Številka 223 Trst v pondeljek 14. avgusta 1905 Tečaj XXX m- IzfcaJ* r idi oo nedeljah in Drmznikih oo 5. an. ob ponedeljkih ob t. ari natn). f^Mmltif iteriike se proaaiajo po S mow6. 16 stotin k f mncfib tooatarnao ▼ Trstu m okolici. Ljubljani. Gorici 3aljL Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru. Sežani Sabrežini. No vem mestu itd. i)flaee \m naroebe sprejema uprava lista -Edinost", uiiea (Mirflo t*aistti it. 18. — V radne are so od 2. pop. de I. sveder. — Cene oeiasom 16 st na vrsto petit: poslanice jsmrtsice. javne zanv&ie in domaći oeiaai po pogodbi. — TELEFON itev. 11»7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost1' za Primorsko. V edinosti Je moč t Ikroinlaft snaia ta vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ni -■aročbe brez doDoaiane naročnine se uprava ne ocira. 7 si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NeframkovMa l>isna se ae sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galatti 18. fNarodnl dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik consorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna ltonsorcij« liata „Kdinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatti it. s 8. Poitno-hranllnlžnl račun št. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku Preiskava o kapitulaciji Port Arturja. DUNAJ 13. Komisiji, ki se je v Pe-trogradu sestala v svrho, da preiskuje vzroke kapitulacije Port Arturja, je posredovanjem ruskega ministerstva za una-nje stvari in ruskega odposlanstva v Tokiju storila pri japonski vladi korake, naj bi ista začasno odpustila na Rusko vjete ruske generale Smirnova, Folka, Bjelega in Nikitina, da jih komisija zamore zaslišati kakor priče. Kakor je sedaj slišal list »Sin Otešestva«, japonska vlada ni v to privolila; izjavila je pa, da je pripravljena na častno besedo popolnoma odpustiti na svobodo omenjene generale. Generali Fock, Smirnov, Nikitin in Bjeli so prejeli baje iz Petrograda ukaz, naj dajo častno besedo, da se ne bodo bojevali več proti Japonski ter naj se povrnejo na Rusko. MIROVNA POGAdANdA. Ruski odgovor na japonske zahteve. LONDON 13. Iz Portsmoutha javljajo od 12. t. m.: Ruski odgovor je bil izročen Japoncem danes ob 9. uri 35 min. pred-poludne v arzenalu mornarice, kjer so se sešli ruski in japonski pooblaščenci. Odgovor je sestavljen na angležkem in japonskem jeziku. Zborovanje se je na tood-godilo na popoludne ali najkasneje na jutri; na bodoči seji podajo Japonci repliko. S tem je izcrpljena pozitivna vsebina poročil, ki so do danes zvečer dospela v London. Ni dvomiti, da je, do sedaj znana lista zahtev, v celoti resnična. Gotovo da so laponci kakor glavno stvar zali te val i otok Sahalin in vojno odškodnino, oboje je Rusija odklonila. Je-li že ta odklonitev definitivna ali ne, se ne more predvidjati. Japonski odposlanec Matsumoto je izjavil, da se Rusi jako motijo, ako mislijo. da ne bodo Japonci vstrajali pri teh dveh točkah. Ako bi baron Komura v teh dveh točkah odjenjal, tedaj bo javno mnenje v Japonski tako silno da ga umore. Ker je \Vitte od svoje strani na kratko izjavil, da Rusi ravno v teh točkah ne odjenjajo, je torej jasno, da niso v političnih krogih v Londonu danes zvečer še prav verjeli o miru. Toda nadejati se je, da laponci s svojo današnjo noto ne onemogočijo Rusom nadaljevanje razprav. Razpoloženje v Petrogradu. PETROGRAD 13. Glede sklepa miru se listi izražajo zelo pesimistično. Dopisnik »Novoje Vremja« brzojavlja iz Portsmoutha, da skoraj ni predvidjati dobrega PODLISTEK. 