260. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 11. novembra 1895. XXVIIT. leto. SLOVENSKI MOD. lahaja vsak dan ■▼«*«r, izimfii nedelje in praznike, ter ;elja po polti prejeman ta avstro-ogerake deaole ea vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 tfld , za jeden SSesoc 1 gld 40 kr. — Za L j obijano farea pobijanja na dom sa vse leto 13 gld., ta četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mosee 1 gld. 10£kr. Za pošiljanje na dom računa ko pu 10 kr. na mesec, po 30 kr. ta Četrt leta — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeokrat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat trnka Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.— Uredništvo in upravniitvo je aa Kongresnem trgu &t. 12. Opravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila. t. j. vae administrativne stvari. Naše zahteve. Il Celja, 8 novembra. V zadnjem časa so se začeli javno razpravljati pogoji, pod katerimi bi utegnili slovenski deželni poslanci zopet vstopiti v deželni sbor štajerski. Kakor smo Čitali, izrasil se je deželni poslanec g. dr. J. Sernec pri nekem shoda v Trbovljah, da zahtevajo Slovenci na Štajerskem vse to, kar se je dovolilo Nemcem na Češkem, torej pred vsem delitev deželnega Šolskega sveta in deželne kmetijske družbe in primerno zastopanje v deželnem odbora. To bi bilo seveda jedino pravo stališče, na katero bi se morali postaviti nadi poslanci. Zakaj bi za Slovence na Štajerskem ne bilo umestno to, kar je za Nemce na Češkem in za Lahe na Tirolskem dobro. Nedavno je pa „Slovenski Gospodar" navedel nekatere pogoje za vstop naših poslancev v deželni zbor. „Slovenski Gospodar" zahteva, da bodi na vinorejski Soli v Maribora in na nižji gimnaziji v Ptuju za slovenske učence učni jezik slovenščina, da bodi jeden slovenski poslanec član deželnega odbora, jeden pa član deželnega šolskega sveta, in da se okrajnim šolskim svetom ne vzame pravica, vsled katere predlagajo temo pri nameščanja ačiteljev na ljudskih Šolah. Očividno s> to ne ujema z izjavo poslanca g. dr. J. Serneca, kajti to bi bila komaj senca tega, kar so dosegli Nemci na Češkem. Gotovo je, da naši poslanci od teh točk nobene ne smejo opustiti, kajti vsaka je za nas vitalnega pomena, ali mi pričakujemo, da se naši poslanci s tem nikakor ne bodo zadovoljili. Kar se deželnega odbora tiče, smeli bi mi po svojem Številu zahtevati jedno tretjino vseh odbornikov, torej vsaj dve mesti v deželnem odboru. Ker ima deželni odbor šest Članov, h katerim pride Se deželni glavar, ki je itak vselej Nemec, dobimo na ta način samo dve sedmini, torej manj kakor jedno tretjino glasov. Ako je ta zahteva že pri sedanjem številu deželnih odbornikov upravičena, je tem bolj opravičena, ako se število odbornikov za jedcema pomnoži, kajti potem imamo, ako sta dva odbornika naSa, Sele jedno Četrtino, ne pa jedno tretjino glasov v deželnem odbora. Jednega slovenskega odbornika morali bi na vsak način voliti samo slovenski po Na tujem ognjišči. f Novel a Sergeja Pronskega. Iz ruščine preveli. 1. Kog ej.) Ko sem brskal pred kratkim časom po svojih starih papirjih in pismih, naSel sem rokopis, kateri sem sestavil pred 12 leti, ko sem bil Se učenec. Prečital sem ga, in moja otročja leta so mi iz nova stopila pred oči. Popravil sem nekoliko okorni slog, pristavil opisovanje kraja, katero sem tačaa izpustil, toda pustil sem ves pola-otročji, polu-mladeniški kolorit povesti. Evo ga — ta rokopis. I. Ko sem se včeraj sprehajal po vrtu s tovarišem LiSinim, začela sva se rasgovarjati o tem, kar se je prigodilo v naši družini, in jaz sem mu jel pripovedovati, kako se je vse to izSlo in kako nlogo mi je bilo igrati v tej zadevi. LiSin je poslušal in poslušal ter naposled vzkliknil: „Prijatelj, izvoli to zapisati! Vrag vzemi, to je zelo zanimivo!" Morda se LiSin tudi moti in ves ta dogodek kar nič ni zanimiv, a njegove besede so mi kakor svinec obtičale v glavi — zakaj bi neki ne sa- stanci, drugega bi lahko volil ves deželni zbor iz sredine slovenskih poslancev. Ako bode samo jeden slovenski poslanec član deželnega šolskega sveta, nam s tem ničesar ne bode pomagano. Njegova beseda v deželnem šolskem svetu sploh ni kake veljave ne bode imela. Posebno v narodnih vprašanjih bodo proti njemu glasovali vsi voljeni in vsi od vlade imenovani nemški člani deželnega šolskega svfcta in na polja našega šolstva bode ostalo vse pri starem. Najvažnejšo besedo v deželnem šolskem svetu imajo šolski strokovnjaki, torej oba zastopnika uči-teljstva, v prvi vrsti pa oba deželna šolska nadzornika. Vlada tudi vselej skrbi, da so to sami pristni in zagrizeni nasprotniki slovenskega šolstva in slovenskega naroda. Kaj zlasti naši deželni šolski nad zorniki za nas pomenijo, se posebno v zadnjem času jasno kaže, ko se v slovenskih krajih ustanavlja nemška šola za nemško šolo, ko se skuša z vso silo uplivati na slovenske učitelje, da bi čim bolj mučili slovensko deco z nemščino, in ko se učiteljem delijo službe izrecno pod pogojem, da obljubijo na svojem mestu delovati za namene nemškega šul-verajoa. Tukaj vender ne more ostati vse pri starem. Mi moramo vsaj zahtevati, da se delokrog obeh deželnih šolskih nadzornikov tako deli, da bode ta nadziral vse, ljudske, srednje in druge šole na Spodnjem Štajerskem, oni pa na Srednjem in Gornjem Štajerskem, in da bodi jeden izmej obeh od vlade imenovanih zastopnikov učiteljstva v deželnem šolskem svetu Slovenec, ali vsaj slovenščine popolnoma zmožen. Na Kranjskem imajo Nemci za svoje šole posebne nadzornike in tam so vse šole podrejene istemu deželnemu šolskemu nadzorniku Mi potrebujemo za naš narodni obstanek neobhodno srednjega stanu t. j. obrtnikov in trgovcev. Da si ta stan vzgojimo, potrebujemo meščanskih, obrtnih in trgovskih šol. Niti jedne takih šol nimamo Slovenci na Štajerskem. Na Spodnjem Štajerskem je menda pet deželnih meščanskih šol, po dve (za dečke