CT- *o Prodno, poglejte na ft\ % naslova u dan, ko I Vi * \pote6e. V tohČMih I spi ^ uijm cen, potrebuje l & lovanje. Skušajte imel o "i vnaprej plačano. No. 114. - fitev. 114. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JUNE 15, 1943. — TOREK, 15. JUNIJA, 1943. VOLUME LL ~ LETNIK LL ■A wmj XKt KOT--- I 2na dan doUraf«. x I C 'GLAS NAHODA*' I rO POŠTI NARAVNOST NA DOM ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA GLAS NARODA LisisW^skihtdelftvcerv Ameriki. ■ii—.l - gmmrni Omm MUlit »t tttfc. 1 Ml » F razbitih več vojaških vlakov. Pri tem napadu 90 bili izgdMjeni trije rUski aeroplwni. Ob i sitem času je sporočila moskovska radio postaja, da so nemški aeroplani bombardirali Saratov, v«žno industrijsko mesto okoli 450 milj jugovzhodno od Moskve. Protizračni topovi in napadalni aeroplani so večino aeroplanov pregnali, le »nekaj jib je priletelo nad -mesto in so vrgli nekaj bomb. Okoli Orela se bodo v kratkem pričeli vroči boji, kajti Nemci na ta krat fronte pošiljajo močna ojačenja. Is govora predsednika Roosevelta V teku svojega govora, naslovljenega dcftegatom konference za prehrano, je predsednik Roosevelt podal naslednjo značilno -izjavo: "Naš končni cilj je laihko o-enačiti r zgraditi hočemo zase in ea v&e drug« ljudi tak svet, da bo imel v ltfem *j»ek (posameznik priložnost, da svojie življenje v miru dokonča, da koristno dela in vsak toliko, da krije svoje in svoje rodbine neposredne potrebe. Svet, v katerem se bo mogel družiti s prijatelji, katere si bo izbral; kjer bo imel svdbodo misli in vere, in v trenotku smrti zavest, da bodo njegovi otroci in otroci njegovih otrok imeli iste mo-žnofiti" ; v • Četrti laški otok zavzet nji manjši italijanski otok. Lampione, ki senahaja med Tunizijo in Sicilijo. Lampione je skalnat otok 8 milj zapadno od Lampeduse. Na otoku se nahaja samo ena zgradba, nemreč svetilnik. Radijska postaja v Maroku ^ naznanja, da je bilo na Pantel- * leriji, Lampedusi in Linosi vje- ] tih 18,000 osiških vojakov. j AmeriSki bombniki so yčeraj bonibardirali letališča pri Gar- 2 biniju in ■Cataniji na viahodni ^ strani Sicilija. Otania se na-11 haja Ob vzhodnem obrežju Si- £ cilije^ Gerbini pa ofb železnici, 13 milj zatpadno od Catanije. j ' Trije osiški aeroplani so se * dvignili v zrak z letališča pri J GeifoLniju, toda so jih bombe iz A ameriških aeroplanov uničili. Ameriški bofrftmiki so tudi v!1 zračnem boju uničili štiri nem-'1 ške MessersAmidte. — * s Dramatična je bila predaja ' Lampeduse, ki se je podala1 angleškemu letalcu Sidnevu * Cohenu. Sgt. Cohen, ki je bil 1 na napad ne m poletu, je moml 1 prišla*! na Lampedusi, ker mu 1 je požel bencin. Italijanski po- < veljnik »mu je ponudil predajo. < Cohen si je dal napolniti svoje tanke, nakar je zopet odletel j na M«Jto, kjer je svojemu po- , veljniku naznanil, da se je Lampedusa podala. t Armada bo zmanjšala vojaške nahrbtnike za invazijo Washington. — Dosedanje sflmšnje v Severni Afriki in drugod so pokazale, da težak nahrbtnik ovira vojaka pri invaziji in zato so vojaške oblasti pričele misliti na to, da se vojaku, ki se vežba za invazijo zmanjša breme, ker se mu s tem omogoči, da čim uspešneje uporabi svojo spretnost in izurjenost v vseh ozarih. 1 Dosedaj se je eestq pripetilo, cb so vojaki nosili fc seboj do sto funtov težke nahrbtnik^ v kateri'h je bilo vse, kar je bilo potrebno iza boj in za kopanje obrambnih wfcopov na sovražni zemlji, toda, kadar so morali pri inv»diranju preko-i raci ta kako glolbokejšo vodo, so mnogi utnili, ker jih je pri plavanju ovirala teža nahrbtnika. Vojaški izVedenci pravijo, da so Japonci že uvedli to novo tehniko pri četah za invazijo in Američani so opazili, da so nekatere japonske čete imele s seboj samo nekaj najnujnejših priprav, ko eo inva-dirale kak kraj. Nekateri japon ski vojaki pa ao spi ob bili napol nagi, ter so v pasu okrog ledij nosili potreftmo municijo ^ in pa n«kaj riža. AmeriSki vojaki seveda ne bodo sledili temu zgledu, , la te dni predafvanSfc princesa a iz Jave, ki bo podala sliko žen-i skega sveta v njeni defceli, — - mlada princesa se piše, Raden Ajoe Widjojoatcuodjo. [tako mladina različnih narodnosti 2ft>liža med seboj, kar bo i-I melo najlepše uspehe za brat-j sko medsebojno čutenje, katero , bo vodilo do stalnega miru. I Mnogi drugi vojaki iz mesta New Yorka so v svojih pismih izrazili željo, da se mladina v Združenih državah bolj zbliža ■ med seboj na plemenski podlagi, da ne bo toliko rasne nestrpnosti, Vojaki spoznavajo sedaj, ko so skupaj z različnimi narodnostmi v bo ju rn tstFideaie, da je potrebno najprej zbližan je raz-, ličnih narodov in plemen in še-1 ' le potem se lahko gradi temelje demokraciji in stalnemu I miru v bodočnosti. I Vojaki poudarjajo pogosto, , da se jih v šoE ni učilo dovolj o potrebi bratskega čutenja, > d<^ drugih narodov, ter da se 1 mora v bodoče gledati na to, da bo mladina vzgoje vrana v tolerantnem duhu, v poštenju in v preprosti človeški dobrobo- > tnosti, da se tabo kolikor mo- ■ goče zajezi tisti nesrečni in-1 sftinkt grabežljivosti In lako-- mnosti, ki povzroča toliko gor- > ja in krvolitja. Službujoče vojake skrbi mir tz pisem, ki jih pošiljajo fantje svojim domačim iz razn% front, je razvidno, da so vsi naši fantje prepričani, da je zmaga zaveznikov gotova stvar. Opaža pa se, da mnego vojake skrbi, kakšen mir bo sklenjen in če se ne bodo morda ponovile napake, ki so bile zagrešene po zadnji svetovni vojni. j > "Mi smo v veliki nevarnosti,' la ponovimo napake, ki 6mo iih zagrešili tekom zadnje po-j fojne dobe," piše »ameriški vojak iz Severne Afrike. "Ame-j rika se je borila že v mnogih I pojnah, da zagotovi iu brani blagoslove demokracije. N a žalost pa je vedno popustila, ta dar je prišel mir. "\Zapadla je stanju apateti-5ne brezbrižnosti, katera . je podrla vse, za kar so se naši rojaki boqili. Potrebno je to-rm; da ved rži mo v tem ozirti Suje^nost v mišljenju naše mla-le generacije. "Mladini je treba vliti duha strpnosti ter zdravega in-ternacionalizma, in razumevanja pomen« demokracije in svobode ter volje do žrtvovanja vsega za »te cilje. Velik del Hitlerjevega uspeha v Nemčiji je pripisovafti temu, da j« mladino izšolal po svojem brezobzirnem načrtu in načinu." Pismo tega vojaka vključuje sugestijo, da naj se v izobraževalnih središčih ali domovih prireja razprave, debate, dra-matične vprizoritve, itd., da se Nacijski cirkus v Varšavi Naciji so pokazali tekom te vojne čudne in nepojmljive strani svoje barbarske nature,, ki je prevlečena z venirjem nemške kulture. V Varšavo, kjer so zagrešili strahotne zločine nad prebivalstvom belega in židovskega plemen«, so pred nedolgo privedli cirkus, kakor bi se hoteli norčevati iz Obupnega stanja in iz žalostne tragedije poljskega naroda, katerega pravijo, da morajo nni-jčiti in raznaroditi. Toda Poljaki, ki vodijo proti , nad jem podzemsko borbo, so ' dali Nemcem razumeti, da njih > Busch cirkus ne bo dosegel u-! s peha, kakor ga ni dosegla > brezmejna brutalnost, ki je po-! ■ stavila nemški narod v 1t»č bar- j , bariizma. Izjava, ki jo je poda-1 , la podtalna organizacija naj ■ (Poljskem, ko je prišel tja cirkus, je sledeča: '"Mi ne bi posetili nemškega L cirkusa, pa ee (bi nastopali v ^ njem trije najvišji berlinski bu/foni: Hitler, Goering in I Goelbbels." 