27-2 Prokletstvo. ftfol t: C BET romui AvfuU Sobo« — Nadaljeval is dovršil I. E. Tomlć. konca in dopisnik »Rusa< poroča : Tukaj prevladuje menenje, da ne pride do sklepa miru. Petrograjski listi sploh izjavljajo, da ni možno vsprejeti japonskih pogojev, ki so bili brzojavnim potom spo- ročeni. Witte izročil odgovor. PORTSMOUTH 13. (Reuterjev biro). Včeraj predpoludne je Witte izročil ruski odgovor, laponci so imeli nato privatno posvetovanje. Ob 3. uri popoludne se je pričela skupna seja radi razprav pojedinih toček. Na seji se je razvila živahna debata. Ob 7. uri zvečer je bila seja odgo-djena na ponedeljek. Witte brzojavi I po nove instrukcije- PARIZ 13. »Temps« je zvedel iz Petrograda, da je Witte brzojavil včeraj za nove instrukcije. Razprave bodo trajale dva tedna. Nade na vspeh so še vedno male. Kakor se govori, deluje baje Anglija na Japonsko v smislu, naj zniža svoje zahteve. Japonska flota namerava bombardirati ruske kraje. PARIZ 13. »Echo de Pariš« hoče od dobro obveščene strani vedeti, da bo japonska flota bombardirala ruske kraje, ako se mirovna pogajanja razbijejo. Konečne zahteve Japonske. PARIZ 13. »Journal« je zvedel od nekega jap. drž., da bo mir možen na nastopni podlagi: Protektorat Japonske nad Korejo, odstop otoka Sahalina, povrnitev Sahalina, povrnitev Mandžurije izvzemši Harbin, odstop Port Arturja, katerega vtrdbe se porušijo. Financijelna kombinacija, ki bi imela za predmet, da Rusija odstopi železnico Japonski. Vsprejem Japonske v koncert velesil in uveden je na evropski finančni trg. Rusija bo nadaljevala vojno. BEROL1N 13. »Lokal-Anzeiger* poroča iz Petrograda : Tukaj se pozitivno sodi, da bo Rusija nadaljevala vojno. V minolem tednu je odišlo na skrajni Vztok mnogo čet in veliko število topov. Dogodki v Rusiji. Predstojeća imenovanja PETROGRAD 13. Širi se govorica, da postane Sabler, bivši pomočnik Pobe-donosceva, naučni minister ;? finski generalni guverner bo imenovan Členom državnega sveta. Spomenica mestnega sveta v Odesi. ODESA 13. Včeraj je bil generalnemu guvernerju izročen memorandum mestnega sveta, v katerem pravi mestni svet, da je vsako legalno delo postalo ne-možno. Mestni svet protestuje nadalje Frevel M. O-6. /e je bil mrak ; bolj in bolj se je pri-mikala gluha noč. V tem času so se pla žile čudne sence proti palači gospoda Ahacija Prodaniča, stoječi kraj kraljevskih dvorov. Zdelo se je, da se jim jako mudi, kajti hitele so nenavadno, in čim je katera stopila v hišo, so se zaprla vrata za njo. To niso bile sence, to so bili živi ljudje, ki so se zbrali v palači plemenitaša Aha ija, da se posvetujejo o dobru domovine. V prizamlju. tik zidu mestnega, se je razprostirala velika dvorana, z velikanskimi oboki, S starih zidov so viseli meči, kopje, buzdovani, čelade, a tudi po kaka zastava: sami dokazi slave Prodaničevega plemena. Sredi dvorane je stala miza iz navadnega lesa, okoli pa so se vrstile priproste klopi. U štirih kotih dvorane so bile zataknene v zid baklje. Malo kedaj je ta prostor v zadnjih letih videl človeških obrazov. Danes pa je bil v njem zbor junakov, cerkvenja-kov ; šestdeset slavonskih plemenitašev se je bilo zbralo tu, a k temu se je pridružilo