in dekleta posebej) v Mariboru in Celja in jedna v Hadgoni. A vse te šole so trdo nemške. Na meščanski šoli za dečke v Celju je veČina učencev slovenske narodnosti. Ta Šola, ki je primerno dobro obiskovana, mora se deliti po narodnosti učencev. Mislimo, da se tej za- pisal ? Saj pišem za-se, v svojo zabavo, nikdo ne zagleda tega rokopisa. On ostane v razredu v pisni mizi, ali pa, radi gotovosti, ga dam ohraniti Ma-rusji. V našem zavodu trpe — na maniji radovednosti . . . Polkovnik grozno rad šari . . . Ako pa kaj najde — gorje! Sedeti treba brez odpusta — to je popolnem gotovo! A jaz, glejte, hodim rad na odpust. Zakaj pa rad hodim na odpust, povem vam takoj. S tem tudi pričnem svojo povest. Poslušajte torej . . . Nikar se ne čudite, da se obračam k vsem, dasi pišem sam za-se, toda zdi se mi tako primernejše. Domišljujem si, da govorim s tovariši, in piše se kaj laže. Glejte, jaz sem Saša S v č t o v. Moje polno ime je Aleksander Mihajlovič Svetov, a tako ime še malokdo poveličuje. Odbilo mi je osemnajsto leto, ko sem prvo leto v vojaškem odgojevališči. Že kot jednoletni krikun postal sem sirota in sprejel me je v zavetje stric Pavel Aleksčjevič Svetov, rodni brat mojega očeta. In tako sem vzrastel pri njem ter vso dru-družino začel že tako ljubiti, da gledam nanj in teto, kakor na očeta in mater, a njiju otroka Sergej in Marusja se mi zdita nekako po polu v sorodstvu, da je res nekako čudno. Stric ima visoko službo htevi nikdo ne more upirati. Saj je deželni šolski svet v zadnjem časa delil celo vrsto ljudskih šol ad majorem Germaoiae gloriam. Glede ljudskega šolstva bi morali naši poslanci zahtevati, da se jedenkrat za vselej odpravijo nezakonite in neznosne razmere na naših ljudskih šolah, na katerih se slovenski deci po sili ubija nemščina. Drugega deželnega, t. j. za slovenske kraje nemškega jezika naj se v ljudskih šolah na podlagi materinščine učijo samo oni otroci, katerih roditelji in zakoniti zastopniki se v začetku šolskega leta izrecno in prostovoljno za to izjavijo. Velika krivica se nam godi tudi pri volitvah v deželni zbor. Trgi Rečica, Braslovče, Vransko, Št. Jurij na južni železnici, Šmarje Kozje, Podčetrtek, Podsreda, Planina, PilStajn, Rajhenburg, Velenje, volijo pri deželnozborskih volitvah še vedno v skupini kmetskih občin. Deželni volilni red je treba torej tako prenarediti, da bodo ti trgi volili v skupini mest in trgov. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker so kmetske občine itak zelo prikrajšane pri volilni pravici. Mi pričakujemo, da bodo naši poslanci imeli dovolj trdna hrbtišča in da za skledo leče ne bodo prodali pravic slovenskega naroda. Ako „Tagespošta" trdi, da bode slovenskim volilcem minulo potrpljenje, in da bodo isti silili svoje poslance, naj se zopet vrnejo v deželni zbor, se graška tetka jako moti. Slovenski volilci od svojih zahtev gotovo ne bodo odnehali, ako bodo le njihovi poslanci dovolj trdni. Torej videant consules, ne quid detrimenti eapiat res puhlica! V LJubljani, 11. novembra. Luegerjeva afera v drž. zboru. Rasprava o nepotrditvi dr. Luegerja županom dunajskim se je končala sicer za vlado materijalno ugodno, moralno pa neugodno. Za nujnost Pattaievega predloga je glasovalo 118 poslancev, mej katerimi je bilo 38 poljskih, 5o nemško-liberalnih in IS konservativnih poslancev, proti nujnosti predloga je glasovalo 64 poslancev, vzdržalo pa se je glasovanja 56 poslancev. Mej konservativnimi poslanci, ki so glasovali zoper Luegerja, sta bila tudi poslanca Klun in Robič, (ločim so se vsi drugi slovenski poslanci — on je jako strog, da se ž njim ni dobro šaliti. Teta je izvrstna in dobra ženica, pri vseh mojih pregreških mi je bila vsekdar goreča zagovornica pred stricem in celo pri vojakih, pri katerih sera bival šest let, predno sem stopil v učilišče. Sergčj je mnogo starši od mene, — ima že trideset let. On je pameten, učen, toda glej bedo . . . Ne, dve bedi! Prva je ta, da je državni uradnik, služi v senatu, kakor kak pisar, po mojem mnenji — na pol človek ... To je vse kaj drugega — vojak! Druga beda je pa ta, da se je oženil pred tremi leti, a čez dve leti mu je žena umrla ... Tu je popolnoma oslabel . . . Plakal je in plakal, ostavil službo in dve leti taval po tej solzni dolini, bil je kakor stara babica . . . Kaj bi rekel naš general, ako bi videl, da je kateri njegovih vojakov tako malosrčeu? Res, da je bila njegova žena mila in dobra, in celo jaz sem plakal pri njenem pogrebu... Marusja, ta moja osebna prijateljica, samo za pol leta mlajši od mene, je izvrstna dušica in vredna nositi monduro ter našive na ramenih! U. Tako smo živeli v ljubezni teta, Marusja in jaz. Sergej je bil odsoten, a stric je imel vedno vzdržali glasovanja. Razen Poljakov sta bila K .m in Robič jedina Slovana, ki sta glasovala proti Luegerja, celo Barvvinski, ta prototip poslanca po milosti Radenijevi, se je vzdržal glasovanja. Pri tej priliki naj pojasnimo še neko drugo stvar. Imunitetni odsek drž. zbora je sklenil predlagati, naj se dovoli sodno postopanje proti dr. Laegerju. Nekje smo čitali k tej vesti vsakomur razumljivi pristavek, da je načelnik imunitetnega odseka dr. Ferjančič. To je istina, ali seje, v kalen se je storil rečeni sklep, se dr. Ferjančič ni udeležil, ker je bil po nujnih opravkih takrat odpotoval z Ducaja. Luegerjeva afera in konservativci. Za konservativno stranko je Luegerjeva zadeva kočljiva stvar. Da gospodje konservativnega kluba ne marajo delati vladi opozicije, najmanj pa nastopiti proti Ogrom, je gotovo. Večina konservativnih listov v pokrajinah pa ŽS zahteva od konservativnih poslancev, da naj odločno nastopijo proti vladi in pri sklepanju nove nagodbe z Ogerako tudi pokažejo hvojo nevoljo, da se Madjari mešajo v naše zadeve. Očita 86 konservativnim poslancem, da se ne ziiru-i jo s krSčanskimi socijalisti. Iz vsega se vidi, da v nekaterih planinskih krajih niso nič