1 pirja, radi česar je tudi bolj - poceni, a okus tega krompirja - je slaft) in tudi začne kmwlu gni- > ti, če ni takoj porabljen, vsaj 1- tako trdijo mnoge gospodinje. Krompir gnije — na trgu pa ga manjka New York. — Nakupovalci sočivja in sličnih živilskih produktov pravijo, da nov krompir, ki ga dovažajo iz južnih držav, gnije v tovornih vozovih, ker ODT ne dovoli, da bi se rabilo vozove g hladilnimi napravami ali refrigeratorji. Mfoenje nakupovaloev je potrdilo poročilo poljedelskega departmenta, katero navaja^ da krompirja iz Floride in drugih južnih držav precej gnitja. Atlantic Commission Co. je! izjavila^ da je morala odkloniti več voz novega krompirja,' ker je (bilo "več kot osemdeset odstotkov gnilega. ! ODT (Office for Defense Transportation) je p repo veda-' la raibo hladilnih vozov za krompir in sliono sooivje zato, ker primanjkuje te vrste vlakov ali vozov, vendar pa so na-kupovfelci in drugi, iki imajo vpogled v probleme prevoza živil mnenja, da ni bilo potrebno tako stroge omejitve glede uporabe teh Vozov. Gnitje krompirja pomeni, da morajo odjemfclei plačevati visoko ceni in včasih ni moč krompirja niti «a visoko ceno dobiti. Nekateri trgovci s sočivjem kupijo krompir, ki je bil oči vidno isibran j® kupov gnilega krom- WASHINGTON PRIČAKUJE PROTEST DELAVSTVA Washington, 13. junija. — Vladni in drugi krogi v Wa-shingtonu pričakujejo direktnega protesta in zahteve od strani delavstva, da se prekliče protistavkovna predloga, ki je bila preteklo soboto sprejeta v senatu, ------—— .. Organizirano delavstvo se j (bo brezdvomno obrnilo naravnost na predsednika Roosevelta in aahtevalo, da vetira predlogo, ki je namerjena proti delavskim pridobitvam zadnjih let pod Rooseveltovo administracijo. Preden je predloga predložena predsedniku v podpis, mora bati podpisana po podpredsedniku Waliaceu in pred-sedevatelju zbornice Rayburnu. Ako ne bi hotel predsednik podpisati predloge, tedaj lahko postane po desetih dneh vseeno veljavna. Na ta način bi se predsednik ognil podpisanju J predloge, ki bo, ako bo uveljavljena, vzela delavcem pravico, da z oklicanjem stavk zahtevajo povišanje plač ter izboljšanje delavskih razmer, itd. Ta vojni zakon bi veljal za vse tovarne, ki služijo vojni industriji, pa če so pod vladno ali privatno kontrolo. Ameriški letalci nabili Japonce na Kitajskem Chunggking, 14. junija. — Ameriška letala so napadala in bombardirala močne japonske •postojanke v severnem dehi province Kiangsi, kakor se glasi poročilo iz glavnega s bana ameriške letalske službe na Kitajskem. 'Na važni japonski prisrtan in letalsko ibarao v Nranchangu so i spustili ameriški letalci več kot 1 sto bomb. Ameriška letala so se [vrnila nepoškodovana. * New Delhi. — Britski bombniki tipa Blenheim »o v nedeljo napadli in bombardirali japonske pozicije v Kale Val-' ley v zapadni Burmi. V soboto • pa so ameriška in japonska l letali' napadla. Mandalav. Zuerich, 1. junija. (ONA.)— 'i Nemška oasniška age nt ura D. ) N. B. poroča danes, da je novi l.poslanik hrvaške imrijonetne - vlade prispel' danes v Rim; to j j je bivši hrvaški minister za . notranje zadeve, Ante Nikšic. Nemci se z dvignjenimi rokami predajajo angleški tančni posadki v Tuniziji Odkar so Japonci napadli Pearl Harbor, je bilo potopljenih 300 japonskih ladij in podmornice so jih potopile polovico. Mrs. Roosevelt brani moralo WAAC organizacije "Washington, junija. — Mts. Roosevelt je danes nsa svoji novinarski konferenc i razpravljala o morali žensk in ■ deklet, ki služijo v vojaški ženski pomožni organizaciji "W. A. I A. C. v Severni Afriki. Predsednikova žena je označila govorice, ki se širijo okrog o spolni nemoralnosti teh službujočih žen in deklet, kot na-cijsko propagando. Dejala je, "Američani nasedejo nacijski propagandi, kakor otroci.'' "Bavno te vrste propaganda," je dejala Mrs. Roosevelt, "se je širila vsepovsod po Kanadi in Angliji, kjer so tudi . šušljali okrog,. da uganjajo ženske v vojaški službi prostitucijo in zagrešujejo nemoral-1 nost v spolnem oziru." Novinarji so jo vprašali, če ' se ona strinja z idejo, da ženske ■ službujejo preko morja in ona je odgovorila, da se s tem strinja. K temu je tudi dodala, da r potrebujemo dvakrat toliko » žensk v naši armadi, kakor jih - imamo sedaj. Napovedala je, ■ da bodo ženske obvezno vpokli- ■ cane, ako nastopi potreba za to. * Washington. — Pred senatno zbornico sta sedaj dva predloga, ki se tičeta ženskega vojaškega službovanja in sicer bi se potom enega sprejelo e WAAOS v armado, drugi pa bi " dovoljeval ženskam službujočim . pri WAVES, da gredo preko 1 (morja. Nižja zibornica je že odobrila zadnji predlog, katerega je 7 predložila kongresnica Ma.rga-1 ret Chasse Smith (rep. Maine). Ko je bila že enkrat prej ta zadeva pred zbornico, ee je vnela a huda- debata, to pot pa je bila e predloga sprejeta brez vsake 1- debate. 4 __ ' v , L- , li da so nosili akrito orožje, ki je H vključevalo nože, revolver in o celo sablje — dva črnca sta bi-n la zabodena s pravo sabljo —■ , kje so študentje dobili sablje, n s katerimi so napadli črnce, ni i, znano._____ jj OWI odpuBtU "barona" Luccija Washington.—J"Baron" En- zo Lucci, katerega so žigosali ! antifašisti, da je bil član faši- i stične stranke v Italiji, je bil 3 odstavljen kot čten Prekomor-'< skega štaba urada za vojne in- ; formacije. j. List "New York Post" je' due 20. maja prinesel posajen • članek, v katerem je bilo obelodanjeno,, da 'bo OWI preiskal ozadje "barona" Luccija. Zdaj je naznanil George Barnes, pomožni direktor OWI., kateremu načeljuje Elmer Davis, da , italijanski "baron" ni več na plačilni listi vojnega informs icijfekega urada. j Barnes ni hotel podati nobe-l nih podrobnih podatkov o preiskavi in dognanjih, toda preiskava je oči vidno prepričala .uradnike OWL, da Lucci ni pravi človek za službo, ki mu je bila poverjena. Urad je Luooija vposlil 4. maja in nastavljen je bil r*a glavnem stanu prekomorske agencije v New Yorku. Prvotno je bilo namreč nameravano, da se Luccija posije v Severno Afriko, odkoder bi po radiju oddajal v Italijo in v Francijo a-merisike vesti in propagando. Plemenski spor med mladimi študenti Newark, N. J. — Tukaj je prišlo pred par dnevi do šestih pouličnih spopadov med belimi in črnimi višješolskimi : študenti. Posledica tega je bil, da je eden 15-leten čmc podlegel ramam dobljenim med pre- • te pom, trije pa so bili ranjeni ■ tako, da so jih mora?! odpelja-l ti v bolnišnico, ) (Policija, ki je bila poklicana šestkrat, da ustavi spopade* je mnenja, da leži vzrok sovražnosti v nedavni športni tekmi vi-- šje šole, radi katere so nastali med študenti in njih prijatelji i spori, ki so končno privedli do e aktualnih spopadov z orožjem o in z drugimi predmeti. a PoTScija je aretirala osem • fantov, kateri eo bili obtoženi, 12 JAPONSKIH LADIJ POTOPLJENIH Mornariški urad naznanja, da so ameriške podmornice na Pacifiku in na Daljnem Iztoku 1 potopile 12 japonskih ladij, med njimi en rušilec. Poleg tega so poškodovale še štiri ladje. WAaOPA- ^ IHw I«fk ..