še prilično število kapiteljske gospode. Na sredi je sedel domačin, gospod Ahacij Prodanič, temnega zlovoljnega obraza, a poleg njega tri osebe, oblečeno v priprosto obleko hrvatskih kmetov ; dalje pak plemstvo, opirajoče se na svoje meče, gledajoče radovedno pred se, da čuje in vidi, kaj bo. Rudeči plamen bakelj se je čudno stresal nad temi glavami, nad temi obrazi, iz katerih si mogel razločevati, da so ta temna gospoda mnogo izskusila po svetu, ali gotovo več slabega, nego dobrega. V splošni tišini se je dvignil gospod Ahacij in je spregovoril tako-le : — Bratje in gospoda ! Sredi tihega miru v gluhi noči zbralo se je, ne slišano in ne vidjeno od drugih ljudij, kolo slavnih slavonskih plemenitašev, kolo modre duhovne gospode. A čemu, vprašujem vas, t 1 proti izgonu odvetnika Pergamenta in rektorja Zaročenka. 21 členov mestnega sveta je sklenilo položiti svojo čast. Bati se je novih izgonov. ■ - — - - - ■— Brzojavne vesti. Ustava v Črnigori. CETINJE 13. „Glas Črnogorca- poroča, da knez Nikola v kratkem proglasi ustavo z narodnim zastopstvom. Dementi. RIM 13. Govorica, da je Tittoni dospel v Thonon les Baines je neosnovana. Tittoni se nahaja v Camaldoli v Toskani. Trgovinska pogodba med Ameriko in Nemčijo. BEROLIN 13. Iz Ne\v-Jorka poročajo : Roosevelt pripravlja trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki jo čim prej predloži kongresu, toda senat najbrž zavrže ta predlog. Angleška eskadra na Danskem. BEROLIN 13. Iz Kodanja poročajo listu Voss-Zeitung: Angležka eskadra kanala La Manche dospe dne 20. t. m. v danske vode ter se začasno vstavi na zapadni obali jitlandski. Dansko mornarico bo zastopal križar „Ingolf". Na to bo eskadra imela vaje v danskih vodah ter obišče najbrž Gothenburg v Švedski. Ni še znano ako poseti eskadra tudi Kodanj, vendar se t* • pričakuje. Uataja v nemški Afriki. BEROLIN 13. Tudi v kolonijalnih krogih se pričenja priznavati, da se ni do-sedaj vzlic velikih denarni stroškov in izgube ljudi doseglo nasproti ustaškim Hotentotom bitstvenih vspehov in da še ne bo km alo konca vstaje. List „Deutsche Kolonial-Zeitung", glasilo nemškega kolo-nizacijskega društva navaja, da se je že potrosilo ogromnega denarja, vzlic temu da so čete nezadostno oskrbljene, ter pričakuje, da se te razmere zboljšajo, ko se zgradi železnica Ludevitz v notranje dežele. S tem bo olajšano tudi četam gibanje in njihova sposobnost za bojevanje. Nadejati se je vsled tega, da bo tudi vstaja km alo udušena. Ustanovitev srbskega konzulata v Mitro vici. CARIGRAD 13. Govorice, o katerih se je v zadnjem času večkrat poročalo češ, da hoče Srbija ustanoviti v Mitrovici konzulat, so v toliko resnične, ker namerava srbska vlada obstoječi konzulat v Prištini premestiti v Mitrovico. Skandinavska kriza. KRISTIJANIJA 13. Današnji dan, na kateri se vrši ljudsko glasovanje v stvari razdruženja unije, je praznik za vso de- čemu ravno sredi noči ? Morala nas je zbrati neka tajna skupna misel, zbrale so nas neke tajne skrbi, ki jih občuti vsaki od nas. Da, bratje, prišli smo kakor možje, ki niso pozabili v tem žalostnem času, kaj je domovina tužna naša kraljevina. Res je, tiho je tu vse. Ljudje se ne bijejo kakor doli pri morju. Mirno leži kraj kakor drevo v poletni soparici, na katerem se ne premiče noben list ; ali poglejte globlje v duše svoje, vprašujte srce in recite, je-li