prav zadevo j m s sedanjimi konservativnimi poslanci. Ker se približujejo volitve, je pričakovati, da se bodo ne-kiteri konservativni poslanci bolj približali krščanskim socijalistom. Če se to '/godi, se pa mora kon-s irvativni klub razbiti, kajti konservativni veleposestniki z gredom Hohenvvartom vred gotovo ne bjio podpirali protisemitske politike. Radovedni smo, komu se bodo v tem slučaju pridružili slo- v si;i konservativni poslanci. Iz proračunskega odseka. V zadnji seji proračunskega odsekajo trgovski miuiater baron Glanz se izjavil, da se misli na to, da se železniške stvari izl č:j<> iz delokroga trgovskega miuisterstva. Kako se ti zgodi, to se pa stdaj šele proučuje. Finančni nn aister IJiliuski je pa izrekel se, da ne kaže že-leznic podržavljati, kjer bi država morda imela zgubo. S podržavljenjem se morajo vselej znižati tari ti, ker občinstvo drugače ue spozna potrebe podržavljenja. Pri razpravi o proračunu učnega miuisterstva je po-B tu c Kaizl spregovoril o ukazu, da šole na CeSkem i rajo napraviti črnorumene zastave, in o tem, da ki namestnik Thun ni le raztegnil Kielmanseggo- vi ga ukaza glede političnih pravic uradnikov na I isko-meščanske šolske učitelje temveč ga se po-ostril. Učni minister baron Gautsch je seveda ukaza govarjal. Kar se tiče zastav, je stvar pri mini-• rstva žh odločena in je sedaj pri upravnem sodišču. J-i r je pa um sttm, da ob hlavno*tnih priložnostih razobesijo učilnice črnorumene zastave. Ukaz, ki se j. ( al učite'jem s-: seveda tudi (iautschu zdi jako pr.mei-n. Njih političnih pravic ne krati, ž njim se je le hotelo doseči, da, se bodo učitelji bolj za-Vedali svojih dolžnostij, kajti s tem dosežejo spoštovanje prebivalstva. Kan lidatur • češkega konservativnega ve-leposestva. tV^ko konservativno veleposestvo se je naposled le premislilo m postavilo tudi nekaj neple-menitih veleposestnikov za kandidate. Spoznali so namreč vodje, da drugače nimajo dosti upanja zma-j.r ai proti ostavovernemu veleposest.vu. Mej drugim 1. ndidovali so tudi župana AI'\o, ki je poprej bil l.nogo opravkov, pa strog je bil, strog . . . Njega smo se doma silno bali. Pred letom se je vse spremenilo in vse narobe obrnilo. Najprej se je povrnil Sergej, sicer še nekoliko žalosten, vender mnogo b< ljši, nego pred odhodom. Dva tadua po njegovem pl odu prigodilo se je nekaj strašnega . . . Teta je imela daljno sorodnico Bajanovo, s katero je živela v svoji mladosti v velikem prijateljstvu. Rajauova je pred mnogo leti umrla in ostavila moža z malo hčerko Tanjo. Rajanov, ne-bogat človek, je služil v zunanjem ministerstvu in bival vsekdar za granico. Deklica je živela pri njem. Mi jih niamo videli še nikdar. Nakrat do-b.ino brzojavko, da je Bajauov umrl. Bližnjih sorodnikov ni imel, tako je ostala njegova hči popol-urin sama na belem svetu. Teta se j« takoj odpravila in odpeljala v Herolin ter privela od tam Tanjo, da bi ta vsekdar živela z nami. Srce mi je bilo, kakor pred izpitom, ko sem čakal njenega prihoda. „Kaka ptičica bode to?u šumelo mi je neprestauo po glavi. Dobro je bilo doma, in čemu nam Se ta novi element, kakor pravi učitelj lizike! In kaj bode iz tega? Nam li prinese ona smeh ali dolgočasje na domače ognjišče? voljen kot ma ločenki kan li lat, a se je na katoliškem shodu v Pfibramu pokazal konservativca in zatorej nima nobenega upanja da bi zmagal v dosedanjem volilnem okraju. Sploh se je konservativno veleposestvo češko jelo nekoliko bolj približevati Čehom. Najbrž zaradi tega, ker je celo Badeni moral priznati, da češko vprašanje ni spraviti z dnevnega reda. Če se odtuji popolnoma naroda, zgubi ves apliv. Nemci zanje tudi ne marajo, če tudi so se jim že usiljevali. Liberalni Nemci bi pač se še zavezali s konservativnim plemstvom, a ti tudi na Češkem niso več odločilni in jih čaka jednaka usoda, kakor iStaročehe, narodni Nemci so pa predemokratični, da bi se bratili z veleposestniki. Rusija. Reakcijonarni „Graždanin" kneza Meščerakega je nehal izhajati. Ta list je bil zmiraj tudi nasprotnik zveze z republikansko Francijo in je pobijal vse liberalnejše naprave. Pod carjem Aleksandrom lil. je bil iz tednika postal dnevnik. Njegov urednik Meščerski je imel velik upliv pri dvoru. Da sedaj preneha ta list izhajati, zmatrajo nekateri za znamenje, da bode v Rusiji začela pihati malo svobodnejša sapa. — Državni svetnik Nikolaj Pavlovič Dolgova Sabierov, ki je postal adlatus ministra notranjih stvarij, je tudi pravičen in bolj svobodoljuben uiož. Ko je o svojem času služboval na Poljskem, ue je upiral strogemu vladanju Muravjeva. Tudi to imenovanje se tolmači v liberalnem zmislu. Koliko je resnice na tem, bode pač pokazala še le bodočnost. Samo jedni ali dvema osebnima premenama se ne sme pripisovati še prevelik pomen. Dogodki v Turčiji. Sultan sam baje preiniš« Ijuje, da bi upehali ustavo. Te dni je vprašal več višjih mohamedanskib duhovnikov, če bi ustava ne nasprotovala mohamedanskemu nauku. Duhovniki so skrbno proučili določbe korana in se prepričali, da bi ustava ne bila nasprotna mohamedanski veri. Prerok sam je nasvetoval razpravljanja in posvetovanja. — Veliki vezir Kiarail paša je odpuščen, ker se je rezko izrazil, da so se v komisijo za vpeljavo reform poklicali nesposobni ljudje. S tem se je zameril sultanu. Kad bi se ga iznebil iz Carigrada in ga je zaradi tega imenoval za adlep-skega guvernerja. Bila je že pripravljena ladij a, da ga iz Carigrada odpelje, a Kiatnil paša ne more odpotovati, ker je zbolel. Novo ministarstvo pri * 11 j > 111 k i f i velevlastij ni vzbudilo zaupanja, kajti vsi ministri so uasprottiiki reform. Govori se, da da se hočejo velevlasti poslužiti sile, ako Turčija z lepa ne bo nič storila. Položaj v Carigradu je jako težaven in se bode morda končal z ustajo, uit s kako zaroto v sultanovi palači. Volilno gibanje. V ljubljanski okolici, katera je poprej izključno klerikalno volila, pokazalo se