-:- . ■ * »p j -^ww^r-- '•GLAS NARODA" mi i ......— O«,* M« rnMUt n kr FaMUHit Oompaaj, <▲ Corporation) Frank Stkrn, FMtfdtnt] Iyfiae Hode, Tnuanr; Joseph Lapsfan, 8m. fSM« rf imiam «C tt* corporation and addresses of abort tfflon: »• WJBT JJtt BTRBBT, NSW XOBK, N. X. ■« • « 50th Year .~~ ~T * rn ■ ■ ■ m ama*e=ag=s=== ■■■iss <*•£■ Karoda- li 1mm« erwry dy leapt BatvrOart, Buaiaji Botaeriptlon XauCy 9* us Mmrtlmmmt m Atnmjnt - ' -'i ■ » ■ — i i i i l. ' ii ■n.'' Za erto leto valja Hal m Ameriko In Kanado M.—i ss pot lata «•.—} aa Mtt lata UJ0_ -|»N«r York 9 cafe lato 17.-; sa pol leta fpj#. Za innomirt 10 aa calo lato 17.—; m pol lota $8.80. "Olaa Naroda" Uhaja vaakl dan laricmfl sobot , nedelj ln praanlkor. IjLAČ SAMQDA", U£ WWX l*Ui STMJBT, NEW 10KK U, N. V Xefaptoeae: C&eisen S—IMS TUESDAY. JUNE 15. 1943 RAZGLEDNIH Piše Ann* P. Kram SLOVAKI SE ZBLIŽUJEMO 111 kar je povedi, je bilo tako in kur je ppvetial je bilo U*ko dobro povedano, da so navzoči iih koncu njegoyega govora vstali ter mu dtelali ovacij^ in ko je zapustil dvorano, so ga zopet spremljali vzkliki in odobravanje ia*yzočih. {jfailmore je dejal, da on, kot radijski komentator* vidi v zakupiš je duevnh novic, ker to je I pač njegov /posel. Ker pa na radiju nima tolike svobode izganja, l^kor na odru, je jasno, da se izraža jasneje in določneje z odra In izrazil se je jaspo, ko je dejal, da bi ljudstvo moralo posebno paziti nato, da bi ga slišali v Washington u, ker ljudska beseda ima svoj vpliv tamkaj . . . knela ga je v slučaju bataljona Otona Habsburškega in imela ga bode v drugih perečih vprašanjih, katera bodo morala (biti rešena tako, da bo naša znaaga res zmaga ljudstva in ne zmaga skrite reakcije. Omenjl je zadevo jugoslovanskega Mihajloviča in članek, ki ga je prinesel rewyorski I "Times" v nedeljski izdaji. V tem slni&ju, je rekel Gailmor, bo morala naša vlada odločiti koga bo priznala, ali ljudstvo, ki se bori proti nasilstvu oku-! patorjev in za svobodo, ali Mihajloviča, ki pravi, da čaka nekje v goraib, da bo ob pravi priliki zbral svoje sile in pomagal zaveznikom udariti na sovražnika. - G^ikuor, ki inu je položaj v Jugoslaviji dobro znan, je poudaril, da je Jezeče fin nas, ljudstvu, kako se bp odločijo v jugoslovanski in drugih sličnih zadevah. 'Mi, ljudstvo, -moramo skrbeti, da se ne bo v Jugoslaviji ponovila sevemo-afriška i-gra morda tragedija Španije. - "■Speak up!" je ponavljal govornik navzočim, če "hočete, da ibo vaš glas upoštevan!'' Oovomik je dejal da prihajajo sedaj iz svojih lukenj, v katere so se poskrile po Pearl Haitoorju, podgane, ki se pripravljajo, da udarijo po ljudstvu. Fašisti so postali predrzni in se niti več ne skrivajo aa masko patrijotizma, niti se jim ne zdi več potrebno se zavijati v ameriško zastavo. , Značilna je bila njegova primera zmage na Panteieriji" s porazom ljudstva oziroma delavstva, proti interesu featerega je bil sprejet v senatu isti dan proti stavkovni zakon. Konferenca je sprejela veo resoluciji, med temi tudi resolucijo jugoslovanske divizije, v kateri je bila izrečena aabteva, da se naša vlada v Wasbing-tonn izreče v zadevi borbe v, Jugoslaviji. To je bija epa uaj-krepkejših izjav, ki smo jih Jugoslovani dozdaj naslovili na pristojna mesta, kajti v njej ni nobenega ovinkanjta., pač pa določala in jasna zahteva, da se nam enkrat pove, če naša viada namerva priznati Mihajloviča ali ljudstvo, ki se 'bori brez prestanksa proti osišču. Tako .se govori 1 Zrdaj bo moral spregovoriti jasno (besedo tudi nas Narodni srvet. Če so fbomo preveč oklevali in preveč flbali, me bomo dosegli nič. To posta ja z vsakim dnem jasne jše in napredek Vseslovenskega kongresa v New Yorku se je pokazal predvsem v tem, da je delegacija razumevala vprašanja, ki so danes najvažnejša in jih je temu primerno skušala c/bravnavati in rešiti. Ni namreč dovolj, da samo kažemo na sito naše slovanske delovne pesti, pokazati moramo včasih tudi na našo pamet, sicer se nam lahko zgodi, da bomo razočarani Ihie 13. junija se je vršila v iManliattaa Ceujtru konferenca Vseslovenskega -kongresa tukajšnjih Slovanov in udeležba je jbila vzlic soparnemu vremenu tako lepa, da je bilo očivi-dno,da i/deja večje in tesnejše' sloge med Šlpvani ni zgolj že-' Tja posameznih ljudi in skupin,! ampak je našla svoj odmev tudi v širših pastah slovanskega ljudstva v Ameriki. Jugoslovani smo bili posebno dobro zastopani. Imeti smo 68 delegatov in delegating, tako da so nas menda samo bratje' Cehi nadikrilili za enega dele-! 0§«ta. Kar je bilo uvaževanja' vredno je bilo tudi dejstvo, da' smo bili Slovenci precej dobro zastopani. Bil je tam Prank Kerže, L. Mute, F. Megiic, T. Bertok, Jos. Zavertnik, h- Za-ikrajsek, A. Cvetkovič in pod-I pisana. Da ni bilo vreme "tako ! soparno bi nas bilo najbrž še 'več in marsikdo je pa tudi izo-' [ stal, ker je hotel poseliti t(Sk)-H Ivanov" piknik. 'Med gosti ali onimi, ki so prišli na konfeern-' co kot opazovalci, sem opazila dr. Čoka in (proti koncu konference Toneta iSiiblja. Morda je bil še kdo, a se naši slovenski mizi ni javil, s^mi pa ga nismo opazili, ker smo imeli s konferenco dosti dela. ( Predsednik Vsesiovauskega kongresa «a Xew York ostane še nadalje ^Latko Balokovič. Jugoslovani smo našo repre-zentacijo jali narodnostni odbor" spremenili jl toliko, da imamo sedaj devet članov v odboru— tri od vsake narodnosti. Poleg tega imamo tri. članice v žeo-skejn bd§eku> ki j£ bil organiziran na konferenci ter tri člane v mladinskem odseku. Meni se je zdelo posebno vu-žno to, da so se organizirale v odsek ženske vseh slovanskih skupin, ki so vključene v Kongresu. Ta odsek bo lahko skupni organizaciji veliko koristil, ker ibo gotovo sodeloval z mladino in ženske smo takoj določile, da bomo prirejale od časa do časa sestanke, ki bodo služili medsebojnemu spoznava ju in Zbliževanju, češka skupina je bila prva, ki je povabila vse o-stale članice odseka, da pridejo 7. julija v Češki narodni dom, 331 E. 73rd Street, ter pripeljejo s sefroj še 4ri*ge slovanske ženske, da bodo prisosiovale seji tega prvega ses^nka* ženskega odseka Yse slovanskega kongresa Sestre Čehinje bodo pio seji pogostile udeleženke. — Želeti je, da bi iprišle tudi Slovenke na ta sestanek. Ne bo nobeni žal, če bo prebija večer med temi -zavednimi slovanskimi ženami in dekleti. Sestanek bo ob osmih zvečer. , Med govorniki na konferenci je bil tudi znani radijski komentator William S. GaUmor KUHARSKA KNJIGA; 9 Recipes §f Ali Nations RECEPTI ySEH NARODOV Stane samo m* ■ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 621 strani*3BI Recepti so napisani v angleškem jeziku; pofiejcod pa so tudi v JerUra naroda, ki mu je kaka jed posebno 7 navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sasimajo za kuhanj« in »• hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in % S» ^ ^NaroČita pn"-S KNJJGAROT gLOVBNIC PTTBLISHING CO 216 West 18tfa Street New Yoric ll, K. Y. INVESTIRAJTE V \MJfBIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVING? BONDS in STAMPS A !