*eri$ka Domovi ima APiJj227l IN SPIRIT ftOfteeN IN UOMOUAO« ONI? A/UE H21 C/% m OIWVE National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. APRIL 29, 1968 SLOVCNIAN MOftNIN® NCWSPAM* ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Alenfaf na alžirskega toklaierja spodletel "Oiimedicnne je bil le malo ranjen. Oblasti dolže za a-tentat tuje imperialiste, pa so ga organizirali in izvedli domačini. ALŽIR, Al. — Alžirski dikta-or Loumedienne ima v svoji do-politiki iste težave kot vsi Podobni diktatorji, med njimi udi Tito. Miriti mora struje v Ostnem gibanju, ki se borijo za oblast; so to partizani, redne vo-•*aške formacije, unije, mladina 'b V Alžiriji sta najmočnejši ^oji: partizanska in pa, reci-birokratska, ki se opira na rodno armado. Alžirski partizani so nosili na ^ojih plečih vsa bremena držav-Jsnske vojne in mislijo, da mo-rai° sedaj vladati, akoravno ni-S° to ne izvežbani ne sposob-v'' Alžirijska armada je med dr-h,vljansko vojno lepo počivala v Ur>iziji ali Maroku in se tam Popravljala na prevzem oblasti; v ta namen je vežbala tudi svoje 'jpravne strokovnjake. Po koncu ^avljanske vojne so se vse dru-struje naslonile bodisi na par-jzane, bodisi na birokrate v jav-uPravi. v '^rvi diktator Ben Bella je sku-1 Plavati med obema strujama, 2a je redna armada spravila oblasti in podprla Boumedien-. ’ je svoj režim oprl na vo-e in strokovnjake. Je namreč rePričan, da brez sistematične-'n napornega dela ni mogoče j novi ti dežele. To se da doseči ' s strokovno izvežbano upravo ® Pa s partizani, njihovimi ge-1 in zaslugami. Partizani so ra-^ ^ega hoteli strmoglaviti Bou- Piedi enna z domačo revolucijo, Se jim pa ni posrečila. Bou- ^ndienne je ostal na krmilu de-so pa že takrat politični žele. °Paz Vi °valci napovedovali, da pra-niir še ni prišel, da se parti-J no bodo smatrali za poraže-t ln da bodo še naprej naspro- 1:0 Vali tontat Boumediennu. Zadnji a-na diktatorja je to dom- 1 Potrdil. Boumedinnc je ba- Pevo ^odnesel zdravo kožo, toda mir 7 glogovemu režimu še ni za-Vpp^en' Atentat bo imel tudi tilflV na nlždrij8^0 zunanjo polise °°uniedienne se zadnje me-s^ee ni vneto udeleževal arab-Politike. Sedaj se je bo še -i. ^or bo imel dosti domačih liji 1 ^sega tega se bodo vese-v avabski kralji, Naser bo pa «>oval. ;MJŽ' »>. .------O------ ^tajska armada pre-Vzela kitajsko vrhovno sodisce sePElPlNG’ Kit- — Cist0 tiho sc ^ ^°iavili oddelki kitajske ar- Pp 6 V Palaoi kitajskega vrhov-hif ljudskega sodišča. Niso se novmeSali V reclne Posle te usta-Pal ^ 30 samo, da hočejo aco zavarovati pred zunanji-t'ed S^arnl’ ki bi utegnile motiti 0rr^0 Sodne postopke. Seveda bo Sod'^9 ^Okro prerešetala osobje i2(j1Sta’ da od tam iztrebi vse bitaja1^, tajne agente, sluge ka- Novi grobovi Rose Krov at Po dolgi bolezni je preminula 81 let stara Rose Krovat s 10011 Elizabeth Ave., roj. Molek na Kamnjem vrhu v ambruški fari na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po pok. Franku, mati Josepha. Pokojna je bila članica Podr. št. 15 SŽZ. Pogreb bo v sredo ob 8.30 zjutraj iz L. Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. t < Martin F. Mirtell Pretekli petek zjutraj je nenadno umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari Martin F. Mirtell, rojen v fari Boštjan v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti, sin pok. Martina in pok. Uršule, roj. Zakrajšek, mož Helen, roj. Gregorc, oče Martina, Mary Snacky, Eleanor Jones, Mildred Stautihar, Dorothy Ashby in Florence Host, 14-krat stari oče, brat Josepha Mirtel, Mary Fabjančič, Rose Hren, Anne Cvet, pok. Johna Mertle, Franka Mertel in Elizabeth Matjašič. Pogreb je iz Fortunovega pogreb, zavoda danes ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojnik je bil član Društva Bled št. 20 ADZ in je bil do svoje upokojitve zaposlen pri Erie Railway Co. kot mizar. Edward Rakar V petek zvečer je umrl nenad-< no na svojem domu na Garfield Heights 50 let stari Edward Ra-kar, zaposlen pri Harm Seybold Co., mož Angele, roj. Alesnik, brat Georgea, Josepha, Josephine Sczurek, Agnes Krivacic, Uršule Vovko, Alice Arch in Anne Nekic. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz Fortunovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob deve-:h, nato na Kalvarijo. 1Zrna itd. V rrrnensk prerok prav* ,0S^° oblačno in toplo, mož- Itijv.- c^ezja- Naj višja tempera-a °koli 70. Kitajska in Pakistan dobita skupno avtomobilsko cesto RAWALPINDI, Pak. — Kitajka in Pakistan sta sklenila po-;odbo, da zvežeta mesto Kašgar ' provinci Singkjang z mestom Jilgit v Kašmirju z avtomobil-ko cesto, ki bo šla preko prelaza Hintaka, visokega 15,440 čev-:ev. Kitajci so z delom na cesti e dosti daleč napredovali, zastaja pa Pakistan. Cesta ima predvsem političen 'amen: jeziti Indijo. Za tovorni Tomet ne bo imela pomena, do-ler ne bo bencinskih postaj. Plačilna bilanca ZDA bo še ostala pasivna Izvoz v poraste!, vali. primeri kot z uvozom ni so prieako- WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je sicer v svoji nrvi letošnji poslanici Kongresu nanovedal. da bo letošnje leto tudi prvo, ki bo v njem naša plačilna bilanca vsaj uravnovešena, ako že ne bo prebitka, toda vse kaže, da se je zmotil. Plačilno bilanco je spravil v ravnovesje z vero, da bomo imeli v zunanji trgovini pol bilijona dolarjev več prebitka kot po navadi. Naša bilanca v zunanji trgovini je bila zadnje leto visoko aktivna. Prebitek je znašal oraviloma nad $4 bilijone na leto. Ta prebitek naj bi bil letos 00 Johnsonovem upanju za pol bilijona dolarjev večji. Prvi trimester v naši zunanji trgovini je te upe pokopal. Že v januarju je bil presežek izvoza nad uvozom majhen, v februarju je bil še manjši, v marcu je pa uvoz že presegel izvoz za skopaj 158 milijonov. Ker živimo v letu visoke konjukture, se bodo hotela vsa podjetja, ki uvažajo notrošno blago in industrijske surovine, hitro založiti s cenenim tujim blagom, kar bo močno dvignilo uvoz. Med tem se bo naše blago dražilo za tuje kupce, ki bodo iskali drugod cendjše izdelke. Če bo torej sedanja kon-iunktura ostala na sedanji višini, bi lahko trdili, da bo presežek v zunanji trgovini manjši od lanskega in ne za pol bilijona večji, kot je upal Johnson. Vse te številke bodo dale povod vsem kritikom sedanje fede-"alne davčne politike, da bodo znova zahtevali povišanje davkov. Videli bomo, ali bodo najnovejše številke v naši zunanji trgovini kaj ganile trdovratna srca naših senatorjev in kongresnikov. Kaj pomeni napačna federalna davčna politika, pričajo sledeče številke. Od dneva razvred- j netenja angleškega funta pa do dneva, ko smo dolar odtrgali od uradne cene za zlato, torej v dobrih treh mesecih je naša dežela zgubila zlata za nad $2 bilijona. Če bi še naprej trpeli prejšnje stanje, bi naše zlate zaloge padle do konca leta na polovico, tako cenijo naši bankirji. Svetovni študentovski protest proti vietnamski vojni ni predobro uspel NEW YORK, N.Y. — Levičarji vsega sveta so organizirali za pretekli petek demonstracije in štrajke študentov vsega sveta, ki naj izrazijo protest proti ameriškemu vojskovanju v Vietnamu. Organizacija je bila res široko zasnovana, saj so levičarski fanatiki v vseh velikih državah hoteli organizirati za pretekli oetek enodnevni štrajk v polnem obsegu. Poskusov za totalni štrajk je bilo dosti, toda niso se posrečili. V vzhodnih državah naše dežele je šlo na štrajk le okoli 200,000 študentov. Seveda so bili štrajki povsod zvezani z demonstracijami. V naši deželi so bili štrajki in demonstracije 00 prvih cenitvah v okoli 20 velikih mestih. Največji izgredi so bili v New Yorku. Tam sta se na Columbia univerzi pokazala tudi “študenta” Carmichael in Rap Brown. Ker