je pri sedanjdi volitvah volilnih mož stmis'ojno, protiklerikaln') gi-banje Iz več občin smo dobili poročila, da so zrna-g.tli samostojni možje proti f.trovški komandi. Naj se ti možje za časa z drugimi sporazume radi kan-d datov, katerima oddajo svoje glasove! * * * V velikološkem ribniškem ter kočevskem okraji so volitve pokazale blizo jednako glasov za kandidata jedne in druge stranke. Dan^s se nam je brzo-javilo, da je v Velikih Laščah zmagal protiklerika- Ali morda, česar nas Bog posebno varuj, razpor in neprijetnosti? Tudi Marusja jo je pričakovala s strahom. Stric in Sergčj niti mislila nista. Stric se je ukvarjal s svojim delom, a Sergčj je iznova začel hoditi v senat šivat papirje. Naposled je napočil strašni dan in — ona je prišla. Z največjo radovednostjo sem pregledal za-granično divjakinjo od glave do nog. V črni opravi je bila vitka, velika deklica dvajsetih let, 8 črnimi kakor baržun očmi, pravilnim nosom, prekrasno izrezanimi ustnicami, z belimi, ravnimi zobmi in gostimi, temuo-kastanjastimi lasmi — jako krasna. Samo nekaj me je plašilo. Njene oči so izraževale tako tugo, tako hudo, nepritvorjeno gorje, tako se je videlo iz njih, da se je udala sama sebi, živela samo svojemu notranjemu svetu in vedla se popolnem ravnodušno proti vsemu, kar jo je okroževalo, — da mi je postalo celo hudo. „No, s teboj, golobičica moja, se menda ne bodemo mnogo smejali! Ti si nekak poosobljen „requiescat in pace", sem si mislil, i (Dalje prih.) len mož. „Slovenec" se v soboto čudi, da mi rlahkotno zabavljamo" proti klerikalnima kandidatoma v tem okraji, češ, Kočevarji imajo lahko večino ? Oh, to zavijanje „Slovenčevih" očij! če se je re9 bati kočevske prevage, kaj pa je bilo treba hoditi Klunu v ta okraj proti prejSnemu poslanca Vi sni— karju? Na to odgovorite, farizeji I Mi na to Klu-novo protikandidaturo opozarjamo posebno tiste kroge, ki gore* za združenje slovenskih poslancev v Hohenvvartovem klubu. Klun gre proti Višnikarjuvr čeprav sta oba v jednem klubu. * V mokronoSkem okraji je dal Št. Rupert devet odločno narodnih glasov. Živeli! V škofjeloškem okraji so Železniki volili moža narodne stranke, tako tudi občine v poljanski dolini več narodnih mož. * * m V mestih Kamnika, Radovljici in Tržiči dobi tudi dosedanji poslan c g. ces. svetnik M u r n i k klerikalnega protikandidata. Ne ve se, ali bode to radovljiški ali tržiški župnik, na vsak način pa — fajmošter! * # * lz Begunj na Gorenjskem, 9. novembra. Včeraj se je vršila pri nas volitev volilnih mož. Izvoljena sta župan Jane in župnik Košmelj. Vkljub temu, da se je župnik mnogo potrudil ter letal od zore do mraka po hišah, budač volilce še zjutraj iz spanja, nalovil je le malo volilcev. Spoznavši, da njemu ni moč zmagati, priporočal je zraven sebe župana Janca, kateri vživa občno spoštovanje, čeprav se ne pusti od župnika komandirati. Da je zaupanje župnik izgubil, uvideti je moral sam, ker volilcev od zadnjič niti jeden ni več sćdel mu na lunanice. * OJprto pismo g. Fettich-Frankheimu, župnika v Št. Jerneju, g. Polancu, županu v Št. Jerneju ter Metelki.tu, Jakši, Barboriču iz Si. Jnruejske občine. V „Slovencu" št. 255 me poživljate, da Vam naj povem, fcdo me je pooblastil izmej Št. Jarnej-skih volilcev delati zoper Pfeiferja. Izvedeli ste Vi vsi dne 7. novembra, kdo me je pooblastil. OJgo-vorim na to: 180 tako poštenih in veljavnih mož Št Jernejske občine, kakor je Vaš Metelko, Birborič iu Jakše ali g. župan sam ! Bilo jih je 5. novembra pri meni v Gradišči lahko rečem 90 mož iz vse Št. Jernejske občine zbranih in vsi ti so mi rekli, da naj se postavim Vam in Vaš.-unu kandidatu v nasprotno agitacijo in za Gust. Pirea. Pri volitvi 7. novembra pa ste videli, da je bilo Vam nasprotnih več ko 200 mož in da ste komaj z 20 glasovi zmagali. Videli ste, kako sem Vas, g. župnik Fettich-Frankheira, spravil do tje, da sta od ranega jutra do poznega večera z Vanim kapelanom letala po vaseh in rotila ljudi in to že 4 tedne pred volitvijo; kapetan Vas je kar na semuju 4. novembra v Št. Jerneju volilce lovil. Ob prejšnjih volitvah se je zbralo komaj .'JO volilcev, letos okolo 420. Če bi bil volilni zapisnik v redu, če bi, ker je volitev dolgo trajala in ker je jeden od Vaših — raztrosil mej našimi volilci, da isti, ki ni bil pri prvem klicanju navzoč, ne pride več na vrsto, ne šlo jih precej naših domu, bi Vidva g. župnik iu g. župan videla, kako bi Vas bili stepli. Meni je 8 par drugimi organizirati boj proti Vam farovškim od Save do gorenje Krke in Kulpe tudi v kmečkih občinah in gledati na to, da v mestni skupini vse v redu gre, tudi v Belo Krajino moram vprašati po tem in onim. Jaz imam, ker drugi ne morejo z doma, dosti pri tej volitvi opraviti. Vas farovških je dosti več, po d v a v vs^ki fari in ti imajo lep čas od 7. ure zjutraj do večera. Jaz še moram zraven svojo pisarno opravljati, ki se ne opravi v pol ure. In vendar sem Vam tak strah napravil in v Št. Jernej je prišlo toliko volilcev in skoraj, skoraj ste bili tepeni! — In imeli smo v Št. Jerneju na naSi strani toliko t a c i h mož, katere bi Vi gos p. župnik, tako radi imeli v farovžu in katere boste zdaj z vsemi sladkarijami pridobiti hoteli! S oeg, gosp. župnik in g. župan, kakor vesta, sem po svoji kmetiji v Gradišču Št. Jernejski ob čan. Vsaj davkarski mož, ki za plačilo davkov opominja, in Vi, g. župnik, me najdete, če kako cerkev popravljate in Vaši kapelani tudi, ko biro pobirajo. Torej toliko, kakor vidva, imam tudi jaz pravice v Št Jernejski občini govoriti, več pa gotovo, kakor Vaši kapelani. Toliko, kakor vidva, tudi jaz razumem o kmetiji. Torej le mirna bodita; če me kak konj mej tem časom ne zvrne in ubije, se zopet najdemo na volišču pri prihodnjih volitvah, to pa le, če Vi faroveki zopet komandirate za Pfeiferja ali kaj takega, če je sploh kak drogi Pfeifer kje dobiti. Ca pametnega ekonoma, ali kmeta za to izberete in no