-—-- Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, da se poslnxujejo — TTNTTED STATES oziroma * CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno 1 _ £*u ~ j x , j r. HA^SQWei PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B RAT SKA, DE LA V g g A PODPORNA USTANOVA Sprejema moške in žeiuke v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. Claostvo: 62,000 Premoženje: $J Qt500,Q0Q.0Q i -J |£ » .. ■ ■i j Za pzje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ - --- - Glavni stan; * 2657-59 S- Lawpdale Ave., Chicago, IJL I VESTP KOMU POMAO-AT1 AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. Nova medicinska odkritja > Wa (Overseas News Agency). •x v . (Nadaljevanje.) ; Podtalni oaioopLb "Le Franc Tireur" prigovarja ženam, .naj demonstrirajo proti mobilizaciji svojih mož za prisilno delo, ter jim svetuje, naj se s silo upro policiji. "Kadar se pojavi polioija pred vašimi vrati, ni jam treba odpreti vrat j prisilite jib, da vam zlomijo duri (ako si bodo drznili to storiti) in dvignite ves okraj, da izbruhne revolta. Odrešenje je blizu.Pierre Vienot, bivši francoski minister, ki je nedavno pobegnil v da se pridruži D« Gaulle-u, je dajal, da so deporta*aje franco »k i h delavcev imele posledico, da isk. Želimo Vam obilo razvedrila za /asa Vašega bivanja med nami, ter srečen povrntek na Vnš dom. V Ljubijan*?ki provinci ji čajem, da, okupatorska oblast pod raznimi pretvezami konfiscira slovensko premoženje. (Društvo "Emona", ki so ga osno-' v ta namen Italijani, to premoženje prevzema in ga potem prodaja dalje, oziroma z rijim razpolaga. ; AT kolikor je ta vest točna,' nri zdi potrebo, da povda-j rim, da soseda j in bodo y bodoče vse te spremembe pose-j sti iin premoženja neveljavne. Naj. opozorim, da je jngoelov. vlada iqjbjavfla. x>oseben zakon za te slučaje. Po tem zakonu so proglašene za nične in neveljavne vse premoženjske spremembe, ki jih napravi okupatorska oblast sama neposredno, ali če se svrše posredno pod si«lo razmer povzjK*čenih veh prizadetih. Jasno je, da so neveljavne vse kupne pogodbe in vsako razpolaganje s premoženjem, ki ga je konfi-scirai okupator. ISSovenci naj se torej v načelu popolnoma izogibajo vsakega poslovanja in stika s takim .premoženjem- Ce ga kdo knipi ali drugače prevzame, naj tio stori v namenu, da obvaruje svojega sena rodn jaka večje škocle, naj upravlja tako premoženje kot vesten, pošten,! začasen gospodar, ki bo premo- [ ženje (izročil prave^iu lastniku kal^cnr hitro bo to n^ogope. Naj-; odločnejše svarim vse Slovence pred vsakim drugačnim postopanjem in prosim, da tudi v tem oziru pokažemo popolno narodno zavest m disciplino. Tako_t(pdo najpravilneje slavili dveletnico -okupacije, ki mora v našem narodnem razvoju zginiti bre? sleda. (JIO.) — Nemci in Italijani «o prjJ^jili vsak svwije slovesnosti ob drugj a^le^nici,. odkar so okupirali našo domovino.. Ntenjci «o ponovil ob tej priliki sw>i9 n^PPiino la^, je Slovenija pray ea prav jamska dežela, samo nemško misliti; čutiti in goyoriti n# zua na-rocJL, k-d v njej živi. Ponavljali so tfrožaie, kako bo. kij^kasti križ pobi| vsakega, ki ne živel in delal kot Nemec. V Ce-iovcu so ob istem času obsodili 25 koroških Slovencev na smrt in slovesnost nacistov je bila Spravljena po njnbovem okusu. .» Na vse to in na italijansko opereisko, sramotno hinavščd-Ha v, Ljubljani Slovenci odgovarjajo kiatko in odločno,: ilJoba ,okupacije> luzdelitve in anefc&ije Slovenije po Italiji, Nemčiji in Madžarski bo Šla v slovensko in svetovno zgodovino kot spričevalo nemškega, italijanskega in madžarskega nasilja ir barbfir-jstva. * -- ■ Slovanski narod ni priznal in ne 'bo nikoJi priznal niti ane-; ksije, «Oanovitve Ljub-lj«wke? aiiti kak« cUnge razdelitve ia pordjanz^je&ja slovanskega ozemlja. Slovenci se nikdar ne bode. nehali boriti in upirati okupatorjem in vsem nasilnjkoni, dokler ne dosežejo popolnega osvobojenja vsega svojega narodnostnega ozem- - . . . - ploven« vidijo in pričakujejo svojo fiošitev v obnovljeni Jugoslaviji ter zaupajo v zmago zavezniškega orožja, ki bo prinesla tudi našemu malemu narodu s^ofbodo in trajen mir. Dve letna doba okupacije je danes še doba našega mučeni-štva, ki je po sovražnikovi kriv |di izkopala nove nepremostljd-' ve propade med nami in roparskimi t=oeedi. Večji del te dobe je minil. Že je na vidiku čas, ko bodo 4fočeš nočeš okupatorji čutili na svojih plečih usodno posledico sv o ju h zločinov nad Slovenci. (Pot slovenskega naroda bo šla naprej in navz&or v novo rast in moč aa čast in ponos slovenskega imena,- za poveli-čanje in proovit jugoslovanske države in za dobnobit i>n bla-arostanje vseb dobrih ljudi. To je naš odgovor in naše stališče. Sedaj pa še mado o-pozoriio. — - - TUESDAY, JUNE 1943 ^ t » ' • ■ ^Ttiifois UD -jtryrsa mfftMifet*m—\ I Kratka Dnevna Zgodba II ivsavee MQpgi I i c n i sio vcnsk) m otj^ Odlični slovenski možje sebao aktualen » in lepe zgodovinske igre "'Linharda" ki jo je »Danilo i-nsceniral, ne morem nikoder uprizorita. Te kepo pozdravlja Bohi&jec." , Skii se aii, da to pism^o kaže tudi vsaj detoraa zmotno sodbo Petrovo o lastnih spisih. Kako je sioer tako naobraženi mož zašel v to usodno Emtftof Mislim, da se ne motim, ee sodim, da tako: nekoč so mu preveč laskali, potem ga preveč odbijali in y nič devali. To ga je naposled s trlo. Ko je dr. Opeka odložil od-nosno pod p ritiskom * mladih' moral odložiti uredništvo "Donna in Sveta*' ki je dobila list, v roke nova struja, so neka teče nas starejše enostavna prezrli in odrinili. Brez skrbi — kd.or infe kaj povedati in Čuti v sebi mjoei dovolj, bo svoje prej ali slej, na tem ali drugem mestu že povedal. Peter pa je ; bil t: da j v gloriji. V Marjani-j&au so priredili izvol jenim slo-| vesno pojedino, veliko večerjo. Dr. Opeka mi je kratko za tem bridko iin jedko pripovedoval: ; "Trinajst let (brž je rekel tri-k najst, dasi bi sedaj priseči-ne ' mogel) sem urejeval li^t, pa me niso povabili. Sicer ne bi to .so lahko vedeli. A vsaj ta-' ko taktni bi naj *bili, da bd mi ' kako l>e>edico rekli. Pač pa je bil taan Peter Bohinj, c, vse 1 Marijanišče jim je popljuval." Ur Opeka, velik humorist, ki rad slika kakor vsi humoristi ' i zelo živimi in krepkimi bar-i -vami, je namreč Petra kaj rad 1 oponašal, kako med govocje-* njem venomer pljuva. Tudi razn? anekdote o Pet m izza ča-' sa svojega nredovanja je rad ' pripovedka!. Postno jawio, se spominjam tiste o povestih zrafcitastim m slepim junakom. Pride Peter nekoč k Opeki. "Kakšna sreča prinaša trbe v ' lijubljano, Peter?