to blaženi mir sreče in zadovljstva ? K.je je zreča, kje je zadovoljstvo ? Za deveto goro -tam. Šišman nas je gladil gladkim svojim jezikom, obetal nam je, da odpravi tuje sodnike in sodnije, da ne bo dajal tujincem časti v tej kraljevini. Kaj veljajo njegove obljube ? Ali treba, da vam pravim to ? Saj so vam oči zdrave in sluh dober. Kadar-koli je kaj obljubljal, se je lagal in starinska ta kraljevina se zvija pod tujim zakonom, pod tujimi sodniki, pod tujimi glavarji. Povejte, ali nisem re kel prav ? — Prav je rekel, se je odzval glas plemenitega zbora. želo. Povsod so razobešene zastave. Par-niki in čolnimotorji dovažajo volilce na volišče. Zveza norveškega ženskega društva je stortingu in vladi odposlala adreso, v kateri pravi, da nimajo norvežke ženske še dosedaj državljanskih pravic in zato da ne morejo položiti svojih glasov na tehtnico v sedanjem glasovanju. Ako bi to zamogle storiti, tedaj bi pokazale, da je ves nor-vežki narod složen. SESTANEK narodno-radikal, dijaštva v Trstu. Pripravljalni odbor je izdal ta-le proglas: četrto leto že teče, odkar je narodno-radikalna struja stopila v slovensko javnost. Rodila jo je nezadovoljnost. A ker so se njeni pristaši trudili z vsemi močmi, da ji ucepijo kakor svojstvo, da si množi svoto skupnih pozitivnih teženj in si vstvari kar možno pozitivnih vezi, zato ni prenehala, kakor premnoge druge struje pred in poleg nje, ki jim je glavni dru žeči moment negativen. Da si tem bolj utrdimo skupne težnje, t. j. program, da se naša že velika skupina spozna v delu, da se vzbudi za organizacijo potrebni čut in smisel za one skupne težnje, sklicujemo prvi shod n a r o d n o-r a d i k a 1 n e g a dijaštva v Trst. Rodoljubno tržaško Slovenstvo nas vsprejme z odprtimi rokami. Malokje vedo tako dobro ceniti, da treba Slovencem mnogo in sicer izobražene, dalekozirne inteligence. Mi pa poznavamo prav dobro znamenitost Trsta ter vemo, da bodo za dijaštvo utisi, ki jih ponese v korist svojemu duševnemu obzorju in energiji iz Trsta, neizbrisni. Naš shod se bo vršil od 5. dO 8. kimovca v tržaškem »Narodnem domu« po naslednjem redu : V torek, 5. zvečer ob 72g. uri priredimo tržaškim Slovencem predavanje o Prešernu (s skioptiškimi projekcijami). V sredo, 6. zjutraj ob 9. uri: O t v o- ritev, konstitucija plenarnega shoda in odsekov. I. Predavanje o slovenskem vseučilišču. II. Teoretska predavanja: i. Poje-dinec — skupina. Pozitivna etika. Znanost — verstvo, z. Načelo evolucije, dela, samopomoči. 3. Narodnostno vprašanje. Delo shoda razdelimo v štiri odseke, ki bodo po možnosti zborovali tako, da bo mogoče prisostvovati vsem. — - Tu veste, kaj je. A v komur je srce pošteno, v katerem še živi svetinja starega prava, ljubezen za to zemljo, mora razmišljati, kako bi se zacelila ta težka rana, kako bi se nam povrnilo pravo. — Mora ! je zagrmela skupščina. — Dobro, bratje, je nadaljeval Ahacij, zato smo prišli semkaj in v pravi čas. Tu vidite pred seboj pod kmečko obleko tri može, trojico odposlancev od sinjega morja. Nadeli so si to obleko, da bodo varni pred vsakim izdajstvom. Tu stoji pred vami gospod Berislav Paležnik, knez od Ostervice ; poznate ga, junak je, naše gore list. Ob sto prilikah je pokazal, kaj more desnica njegova. Tu stoji gospod Vladko Hranič, vojvoda bosanskega kralja, a tu stari brat Filip, križar, junak, od katerega