možje ž njim zadovoljni, tedaj pa bom sam zanj delal. Le komandirati po Vas farovških se ne dama! Prvi nas nastop je bil že lep, vsaka nova stranka mora biti zadovoljna s takim začetkom. Torej le potolažita se in Vi g. župan greste lahko brez skrbi v malin, ki ga imate od g. župnika v najemu. Jaz, ki se mi župnika nič ni bati treba, sem prav zadovoljen; če dražega nisem opravil s svojo agitacijo, spravil sem može do tega, da aa Vas iarovške začeli pregledavati ter premišljevati o tem, kaj Vi farovški delate in kako so naši gospodarji pri volitvah, dozdaj le bili farovški kimovci. Predobro je, da začnejo naši gospodarji se tudi sami brigati za volitve ter za to, kaj se godi v njihovih z a s t o p i h in kaj njihovi poslanci za nje delajo. Prej ste par mož vkup zbobnali k volitvi, 7. novembra ste jih imeli 400 in iz mej teh je 180 Pfeiferju dalo s glasovanjem nezaupnico. — Vidva dobro poznata te može ; bili so tak1, ki so v Št. Jernejski občini na najboljšem glasu kot gospodarji in večji gospodarji. Če pomisli Pfeifer, s kakimi sredstvi sta Vi g. župnik in Vaš kapelan delala, da sta Ieco in še kaj dru-zega zanj poslala v boj, potem lahko reče, da je imel prav, ko ni kmetov vprašal po tem če jim je v>rieč, ampak Vas in druge župnike; če pa a tem Pftofer ima prav tudi pred sodiščem zdravega narodovega raznma, to je drugo vprašanje. Možje so pred volitvijo in ob volitvi imenovali g. Gust. Pirea kot istega, ki bi bil njihov zastopnik v dež. zboiu Kranjska kmetijska družba je doslej že veliko dobrega storila za Št. Jernejski tkraj. Naj ima ta družba od teh 180 glasov, ki so se proti Pfeiferju in v namenu za g Gust. Pit ca oddali, v tem svojo zahvalo; Pfeifer pa naj vsaj to lahko delo stori, da fiiančne višje urade pripravi do tega, da se v naši občini še jedenkrat zemljišča precenijo in zernljiščni davek zniža. Naša zemljišča so po večjem v 1, U., IV. razredu, pa bi imela biti zaradi močvarine v 8/4 našega okraja v IV.—VI. laziodu; polovico preveč davka tedaj plačamo. Potem bomo rekli, da je Pfeifer vendar le v 25 letih nekaj tudi za nas Št. Jernejske občane storil. V Gorenjem Gradišču, dne 8. nov. 1805. Odličnim štovanjem dr. Slane. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11 novembra. — (Repertoir slovenskega gledališča) Nad vse pričakovanje sijajni uspeh prve predstave Schil-lerjevili „Razboj triko v* je napotil intendanoo našega gledališča, da je reprizo te igre določila za jutri. Predstava je na sebi vredna, da si jo vsakdo pogleda, prav predstava te igre svedoči, kako vi soko se jo povzpela naša drama. — (Slovensko gledališče ) Sobotna predstava Maverbeerjeve „A f ričanke", prirejena na čast go renjskiin gostom, je bila v umetniškem oziru dovršena in gre najčastnejse priznanje odličnim umetnikom go(mč. Še vč i ko vi, gospe Inemannovi ter gospodom No II iju, Purkrabeku in Vaši-čeku, kakor tuli vsem drugim solistom in zboru ter zlasti gospodu kapelniku H e n i š e k u. Gorenjska stran naše dežele je bila številno zastopana. Prišli so gostje iz vseh gorenjskih krajev, zlasti mnogo iz našega statodavnaga Kranja in vsi priznavajo, da jim naša opera imponira, vsi so gledališče z i-pustili oduševljeni s trdnim sklepom, da prirede kmalu zopet skupen izlet. Gledališče je bilo razprodano. — (Skušnje na podkovski šoli) so določene za učence tega zavoda na dan 28. decembra, za druge oglašence na dan 27. decembra ob 8. uri zjutraj. — (Na ulici umrl ) V soboto popoludne zgrudil se je v Gospodskih ulicah mnogoletni pisar odvetnika dra. Mošeta g. Viktor Martine ter je čez nekoliko minut umrl na lici mesta. Uzrok nagli smrti bilo je po izreku policijskega zdravnika otrp-nenje srca. — (Eksces v kazinski gostilni) V soboto zvečer prišlo je v kazinsko gostilno večje število slovenskih gostov, ki so pri kapljici vinca zapeli slovensko pesem. To pa je dalo navzočim nemško-nacijonalnim gostom, večina turnerčkom, povod, da so začeli vpiti nad slovenskimi gosti »HinaUS, slo-venisehe Hunde!'4 ter jih poditi iz lokala. Le intervenciji policijskih organov se je zahvaliti, da ui prišlo do krvavega pretepa. Mi biležimo ta dogodek, ker vemo, da bodo nemški listi po stari navadi zopet lagali ter krivdo pripisovali slovenskim gostom. — (Policijske vesti) V kavarni Pua na Sv. Petra cesti razgrajal je sinoči korporal 27. peš-polka ter dal detektivu, ki ga je opominjal, naj bode miren, krepko zaušnico. Stražarjem, ki so ga potem aretovali, se je ustavljal, vender so mu vzeli orožje. Istodolnio pa je prišel v kavarno neki častniški namestnik ter s pomočjo navzočih vojakov osvobodil aretovanega korporala. Stvar se je naznanila pristojnemu vojaškemu oblastvu. — Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 13 oseb, mej temi 12 zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru. Proti razgrajalcem se bode policijsko-kazensko postopalo. — (Vrem.2 je :e ne*aj dni izredno prijetno in se je temperatura izdatno povzdignila. Tudi od drugod se poroča, da je jednako. V Zagrebu na pr. so imeli v poslednjih dneh do 20° toplote v senčnatih, proti severu ležečih krajih. — (Lep napredek.) Iz Novega mesta se nam piše, da šteje letos deželna vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu že 33 učencev. Dva državna štipendista iz Istre imata pa šele vstopiti. Učenci so iz vseh slovenskih pokrajin. Posebno dosti jih je iz Štajerske, dva sta iz Koroške. Dolenjcev pa še ni nobeno leto toliko vstopilo, kakor letos. Čast Dolenjcem, da se pričnejo i oni gibati. To je pač le p napredek domačega, narodnega kmetijskemu stanu namenjenega zavoda. Še lepši pa bode, ako se obistini predlog vladnega svetnika gospoda Ed. Macha, ravnatelja deželne kmetijske šole v St. Mihelu na Tirolskem. On je letos po naročilu poljedelskega ministerstva Grm inšpiciral, in zdij se sliši, da prediagt ustanovitev poskuševalne štacije in sirarne na Grmu. Rog dal, da se jedno in drugo obistini. — (Tujcev) je