to ni bilo po voljj nekaterim študentom, sta jim zagrozila, da bosta poklicala na pomoč črne fanatike iz Harlema, ako se beli demonstrantje na univerzi ne bodo sprijaznili z mislijo, da ;majo pri demonstracijah črni zagrizene! kot sta Carmichael in Rap Brown glavno besedo. Dogodilo se je tudi, da so se študentje najmanj odzvali pozivom na štrajk na tistih univerzah, ki so najbolj znane po dosedanjih študentovskih nemirih. Da so študentje v komunističnih državah glasno protestirali in se veselili pouka prostega dneva, ni še treba posebej po-vdarjati. AMERIŠKE ČETE NAPADLE RDEČE V A SHAU DOLIN! Močne enote ameriških sil so udarile že 19. aprila v A Shau dolino, glavni vhod in oporišče rdečih iz Laosa v gornji del Južnega Vietnama v smeri mest Hue in Da Nang. Napad je ostal tajnost do včeraj, ko so bila objavljena skromna poročila o prvih 3 dneh operacij. DA NANG, J. Viet. — Enote 1. konjeniške divizije so v zgodnjih urah 19. aprila poletele v helikopterjih na izhodišča za vpad v dolino A Shau, ki služi rdečim že dve leti kot glavna pot iz Laosa v gornji del Južnega Vietnama, oredvsem v zaledje mest Hue in Da Nang. Pristajališča za helikopterje so pripravila preje letala, ki so načrtno bombardirala ne le vso dolino, ampak tudi gričevje in oba gorska hrbta ob njej. Napad sta ovirala megla in dež, pa tudi izredno močna rdeča obramba, ki je rekom prvega dne uničila in poškodovala 10 ameriških helikopterjev. Tekom prvih dni je bilo uničenih ali poškodovanih 30 helikopterjev 1. konjeniške divizije. Njen poveljnik je dejal, da je bil to “najtrši sprejem’”, kar jih je njegova divizija doživela v vojskovanju v Vietnamu. Življenjski stroški v marcu zopet višji WASHINGTON, D.C. —'Urad za delovne statistike poroča, da so življenjski stroški tudj v marcu narastli za 0.40 . Če bo šlo tako naprej, bodo koncem leta cene za cele 4% višje od lanskih. Ni dosti izgledov, da bi se dviganje cen ustavilo, ker se je za-'■elo dražiti industrijsko blago. Rastejo pa tudi cene za usluž-nostne storitve, draži se posebno zdravljenje. Napram cenam iz 1. 1957-1959 se je življenje podražilo za skoraj 20%. Za kar smo takrat plačali na primer 83 centov, moramo sedaj plačati že dolar! Celotna operacija je bila po naročilu gen. Westmorelanda zavita v popolno tajnost, noben poročevalec ni smel o njej poročati do včeraj, ko je bila ofenziva uradno objavljena. Sedanje poročilo obsega le prve 3 dni že 10 dni trajajočih operacij v dolini A Shau. Boji so hudi, vendar so ,imele ameriške čete v prvi dobi le 20 mrtvih in večje število ranjenih, med tem ko navaja poročilo, da je rdečih bilo mrtvih najmanj 50. Slabo vreme je nekatere oddelke zadržalo toliko, da so bili na izhodnih položajih za napad kasni kar za 48 ur. Zato je celotna operacija v prvih dneh močno šepala, v polen tek je prišla šele čez par dni, ko se je vreme izboljšalo in je bilo mogoče spraviti na predvidene položaje tako čete kot material. Ameriško poveljstvo je računalo, da so imeli rdeči v A Shau dolini v zadnjih dveh letih stalno od 5,000 do 6,000 vojakov, poleg tega pa v neposredni in posredni okolici še do 18,000. Dolina je precej divji, razbit svet, vije se 25 milj med hribi in gorami, ki jih večkrat zakrivajo megle in oblaki. Gen. Tolson, poveljnik 1. konjeniške divizije, je dejal, da je to “najbolj čuden svet, kar ga je kdaj videl”. Rdeči sc skozi dolino zgradili odlično cesto, po kateri vozijo iz Laosa vojaštvo in vojne potrebščine v tovornih avtomobilih. V dolini so ponovno videli buldožerje in Lefosnja politična jesen se je začela že spomladi CLEVELAND, O. — Ako bi bili hudobni, bi si lahko dovolili tudi pregovor, da podgane zmeraj pravočasno zapuščajo ladjo tudi v politiki. Pa ta pregovor ne drži v našem slučaju. Naša politična ladja se ne potaplja, bo samo prihodnje leto spremenila kapitana, toda v politiki je že to velik dogodek vsaj v Ameriki, ki meče svoje sence daleč naprej. Take sence so odkrili politični opazovalci v Washingto-nu že ob novem letu, ko so se začeli širiti glasovi, »kdo vse bo odšel iz službe v federalni administraciji. V začetku so take govorice še imele značaj čenč. Ko pa je tajnik za narodno obrambo McNamara odpovedal službo, so govorice dobile resno podlago, le pravilne razlage ni bilo mogoče takoj dobiti. Najbolj verjetna med njimi je bilo tista, ki je trdila, da se je McNamara izrabil in utrudil, kar je bilo sa- mo po sebi res, toda ne merodajen razlog za McNamarin odhod. Tega je odkril predsednik Johnson šele 31. marca, ko je izjavil, da ne bo več kandidiral. Njegova izjava je na mah pojasnila mariskatere o-sebne spremembe v federalnih vrhovih, . ki so še zgodile po novem letu. Tako že dalj časa stalno odhajajo Johnsonovi ožji sodelavci, drug za drugim. Vsak med njimi navaja svoj razlog, ki je tudi resničen. Najvažnejši je sklep tistih, ki odhajajo, da nočejo čakati 20. januarja 1969, ko pride v Belo hišo nov gospodar s svojimi zaupniki. Najbolj tipičen je v tem pogledu slučaj Goldberg-Ball. Goldberg nas je par let zastopal pri Združenih narodih. To je zaupna pozicija prvega razreda, saj se prvi ameriški delegat pri ZN tudi redno udeležuje sej predsednikovega kabineta; drugi diplomatje te pravice nimajo, čeprav je Goldberg užival Johnsonovo zaupanja, se pa v ZN ni dobro počutil. Vedel je, da mu predsednik zaupa, da ga pa ne posluša. V tem je tičala Gold-bergova tragedija na njegovem mestu v ZN. Bil je s srcem bolj na strani golobov, v Johnsonovi okolici so pa prav do zadnjega prevladovali kragulji. Zato ni žel diplomatskih uspehov v vietnamski vojni. Ravno to je pa bila niegova srčna želja: poravnati spor med Ameriko in Vietnamom. Bolelo ga je tudi, da so mu arabski diplomatje načelno sovražni radi njegove rasne pripadnosti. Zato tudi v krizah na Srednjem vzhodu ni mogel prodirati s svojimi predlogi. Ko je zvedel, da gre Johson, je sam pospešil svoj odhod. Johnson mu je postavil za naslednika diplomata Balla. Bali je že bil v Johnsonovi službi, jo je zapustil in se je sedaj vrnil le začasno, to je do novega predsednika v Beli hiši. Vendar pa imenovanje Balla za poslanika pri ZN pomeni tudi spremembo v diplomatskem obravnavanju naše politike v Aziji. Bali misli, da imamo sicer dosti interesov v vzhodni Aziji, toda med njimi ni nobenega, ki bi bil tako velik, da bi se splačalo tvegati vojno kot ie sedanja v Vietnamu. Zato je za mir, toda ne za vsako ceno. Johnson to ve, ra ga je vendarle imenoval v ZN. To pa tudi pomeni, da v pogajanjih z Vietnamom ne bo Rusk pomenil vsega, kot je do sedaj. V tem tiči smisel Ballovega imenovanja. Seveda bo Ho Či Minh padel v skušnjavo, da bo videl v Ballu človeka, ki bo bolj popustljiv kot drugi ameriški diplomatje. Bali je dosti spreten, da bo to Ho Či Minhu kmalu izbil iz glave. Ali bo Ho Či Minh radi tega spremenil svojo taktiko igranja s časom, je »pa drugo vprašanje. oklopna vozila. Dva ruska bul-dozarja so ameriške čete zasegle že prve dni. V vojaškem pogledu je A Shau dolina po sodbi ameriških vojaških poveljnikov eden najvažnejših kosov zemlje v vsem Južnem Vietnamu, kar jih je v sovražnih rokah. Zanj je to najvažnejše vojaško oporišče, tako važno, kot je Cam Ranh Bay za ..meriške oborožene sile. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — V soboto so tu izvedli prvo presaditev srca \ Franciji, 7. na svetu. Operacija je uspela, vendar so nastopile pri 65 let staremu vozniku tovornjakov, ki so mu presadili srce 22 let starega fanta, ki je nenadno umrl, težave ir trenutno še ni jasno njegove stanje. Od sedmih ljudi, ki so jim namesto njihovega vsadili tuje srce, je poleg v soboto operiranega Francoza ostal ži\ le F. Blaiberg v Capetownu v Južni Afriki. STUTTGART, Z. Nem. — Pr: včerajšnjih državnih volitvah v Wuerttenbergu-Badenu je na splošno iznenadenje dobila Narodna stranka Nemčije 10% vseh glasov, največ na škodo Socialistične stranke. Von Thadden, vodnik Nacionalne stranke, je pozval k novim splošnim volitvam, ker da so državne volitve v zadnjik dveh letih pokazale jasno, da sedanja sestava zveznega parlamenta ne odgovarja več razpoloženju volivcev. WASHINGTON, D.C. — V soboto popoldne je objavil podpredsednik II. H. Humphrey svojo kandidaturo za predsednika ZDA v d e m o k r a t ski stranki. Včeraj je izjavil, da kandidira na temelju dela in dosežkov Kennedy-Johnsonove in Johnson-Humphreyjeve administracije. Humphrey uživa podporo G. Meanyja, glavnega predsednika AFL-CIO, večine redne strankine organizacije, zlasti na jugu dežele, pa tudi večine velikega podjetništva. Trdijo, da ima dobre izglede doseči imenovanje za predsedniškega kandidata na demokratski konvenciji v prihodnjem avgustu v Chicagu. NEW YORK, N.Y. — Prijatelji guv. N. Rockefellerja trdijo, da ta utegne že jutri objaviti svojo aktivno kandidaturo za republikanskega predsedniškega kandidata. Doslej jc le pripravljen imenovanje sprejeti, noče pa se zanj gnati z vso silo, kot to hočejo njegovi prijatelji in podporniki, ki jim Nixon ni posebno pri srcu. Iz Clevelanda in okolice Na obisk— Kipar France Gorše iz New Yorka je prišel za par dni na 0-oisk v Ceveland. Ob tej priliki prav lepo »pozdravlja vse svoje stare prijatelje in znance. Dan lojalnosti— V sredo, 1. maja, bo v znak praznovanja “Dneva lojalnosti” zvečer ob 8.30 slavnostni sprevod pod vodstvom C. J. Kocha. Skupine, ki bi se hotele v sprevod vključiti, naj kličejo C. J. Kocha v City Hall 694-2000 ali D. Mauserja 932-7522. Vocoj Metropolitan opera— Nocoj ob osmih bo nastopila v Public Hall Metropolitan opera z Verdijevo “Louisa Miller”, jutri zvečer pa z “Moč usode”. Metropolitan opera je prišla na 5-dnevno gostovanje v mesto. Letos je prvič “priletela” na gostovanje z dvema jet DC leta-oma, ki pa sta imela toliko za-nude, da je zastopstvo Northern Ohio opera Association z G. Humphreyjem na čelu, ki je pri-;lo goste pozdravit na Hopkins .etališče, odšlo domov, ne da bi Le videlo. Zadušnica— V sredo ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Ano Jtrekal za 30. dan njene smrti. leja— Slovenski oder ima jutri, v orek, ob 7.30 zvečer sejo v sobi >od župnijsko pisarno pri sv. /idu. Vsi člani in igralci vljudno ■aMjeni. M akademska: svoboda nora lemaijitl na red«, ?akonHe$$! k miru NEW YORK, N.Y. — Da ima-0 študentje kot tipični zastop-uki mladega rodu svoje privile-ijc tudi pri štrajkanju, demon-•■triranju, manifestiranju itd., je r redu. Lahko si dovolijo poteze n korake, ki si jih drugi demon-drantje in drugi stavkujoči ne ■.mejo dovoliti. Zadnje mesece so ir šli marsikje predaleč. Na znali Columbia univerzi v New Zorku so na primer svoje javne lastope, »ki so z njimi očitno ■ršili predpise za red in mir, kušali utemeljiti z zahtevami listo političnega značaja, povrhu ;o pa hoteli še posegati v poslovne pristojnosti univerzitet-ae uprave. Pri tem niso nič skrivali, da stojijo močno pod vplivom raznih levičarskih struj 0-beh ras, bele in črne. Da organizatorji sedanjih demonstracij nimajo ravno čiste vesti, so pokazali s svojo zahtevo, da mora univerzitetna uprava najpreje dati amnestijo vsem študentom, ki so se pregrešili zo-oer predpise in zakone. Univer-dtetna uprava je »pa to zahtevo gladko odbila in vstraja na stališču, da morajo »priti vsi osumljenci pred disciplinarna sodišča. Njujorška javnost je na strani univerzitetne uprave; s študenti Jržijo le vsa levičarska gibanja. --------------o------ Dva nova sputnika v vesolju MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza sredi preteklega tedna pognala na pot okoli Zemlje dve novi vesoljski ladji Kozmos 217 in Kozmos 218. Njuni poti sta zelo različni in strokovnjaki ugibljejo, če ni vse delovalo, kot ie bilo predvideno. Mislijo namreč, da so Rusi hoteli izvesti nekatere skupne preskuse. AMERIŠKA DOMOVIina, AMUL 2y, 1968 UlFRKlU DOMOVIIWI ---TWjarr—r-.paw «117 St.Clair Ave. — HKnderson 1 -0«2* — 0)»weiand, Ohio 44103 National and International Circulation ►ubliohed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Ju»y Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 64 Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: cnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months ( anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 8? No. 85 Monday, April 29, 1968 Študentovski nemiri So na vrsti vsako pomlad. Le letos so obsežnejši in živahnejši. So tupatam dobili tak obseg, da delajo skrbi in težave domačim režimom v svobodnem in komunističnem svetu. Najlažje je razumeti razlog za študentovske nemire za železno zaveso. Tam manjka študentom vsega, kar si želi mlad človek: brezskrbnega in svobodnega življenja. Tega pod komunizmom ni nikjer. Zato tli povsod med študenti pod komunizmom želja po spremembi; na nekaterih krajih je politična in socijalna žerjavica že zanetila prve politične P°~ V Moskvi ni na primer pravega miru med mlado inteligenco že od Božiča. Takrat je Kremlj napravil napako, da je dal obsoditi 4 pisateljske moči; Galinskova, Ginzburga, Dobroveljskega in tovarišico Laškovo. Vsi skupaj res niso pregrešili nič originalnega. Ker niso imeli svobode, so si jo čisto navadno vzeli proti postavi, padli v roke policiji, državnemu tožilstvu itd. Obsojeni so bili na 1-7 let. Študentovski in kulturni svet sta kazni smatrala za izzivanje. Iz njihovih vrst so letele pritožbe na rdeče mogočnike v Moskvi, pa tudi na svobodni svet. To je podkurilo oblastnike v Kremlju, da so dali ravno te tedne zavrniti prizive. Obsojenci bodo torej morali nastopiti odmerjene jim kazni, ruska inteligenca bo pa s svojimi zavezniki na univerzah iskala nova pota, kako protestirati. Boj za svobodo je torej nagib za študentovske nemire v Moskvi. Študentovski nemiri v Varšavi in drugih poljskih mestih trajajo že 6 tednov. Proti koncu zime je režim kaznoval z odpustom nekaj profesorjev in učenjakov; študentje, profesorji in kulturniki so se vznemirili, študentje pa šli na ulico demonstrirat. Režim se je spustil v boj z njimi, njihove simpatizerje v vrstah poljske inteligence je pa začel odpuščati iz služb, kar je dalo povod za nove demonstracije, ki trajajo še danes. Tako je sedaj zgubilo službe že preko 80 poljskih kulturnih voditeljev, 1,300 študentom pa grozi izključitev iz visokih šol. Kot se vidi, se režim dela zelo po-gumenga, pa menda ni. Tovarišu Gomulki se še ni treba bati, da bo šel po poti češkega Novotnega, zaskrbljen je pa vendarle. V vodstvu njegove partije ni prave sloge, javnost s študenti vred pa pritiska zmeraj hujše in zahteva spremembo sistema. Torej zopet boj za svobodo. Jasen je položaj na Češkoslovaškem. Tam se je že lani začela upirati češka kultura. Posebno pogumni so bili pisatelji. Dobili so v študentih kmalu svoje zanesljive in požrtvovalne zaveznike. Kulturniki so zborovali, študentje so demonstrirali, praška javnost je pa brez vsakega strahu kazala svoje simpatije uporniškim inteligentnim duhovom. Režim Novotnega je padel, deloma radi pritiska javnosti, deloma radi svoje notranje trhlosti. Študentje z inteligenco vred se pa veselijo zmage in svobode. Edina pega na tem političnem stanju v Pragi je vprašanje, ali je češka svoboda res že dokončno zmagala. To se bo pokazalo še tekom letošnjega leta. V jeseni morajo namreč biti volitve v parlament. Takrat se bo pokazalo, koliko je vredna nova češkoslovaška politična svoboda. Naj bo kakorkoli, tudi v Pragi je bil glavni nagib za študentovske nemire boj za