se odbija vsaki meč, vsaka sablja. Mislim, da so dobri odposlanci to. in nadejam se, da vam bodo govorili pravo in zdravo. Recite torej svojo, gospoda, da bo vedel ta plemeniti zbor, kako dobro bi bilo, ako bi šli vsi složni proti jednemu cilju. (Pride še.) Popoldan: A. Odsek za f materij el no Stanje slovenskega dijastva s štirimi referati; predlogi. B. Odsek za ljudsko izobrazbo : i. Referati ferijalnih društev ; 2. Referat o pre-davateljstvu ; .5. Referat o knjižništvu ; 4. Predlogi. V četrtek, 7. ob 8. uri zjutraj: C. Odsek za dijaško izobrazbo: 1. Položaj slo venskega dijaštva z o z i r o m na izobrazbo. 2. Delo srednje šole. 3. Slovenski dijak in visoke šole. 4. Naloge naših akademskih društev. 5. Predlogi. Popoldan: 1). Organizačni odsek: zvečer: k o m e r z. V petek, 8. ob 10 uri dopoldan: Plenarno zborovanje: Poročila in resolucije predlagane od odsekovih načelnikov. Popoldan cb 4. uri: Velik javni ljudski shod z naslednjim dnevnim redom : 1 žaško šolstvo in visoke šole. 2. Kaj je Trst Slovenstvu? V primernem času si bomo ogledovali Trst in bližnjo okolico Korporativno si ogledamo: i. Arzenal avstrijskega Llovda. 2. Stabilimento tecnico. 3. Tvornice v Skednju. 4. Zoološko štacijo. Iz načrta razvidite, da bo delo on h, ki bodo shod pazno zasledovali, precej naporno. Zato naj bi govorili vsi govorniki le po dobrem premisleku stvarno in jasno. Tako bo zagotovljeno, da bo shod ne samo zbiral dosedanje naše pridobitve, ampak jim tudi pridene novih produktivnih idej. Na shod vabimo vse svoje s 1 o v a n ske prijatelje, da nam pošljejo ako ni drugače, vsaj svoje delegate. Slovenski srednješoci nam bodo prisrčno dobrodošli. Kar gradimo in zbiramo, vse velja povzdigi slovenskega dijaka, da bo vsaka naslednja generacija mogla stati višje, opiraje se na pridobitve prednikov, in prinese v ded-ščino novih misli. Narod o-r adikalni akademiki naj premagajo gmotne ovire, in naj polno številno nastopijo v Trstu. Da nam tudi drugi slovenski inteligenti, ki simpatično sledijo napredovanju slovenskega dijaštva, izkažejo čast s svojo prisotnostjo, je naša iskrena želja. V LJUBLJANI, koncem mulega srpana l5- Pripravljalni odbor. ---------_ »M< — Značilno za posledice, ki jih ima na j Ta nevarnost je bolj blizo, nego se Ogrskem sedanje ex lex stanje, je dejstvo, | navadno misli, gradi se nova železnica na da je bilo v minolem mesecu za davke uplačanih v davčne blagajne glavnega mesta skupno 127 kron 20 stotink, dočim je bilo v minolem letu v istem času uplačano 1,200.000 kron. -- y m < -—-- jug. V tržaško luko zasujejo novih milijonov. „Lloyda" hočejo preustrojiti tako, da bo raznašal slavo Dranga na vse štiri strani sveta. Ako se izpolne vsi ti načrti — na čemer je težko dvomiti onemu, ki pozna nemško vztrajnost —, bo nevarnost že tu Avktor meni, da bi dalmatinski po slanci mogli pritrditi tem projektom edino le pod pogojem, da se poprej Dalmacija po direktni železnici zveže z zaledjem in monarhijo. Odločno pa se protivi temu, da bi se dalmatinska obdalna plovitev osredotočila v Trstu Pisec priznava sicer, da pijanega in podivjanega človeka lahko so nekatere dalmatinske paroplovne družbe ranil se sabljo Minoli ponedeljek smo pa : taki nameri vladi, toda on meni, da družbe Domače vesti. Kako se del« , javno mnenje4* ? Prejeli smo : Minolo nedjeljo je, kakor smo poročali, neki