bilo letos poleti v Kamniku 223, v Mekinah 202. — (Detomor.j Neka Orešnek, iz Veniš poleg Leskovca občine Krškt', ki je imela že jednega nezakonskega otroka, j 1 druzega nezakonskega otro-čiča umorila ter truplo zagrebla poleg svinjaka. Prešiči so truplo izvlekli ter razmesarili. Morilka je že pod hljučem. — (Zdravstveno stanje.) V Loki pri Zida nem mostu hude razsaja griža in pobira mlade in stare. Pomrlo je že mnogo osob. — (Zbirališče graških Slovencev ) Napro-šeui smo naznanili, da je zbirališče graških Slovencev kavarna \Vien, Rechbauerstr asse št. 12. — (Katoliško - gospodarsko in politično društvo za Slovence na Koroškem) napravi v nedeljo dne 2 1. t. m. pri „Lavreju" v Šmarjeti pri Velikovcu javen shod. — (Imenovanje.) Višjim finančnim komisarjem v Trstu j* imenovan ondotni lin. komisar dr. N. Fahbro. — (Slovenski klub na Dunaju,) imel bo v četrtek 14. t. m. ob 8. uri zvečer drugi svoj večer v t"j sezoni v dvorani zimskega vrta BUe sraurant International", I Neu^r M irkt, 8 s konc r-tom gospic • Marije Luža rje ve in gg. pevcev akad. društva „Slovenije". S tem večerom za-vršuje ta klub 10. svoje leto. — Občni zbor Kpod< pornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju** bode tega večera v isti dvorani ob sedmih zvečer. — (Na nevarnih tleh ) Komisija, ki je ogledala okolico pri Grahovem poleg K^ke, je našla, da je vsa zemlja na okolu podplavljena od podzemsk/h voda, da je torej skrajna nevarnost, da se pogrezne vsa vas. Trgajo se velik' kosi skalovja in se kažejo povsod razpoke. Vsled tegu BO skoro vsi prebivalci morali Zapustiti nesrečno vas. — (Razpisane službe stražarjev) Pri c. kr. redarstvu v Trstu izpraznjenih je kakih 10 služeb javnih stražarjev Kdor ž-li vstopiti v t .ko službo in ima potrebu o sposobnost za to, prijavi naj se od 8. do 9* ure dopoludne do novega leta pri višjem nadzorništvu stražarjev: via Cliiozza št. 21. * (Izdajalec — sumom ril c ) Na Karlovem trgu v Pragi se je te dni ustrelil Vaclav Čižek, zuau iz sodne razprave zoper češko Omladino. Čiž-k je pri preiskavi izdal svoje tovariše in razkril organizacijo Omladina, povedal pa še ve3, nego je bilo res. Pomiloščen dnć 5, t. m., je prišel C žek iz zapora, a ker ga izdajalca ni hotel nihče v službo vzeti, koneal si je sam življenje. * (Kupola cerkve sv. Petra v Rimu) je baje pri zadnjem potresu trpela tako, da se bode cerkev morala za nekaj dni zapreti. Tudi vatikanska zvezdama je močno poškodovana vsled tega potresa. * (Skrivnosten umor.) V narizu sta v nekem Hotel garni stanovala v jedni sobi dva mlada moža. Živela sta kaj skromno in siromašno. V petek je hišnik prišel v njiju sobo in ju našel umorjena Preiskava je dognali, da sta dva moža obiskala in brez dvoma tuđi umorila rečena mladeniča, a morilcev ni bilo dobiti, niti se ne da konstatovati povod umora. * (Eldor ido za vinopivce) je letos v Ka-stiliji na S umskem. Vina je toliko, da ljudje ne vedo kam ž njim. V mnogih kraj h dele posestniki vinogradov z delavci ves pridelek, samo da jih dobe. Mnogi pa niti ne berejo grozdja in ga kar puste, ker se stroški trganja ne izplačajo. Darila i Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Marija Sič v Št. Vidu uad Ljubljano 2 0 kron 4 0 vin., in sicer: Gospića Franja Lovreučeva v Št. Vidu iz „nabiralnika" 0 K., gospa Marija Sič v Št. Vidu pri odhodnici gospe Tomčeve nabrala 4 K., gospe Marija Wartol in Marija Sič v veseli družbi pri „ Jož> fuu v Št. Vidu nabrali 10 K., gosp. Fran Kotnik za šolo v Velikovcu 40 vin. Živeli rodoljubne nabiralke in darovalci in njih nasledniki! BrzoJar<7"Iee- Dunaj 11. novembra. Deputacija ljubljanskega občinskega sveta, župan G ras sel 1 i, podžupan dr. vitez Bleiweis in obč. svetnik Hribar se je danes poklonila cesarju in mu izrekla zahvalo za dobrote, izkazane mestu po potresni katastrofi. Cesar je deputacijo jako milostno vzprejel in rekel, da ga je zelo razveselil sklep obi. sveta, postaviti spomenik, ker zmatra to kot dokaz hvaležnosti in zvestobe ljubljanskega prebivalstva njegovi osebi. Cesar je potem, govoreč s člani deputacije, povpraševal po stavbenih in drugih razmerah v Ljubljani in končno obljubil storiti za zvesto Ljubljano, karkoli bo mogoče. Deputacija se je poklonila tudi ministerskemu predsedniku grofu Badeniju in ministrom vitezu Bilinskeniu, baronu Glanzu in grofu Gleispachu. Dunaj 11. novembra. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala razpravo o agrarni tnketi. Protisemitje in levičarji so stavili dva nujna predlogi glede kraha na borzi, protisemitje pa so tudi nujno predlagali, naj vlada pove, zakaj se je na dan nepotrditve dr. Luegerja vojaštvo kousig-liralo. Galerije so prenapolnjene, okolu parlamenta pa se je zbralo na tisoče ljudi. Sploh vlada neka razburjenost, dasi zanjo ni pravega povoda. Tudi na borzi je vse silno razburjeno, vender ne padajo kursi tako, da bi se bilo novic česa bati. Carigrad 11. novembra. Inozemski poslaniki so se posvetovali o korakih, katere bi bilo storiti, da se naredi konec krvavim ho-matijaui, pa niso storili nikakega sklepi, pač pa svojim vladun sporočili, da more jedino vojaška intervencija evropskih velesil narediti konec sedanjim razmeram na Turškem. Pariz 11. novembra. V ulici Vademrs je v stanovanji nekega delavca, znanega anarhista, eksplodirala bomba, katero je bil mož naredil, in dotičnega delavca ubila. Narodno-gaspodarsKe stvari. — Kranjska hranilnica. Dne 4. t. m. je kranjska hranilnica praznovala 75letnioo svojega obstanka. — Pri tej priliki dovolili so gospodje iz preostankov razna darila in ustanove v sku mera znesku 848.950 gld. ter določili znesek 300 000 gld. za posojila občinam po 8' 0. ki se vračajo s 1 t°\ anuiteto v (iT) letih v poluletnih zapadlih nt.r >kib, in kouečno sklenili, da se ustanovi nemška deška ljudska šola, zi katero SO žd V letih 1890. do 1803. dovolili iz dobička skupni snesek 175.000 gld., tako da