svobodo. V svobodnem svetu ni tako lahko najti pravih nagibov za študentovske nemire. Največ jih je trenutno v Zahodni Nemčiji, so največji in imajo največ vpliva tudi na študentovske težnje v drugih evropskih deželah. Študentje vse' Evrope gledajo proti nemškim univerzitetnim mestom in pričakujejo, kaj se bo tam zgodilo. Kaj se godi v Nemčiji, na zunaj, to ni nobena tajnost tudi zunanji nagib za nemire ni nobena tajna. Je to nezadovoljnost mladega rodu z obstoječim družbenim, gospodarskim, političnim in socijalnim stanjem v Zahodni Nemčiji. Nemški študent je nezadovoljen povsod in z vsem. Ni mu prav, da je kot dijak postal številka, gradivo za profesorje, večni borec za košček vsakdanjega kruha, brez upa-nja, da bo v svojem poklicu res dosegel, kar želi. Tako razpoloženje vlada med študenti vseh vrst, poklicev, let, ideologij. Ta zbegana nezadovoljnost je dala študentovskim nemirom tudi posebno organizacijsko obliko. Akcije za nemire vodi študentovsko društvo SDS, rekli bi Zveza nemških socijalističnih študentov. Pa niso in nočejo biti simpatizerji z nemško socijalno demokracijo. So veliko radikalnejši od nje. Niso pa tudi komunisti, saj so nekateri njihovi voditelji znani kot odpadniki od komunizma. Njihov program je radikalen, ni pa zato kaj prida jasen. Zato se akcijam Zveze pridružujejo tudi razne druge študentovske struje, ki se nočejo priključiti nobeni drugi tradicijonalni nemški družbeni formaciji. Kako zmešani so v svojih ciljRi, se vidi po tem, da so se spustili v boj z največjim nemškim založnikom Axelom Springerjem, ker časopisje tega založnika ne zagovarja teh in takih študentov-skih teženj, ampak jih ostro kritizira. Je res nekaj izredne- ga, da se študentje borijo ne proti idejam ali zanje, ampak proti Springerjevemu kapitalističnemu podjetju, ki lahko, jutri spremeni svojo politično filozofijo. Vkljub temu je nemško študentovsko protestiranje po-* stalo tak političen pojav, da se mora z njim pečati tudi dr. Kiesingerjeva zvezna vlada. Rada bi SDS akcijo kanalizirala v mirne smeri, pa se ji do sedaj še ni posrečilo. Vsekakor drži: Dočim imajo študentovski nemiri za železno zaveso jasno ideološko smernico s ciljem k svobodi, nemški študentovski demonstrantje konkretnega cilja še nimajo. Seveda vse to ne moti komunistov, da ne bi skušali pristaviti svoj lonček. Do sedaj se jim to še ni posrečilo. Študentovske nemire imamo tudi v vseh drugih evropskih deželah, toda povsod so nagibi zanje znani, so večinoma materijalnega značaja, le v deželah, kjer vlada diktatura (Španija), igra boj za svobodo vodilno vlogo. Študentovski nemiri v svobodni Evropi so zanimiv so-cijalen pojav, ki ga do sedaj še nismo poznali. Korenine teh nemirov bo pa treba šele ugotoviti, obenem pa tudi počakati, kaj se bo iz njih rodilo. Študentovske nemire imamo tudi v vseh drugih evrop- Imamo take nemire tudi v Ameriki, toda pri nas imajo čisto druge nagibe in druge cilje, ki niso z evropskimi v nobeni zvezi. RA. BESEDA IZ NARODA Velika noč je odšla -njeno občutje naj ostane NEW YORK, N.Y. — Ljudje pravijo: Kar je bilo in je prešlo, se ne povrne več. Prav zares — veliko je takih stvari in dogodkov v našem življenju, za katere bi lahko porekli, da je tako kot pravi ljudska modrost. Nekatere stvari pa lahko obnavljamo — kot na primer: lepe igre, opere, koncerte narodne in u-mente pesmi in še mnogo drugih stvari. Njih obnavljanje nas zmeraj znova gradi in bogati. Njujorška srenja pa je letos imela zares lepo in prav domačo Veliko noč. Dala nam je občutje, ki ga menda še ni bilo, v vseh dnevih od Cvetne pa do Vsta-jenjske nedelje. In ti dnevi so minili. Veliki praznik je za nami. Pa naj tudi tisto čudežno občutje mine ali vsaj zaspi v nas vse do prihodnjih velikonočnih praznikov? V noči letošnjega velikega petka smo doživeli prekrasen popo-len lunin mrk. Tudi to je bilo svojevrstno doživetje za vsakega izmed nas, ki je opazoval ta naravni pojav. Zvezdogledi pravijo, da nekaj takega ne bomo mogli doživeti prej kot v letu 1971. Naš župnik Father Richard nam je na Vstajenjsko nedeljo rekel: Danes je velikonočna nedelja in hkrati tudi naša farna narodna nedelja. In odslej naj bo vsaka narodna nedelja za nas mala velika noč. In zares — prav to je nam, njujorškim Slovencem potrebno! Več stalnega, prazničnega občutja narodne skupnosti. Ena misel nas mora povezavati, ker sicer bo domača cerkvica sv. Cirila na “Osmi” čisto osamela in celo prešla v tuje roke. Z njo pa bomo izginili tudi mi, njujorški Slovenci kot narodna skupnost. Kapelica v Washingtonu nas ne bo rešila in tudi ne bo veliko o nas povedala, niti ne bo naše krvi od drugih ožilj rešila, niti ne bo naše materine besede našim otrokom in našim potomcem dala, da bi naš rod na tujem o-branjevala. Mogočni celjski grofje gotovo nimajo veliko od svoje slavne zgodovine od trenutka, ko jim je bilo rečeno: “Danes grofje celjski in nikdar več!” Ali naj se ameriški Slovenci zavestno pripravljamo na tisti u-sodni trenutek, ko bomo še zadnji preostali rekli: Bili smo tu, v tej deželi, in ni nas več! Kam je naša kri odtekla? Ali ona mine? Ne! Nikakor ne! Le iz enega o-žilja v drugo prehaja! Vendar za čuda — pomislite — živa materina beseda, govorjena tako, kot je govorila naša mati, šele daje tej krvi drugačen utrip,; drugačno čutenje; kajti le s to besedo je ta kri slovenska. Beseda lahko ohranja, beseda pa tudi lepo in dostojno osvaja. Beseda je duša! Nič velikega ni brez nje! Saj je celo začetek začetka! je bila Beseda ...” In ta Beseda je svet in stvarstvo oblikovala. Prav tako je bila beseda tista moč, ki nas je v narodno skupnost oblikovala, ki nam je dala naš značaj, našo posebnost, ker je iz nas samih nastala in se v nas vračala in nas ustvarila za Slovence, ker le ona nam je hkrati lastna zavest. Vse drugo bo sčasoma postalo manj kot nič, šim bo v nas in med nami zamrla slovenska beseda. V velikonočnih dnevih je lahko vsakdo od nas na tujem spoznal njeno lepoto in njeno zvočnost v govoru in petju. Za nas vse — nihče danes tega ne more zanikati — ki smo na tujem, so domače cerkve hkrati naše šole in viprav zato tudi ohranjevaini-ce slovenske besede — in prav zaradi tega tudi ohranjevalnice slovenske krvi in slovenskega rodu. Upam, da so vsi naši srenjčani, ki so v prazničnih dnevih pohiteli v domačo cerkev na “Osmo”, občutili tako, ker tega, kar jim je dala domača cerkev, jim ne more dati nobena druga: materino besedo in domač narodni običaj! To dvoje je Cvetno nedeljo napravljalo slovensko in cvetno! To dvoje nam je spet dalo prvotno tragičnost velikega petka! To dvoje nam je dalo občutje čudovitega Vstajenja. To dvoje nam je dalo radostno Vstajenjsko nedeljo. In to dvoje nam je dalo tisto potrebno občutje za ohranjevanje naše skupnosti. Glejmo, da to občutje ne mine! Miniti ne sme! Da bo ostalo živo v nas, bo naša srenja lahko zbrana: Prvič njen del: To so “Fantje z Osme”, ki bodo v nedeljo popoldne, 5. maja, pohiteli v sosednjo srenjo v Bridgeport. Tam bodo zapeli. Upam, da ne samo dekletom, ampak celi bridge-portski slovenski skupnosti. Mi Njujorčani so moramo tudi boriti s krutostjo in neusmiljenostjo časa, vendar zaenkrat ta časovna krutost se še ni zagnala s takšno silovitostjo v nas, kot se je spravila nad slovensko skupnost v Bridgeportu. Tam jim je tehnični napredek odločno izrekel svojevoljno odločitev: Podrl bom vašo cerkev! Če kdaj — menda ob takšnih težkih trenutkih — naši bratje in sestre v soseščini skorajda potrebujejo moralnih moči skupinske zavesti — in to, upam, jim bodo naši “Fantje” s svojim prihodom in s slovensko narodno pesmijo dali. Druga netilna prilika našega občutja skupnosti bo nedelja, 12. maja, ki bo naša