*' — Peter PETER BOHINJEC (Nadaljevanje.) Med najvažnejša iJohkg^eva ebe, besed za svoja čustva, za bol in ra- , d ost srca, ki je povest preživelo in pretrpelo, jo preihtelo ali presmejalo; vse tisto, k^r je pač povedal, a od daleč ne tako, kakor bi bil rad, kakor bi bil moral; povedal je vse le z bledimi besedami, ki so ko-maj daljen .odsev, islaboten odmev tistih, ki so živele in gorele v srcu, a jih jecljajoči je- . zik ni ntogel povedati dovolj jasno, dovolj lepo, trdo, hladno pero jih ne zapisati dovolj jas-nežno ali dovolj planite če.. Zato n*u obširne povesti niso uspele kakor kratke črtice v u#vonuv in v "Domu na Svetu". Tudi pilil ni. Brez tega pa bi moral biti genij da bi bilo vse kleno zrno, vse suho zlato. Vsa bridka tragika zadnjih časov Rohinjčevega življenja j odseva w pisma, ki ga je pisali leta 1910 "Vrtčevemu" ured-j niku, župniku VSojlon, in ki elo-J ve: > 1 "Pfreeej Ti nisem govoril na Tvoje pisemce. Vzrok je bil, ker sem premišljal, ali bi se spet posvetil mladinski literaturi. Povem Ti namreč, da so irte Cankar, (Izidor) in consortes deoeia izpodrinili, da nimam nikamor pisati; tudi ''Vrtec" je bil med njimi, dokler nisi Ti sprejel ( uredništva.. Je p®5 preveč ' ritarstva tudi, ali še več pri mladrih. Za denar se napise ali natoči dosti vade. Tudi učite! ji-pisci me do^edno ignorirajo iz političnega sovraštva in tudi kot kritiki njojaja izbranih spisov so se pokarali skrajno fanatični, fofoenein pa omejeni in naivni. Zato sem skle-t nil takrat, .za mladino ne vpč 1 pisati. Kraiču seea poslal lep spis o hruški 4f«bnioi, pa ga ni spravi v Vrteči —v poslal sem ga "ftwtiil^bu'?.-.- je fe dve teti od! tega — pa ga še do dan^ ni prinesel. Pa sem u-r ver jen da bi tudi močno prijal. Tako vidi«, da človek izgubi veselje. Vead&T mislim še pisati, pa zase. Tak*> sem letps »Jbral šmairnioe svoje (slovenske) , ki eo jih ijudj« zelo radi podušai hodili še is dragih fa-ra, a ordmarijaifc jjji ni potrdil. - Pa kaj bi našteval!* 6aj še rajgi prinaša nem J 5ki prevod Jeršetov, kakor moja fevirno povest. Tadi moje-' J ga "fitemjpiharja" ne igrajo • skoro nikjer, dasi je »daj po- Sedaj $n Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci*faši" tičnega vpada v domovino I «Ko smo šli v ; | morje bridkosti" i Spisal REV. KAZIMHt ZAKRAJ&EK Velez^iiii^y^. knjiga o razmerah in trpljenju nažaga aiaroda v stari donunini.^-Do-st4 naših rojakov se še vedno pe zaveda v polni xaetri, kake -strašne stvari m se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dia-la jasno in pregledno sliko o stripih dogodkih, ki so ^prpmemJd lepo in cvetočo Slovenijo f eno samo veliko bolečino, ki peče, žge m jmm naš elovensiki nanod na njegovi lastni zemlji. - -«af f v ,?rr' l H I S Knjigo lahko naročite pri: KWIOAHNISLOVENIC PUBLISHING \ COMPANY 2X6 West 18th Street New York 11, V. Y. 1 Važno za naročnike I'oleu ita-Uov* je raivUUio dm kda imate plarann naročnino. — P" frteviiwa pomeni mewe, dru^a itan in tretja pa leto. »a uaju prthra niti- nepotrebnega dela in stra-;kov. Vas prosimo, da skušate pra toraano narotntoo poravnati. Fo-iljito naročnino naravnotU nam ali j« pa plačajte m*—"" ta*fc>pniku v Vaicn kraju. Zastopnik bo Va» iiro^il potrdijo za nlažano naro- ---- čnloo. California: San Francisw. JacwL Lausliiu* Colorado: PoaUo. Peter Culls WalseDburg, M. i. Buj^* Indiana: ludianapolis: Fr. Markieh Illinois: Chicago, JocieiJib Bex&i* Chicago, i Fabian (Chicago. Ch*-ro In Illinois) - Juliet, Jennie Bajnbich La Salle. J. Spelicb Maaeontab. Martin Doieiu: North Chicago in Waukegan, Math Warwek Marjland: } Kitzmiller. Fr. Vodopivec Michigan: Detroit, L. PJani^r* Minnesota: Obdsholm, J. Lokanlcb Ely, Jos. J. Peshel Erdeth. Louia Gi^ute Gilbert, Louia Vessel Boandup, M U. Pan tan Washoe, L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Oowanda. Karl Btrnlaha* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Pater Bode* Ohio: Barberton, Frank Troha® • Cleveland, Anton Bobek, Charles Karllnger*, Jacob Rem Ik Gtrard, Anton Narode Lorain, Loala Balant, John KnmSe Voungatovn, Anton Klkelj Onpa: Oregon City, J. K obi a r VwMflni**: Bessemer, John Jevnikar Conemaugb. J. Brexovec* Covertiale in okolica, f»tMpiei Export, Louis SupanSiP* Farrrfl, Jerry Okorn Forest City, Math Kamtn*. Frank Blodnfkar Greenabnrg. Frank Novak Homer C|ty, Ft- Fjeranchak Imperial. Venca Paldcb Johaatown, John Polants* Krayn. Ant. TaotelJ , Lucerne, Frank Ballocb Midway. John Žust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jo van Wisconsin« Milwaukee, West AlHa, Frank Skofc* ^gfSUi. Joseph Kakež* RnHt Bprtogm. loots Tanchar* Dtamond villa, i Joe BoHeh (•Zastopniki, »rf imajo poleg imena *, CO upravičeni obiskatj tudi ilrn-ge naselbine v njih okraju, kjer je kaj ceiafrair wcwiJwMhJ * ta^ta^w'tTirwM, ySrtnMikr*liMili ^pS^^-rprara' Z nvS* Massacre zaliv na Attu, kjer se je izkrcala ameriška armada, ki ie unčila jap. armado. ZNIŽANA CENA \ tsL koračnico * SOLDIERS OH PARADE jKar ieU, da ae Mm bolj rax&iri pa PIANO HARMONIKO .i prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. Kopriviek uredil z založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35c' Dva komada za II centov. Naročite lahko tudi pri: SLovenic Publishing Ca New York 11, N. kakor mu je mogoče, ter siaj ima dovolj časa za dobavo. 3. Pregledajte vse naprave za ogrevanje, bencin, premog ali -gas tako, da boste dosegli največje rezultate. Izgledi da bi se moglo nabaviti nove naprave, so*slabi, zato se morajo obstoječe držati v jiajboljsem reda. Rekrutiranje novih dijakinj za bolničarke. 'Ako se število dijakinj za bolničarke v tej deželi to leto 'ne poviša do 65,000, bo Ame-jrika ogrožena v pogledu njenega zdravstva. * Tako nas opozarja nrad zo vojne informacije. Deklica, ki se odzove pozivu za dijakinjo bolničarko, prevzame važno vojno opravilo. Ona oprosti s tom drugo i zve žbann bolničarje za delo v oborožene sile in pomaga k bffcjši preskrbi bolnikov in ranjencev doma. Istočasno se vsposablja za lastno povoljno karijero. Tfe 'bi bile ohrakrene tudi one deklice, ki nimajo denal*nih sredstev, eo bile ustanoivijene iz privatnih in javnih fondov razne štipendije- Ona mlada . dekleta, ki imajo na tem mte-. res naj se obrnejo na "Stodent . jMurses," Box 86, New York, X. Y. pismeno. j;Kako je racionirano: j Sladkor — Kuponi št. 15 in 1 16 iz knjižice st. 1, eo Veljavni -ivsak za 5 funtov sladkorja za -j vkuihavanje, zaoemši od '24. e maja. ii Bdeči kuponi. — Bdeči ku-k. pon J ostane v veljafvi do kon-< a ca junijni Rdeči kupon "K stopi v' veljavo 30. maja. , Modri kuponi. — Modri kuponi K, M, so stopili v ve-i Ijavo 24. maja. - Nova velika predstava. i (Ries Stevenš, slovita mezzo- 0 sopranisfcka in Deep Krver - Bovs bodo gostje pri Gersta Blanca Carndval radio pro^ra- 1 mu v snedo 16. junija na. radio a postaji WARC ob 10.30 do 11. - zvečer. Igral bo tudi orke«ter ,'50 godcev pod Morton Gould. 