je postavljen nov temelj zi razvoj nemške kulture. Občine, ki nimajo dobre pitne vode, ali ki si hočejo preskrbeti kake nove naprave za zboljs inje zdravstvenih razmer, opozarjamo na ugodno priliko, ki jim je za to dana z ravno omenjenim posojilom, lzimoma je to posojilo namenjeno tudi za druge večje, potrebne ter neodložljive stavbe. — O J početka svojega p i 1 ■ i vanj i razdala je kranjska hranilnici za razne namene, ki so žalibog prebivalstvu kranjske dežele dostikrat nasprotni, poldragi milijon. — Naj bi to spodbujalo večje občine po kranjski k posnemanju, naj bi se ustanovile povsod, kjer so okolščine za to ugodne, občinske hranilnice, katere bi omogočile našim revnim občinam izvršitev marsikaterih stvarij, katere so sic r n^mogo";e ali pa vsaj le z občutno obfežitvijo davkoplačevalcev mogoče. — Naj se ne trdi, da je pri nas dežela ure-revna, da ni denarja na razpolago. — Druge kro-novine imajo po zadnjem izkazu, ki nam je na razpolago (za leto 1SD1) že na 250 do 400 štirja-ških kilometrov in na 25 do 45.000 pr<-bivalcev jedno hranilnico in pri teh se razdeluje ves pri-štedeni denar na jednega prebivalca z zneskom 70 do 135 gld., Kranjska ima pa še le za 3319 štir-jaških kilometrov in za 107.330 prebivalcev po jedno hranilnico in od prištedenega denarja pride na jednega prebivalca le 58 gld. S ■ v Koroški, ki ima absolutno manj prebivalcev in je tudi manj obljudena ter gotovo tudi bolj revna, ko Kranjska, odpada na vsakega prebivalca 70 gld. prištedenega denarja, to pride pa od tod, ker obstoji tam že za 1.033 štirjaških kilometrov in za 36.292 prebivalcev po jedna hranilnica. — Prilika štedenja namreč pomnoži prišteden denar ter povzdiguje blagostanje dežele. — Resnico tega izreka dokazuje najjasneje okolščina, da sedaj, ko imamo na Kranjskem 5 hranilnic (od leta 1891. sera ustanovljeni sti mestni hranilnici Kranji ter v Novem mestu), ko toraj pride že na 11)91 štirjaških kilometrov in na 10 000 prebivalcev jedna hranilnica, iznaša skupno v hranilnici naloženo premoženje 38,000.000 gld., odpade torej na jednega prebivalca že 75 gld., relativno ljudsko premoženje v hranilnicah (kolikor ga pr'de na jedno glavo) se je torej v 4 letih pomnožilo za 17 gld. ali za 30%. — Občinam, ki bi si rade ustanovile hranilnice, smo drage volje pripravljeni pomagati pri ustanovitvi a svetom ter tudi dejanski« — Ustanovile bi si jih pa lahko občine Črnomelj ali Metlika, Ribnica, Postojna, Ilirska Bistrica, Vipava, Idrija ali Logatece, Škofjaloka, Radovljica, Kamnik. Ugovor, da v skoro vsi teh občinah že itak obstoji posojilnica, ki je ob jednem tudi hranilnica ne velja. To se mora ravno iz marsikaterih razlogov obsojati, o čemur bomo obširneje prihodnjič govorili, za danes naglašamn, da naj bi posojilnice gojile, kar le mogoče izključno osebni zaup, hranilnice pa hipotečnega, ter se sklicujemo v dokaz resnice te trditve na druge kronovine, osobito Češko, ki ima 133 hranilnic poleg tega pa tudi mnogo posojilnic In to pripomoglo je obilo k blagostanju Češke — Ne bodimo tesnosrčni! Nikar ne mislimo, da je hranilnica poleg posojilnice ali narobe konkurenca! Ne — le jedna drngo dopolnnje in pospešuje in le ona kronovina, v kateri se obe vrsti teh denarnih zavodov v pravem razmerji razvijati, bo prišla do pravega blagostanja! štev i?. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.e77. V torek, «ln* 12. novembra V drugič: Razbojniki. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Friderik Schiller. Poslovenil Josip Nolli. RežiBer g. Rudolf Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',,8. uri. Konec po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peSpolka St. 27. Prihodnja predstava bo v petek dne 15. novembra t. 1. liOlrrUnc srečke i>. novembra. V Lincu: 52, 89, 24, 43, 87. V Trstu: 21, 78, 18, G2, 9. Tujci. 9. novembra. Pri Nlonnt Orond, Odendall, Bienenstock, VVeiss, Stum i Dunaja. — Topfer iz Budimpešte. — Mik hm iz Gorice — Pollak iz Vel. Kaniže. — \Valland i* Iglave. — Striifella iz Tržiča. — Santi iz Trsta. — Blah iz Strassburga. — Condolinl iz Sarajeva. — Verbnjak iz Kranja. — Pfeifer iz Skniieloke. — Lenarčič iz Selc. Pri I.lojrdu: Dereani i~ Žužemberka. — Mueller iz Berolina. — Lehman iz Maribora. Pri *»%*l.ri j«k«*in <>«*»»rju : Ersin, Oapek z Dunaja. Pri |nin«-iu kolodvorut Didič iz Idrije. — Juchs iz Albon«'. — Prelesnik iz Straže. Pri bnvnrMk«*in dvoru: Cerer iz Kamnika. Meteorologično poročilo. J E S > o Čas opazovanja Stanje haro-metra v mm. lempB-ratura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah y. 9. zvečer 787*9 13 4° C sr. zahod oblačno 10. fl 7. zjutraj 8, popol. 786*4 785*8 13 4« C 14'4-C ar. szah. sr. zszah. oblačno deževno o-o zvečer 736 1 13 0" C sr. zahod oblačno 11. a 7. zjutraj 8. popol. 736-1 786*8 110° C 152° C si. szah. sr. zahod skoro jas. del. jasno 00 Srednja temperatura sobote in nedelje 13*3° in 13(>°, oziroma za B'8 in h'7n nad normalom. ID-u-r^SLjsl-Ea. borza dne" 11. novembra 1895. Siv u i :.' drtavni dolg v notah.....98 gld. 80 kr. Skupni drtavni dolg v Brebru .... 98 „ 70 „ Avstrijska zlata renta.......119 , 95 „ avstrijska kronska renta 4°,',,.....89 ■ MS . Ogerska zlata renta 4" 0.......118 „ 70 , Ogerska kronska renta 4"0.....97 „ TO , Avstro-ogerske bančne delnice .... 1030 , — „ Kreditne delnice......... 370 , 25 , London vista...........1*20 , 75 „ NemAki drž. bankovci za 100 mark . . 59 „ — „ 20 mark............ 11 , 78 . 20 Iranko v........... 9 „ 58«/, „ Italij un k bankovci........44 „ 4o , C. kr. cekini........... 5 . 