interesantne reci precej po novem letu. Pred novim letom ne bo menda ni6 vaznega v dri. zboru, poslanci pojdejo najbrze se ta teden na bo-zicne vakance in pridejo se le po novem letu zo-pet skup. Vabilo I na narotbo „SlovensJcega ticUelja." „Slovenski u&telj* bode nov, ueodvisen solski ali uciteljski list, ki bode pocetkom novega leta izhajal v Marlboro v ^Karodni tiskarniei" na eni I poli v osmerki po 3 krat na mesee (1.10. in 20.) Namenjen je vsem slovenskim 3olam in vsem slovensk'im uelteljem. Zastopal bode koristi sloven-skih §ol in u&teljev, delal za napredek prvihj za izobra^evanji poslednjih; branil bode pravice obojih* grajal in zavra5al vse krivice^ ki se gode^ tem vaz-nim faktorjem za naroden napredek: bode torej neustrasljiv zagovornik slovenskega solstva in nel-teljstva. Govoril bode tudi pogostoma o domaSi vzreji in domacem izobrazevanji. Pdporoea se tedaj ta list v prvi vrsti ucite-Ijem in solnikom sploh, pa tudi vsem drugim od-gojiteljem, starSem in solskim prijateljem. . KaroSnina je za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., sprejema jo lastnik Ivan Lapanje, nadn&telj v Ljntomeru (Luttenberg) na Stajerskem. OPOMBA. I. stevilka z obsirnejsim programom se po§lje na ogled vsem nam znanim slovenskim §olam. be je kteri drugi zeli, naj se blagovoli zanjo oglasiti v wKarodiii tiskarnici" v Mariboru. Razne vesti. (WaSi Vomliiel In liribovel) bodo prokleto (le-belo gledali, ce jim danes povsmo, da dobro znane „Rajhove krdme'' v Gorici — nij veL! Istina^ kar nikoli mkder je vec nijl Da se pa njeni tominski go* stjf in tudi goriski nkomunisti" proved ne ustraSijo, jim povetno, kakovo dudo se je zgodilo z njo. V Gorici izhaja list, ki ima razen drugih malostij tudi to muho, da imena nn§ih po§tenih kr6em nemfii — s pompo/.no glasedimo se besedami. In tako jo tudi Itajba spremenil v ^Ileicbswirta.* Gledali smo in ugibali, kde v Gorici je „Reichswirta in po dolgem premisljanji smo izpoznali, da je to nas po5teni llajb. Zdaj naj pa rece §e kedo, da Gorica nij uom§ka, da nij del nemskega ^nijha"! (»e>elnl sbwr) goriski je, hvala bogu, sklonil v zadnji sesiji, da se ima goriski bolnisnici prizidati tudi oddelek za blazae. Bogme, bil je uze skrajni cas za to, kajti, kakor so iz vsakeg^ ^lista „Neue i'r. Tr.u iu wTriest* Ztg." prepricavamo, je v Gorici strasno veliko — norcev! (tternn in «»rica.) V nemskih casopiaill bere-mo, da jev mnogo cislanem zimskem zdravilnem kraju, tirolskem Meranu vse poluo snega, v tem ko imam) tu v Gorici od 13. decembra sem prav pomladanske dnove. Po na§ih vrtovih sevidi cele grme cvetoiihro^. (csaiapod d.> naducitelj na tukaj§njem izobraze-valis6i iu okrajni §obki nadzornik, se je po nevarni bolezni tako hndo zmesal, da so ga morali v trzaSko boIuiSoico za blazne odpeljati. iMcItilterJevtt «vlloffIj» „lVallenntein'> 86 V Cegnarjevem slovenskem preeodu dobiva po 75 kr. zvezek pri bukvarju Wokulatu na Travmku v Gorici.