prihodnja narodna nedelja — po župnikovi želji Tarna mala velika noč — a obenem pa bo to materinska nedelja v prostranosti naše nove domovine. Za nas njujorške srenjčane naj bo tisti trenutek, ki nas bo spet utrdil v onem, o čemer sem govoril v prvem delu o vrednoti materine besede. In teden kasneje nam bodo naši skoraj najmlajši, ki obiskujejo slovensko sobotno šolo, pokazali, kaj zanje pomeni materina beseda in njena pesem, šolska mladina nas vabi za 19. maja v cerkveno dvorano na “Osmo”. Velika noč je minila, njeno vstajenjsko razpoloženje naj v naših srcih in naših dušah vlada brez minevanja. Po Cankarju pa je srce kamrica, v katero se človek vrača ob trenutkih stisk, da vzdrži in da močnejši iz nje spet koraka v življenjski svet. .. Tone Osovnik sepet’podIurnom Piše rojak iz prestolnice. WASHINGTON, D. C. — To, kar so rekli, da se tu ne bo nikoli pripetilo, se je vendarle, in kot v drugih mestih, smo imeli tudi tu izgrede in nemire. Ko sem videl požare in vojaštvo v mestu, se me je nehote polastil isti občutek, kot na Cvetno nedeljo leta 1941, čeprav je od takrat poteklo že sedemindvajset let. Čas res beži in le spomini in čustva nam ostajajo v srcih ... Nemire je začelo par razgrajačev, dopolnila jih je pa sodrga. Drugače ne morem reči. Težave zamorcev verjetno razumem bolje, kot marsikateri tu rojeni Amerika-nec. Tudi jaz sem bil med ponižanimi in razžaljenimi, opljuvan, pretepen in ozmerjan s sužnjem (ščavo) zato, ker sem hotel ostati to, kar sem se rodil — Slovenec. Vendar pa mi ni nikdar prišlo na misel, da bi od jeze ropal in požigal, najmanj pa svojo lastno lastnino. Kar zamorci danes potrebujejo, je ugled. Ugled, ki si ga bodo pridobili, ko bodo pokazali, kaj in koliko zmorejo s trdnim delom. Ropanje in poži-panje doslej še nikdar ni bil u-gleden in spoštovan posel. Resnici na ljubo moram seveda tudi povedati, da niso vsi wa-shingtonski zamorci razgrajali in da se je neredov udeleževala le mala manjšina. Tudi moram povedati, da so bile deloma požgane le tri ceste: Sedma, Štirinajsta in H. Toliko na-račun resnice, kajti mnogi obiskovalci so bili razočarani, ko so prišli gledat prestolnico Amerike v razvalinah, pa so razvaline šele morali iskati! Sem se pa vseeno malo nasmejal. V Delu sem namreč bral, da je mestu prišlo na pomoč 2,500 padalcev (to so morali biti posebno vežbani padalci, kajti niti eden ni padel v ogenj) in da je v predmestjih čakala — konjenica. Edina konjenica, ki sem jo videl, je obstojala iz enega samega prama in mladega slovenskega fantiča, ki je veselo dirkal na njem cb reki Potomac. To je bil naš Franček, 'ki jezdi konje z istim veseljem, ikot npegov oče pisateljsko pero ... SVETIŠČE. — Blagoslovitev velikonočnih dobrot se je res vršila na Veliko soboto tako, kot je bilo naznanjeno. Kapela je bila skoro nabito polna rojakov. To pa zato, ker je majhna, nas pa je bilo kar precej. Č. g. McDonough, ravnatelj Svetišča, je imel lep nagovor in med drugim omenil tudi to, da je slovenski običaj blagoslavljanja velikonočnih jedil nekaj edinstvenega in da je ta blagoslov prvi take vrste, ki se je kdaj vršil v Narodnem svetišču. Od samega ponosa smo zrastli za celo ped! Č. g. Ceglar je potem govoril v slovenščini. Lepo je poudaril po,-men ohranjevanja starih običajev in priporočil, da se tega držimo tudi v bodoče. Oba častita gospoda sta po blagoslovu dobila mal košček lastnega žegna. Upamo, da jima je teknil! Micki sem pa res podtaknil klobase in, boy, kako fine so bile. Ne spominjam se, da bi že kdaj jedel žegnane klobase. Zdi še mi, da je to dobro za njih in zame. Za Veliko noč sem se namreč kar požvižgal na vse zdravnikove nasvete in sem — še vedno živ in zdrav. Mogoče mi je klobasa pomagala, Bog ve? Jože Kambič, korenjak tudi pri 93 letih Pretekli mesec je najstarejši Metličan čil in krepak praznoval 93-letnico rojstva. V mladih letih je kot iskalec zlata prepotoval Aljasko po dolgem in počez. * Pri Kambičevih na Cesti bratstva in enotnosti 60 v Metliki so gospodarjev jubilej dobro proslavili: prvi dan v krogu domačih, naslednji dan pa je bila hiša polna prijateljev in znancev. Dobre volje, vesel in krepak je jubilant sedel med gosti ter obujal spomine iz mladih dni. Takole je pripovedoval: — Rojen sem bil 13. februarja 1875 v Metliki. Ko sem bil 18 let star, sem šel v Ameriko. Delo je bilo težko dobiti, končno pa sem se zaposlil v Pennesy Ivani ji, v topilnici železa. Ker mi je medtem v Metliki umrl oče, sem se po dveh letih Vračal v domovino. Spominjam se, da sem se 16. maja 1895 peljal čez Gorjance in da je bilo tedaj na cesti vsaj 20 cm snega. Doma pa sem ostal le nekaj mesecev. Ker bi moral k vojakom, sem šel raje še enkrat čez veliko lužo. V Ameriki sem dobil družbo: enega iSemičana in dva Irca, s katerima smo se odpravili na Aljasko iskat zlato. Med pripovedovanjem si skoraj ni oddahnil. Vsega se še natanko spominja, čeprav je minilo že 66 let. — Poti in cest po Aljaski tedaj še ni bilo. V notranjost dežele kjer je poleti tri mesece nepretrgoma svetlo, smo naleteli na več ovir. Nekoč je reka zamrznila, zato smo morali čakati, da sr je led prelomil. Pot pa smo lahko nadaljevali le do jezera, dol gega 32 km, ki je bilo čez in če: zamrznjeno. Čoln smo izvleki-' na led, nato pa ga z opremo vreč s pomočjo podstavljenega lesr vlekli na drugo stran. Naš Metličan se je s svojim-' tovariši na razburljivem potova nju večkrat ustavil, ker so iskal' zlato. Kakor pravi, so ga neka' tudi našli. Preko ledenih površir pa jim je nekajkrat pomagale; pasja vprega. Med potjo je Jože; Kambič zbolel, dobil je trebušn tifus, vendar je ostal živ, čepra\ je imel 42 stopinj temperature Z Aljaske so se možje vrnili čeri Beringovo ožino. Po napornem in štiri leta dol gem potovanju po Aljaski, si je Jože Kambič zaželel domačil krajev in rodne Metlike. Priše je domov, se oženil in prevze' gostilno “Pri Lenki”, zraven p; še skrbel za precejšnje posestvo — Bil sem velik ljubitelj konj; je poudaril. Njegov prijatelj Du lar pa je pridal: — Ko je bil Jože 85 let stari je še stoje v galop vozil skoz Metliko. Sam sem ga videl! — Bolan sem bil edinole na A Ijaski, doma pa nikoli vse dc svojega 91. leta. Takrat so me o perirali na kili. Še zdaj sem dr Žaklju iz Ljubljane hvaležen, dej me je pri moji starosti v 5 dne vih spravil na noge. Letos pozi mi sem imel hudo pljučnico, e; mi tudi ni prišla do živega. O pažam le, da zadnji dve leti počasi pešam. CLEVELAND. — Priliko sen imel, da sem slišal mlade muzikante gospoda Kneza. Žal mi jej le, da nisem utegnil ostati dc konca koncerta, kajti prireditev; je bila pravi užitek. Gospočj Knez ima veliko nadarjenih fan-] tičev in dekličev in če bodo prid-; no vadili, bomo še veliko slišali o njih in njih same. Že pogledi na oder je bil nekaj edinstvene-! ga. Zdelo se mi je, kot bi videl gredo pisanih nagelj e v. Ne pra-j Vimo zastonj, da je naša narod-: na noša slikovita. Zato še enkrat: najboljše želje in čestitke mladini in gospodu Knezu, ki se z njo trudi! BC oeseua ona cega sestavKa. o pomočjo slove “V začetku ske molitve in pesmi meditir; -xi ’e*.