'da bi odprli žaikelj in sortirali j kn>verte.'' In diugi mornar: "i£o se nam je približal tanker da nam da bencin, nam je pri- I na-el tudi pošto za tri intsece. j, Kapetan je odredil, da smo j prosti vsi, razven onih, ki neobhodno morajo biti na dolž- 2 nosti, da bi lahko čitali pošto , lin na njo odgovarjali." T OPA podaljšuje rok za modre 1 kupone. 1 \ Da ibi olajšal naval nakupo- ' vanja pri kraju meseca, je OPA 1 podaljšal rok vrednosti modrih I kuponov, G. N. J v knjižici ku- ^ ponov žt. 2% do 7. junija. Pr- 1 votna velljava je bila določena do 31. maja i Istočasno je bilo odrejeno,]: da bodo naslednji trije modri : kuponi K, L, W, stopili v velja-1, vo '24. maja in bodo v veljavi!; do 7. julija. S tem, da bo vseh šest kuponov (veljavnih skozi dva tedna, od 24. maja do 7. junija, je u-rad OPA želel doseči to ,da po-(trošaČi ne kopičijo svoje kupo-■ne v pričakovanju da se vnd-| nost kuponov spremeni, tem-*jveč da jih lepo razdelijo skozi j tedne veljave. Urad je tudi • opezoril gospodinje, naj ne u-1 porabljaj kup>one št. 15 in 16 [ iz knjižnice št. 1, da bi dobile i sladkor za vkuhavanj^. Diru go va žno naiznanilo je, da bo kupon št. 18 iz knjižice št. ! 1, stopil (v veljavo na 1 . ju-inija za naikup eneora para čev- liev. i I i'Pripravite svoje domove sedaj L|za prihodnjo zimo. a! (Prihodnja zima bo ena od L. i najbolj kritičnih period te vojne za milijone civilnega prebija valstva, ako kdo že sedaj ne ^ podvrzema potrebne korake in • se pripravi z& hladne dneve. . Tako jOtpozarja urad za vojne a informacije. Prebivalstvu se priporoča, da podvzame sledeče korake: 1. Instalirajte potrebno, i da bi varčevali s toploto in se za-^ varovali mraza ter tako varče-g vali tudi z gorivom. Glavna . sredstva so: inzulacija, dobro zapirana vrata in okna in slič-no. • 2. Naročite premog takoj in o dajte trgovcu možnost, da vam ^ dobavi blago v taki obliki, ta- kega tipa an v taki množini, ] (Upaan, da se je Peter v tem' motil; saj bi bilo tako po<četjej tako nizkotno malenkostno, da ga po moji sodbi ni mogel za-gj 4Šiti najslaHši slovenski li-terat.) Še 4'Duhovni Pastir" ne sprejemal več mojih pridig. Kiti pridige »e znam več nare-' d iti;" je radihail z bridk^etjo iH ves potrt. I Tako so m a zaprli vse duri.' Enih mtu niso mogli zapreti: duri v večnost. Skozi te je od-• sel v šest in petdesetem letu, v starosti, ko umiirajo veliki možje pri nas Levstik in^Aeberc. i ' Odše! je prerano; ni nam pove-( dal še svoie zadnie besede. (Nadaljevanje prihodnjič) ( -t -: t 1 ----*—1 ( Domača fronta ! --- i Kakšne vrste informacije si želijo vojaki , (Hrana in pdšta imaita naj- , večji vpliv na moralo eet in v mnogih slučajih bo vojak ali i mornar rajši prej prečita! svojo1 poste in šele potem bo jedel. Vojaki imajo najrajši, ako jinl od doma pišejo, kaj se do-J ma godi z njtfiovo dražimqp>| potem radi kaj slišijo o svojih' prijateljih, posebno onih, ki 6o pri vojakih boijSMn Taz-i polo^njem ker je dobil vesti od : dooiiia.' * Neki mornar je dejal: jj "V bitkah vršimo svojo dolž-| nost in najrajše o tem sploh ne : mislimo raeven da em»'bili v : njih srečni.1 Želimo se odpoci-[ ti. Naenkrat žnjete, da je pri-| šla pošta. Kakor na iglah ste, : dokfer »ares ne izgieda, c kakor da ne morete dočakati, § j THE NEW ENCYCLOPEDIA of I g N MACHINE SHOP PRACTICE ^ Spisal taksni profeMf u StovcM ^ o ^ N -' ' - ■ ' FocBmgo M meh«- ^ o H^^^P^Hh^HB) mond dtbMlitQr ^ KM'MMtWl&Mi^^^^BiM toJMf0- Xa seliks V m knjiga popisuje In o fl LSSfjsfž: I O iW^SS^mamm ' natanko, kar f*1 p iWwmfflMmm * 00 r^Wp^T wmmm Pojaanaje Tpocm- ^ . I ■jWaag^^pMpeaBgBB bo stn- fn ^ |HH| sS?5S; H in rlsbb ere «tr. a Cena,|LjW:^ Ne dede na to, ali ate We prfetoifc. Vam feo 1» Wf* g ■?flo,koriaf^l>p Try ^^ nabite Jo.pyyB«, r,q SLOVENIC PUBLISHING COMPANY «16 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y pljune zadovoljno pogodrnja:] '^Povest sem ti prineseL" — '4 Izvrstno I Kratko aii (kxlgo 1' — Peter pljune. "Pet sto strani." Doktorju postane vroče. "Ta je pa dolga." — "A je nekaj posebnega." — "Posebnega? Izbornol" — Peter pljune. ; "Junak je namreč mutast." — "Biavo, Peter! To bo tvoja najboljša povest, ker tvoji ju-, naki govoriti ne znajo." — Peter pljune male užaljen. — "Veš dcaj, Peter, ti si mnogo petjgval, daj ,napiši be povest 6 pet sto stranmi, katere jtmak bo potoval oko;i sveta, pa bo mutast in slep." — Peter je že enkrat zaničljivo pljunil, zavil povest, ki jo je bil na mizi razgrnil in jo je užaljen odnesel em pisal v vse slovenske liete, vsi sa me vabili in prosili, naj jim kaj papišem. Zdaj so mi predali vseh zaprti. Ko smo se dajali z Ljub-1 janča mi zara d i " moderneT * sem jim napisal odgovor in ga poslal mariborski '' Straži'r. Spis je bil že stavljen, kar so v Ljubljani o njem izvedeli in takoj ukrtniH. da ni izšel. iifr .1 *. r«. - or 1 >' Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. * TUEgftAJyjUNE 15, lfttf ... V.V.: V--jp > - Vojaki rdeče armade napadajo sovražne postojanke v dolini Kiibana. tla je vlada enodušno sklenila, i azveljaviti vse naredbe, dekrete in odloke anti-semitskega značaja, ki so obstojale v Jugoslaviji v dobi neposredno pred izbruhom vojne.. i "Taki ufcrepi so nasprotni duhu liberalnih tradicij naše zemlje/' je izjavil predsednik jugoslovanske vlade.. ' Jugoslovaija razveljavlja proti*idovske zakone. (JIC) — Jugoslovanska vla-da je {obvestila svetovni židovski kongiies, da je sklenila razveljaviti vse proti-židovske zakone. Predsednik jugosolv. vlade. Slobodan Jovahovič je izjarvil, I katera, je bilo poudarjeno, je obrodila hvalevreden sad Tudi v drugih zavezniških I'državah je bilo obhajan je zavezniškega dneva zaznamovano s paradami, demonstracijami in javnimi govori. V New Dethi, v Indiji so marš i rate aaiieriške, a«*gleske, ! kitajske in domače čete. Rav-F nb tako je bil daif združenih I narodov praznovan po drugih •večjih Indijskih meRtih. V Kairu je bilo ob piiliki tega dne velik** veselja, kajti lan-s ko- leto ob tem času so bile; Rommelove čete blizu Aleksan-drije — letos pa v ujetniekih taboriščih. JTudi na Kitajskem so bile wSlike demonstracije in parade po za zavezniškimi zastavami okrašenih ulicah. Govorniki so ljudstvo pozivali, naj se vrže s podvojeno silo na delo končnega obračuna s sovražnikom- Molitveniki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. NEBESA NAŠ DOM (6tev. 415) ln*er ' Cena $1.— RAJSKI GLASOVI (Ste*. 355) InCer. v be- lem celoUdu; 384 strani. - Cena $1.— Angleški: KEY OF HEAVEN Fino vezano; prvovrstna Izdelava; v umetnem usnju Cena $1.