69 mmJk Dr. Zvan G-eriak, c kr. bibžnik, javlja za-sf, za svojo soprogo Marijo in za svoje otroke Mileno, Ireno in Cirila britkim srcem, da je Vsemogočni k sebi poklicni njihovo ljubljeno hčerko, oziroma sestro © lu Q O katera je danes, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče, umrla. Pogreb bode jutri na Martinovo ob 4. uri po-poludne. ^465) Ormož, dne 10. novembra 1895. C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ^-•llibTmsr* odL 2.. ©lct©"tora. 1885. Umlop oo oaujul »rUtalal.nl bi odhajata! Aaal »Milini m * Odhod U LJubljane (jul. kol.) OS tM. mri 3 mAm. po mM oaabnl tl»k v TrbU, Pontabal, Beljak, Oa-lovao, Tfranaaaafasta, Ljubno, oaa Sslithal v Auum, laehl, »mandati, Solnafrad, Marti Llaa, Bndajavtoa, PlaanJ, Marijina vara, Kab, Karlova vata, Pransova vmra, Prago, Up« ko, Dunaj ria AnutaMan. OS 9. mri tO m*4m. 9)99/9$ mešan t vlak v Koo»t]«, Noto maslo. OS 7. «**■« tO anssa. ajsitraj oaabnl vlak v Trhla, Pootabsl, BsUak, Oslova«, Pruuanafaava, Ljubno, Dan »J, ssa Salathal v Bolnofrad, Dunaj vta Ajoutatton. OS IH. mri 33 min p*pmtmš*%* maaanl vlak v Novo raaiio, KoAavJa. Oa ti mri 30 mi«. aTooooaSiaa oaabnl vlak v Trbla, Pontabal, BsUak, Oalovaa, Ljubno, Salathal, Dunaj. 0% 4 ura popolna**!« oaabal vlak v TrbU, Batjak, Oalovao, Ljubno, Če s Salathal v Solnograd, bSSA - Oaataln, Zali na jamam , Inomoat, Brsgano, Onrlh, Oonavo, Paria, Starr, Lino, Omondan, Ischl, Bnda-Jarioa, PlaanJ, Marijina vata, Heb, Trvansovo vara, Karlova vara4 Pra«o, Llpiko, Dunaj vla Amitsttan MS 7. mri SO min iwww maaanl vlak v Koosvjs. Novo mssto Suun taga ob nadaljab ln praanlkthjob 5. uri Htt minut popolndna osobni vlak v Lsscs-Blsd. Prihod ▼ LJubljano (juž. kol.). OS m. mri 5* tm*m. tjmtrmj oaabnl vlak a Dunaja vla Amsisitaa, Up-skega Praga, Pranoovlb varov, Karlovih v arov, Haba, Marijinih varov, Klanja, Bodajavie, Solnoarada, Linot, Btavra, Oaaondana, laohla, Ani-aaaa, UJnbna. Oalovan, BaUaka. Pnuiaanafaata, Trblaa CM m. aH 10 min. *f*trmj aaaaaal vlak la Kooavja, Novaga masla. OS 11 «aH »3 mUm. 4opotu4H*t oaabnl vlak a Dunaja vi« AmstaMan, Upakega Praga, Pranoovlb varov, Karlovih varav, Heba, Marijinih varov, PUmJa, Bndsjavio, Bolnograda, Ltnoa, Btarra, Paria«, Oanava, Onrlha, Bragsnoa, Inomosk«, Zalla na jessru, Laad-Oastaina, Ldubna, Oslovo«, PonUbla, Trbisa OS ». mri 3» min p»pmMM0 naaaal vlak ia Kooavja, NoTsga mssta, Oa S. uri 13 mi« popatsiatvsa asabnl vlsk a Dunaja, ljubša, Ssliihala, Bsljaka, Oalovea, Pranssnsfssia, PonUbla, TrbU«. OS 9. mri »3 min. mw maaanl vlak ia Kočarja, Novaga Masla. Oa 9. mri * min a»»*ar oaabnl vlak a Dunaja prsko imtWn.ni la UJobnsga, BaUaka. Oslovo«, Pontabla, TrbU«. Odhod iS IsJahlJOAO (drV kol./ O* f. mri »3 min ejuarnj v Kamnik. S. 03 popomn^sss B S SO svooas* Prihod v lajahljoao (dri. kol.). O* m. mri AS min. sjutroj la Kamnika . II. . l/l . n ,. so (5—260) Razprodaja! Nikdar več v življenji se ne nudi redka priložnost, za tkW samo 2 gld. dobiti nastopne prekrasne in koristne predmete. — 95 Komadov za 2 ffld. in sicer: 1 jako elegantna pozlačena ura z lepo verižico, ki točno gre, s Sletno garancijo; 1 prekrasna kravata za gospodo od pristne svile; 1 jako lepa igla z« kravate z umetnim briljantnm; 1 prekrasen častniški portemonnaie od usnja, ličen in trpežen; 1 jako lupa bro6a za gospe, PariAka t*<;ona : 1 prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom; 1 prekrasen smodkovnik; 1 prekrasen ustnik za smodke; 8 1 o nade gumb za prsa od doubl£-zlata z simili-hriljanti; 2 komada gumb za vratnike od imitovanega zlata z rruhaniko; 2 komada mehaničnih manfietnib gumbov; 10 kom lov finega pngleSkeg. papirja za pisma in 10 kompdov fin'h figleSkih zavitkov za pisma. — Vseh teh 86 prelepih p-edmetov tem primoran oddati za smešno nizko ceno 2 s;ld.. kateri doslej 8e ni bilo primere. Da se VBak dvom izključuje, izjav'iam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. (*>, bi komu roba ne ugajala, se denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler zaloga traja, s postnim povzetjem Krakovska razpošiljalnica ur F. VVINDISCH Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. (1468—1) Krajevni agenti za star, fini dtslmatlnakl cognae a prima-referencamiv ■e vxpre|mc)o is I.|ul>I|«\n<». — Ponudbe si izprosi V. Lnkilć v t)pl|esa (Mpalato). (14G7—1) na, 8tarem ti't^im št. 3-4. P» aajnlt|l «enl, 5% ceneje kakor navadno,, se razprodaja zaradi bolezni muslkialno oro«l|e vsake vrtite, to je: gonil, citre, linriiionike itd. Ravno tam se tudi dobi patent ia gostilno v najem, proda se tudi hlsno orodje, to je omare s«\ čevljarje ali kro|ače itd. (1464—1) Prodam 800 kektolitrov letošnjega vina. (1454-2) Anton Grogoric posojilnični tajnik in posestnik v Ptuju. Plesni izobraževalni tečaj. Gospodske ulice h. fit. 1, na desno, pritlično. Beseda, Kolo. Stražak. Pouk je temeljit in vesten v osmih ločenih oddelkih za otroke, odrasle, začetnike in že bolj napredujoče. Vzprrv jema se vsak dsn. — _ •J- vir. Lang (1458—2) profesor koreografije in učitelj skupne estetične plesne umetnosti itd. Stanovanje na Bregu h. št. 18, II. nadstropje. Doma je od 11.—12. ure dopol. in od 2. 3. ure popol. Povodom demoliranja Sclireyer-jevB kita v Špitalskih ulicah štev. 9 se prodajo takoj vsi hišni deli kakor (1468—1) portali, okna, vrata itd. Vpraša naj ae v m,3P.I.608 — lzplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstauka društva (1848) ,................... 304,342.593- — Mej letom 18!»4 je drufttvo izpostavili> '.»233 polic | glavnico ... „ 78,736000 — Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri <3-TTld.o-n.-u. Zescliko-t-a. (1002-4) ! Plinova žarna luč! Usojnm se p. n. plinovim troSilcem naznanjati, da sem {1461—2) prevzel jedino prodajo plinove žarne luči spediterskega društva L£5wiager in dr. v Trstu. Nadalje sem prevzel v samoprodajo svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. [r^sr- Z žarno lučjo, katero jaz prodajam, BO znatno plina prihrani, in doseže s« skoro dvojna svetloba, kakor z Auer-jevimi svetilnicami, in je znatno cenej a, kar daje upu nje, da bodo sledila mnogobrojna naročila. Z velespofitovanjem Druškovič Ljubljana, Glavni trg št. 10. »i Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 474733 29 7072 12 88 1964