- v) ' A* il — Kaj pa hrana, pijača in c'l‘ garete? — Odkar sem v Metliki, seifl dobro živel, zmerno pil, kadim pa od 18. leta dalje. Nikoli Pa se nisem tako opil, da ne bi vedel, kaj delam. Zadnje čase imam namesto cigaret raje pipa Vlečem jo rad v družbi, kadar pridejo domači, ali pa če s prija' telji kvartam. “Šnops” je še vedno moja najbolj priljubljena ; igra. Včasih jo potegnemo tudi i do polnoči. .. Ljubljanski nadškof Pogačnik podelil diakonat v Rimu V znanem rimskem kolegija j Germaniku stanujejo izbrani bo- ; goslovci iz dežel Nemčije in nek- ; danje Avstro-Ogrske. Obiskujejo predavanja na papeški univerzi Gregoriana. Tudi Slovenci imamo pravico do nekaj mest v tem zavodu. Navada je, da vsa' j ko leto deli v tem zavodu višje redove kak škof iz omenjenih dežel. Za letošnjo podelitev dia-konata so naprosili nadškofa dr-Jožeta Pogačnika iz Sloveni]6' Zaradi tega se je nadškof konec marca na kratko mudil v RinN , in v Germaniku podelil diakonat ; letošnjim subdiakonom. Med te- j mi je bil tudi France Turk iz ljubljanske nadškofije. — Naslednji dan, 30. marca, je nadškof maševal rimskim Sloven' cem, ki so se v velikem števil11 zbrali okrog njegovega oltar]9’ odnosno se udeležili domače pr*' reditve, ki so mu jo pripravil* ob tej priložnosti. P. Marijan dr. Gojkošek umrl Na letošnje Jožefovo je unar* v ptujski bolnišnici p. Marij3** dr. Gojkošek, minorit. Rodil se je 5. okt. 1907 v Trnovcih Prl Dtuju. Gimnazijo je opravil ^ Ptuju odn. Zagrebu, kjer je kon' žal tudi bogoslovne študije. ^ duhovnika je bil posvečen leta 1933. Doktorat iz bogoslovja )e dosegel v Rimu. Služboval je najprej v Ptuju kot ravnatelj R*' jaškega doma. L. 1941 ga je okU' oator izgnal. Po vojski je 1*** menovan za župnika vikar)3 župnije sv. Petra in Pavla v Ptn' ju, ki jo je vodil do 1. 1962, ko le šel za kaplana na Ptujsko gor°’ i da bi bil, kakor je rekel, pri riji. Toda bolezen srca mu je °' | lemogočila nadaljnje delo. ; Njegovega pogreba se je udel6' žilo poleg ogromnega števil3 župljanov tudi o,krog 50 duhov' nikov. Pogrebne obrede je opr3' | vil mariborski general, vikar d*' . los. Meško, ki se je poslovil 0 rajnkega tudi v imenu škofa dr' J M. Držečnika. na ivrasu V Podgorju na Krasu so ir*1* od 20. do 27. marca 1.1. fatinP ‘eden kot duhovno obnovo * oripravo za praznik Kristusov ga vstajenja. Cerkev so skrbr okrasili. Med belimi nageljui * 'e dvigal kip fatimske Gosp Župnijska cerkev se je sprei1*1 lila v Marijino božjepotno sV' išče. Verniki so prihajali od d‘ eč, molili rožni venec, pelb P1-* jemali zakramente, polagali d‘ •ove pred Marijin kip in se d* lovno okrepčani vračali p° ^ neb. V nedeljo, 24. marca, se 1 župnija slovesno posvetila bi'6' nadežnemu Srcu Marijin6*111 :>o posvetitvi se je zvrstila vS ogromna množica vernikov orocesijo ter se po zaključ«6* blagoslovu poslovila od dus**1. ■oastirjev, ki so ji v teh dneh Pr‘ ravili toliko in tako velikega hovnega veselja. -----o------ Veliko vrst medu a, V naši deželi pridobivamo f no blizu 170 vrst medu. Vrsta visi od čebel, še več pa od P8^, Med, ki ga nam ponujajo v trk vinah in drugod, zavisi ven tudi od — poštenosti prodaja c AMERIŠKA DOMOVINA, BOGOMIR MAGAJNA: GRANIČARJI Napotil se je proti vasi, da bi ^Prosil od kapetana dovoljenje ^ dopust. Bela cesta se je ble-^cala v soncu. Metulji so plavali N goščave in padali globoko Navzdol nad polje. Vijugasta teka se je lesketala po ravnini k°t srebrna kača. Od Vranjih Jam se je dvignila jata ptic, vran k* divjih golobov. Ptice so se Pomešale med seboj in rajale Vsevprek po ozračju — golobje vreščanje se je spajalo s temno Posmijo vran. Opojni vonj cvet-lc^ s polja in cvetja ovijalk iz Soščave se je širil nad cesto. Vi-s°ko nad njim je pel razgreti 2rak z enakomernim brnenjem 11 se više se je lesketala sinjina, Jobo Prepojena z bleščečo svet- sonca. Sinja barva je skoraj ^akrivala gorovje, da se je zdelo akor utopljeno v nebo. S hribč-a sredi polja je prihajala razigrana pastirjeva pesem. Alekseja Miliča je razveselila /ajina in skušal je peti pesem ^enl, kako jo ljubi njegovo srce, . jo ljubi, kakor cvetje roso, .°lj kakor svoje oči — toda tako Je bil vesel, da so se besede trgale med hojo na dvoje in so le Vzkliki prihajali iz ust. Mahal je 2 desnico sami pokrajini v slovo 2opetno svidenje in mislil je, 9 ve vsaka živa stvar za nje-§ovo veselje. Luko Kazanskega 1 sel še rad pozdraviti, toda on bil daleč v gozdovih. A saj ^rr bo potem vse natanko povedal, kako je bilo. Mnogo ur bo ahko pripovedoval, preden bo P°Vedal vse. Od doma pa mu bo Prinesel nov čibuk, tobaka in zganja. Sedaj mora pač najprej kapetanu. Ta mu bo prav go-0v° dovolil dopust in morda bo ge stisnil roko. Od kape-aea bo stopil v veliko trgovino, vJer lahko kupiš vse, kar ti po-srce Prekrasne gospodične tam. Usta se jim neprestano Slrijo v nasmehu. Rekle mu bodo 0ne'- “Želite morda, gospod Aleksi. novega blaga za srajce, ali ako krtačo ali globin za če-vjje?” Toda on bo odkimal z slaVo. Aleksej Milič potuje do-l^ov, tri dni in tri noči daleč, kupil H. M. Metzenbaum povabljen v upravni odbor Society bi rad prelepo sinjo ruto ^v°ji Desanki, kupil bi rad par ^rac in bonbonov za svojo deco. j^uv za prav pa sta Aleksej in ^usančica že odrasla in bi jima ° kilo treba kupiti igrač, am-ak kaj drugega. Toda saj bodo. jjazne gospodične same poka-( ° in izbrale kaj lepega, saj se e bolj razumejo na take stvari . °n' Volku pa seveda harmo-0 ua usta, da bodo strmeli vsi ^astirjj, k0 jjm kQ igrai na pia- u Vse mu bodo gospodične s Vlle v rdeč papir in povezale , Pisanim trakom. Vlak pa gre ^ e ob treh popoldne. Napotil k ko torej še prej v gostilno. ^amor je zahajal lani, ko je bil v rir> Tam je lepo dvorišče, pod °atanji pa stoje bele mize. Ka-^ an in zdravnik bosta morda ° Pokosila in bosta balinala po v^ku- Pravijo, da zgubi vsak oj enako število partij, tako Št, ^aoata potem vsak za enako JVkr^° vrčkov pivu- On, Aleksej uj, (30 sevecia sedel k posebni k 21 in občudoval krogle, ki se k"o° kotalile po dvorišču. Med ^^oglami bo skakal orjaški pes ’ ki je tako pameten, da bi kalin N al tudi on, če bi imel roke. hiši bosta Iva in Mela. sedeh d°lgi kl°Pi 0b k^a k° poprej nastavila aparat, k] Prinaša godbo prav iz Lju-^Jane. iVa je učiteljica. Ima, ka-katedraVij°’ St° bukolik knjig, iz Poiefih kere včasih po ves dan, ^ Pu se zvečer zamisli, kari,,, a ki gledala nekam na čisto se hodi gori in je žalostna, ji pa-potok in ribe jih ko ■ j p zveGer zarr dr! C-a gludala nekam otrV SVet' Nlulu Pa je skoraj doli - ?b Pot°ku d, / ln kadar rJ0 solze v mve rr. i ^ , 1uko je povedala služkinja in 'i’ ^lcer Pa je Mela vesela Plat^'26 r°^e anSele v belo n°’ dokler ne pride zopet čas, ko odideta v Ljubljano v šolo. Seveda se bosta obe začudili, ko bosta zagledali njega. Alekseja Miliča, dokler jima on ne pove, da se pelje k ženki Desanki. Gotovo bosta obe želeli srečno pot in sporočili pozdrave za Desanko in deco. Gori na glavni cesti pa ga bodo srečavale Slava, Berta, Pavla in druge lepe deklice in se bodo izpraševale: “Kam vendar gre Aleksej Milič in Bog ve, kaj nosi v rdečem svežnju pod pazduho?” Potem se bo vozil zopet čez toliko dežel v samo Mace-donijo. Sredi dneva se bo povrnil v domačo vas. Ljudje bodo kar obstali na ulici in bodo klicali: “Pa to ni nihče drugi kakor Aleksej Milič!” Toda on jim bo šele drugi dan natanko povedal, kako je v Sloveniji in kakšna prečudna dežela je to. Potem jim bo natanko opisal življenje na meji in v deželi, ki leži onkraj nje vse do morja. Najprej pa bo seveda šel domov in zaklical na vratih: “Tu sem jaz, Aleksej! Prišel sem. Kdo bi si mislil, da bom prišel!” Vse bo po vrsti objel — Desanko, Alekseja, De-sančico in bolnega Volka. Silno veselje bo zavladalo v hiši. Potem si bo treba natanko ogledati hišo in polje ter preurediti marsikaj — saj kdor hodi po svetu, vidi vse polno novih stvari, ki bi mu sicer nikdar ne prišle na misel. Tako je sanjaril po dolgi cesti, ki se je vlekla skoraj tik meje ob goščavi. In še sto drugih misli se je porodilo v njegovi glavi. Hitel je z velikimi koraki, dasi se mu ni prav za prav nikamor mudilo. Nasmeh na skoraj črnem obrazu je bil vedno širši. Vsaka misel je priklicala nov nasmeh. Toda namah je obstal sredi ceste kakor pribit in oči so se mu