— ^^^^ i- lai0®8, i i j gs ^ Slovenski: KVIŠKU SRCE (Stev. 415) 2^4X3% InCev; 224 etranL Cena 75c RAJSKI GLASOVI (fitev. 408) 2%X4 ln*e; 255 strani — VrterH St. K rižev Pot Cena $1.50 Slovenic Publishing Con ipany216 W. 18th St., New York 11 VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. POMANJKANJE MESA V NEW TORKU V newyorskih mesnicah na debelo ni bilo danes skoro nobenega mesa in mesarji na <žro-1 jbno so prodajati odjemalcem t meso, ki so ga de imeli v zalogi od sobote. Nekateri so si nabavili koncem tedna dovolj zaloge, da bodo lahko polagoma zadovoljili svoje odjemalce za tekoči teden. - j I Oovedine £koro ni bilo dobiti nikjer in dragega mesa tudi ni 'bilo veliko na razpolago. Vzrok temm sta dve strogi regulaciji OPA in sicer znižan je cene mesu na debelo, in pa odredba da se pridrži 45 odst. vsega govejega mesa, -da bo vlada tako imela dovolj mesa za vojaške in lend-lease potrebe . Mesnice na debelo so koncem tedna prodale kolikor so mogle mesa svojim odjemalcem da eo se na ta način izognile znižanju cen na mesu, ki je že -bilo v zalogi.; Orae mesu pa bodo znižane tad i za konsumerja za približ no 10 odst. — to se pravi, kadar bo New York spet dobil normalno zalogo -mesa. Nekateri mesarji so mnenja, da bo vaelo okrog tri tedne, pred no bo mesto imelo normalno zalogo mesa —^normalne v smislu vojnega položaja seveda. Dan združenih narodov praznovan v Rusiji Moskva 14. junija. — Danes ie bil v Moskvi uradno praznovan dan združenih narodov in to z velikim navdušenjem. Zunanji opazovalci so smatrali to še en korak bližje tesnejši slfcga združenih narodov. , Xtisti so p rine s?j_izjave o zavezniški pojoči "Rnsiji in posebno o lend-lease pogodbi, KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Kern) — Vezena knjiga Orna B - Govedoreja Spisal R. Lecvart. 140 strani • atikaml. Cen Knjiga o dostojnem vedenju 1U strani C«u M eenlw Mlekarstvo Spisal Anton. Pbtc. S allkamL 198 strani. — Knjiga M mlekarja In Čarom}« v sploSncm. Cm H wrtw Obrtno knjigovodstvo 288 Hran L esana. — Knjiga Je namenjena ▼ prrf vrsti aa stavbno. nmetao ta strojno kljuSav-ulčmrstro ter lrleatHvarstTo. Gena - a 11 n Ako naročite knjigo, priložite k naro-Oln V. S. oziroma Canadian Money Order sa omenjeno svoto. Manjie §vote, lahko pošljete v D. S. ununkah po 2. oziroma S cente. II II-fl-- Malenkosti SpUal Ivan Albreht Cena 75 centov Pingvinski otok Spisal Ana tole France Cena 91*— Veridicus Spisal Pater Kajetan Cena $1__ Zločin in kasen Spisal F. M. Dostojevski - ; DVA ZVEZKA ' . , » - Genm $3.— Živi izviri Spisal Ivan Mati«? Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski knjtternostt, kajti v v nji Je v trinajstih dolgih po-l glavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih I početkov ▼ starem slovanstvn do današnjega dne. 13 poglavij — 418 strani V platna vemano r_ Osn» SL— Državljanski priročnik . (V slovenKlnl) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški driavljan. Cena M centov Andrej Ternovac Spisal Ivan Albreht Cena M center Belfegor Spsal Artnr Bernede Cen 19 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cam M centov LETOS IZŠLA Ko smo šli v morje bridkoeti _ Spisal Rev. K. Zakrajše* Knjiga. pripoveduje,: . kako Je Hitler nastavtjal Umattioe in ranjke in pripravljal "■trup" sa Jugoslovane In njihovo dr-two Se dolgo prej kot Jo Je napadel. Knjiga je t platnu veaana in ima 207 strani. Cenn «24« Listki Spisal Ksavar Mefiko; 144 str. __r Cena -H ecntov BiiiB drtavljanl mj aaraOJa knfflOeo — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" ? tej knjigi so vsa poJasnHa la aakonl aa naseljenca. ______________ Com SS eentov Knjiga je poeebno pri* vlača* lcot darilo za mla-j deniča, ki se zanima za' naravo AMERICAN ^m WILD PP LIFE V knjigi Je na tan fino popisano tiv-I Jen Je posamesnlh Hvali, livečih na suhem, v morju ln v sraka, tako da ibo vsakdo, ki ljnbi naravo ln njeno pastTo ttvslstvo, knjigo bral s velikim saolmanjem, ker bo v njej naM mar* slkaj Is ilvljenja divjih SivaU, ttr mn dosedsj ie nI bilo snano. Prvotno je bilo nameravano to velik« delo ifdatl v petih knjigah, toda Je sledpjlč iasia v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrCenJa prlnaia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AHE-BldKE DIVJAČINE. Kajigo bo s ail tkem krni loves, kar navaja In popisuje vse tivaU. Id Jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; Camer, kar so popisane Hvali, ki na polju koristijo aH Škodujejo ter sled-nji« rfti^ ker so v knjigi nsitet« VB« RIBB, KI JUVE y AMKRlftlTIH VO> D AH. Poleg poljudnega popisa la. priprt* dovanja ▼sobuje knjiga SSI SUE (la-UgtnflJ); S slik t naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ten 77S •tranL Velikost knjige je S s g iatev. Eajiga opisuje sesavra, ptUe, rib«, kn-«o |n ti vali. Id aa ravnotaka aa s^cm kot v vodi doma. — Veaana Je. v modno platno « sla Umi Črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENQ: Sedaj $3.80 NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda tie WEST 18th STREET Kew Tork 11, 1 . i "Spoštuj očeta!" se glasi božja zapoved. , Ali sveti Izi- 3 dor naj mi odpusti, da aeiu očetu nasproti molčal in tiho prenesel najhujše gorje, ki more zadeti nesrečnega človeka da , nisem branil »vete katoliške vere, kateri sem vdan z dušo in ^ telesom, z vsako kapljo s^oje krvi! ^ Nerad se je porrui rit. Iz daljše nego ve govorice pa ne iri je odkiilo, da ga ^re^anja strah pred smrtjo. C'e «ik> ahafi nad Švede, ka mi je 'bila smrt! Ali v s?ta-ro«ti človek nerad umira!Pobem je še. pristavil: "Kdo bi | le vedel ostane li to posestvo pri mojih ljudeh! To je, kar ! me skrbi!" Cnno je gledal predse, končno pa se mu je le izvila beseda iz ust; da nri hoče iztočiti posestvo. Zahteval je od mena obljube, da Visokega nt zapravim, ne zadolžim in ne zajun. Vse sem mu obljubil. . -i Nato je izpregovori: "Nekaj ti rečem; Tajcarjev ee boj!