pijanec napal dva redarja. Enega redarjev je vrgel ob tla in mu vzel sabljo, dočim je edtn redarjev čitali v nekaterih tukajšnjih laških novi • nah cele romane, v katerih se je najstrožje obsojalo redarja in proglašalo ranjenega — nekakim mučenikem !' ..Ii Gazzettino" Tr-jje imenoval redarje (indirektno) „ossassini" slovenke s r e d n j e ; (morilci). Ker je bil imenovani pijanec res in b o d i le lahko ranjen in se je to dogodilo (vsaj ; nam se je poročalo tako), v silobranu, ni bilo treba radi te malenkosti alarmirati meščanstva in pomnoževati sovraštva do javnih organov. Ali bi ne bili napisali teh vrstic, ako ne bi bil ravno imenovani list in nedolgo temu pretakal krokodilovik solz nad — demoraliziran i m meščanstvom ! Kako hočete, da ne bo ljudstvo demoralizirano, ko je vedno pitate s tako hrano ? ! Ako je redarstvo res zakrivilo, je povsem prav, da se izreka ostra graja po novinah. Ker so redarji organi pravice in miru, se sme zahtevati od njih, da tudi više svojo službo v smislu — miru in pravice. Nikakor pa ni ne umestno in ne koristno za javno dobro, ako se vsakega uredarja, ki je v silobranu lahko ranil kako pijano in podivjano barabo. takoj razglaša za „ossassina". Pišite Položaj na Ogrskem. iz Budimpešte poročajo: Sklep vodilnega odbora združene opozicije v stvari splošne volilne pravice je v vladnih krogih vzbudil veliko začudenje. Posamezni ministri prete že v svojih privatnih razgovorih, da zopet odgode zbornico do prihod njega leta. Omenjeni sklep vodilnega odbora združene koalicije je razburil tudi socijalne demokrate. Zato je pričakovati do bodo isti na svojih shodih napadli koalicijo. Minister za notranje stvari je v petek vsprejel urednika romunskega lista „Popo-rulni Roman", ki izhaja v Budimpešti. Urednik je vprašal ministra, ako bodo ob uvedenju splošne volilne pravice tudi ne-madjarske narodnosti dobile iste pravice, kakor Madjari. Minister je odgovoril, da se to samo ob sebi razumi, češ, nemadjar-ske narodnosti imajo jednake pravice, so dobri sinovi domovine, in v liberalnem smislu ni možno napraviti razlike v zakonu. „Mi se nimamo od nemadjarskih narod nosti ničesar bati", je nadaljeval minister Kristoffy. „Čim več jih pride v zbornico, tem brezvspe^neja bo njihova agitacija v deželi. Volilno pravico bo imel vsak, kdor zna čitati in pisati ; to je, vsak bo imel volilno pravico, kdor zna pisati in čitati v materinskem jeziku ; ako hočejo nema-djarske narodnosti v tem smislu obdržavati shode za uvedenje splošne volilne pravice, se jim tega nikakor ne bo branilo. gledajo na svoj interes ; interese dežele pa da morajo čuvati poslanci. Latte spanato. S Krasa nam pišejo: Fako v napis imajo na svojih vrčih naši kupčevalci z mlekom, ki vozijo iste v Trst. Zakaj in čemu ta laški napis ? To ne gre v gl^vo nam Kraševcem. Čujemo, da so komisarji tržaškega magistrata zavkazali vsem, ki dovažajo mleko v Trst, da morajo imeti na svojih vrčih označeno : čegavo je mleko, je-li sveže, ali pogreto? Ker pa se od tu s Krasa odvaža v Trst posneto, to je mleko, ki se mu je smetana odvzela, so nekateri naši napisali na lastne vrče: »Latte spanato«. Čudno, ker drugi imajo napisano v slovenskem jeziku: »Posneto mleko«. Čujte, gospod urednik ! Vi tam v Trstu utikate svoj nos skozi vsaka vratica : bodi ,javna, bodi privatna! In kjer ste zapazali kaj, kar ni prav, hitro