zapičile, zaprežale v goščavo nad njim. Nasmeh je izginil v hipu. Iz goščave se je zaslišal kratek oster žvižg, kakor živižg kragulja. Aleksej je bliskovito snel puško z rame in stopil v goščavo. Oči so mu iskale na vse strani. Plazil se je korak za korakom vse bolj navkreber, skoraj do samega mejnika. Beli kamen, mejnik, se je iz goste praproti dvigal nad njim. Aleksej je legel na trebuh, pripravil puško na strel in strmel predse. Saj je popolnoma razločno slišal in to vendar ni bil žvižg kragulja. Niti najmanjšega šuma pa ni bilo slišati sedaj — vseokrog le mračna goščava, v katero je komaj kje prodrlo sonce. Tedaj je počil strel. Nekje od desne strani je zagrmelo iz strašne nevidnosti in potem le še neko nevidnosti in potem le še neko plazenje po grmovju in nič več. Ležal je še vedno nepremično. Niti genii se ni. Le oči so se mu zelo razširile in roke so krepkeje tiščale puško kot poprej, krčevito, nepremično, in usta so se odprla nekoliko, kakor da hočejo zakričati: Stoj! Polagoma je priskakljala ptica, ki je poprej zbežala pred strelom, od veje do veje. Obstala je had njegovo glavo na drevesu, kjer je imela gnezdece z mladiči. Gledala je človeka pod seboj in preplašeno vreščala. Ko se ni genii, je vzletela v gnezdo, kjer so lačni, široko odprti kljuni zijali proti njej. Čez dolgo uro so ga našli graničarji, ki so zaradi strela raziskovali goščavo. Obstopili so Alekseja, ki je še vedno nemo meril čez mejo. Toliko življenju je še vedno bilo na njegovem obrazu, da se ga v začetku skoraj niso upali dotekniti iz spoštovanja in čudne bolečine, ki je polagoma vstajala v njihovih okorelih srcih. Brez govorjenja so potem z bajoneti odklestili nekaj vej, povezali veje s srobotom, naložili na ta nosila truplo in odkorakali z njim na cesto. (Dalje prihodnjič) CLEVELAND, O. — Upravni odbor Society Corporation je povabil Howarda M. Metzen-bauma v odbor, ki je to sprejel, kot je siporočil Mervin B. France, predsednik družbe na letni seji. Metzenbaum bo postal tudi član upravnega odbora Society National Banke. Kot znano je Metzenbaum pridobil lastništvo večjega števila delnic Society Corporation in se je potegoval za soudeležbo v njenem vodstvu. Metzenbaum je izrazil svoje zadovoljstvo nad povabilom v u-pravni odbor. Howard M. Metzenbaum je splošno znan podjetnik in poslovni človek v našem mestu, je odvetnik in lastnik večjega števila nepremičnin, pa tudi znan politični delavec. Tako je vodil volivno borbo za sen. S. Younga in sedaj podpira sen. R. F. Kennedyja kot kandidata za predsednika ZDA. Narodnostne skupine podpirajo M. A. Feighana E. J. Savvicki kandidira na okrajno sodišče CLEVELAND, O. — “Spoštovanje zakona in reda se mora začeti doma,” je dejal sodnik Eugene J. Sawicki, demokratski kandidat za sodnika na Common Pleas Courtu. Vznemirja ga rastoče število razbitih domov in družin. Zato svetuje večji napor za rešitev družin z nasveti in posredovanji. • | ž »($$ Eugene J. Sawicki je sedaj na mestnem sodišču že 6 let, preje je bil 4 leta državni senator in 6 let državni poslanec. James J. McGettrick za okrajnega šerifa CLEVELAND, O. — Narodna zveza ameriških narodnostnih skupin je priporočila vsem svojim članom, naj glasujejo pri demokratskih primarnih volitvah 7. maja v 20. volivnem okrožju za Michaela A. Feighana. M. A. Feighan je Slovencem dobro poznan, saj je skozi leta pomagal neštetim rojakom v najrazličnejših težavah z zvezno vlado, največ v vprašanjih vselitve v našo deželo. Ne pozabimo tega, ko bomo 7. maja na volišču! Glasujmo sami za M. A. Feighana in priporočajmo ga tudi svojim prijateljem! AD predsednik Slove nske Moške Zveze. Ob istem času kot advokat in profesor v ameriških krogih, je nepristranski in zastopa ameriško stališče v politiki. William J. Kennick je sposoben zastopati vse Slovence v Clevelandu in delati za njih napredek, kakor je delal v preteklosti. Torej, ne cepite glasov na vse kraje, ampak volite solidno rojaka Williams J. Kennicka za State Representative na demokratski volivnici na volivni dan! Odbor za Kennicka: Louis Stavanje, John Grabnar, Jacob Strekal, tajnik TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj in znotraj. POKLIČITE ZA BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Poleti smo ves čas zavzeti. Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene.___ Koruza na prvem mestu Koruza je po obsegu v naši deželi najvažnejši pridelek hrane. CLEVELAND, O. — Okrajni serif James J. Gettrick kandidira ponovno za šerifa v okraju Cuyahoga. V preteklih letih se je v glavnem dobro držal in se izkazal za sposobnega varuha javnega reda in zakonitosti. V njegovem uradu je več slovenskih rojakov, ki ga vsem priporočajo v volitev pri primarnih volitvah 7. maja! Kandittai brez napak CLEVELAND, O. _ Velikokrat volivec voli proti dobremu kandidatu zaradi tega, ker se ne strinja s kandidatom v nekaterih ozirih. Ni mogoče najti kandidata, ki bi se strinjal z vsemi volivci v svojem volivnem o-krožju v vseh ^ozirih, kajti ljudje vedno spreminjajo svoje prepričanje. Torej volite kandidata, ki dela v korist slovenskega naroda in ki vas pravilno zastopa velikokrat v važnih vprašanjih, a-koravno ne vedno! Tak je William J. Kennick, kandidat za STATE REPRESENTATIVE — državnega poslanca na demokratski volivnici v torek, 7. maja 1968, v 53. volivnem okrožju. Volivci, ki volijo v Euclidu ali pa v 32. vardi, so vsi v 53. volivnem okrožju, kjer je ime Willi-ama J. Kennicka na glasovnici. Volite Williama J. Kennicka tudi iz drugih razlogov. Kennick je bil mnogo let aktiven za napredek Slovencev v Clevelandu. Sedaj je podpredsednik Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. in član Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Je tajnik Federacije upokojenskih klubov in direktor pri Slovenskem domu za ostarele. Svoje čase je bil predsednik slovenskih trgovcev v Clevelandu, sedaj je. tudi pod- Dssitokratski klub 32, ¥arde priporoča Harclda Lausoheta CLEVELAND, O. — V torek, 7. maja, so primarne volitve, katere so prav tako važne kot glavne, zato je dolžnost vsakega državljana, da gre volit in odda svoj glas za najboljše kandidate. V 32. vardi in v 53. okrožju imamo našega dobro poznanega, zanesljivega, poštenega in zmožnega kandidata Harolda Lausche-ta. Pač ne samo zato, ker je brat senatorja Franceta Lauscheta, ampak zato, ker ima skušnje, ker je bil zaposlen v državni in mestni službi že 20 let, od 1961 kot direktor uprave mestnih nepremičnin. To službo je opravljal vestno in si pridobil obilo prijateljev. On je imel glavno besedo za našo razsvetljavo na cestah, da smo bolj varni v večerih, in tudi nakupovanje zemlje za igrišča za našo mladino in pri popravilu cest. Demokratski klub 32. varde, katerega zvesti član je, ga je o-dobril za kandidata za državnega poslanca v 53. volivnem o-krožju. Harold Lausche stanuje na East Park,.je.bil rojen na St. Clair Ave., v spoštovani Lau-schetovi družini, obiskoval je East Madison šolo, Wilson Jr. višjo šolo, Western Reserve in Ohio State University. Bil je veliko let vodja Little League in Pony League Baseball Kluba. Kandidat Harold Lausche je od svopjega rojstva član KSKJ in ADZ. Demokratski klub 32. varde poziva vse, da greste volit v torek, 7. maja, in napravite križ pred imenom Harold Lausche. V četrtek, 2. maja ste vabljeni na sejo Demokratskega kluba 32. varde v Slovenski del. dom na Waterloo Rd. ob 8. uri zvečer. Po seji bo razvedrilo. Vas vabi odbor. Jos. Ferra imela 1. 