*'. Tajčarje smo imenovali takrat tiste, ki so se 'bili privlekli iz Nemškega v nase kiuje ter nam odvzeli najboljše kmetije. Zopet je pričel: "Ta zarod poznam, je požrešen, misli, da je več, ko smo mi, in naše zeniije je laoen. Kjdor ž njimi ne laja, ga raztrgajo. Da jim goltanoe zamašim, te oženim in Tajčarko boš vzel, da ne bo imela nemških otrok. Ees je, zemljo vedo najbolje obdelovati. Tudi tvoja mati je bila nemškega rojtrtva in gospodinja tudi ni bila slaba, dasi me je rada yzila." a I Svoje oči je uprl v me. "Upaan, da se nisi kam zapre-j del!" Prav s repo in z napetim obrazom me je opazovali "Ženil se boš, kakor bom >az zapovedal in kjer bom jaz hotel."i Zopet je stresel težke -klet\ ine okrog sebe, a ppčaei«e je potola-J žil, ko sem mu zagotovil,, da nistni imel z nobeno žensko opta-viti in da je njegova volja obenem tudi moja volja. Prav ciste resnice mu nisem povedaL Sosed beljak J jo imel hčer čednega življenja in čednega telesa. V cerkvi kadar je gospod Karel Ignacij (ojznanjeval božjo besedo, so sej tu in taim najine oči lovile in ujele. ; Če etva se srečala, je ra-J da izpregovorila prijazno besedo, ali pregrešnega ni bilo med nama. Na vse to mi je oče š razodel, da se je z Jeremijem Wul-• ingom ze dogovoril in sicer radi hčere Margarete, kater» je imel iz drugega svojega zakona. Pristavil je: "Takoj ko > o požeta pšenica, krem ta 7. Lukežem na pot. Dtve težki prašičji gnjati in pogačo, vzameta s sabo, da ne prideta praznih J rok k Jeremiju Wulfingu. Noč preveč ne govori. Tvoja beseda ibodi: "Polikarp moj oče, 'bi rad vedel, koliko in kaji bi se dobilo a. Nočem da bi prišlo Visoko v ^ezike, če bi iz rvsega nič ne bilo!" Tako «tm bil odposlan na pot v Davoe,, ker čtoveku, ki naj živi na kmetiji, ni dano, aa bi izhajal brez svetega zakona. . Dva dni pozneje je bila pšte-nica požeta. Ko sta bili spečeni dve lepi pogači in afarani dve najtežji gnjati, sva se odpravila z Lukežem od doma. Vsak j>e, nosil bisago, v nji pa gnjat in pogačo, da sva bila obložena kakor-tovora« konjiča. Za pasom mi je tičal moj samokres — sa motne steze niso bile tiste dni nikjer varne in dosti izpridenih l.iudi se je klatilo po njih. — Lukež pa je opasal sabljo, kakor so jo nosili kolvdnikL. če so jezdarili od vasi do vasi. Dolga ta pot mi je še danes v živem spominu in tudi občutkov še nisem pozabil, ki so mi takrat navdajale srce. Ženi te v je potrebna in tuda jatjo resna reč. Ni torej čuda, če so me, mladega človeka, .spremljale različne misli upanja in pričakovanja. Pa se ni bilo ničesar iizpolniljo in praiv brez vsakega uspeha sva z Lrakežem nosila gnjati in pogac-o v Davoe. Na celi poti nisva imela posebne sreče. Že, v Poljanah, ko sva jo zaviila okrog cerkve, sta stala pred župrnSčem osed-lana konja in gospod Kaivl Ignaoij se je razgovarjel s cer-f k ovni kom. Naša fara jo bila obširna in težika, tik domače cerkve je imel duhovni oče skrbeti še za šestnajst podružnic, katere so bile raztresene po pogorju. Gospbda Karla Ignacija smo se bali in neradi smo ga srečavali, ker je bil vedno pripravljen iz pregovoriti trpko besedo. "Kam pa vidva!" je vprašal. Luikež, ki si je >b il klobuk ošemaiil s a-vetlim nakitom, je takoj odgovoril da greva v Davčo k sorodnikom. "Tako tako," se ie zasmejal gospod župnik nekako porogljivo. 4'Morda gresta pc nevesto!** Ko mu nisva ničesar odgovjorila, je še vpil: "Prav, drugače ne bo reda ®a Visokem! Tvoj oče, Izidor, m pa novo župnišče, ki še danes ni plačano, mi napravica skrbi. Gospodar Polikarp za letos še ni pddal izpovednega listka; tisti pa, ki je bil oddan za lansko leto, je bil ponarejen. Ze »vidim, da ga bom moral naznaniti na škofijo. Le povej 11»: Hudačut je zoba! ponarejene izpovedne listke,, Godelli jih pa ne bo!'* J ; Ukaaal je cerkovniku, da je peljal konja pred cerkev; sam pa je vzdihoval: "K sv. Jakobu na Jarčje bndo moram z obhajilom, kar Je hruda pot!" Kri mri je zalrla obraz da sem bil podoben rdečemu maku. Sitno sem občutil sramoto, ki sem jo pretrpel radi očetovega i »[povednega listka. Vedel sem, da oče ne Ibjodi k maša, vedel, pa nisem kje je dobival od leta do leta listke; sedaj mi je pa gospod povedal, da je oče oddajat ponarejene iistke. Kaka s amota, n vse to je slišal tudi oerkovtnik, ki gotovo raznese po oeli fsri, kar je ravno čul, tako da pride hiša na Visokem v uajaUbK sloves! ----- — — - (Nadaljevanj* prihodnjič.) O vprašanju invazije Balkana Zračna oporišča v Istri in severni Italiji bi bila ogromne j v anosti, ker bi ogrožala vsa srednje in vahodno evropska ' industrijska gtiedišča od Gradca do Dunaja, Pešte,, Brna ■in vso oblast poljskega "Bu-hrja." Eumunskia petnolejska polja bi bila tako blrao, kakor je iz zavezniških letališč v Several Afriki do Turina. Prenos industrije iz zaboda na vzhod ne bi mogel več rešiti nemške industrije pred uničenjem. Invazija Balkana in ' srednje F.vrope bi bila mnogo j cenejša, ako bi dobili kontrolo nad Jadramskim morjem. Slovenska in madžarska rev-1 'nina sta oddaljeni od Jadranskih pristanišč le s 50 do 80 mHj širokim pasom kraškega masiva. Od tam se razprostira , nepretrgana ravnina prav do i,dunajske kotline, vzdolž Odre : pa s« odpira pot v Šlezijo. [j: J59avezniki ibi našli vojsko j . in gospodarsko premoč »v kra-. jih, kjer žive zatirani Sloven-. Hrvati, jSrbi dn Albanci ob . obali ni v njenem zaledju. Jad-l ransko morje je idealna pomorska pot za prevoz bencina iej ,J Bližnjega vzhoda. Iz Trsta do j Tripolisa in Haife, kamor to-, d i jo petrolejske cevi iz Mezo-,potawekih vreicev, je komaj l| 1.700 milj, polovico manj nego 1 :z New Yorka do Gibraltarja. To so ogromne ugodnosti, ki bi I odtehtale vse teža«ve te opera-ei.ie. V začetku leta 1918 je Nemci i a ustavila britanske in francoske vojaške sile v severni i F ranči ji. Riteija in Italija sta bili premagani, Srbija, Bumuni ja in Bolgarska pa sta bila za- - sedena. In vendar so se komaj ■par mesecev po porazu Bolga--Jri,ie zamajale vse fronte v srednji Evropi, in končni poraz je . prišel skoro čez noč. Iste mož-* ti osti hitrega poraza Nemčije bi se mogle pojaviti, abo zavez-t .niki temeljito izkoristijo VBe - one ugodnosti, katere bi jim nu % tfflTa invazija Italije. <(JIIC.) — V svoji številki j od S. junija prinaša "Ohmstian Science Monitor" članek Roberta Wertheimerja, v katerem govori o Italiji kot vaza!ski dr-' žavi naclstjov. Olanek obravna-' v a tudi vprašanje i nvazije ev- ■ ropske trdnjave preko Balka-na: •"NUjvafžnejfea pot v »osrčjei Nemčije je Jadransko morje, toda dokler sta obe njegovi o-bali italijanska in jngoslovan-skk, iv rokah .sovražnika, te poti ni mogoče izkoristiti. Ko pa bodo zavezniki imeli nadzor stvo nad vzhodno obalo italijanskega škornja in svoboden dostop v Jadransko morje, bodo držali v rokah ključ do vse centralne Evrope. Ko bodo imeli trdna oporišča v Apuliji, jim bo pot skozi Otrantsko o-iino odprta, in alko okupirajo Krf, ibodo mogli pošiljati tudi velike pomorske kd>nvoge fV severno Italijo. Krf je otok, ki je prehajal iz roke v roko, ka-terega so .B^eonti vzali Bizan-tin^p»r a.Turki Beneian^m, je I največji Otok V Jonskem morju.,* Bavn6 tipko važen je za kontrolo Jadranskega morja .kotita za srednji del Sredo, 'zeirtekega morja. 1 Jadransko morje je podobno jezeru s površino jezer Huron I in Michigan skupaj. Dolgo je 500 milj, a široko 100 milj. V Otrantski ožini se zožuje na 44 jmfilj. Italijanska obala je rav-|na, precej nedostopna in nima dobrih pristanišč, raz>ven Be-ria, Brindisija in Ankone. Jugoslovanska obala pa je (bogata izvrstnih lufc — na stoji ine je krajev, pripravnih za iz-ikrca^tanje na otokih in na celi-.'ni. Otoki Vis in Lastevo, ter •.pristanišče Split, Zadar, Šibe-j nik in Snšak štejejo med naj-■ ugodnejše kraje za izkrcanje. Jugoslovanska obala je gora-t ta, kakor tudi vse njeno zaledje. ka se spenja proti severa t do alp^e prepone, ter do dn-. najskega kotla, a na v&ho