javljate to vsemu svetu. Pred par dnevi ste zažugali celo, da hočete pokukati v novo namestništveno palačo, da vidite, kako je kaj tamkaj s slovenskimi napisi ... Je že prav tako, taka rodovednost je hvalevredna . . . Le vsi-kajte tudi nadalje še svoj nos tja, kjer se objektivno. Naj vas ne slepi narodno so- ! greši proti naši pravici ! vraštvo Jin videli boste, da se izvestni j „cittadini" ne bodo več upali napadati • redarjev, ko nimajo veljavnega vzroka za ! to, Potem tudi redarji ne bodo imeli po- ' voda za rabo orožja. P. S. „Smrtno ranjeni** (tako je pisal „II Gazzettino") je bil že minolo sredo iz bolnišnice in se je sprehajal po mestu ! Ce kdo vstaja proti dogodivši se aroganci in samovolji javnih organov, je prav iu hvalevredno. Grdo pa je in na škodo javni morali in javni koristi, če kdo jemlje v obrambo — barabe ! ! Radi znanih nemških tolovajstev V Celju. Na poziv političnega društva „Naprej" so imeli dne 7. avgusta celjski Slovenci posvetovanje. Odposlana je bila brzojavka na c. k. namestništvo v Gradec, na okrajno glavarstvo v Celju pa je bila odposlana deputacija. Brzojavka je zahtevala takojšnjega odgovora, da morejo Slovenci urediti svoje postopanje. In res je kmalu došel odgovor iz Gradca, da se je zoper provzročitelje izgredov uvedla preiskava ter da je poskrbljeno, da se izgredi zadušijo. rTrntw. Pod tem naslovom je donesla „Crvena Hrvatska" članek, ki je vreden, da posnamemo iz njega nekoliko misli. Članek govori o predmetu, ki je važen in aktuvelen: o vplivanju Trsta z njega italijanskim občevalnim jezikom na Dalmacijo. Res je sicer -— pravi avktor — da tega vplivanja ne občutimo več v tisti meri kakor so je občutili naši stari. Ali če bi se izpolnilo vse ono, o čemer sanjajo na Dunaju, moglo bi postati iznova resna nevarnost za našo narodno in politično individualnost. Neverjetno je, s kako silo delujejo trgovinska središča na vse predele, ki zo ekonomski odvisni od njih. In če bi postal Trst — kakor bi hoteli na Dunaju — vrata Nemcem na Srednjezemsko morje, prva bi podlegla Dalmacija, oziroma vse te pokrajine. Mesto da bi se v nas razvijalo samostojno ekonomsko življenje, bi postali le privesek tujinskega Trsta, ki bi gospodoval nad nami. Ali vedite, da takih grešnikov, ki sami greše proti sebi, proti ugledu svojega jezika in proti interesu naše narodnosti v tej deželi, je dokaj tudi na našem Krasu. Za danes Vam pravim na ušesa, le za Vašo informacijo in Vas prosim, da premagate tisto znano slabost časnikarjev, vsled katere toli radi obešajo vsako stvar na veliki zvon. Edino Vam na uho naj bode za danes priobčeno. da je nekaj vasi, ki se dičijo z napisi — »Latte spanato«. Ce se pa to ne popravi, ali pa če bi se ta nespodobnost celo širila, Vas pa že zaprosimo, da do-tičnike nekoliko javno — »posnamete ! K sramoti ne bomo molčali, pa če jo tudi zagreša še tako »odlična« vas«. V Opatiji je bilo od 1. septembra 1004 do vštetega 9. avgusta 1905 22637 oseb. Od 3. avgusta do vštetega 9. avgusta je prirastlo 615 oseb. Dne 9. avgusta je bilo navzočih 1746 oseb. Krvav pretep. Na krogljišču krčme pri Sancinu na novej openski cesti so včeraj pogoludne igrali na kroglje 34 letni Emil Gastaldon, 20 letni Anton Ducemi, in 19 letni Alojzij D eru lis, vsi trije zidarji. Kmalu po 5. uri je pa na vstal mej njimi prepir, in sicer radi igre. Ducemi in De