1796 za predsednika fe-dralista Adamsa, za podpredsednika pa republikanca Jeffersona. So si takoj zastavili vprašanje, ali bi se to lahko zgodilo tudi sedaj. Od strokovnjakov so dobili pritrdilen odgovor, ki se bo le izjemoma mogel uresničiti. Prvi pogoj je, da dobi samostojni predsedniški kandidat Wallace toliko volivnih mož, da spravi predsedniške volitve pred Kongres. V tem slučaju bo imel Predstavniški dom glavno besedo. Lahko se zgodi, da bi tam bili glasovi za predsednika, ki bi bil obenem tudi podpredsednik ZDA. Politični opazovalci ne oporekajo teoriji, da je to mogoče, mislijo pa, da bi mogel le goli slučaj ustvariti tak položaj, da bi predsednik pripadal eni stranki, podpredsednik pa drugi. Da bi kdo načrtno zasledoval tako politiko, na to ni treba misliti. toževali nad povečano in poglobljeno propagando. Ta je bila od začetka “kulturne revolucije” še kar znosna, od leta 1966 pa je postala tujcem nadležna, ker je prehudo vsiljiva. LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Predsednik ene slranke podpredsednik pa druge? WASHINGTON, DC. — Letošnja volivna kampanja je postala izredno hitro dolgočasna zadeva. Ako bi se zanjo ne vnemala televizija, bi bila kmalu na pol pozabljena. Zato morajo politiki preganjati čas na drug način. Nekateri med njimi so slučajno dognali, da je Amerika Humphrey« za kampanjo denarja ne bo manjkalo WASHINGTON, DC. — Podpredsednik Humphrey je srečen politik. Ima že odbor, ki zagovarja njegovo kandidaturo, dasi-ravno jo uradno še ni razglasil. Sedaj trdijo poučeni viri, da se je v predsedniškem klubu (članarina $1000) že nabralo nekaj petičnih demokratskih pristašev, ki so pripravljeni, da naberejo za Humphreyjevo kandidaturo kar 4 milijone dolarjev. Pravijo, da za to akcijo stojijo taki denarni magnatje, kot je avtomobilski Ford, glavni ravnatelj U.S.S. Blough itd. Ideja sama se je rodila že 2. aprila, torej takoj po Johnsonovi izjavi, da ne bo kandidiral. Denarni mogočniki so jo obravnavali na neki večerji, toda takrat še niso sklenili ničesar. Ko so videli, da Kennedyjev političen “vihar” ni tako mogočen, kot so pričakovali, da so se unije po večini postavile na Humphreyjevo stran in da se je Humphrey udomačil tudi na jugu kot vnet zagovornik civilnih pravic, so pa dali ideji gornjo obliko Vsi mislijo, da je glavna ost naperjena proti Kennedyjevi kandidaturi. Velesejem v Kantonu odkril kitajske težave HONG KONG. — Trgoyci od tod, ki so obiskali velesejem v Kantonu, pripovedujejo, da so bili letos razočarani tako v pogledu njegovega obsega, ponujanega blaga in njegove kakovosti. Bilo je manj vrst tekstilnega blaga, manj deželnih pridelkov in tudi manj zdravil. Cene so bile na splošno višje. Tukajšnji in tudi evropski o-biskovalci velesejma, ki so se na poti domov tu ustavili, so se pri- • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! Male Help Wanted Porter Wanted Full-time porter, 5 to 6 hours daily or part time. Stop in or call 361-9398 any evening after 6:00 p.m. GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave. (89) Moški dobijo deio Čistilec Polna zaposlitev, 5 do 6 ur dnevno ali delna zaposlitev. Oglasite se osebno ali kličite 361-9398 vsak večer po 6. uri. GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave. (89) ženske dobijo deHo Iščemo žensko za čiščenje uradov, 6 dni tedensko. Mora razumeti angleško. Na E. 67 St. in St. Clair Ave. Kličite EN 1-6678. (88) MALI OGLASI V najem Štiri čiste sobe zgoraj, z garažo, v Collinwoodu novoporočencem ali starejšim, brez otrok. Kličite 681-6010 po 7. uri zvečer. (85) Pozor! Iščem Slovenko, priletno žensko, da mi bi bjla za tovarišijo, ker mi je umrl mož. Živela bi v mojem stanovanju z lastno sobo, delila vse udobnosti. Kliče naj na telefonu 481-9752. (851 V najem Oddamo 3 sobe in kopalnico, spodaj, zadaj, na 6018 Glass Ave. Kličite 391-0073. — (24,26, 29 apr) Avto naprodaj Ugodno prodam dobro ohranjen avto “Volkswagen 64”, z nizko miljažo. Kličite 268-2888. (—86) FRANCOSKI IZDELEK — Slika .kale jrancosko jet lovsko letalo Mirage, ki doseže dvojno brzino zvoka, v letu, oboroženo z vseh vrst orožja. Sobe se odda pet sob se odda, zgoraj z garažo, starejši dvojici brez otrok in živali, na 17817 Delavan Rd. Kličite 531-1538. —(87) V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, na 1053 E. 71 St. Kličite 361-0989 po 4.30 popoldne. (86) V najem 3 in pol sobno čisto stanovanje zgoraj, s kopalnico se odda mirni in čisti osebi na 1200 Norwood Road — Kličite 361-5584. _______________________ -(85) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinski hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720. —(86) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 Kar z očmi bi jo rad pogoltnil, ko se — brhka kakor srna v Zali — suče po hiši, kadar pospravlja po večerji. In za ves svet ne bi hotel imeti njegovega srca v sebi, ker vem, da trpi, da peklensko trpi, kadar jo gleda takisto! No, dobro!” Nekaj časa potem Tinče še pristavi: “Mi vsi, ljubi moji, se vedemo časih, kakor bi ne bilo Boga, in vi, gospod, kr nas kličete semkaj v Zalo na love, menite tu in tam, vsaj tako se pripoveduje, da Boga res ni! Nikar, nikar, ljudje božji! Bog je in, kar je najbolje, Bog je nad vse mere pravičen! Sedaj pa vam ne iz-pregovorim ni besede več. No, dobro!” Vsi smo pohvalili Tinčeta in njega povest. In gospod Andrej je dejal: “Dobro, Tine, tvoja zasluga je večja nego Jexnačeva! Rajši sem te poslušal nego onega in lepša je bila tvoja povest!” “Vsakdo živi po svoja,” se ra-jezi Jernač izpod Skale; “ali če bi bil vsakdo tako dobrega srca in bi vsakomur vse odpuščal, kje pa bi cesar jemal svoje vojake? Tedaj bi bili vsi ženske in drugega nič! Pri tem ostanem!” “Še vedno je prezgodaj,” se oglasim jaz, “da bi že sedaj šli poslušat. Časa je še dosti in kaj početi? Sedaj si ti na vrsti, žalostni Miha! Pristavi svoj lonec k ognju in razkrij se >nam kot zakonski mož, o katerem se itak pripoveduje to in ono." “Ne branim se, ne branim so,” se odreže Miha, “a ijapačna je misel, da bi bil pri vas na preji in da bi ob tem ostalo suho moje grlo. Natočite mi rdečega vina, CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE,' FOR SALE LOMBARD^! BEAUTIFUL. CAPE COD 4 Bedrms. 2V4 baths, Firepl. dining rm. Fam. kitchen new built-ins. First fl. fam. rm. 2 car gar. full bsmt. landscaped. Close to schools. Best possible location* $34,000. By owner. 62f7-5414 (86) HOUSJ/HOLD HELP CI3ILD CARE Elderly wo)-letnice žrtev 1,3 i Grčaricah in Turjaku. 22. — Trgatev na Slovensk' ^ pristavi. OKTOBER 26. — Oltarno društvo pri Marij' Vnebovzeti priredi Kartn® zabavo v šolski dvorani. Zace* tek ob 7.30. 27. — Podružnica št. 25 praznuje 40-letnico svojeg3 obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu-Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD "J Recher Avenue priredi POS3 HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda sv<» jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek o^ 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v’ SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub prired' martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskeg3 zbora Jadran v SDD na Wa' ! terloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalneg" | dne pri Mariji Vnebovzeti šolski dvorani ob 3. popoldni 24. — Dramatsko društvo 1 zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party ^ Seventh Thanksgiving CeF' bration in Slov. Nation3 Home, St. Clair Avenue. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slovi"| poda svoj jesenski konvert ' SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. ZA SLAVJE — V Panami prihajajo dekleta na nekatere plese v posebnih, doma izdelanih nošah z bogatim okrasjem in našitki. Slika kaže dekleta v taki plesni obleki v Panama Cityju. MLADA MOČ — Mladi Vietnamec pomaga v Saigonu zbi' rati posnetke za poročevalske službe.