rulis sta že mej prepirom odšla iz krčme, a Gastaldon je bil še ostal. Četrt ure pozneje je pa šel iz krčme tudi on. A ni bil še naredil 20 korakov, ko sta ga ona d ira napadla in ga začela zabadati z nožem. Ko sta ga tako zdelala, da se je zgrudil ves krvav na tla, sta pa pobegnila. Ljudje, ki so našli na tleh ležečega Ga* staldona, so pozvali telefoničnim potom zdravnika se zdravniške postaje, ki mu je našel 4 rane : eno na obrazu, eno na levi roki, eno na levem kolenu in eno na levi strani mej rebri. Zdravnik mu je rane obvezal in nm svetoval iti v bolnišnico. Gastaldon pa ni hotel storiti po tem nasvetu in je šel raje domov. Ob 11, uri po noči mu pa postalo hujše in so ga morali nesti v bolnišnico. Redarstveni nadzornik Rogelj je pa ob 9. uri zvečer aretoval Ducemija in De-rulisa. Koledar in vreme. Danea: Kuzebij, svečenik ; Jeroslav; Dobrina. Jutri: Nebovzetje device Mu rije; Dragomir; M i Ivana. Temperatura: ob uri poi poludne j- 2.° Celsius. Vreme: lepo. Razne vesti. Statistika zločinov v Avstriji. V letih i S 74. do 1897. se je število obsojenih zločincev v Avstriji gibalo mej 28,000 in 30.000. V letu 1807. je število iznašalo 29.052. toda že v naslednjem leto je to štev lo poskočilo na .34.449, torej za 5000. V sledečih letih je bilo razmerje nastopno : v letu 1899. — 3,v6, 3106; motenja vere : 193, 18 3, 188; spolnih posilstva: 1366, 1396, 1460, Te zadnje številke v minolem troletju so značilne, ker je bilo še v letih 1874. do 1880. radi motenja vere, radi nasilstva in spolnega posilstva obsojenih na leto povprečno samo po 405 oseb. Veroizpovedi v Avstriji. Zadnji popis prebivalstva je pokazal, da rimo-katoli.sko prebivalstvo v Avstriji v poslednjih treh desetletjih procentualno pada. Rimokato-liki kažejo najslabji prirodni prirast. Židje so se od leta 1890-1900 pomnožili prirodnim prirastom za 16'3o°/0, starokatoliki in brezverci za «.V95°/0> pravoslavni in unijatiza 13*66 °/0, luterani za 1 ^"55%, rimo-katoliki pa samo za io'35°/o' Vzrok slabemu prirodnemu prirastu je krivo od padanje od katoliške cerkve in izseljevanje. Zadela milijon frankov. Gospa Hofer, ki ima kantino pri 22. dragonskem polku v Sedanu, je zadela prvi dobitek velike loterije v korist novinarstvi. Dobitek znaša 1 milijon frankov. Gospa Hofer je vdova brez otrok. Državni dolgovi Avstrije. Avstrija ima 5.790 milijonov kron državnega dolga. Letne obresti iznašajo 375 milijonov. Železnice na Nemškem. Nemška vlada je naročila za državne železnice 200 lokomotiv, ki morajo biti dovršene do meseca maja bodočega leta. Te lokomotive bodo stale 10 milijonov mark. Mošeja u Londonu. Mahomedanci, živeči v Londonu, si nameravajo zgraditi tamkaj mošejo. V to svrho so darovali veče svote : perzijski šah. egiptski podkralj in afganistanski emir. Mošeja bo stala blizo \vest-minsterske opatije. - 1 O 11 O 11 OnOiiOiiOiiOiiOiiOiiOHOt o--——-----s § nr Tovarna pohištva t Aleksander £evi jtfinzi - ulica Tesa štv. 52. R (lastna hi5a). f ZALOGA: Pinzzn R05RRJ0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po naatrovan cenik brezplačno In flranko I ioiioiioiioiio>ioiio>ioiioiiotioi --¥5- ^arožni kolek je vDobiti pri upravi „edinost4' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULIC* CASSA 01 RISPARMIO 5 ■EBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEUB KATALOGI BREZPLAČNO. 5 V I.I .\ !»i