Pottno tekoči raftjn it 24._____________                                                                                                                        Posamezna fle». - 20 stotink.
gt 10.------"~~~                                                           V Gorici, due 9. marea 1931.                                                                      Letnik IV.    „
tsbaja v Oorid vsako »re-
do opoludne. Velja sa
cck» leto 12 L, mesečno 1
L, xa iaozemstvo 16 L. Na
fiaročfla brez doposlaae na-
ro&üce se ne bomo oziraH.
?o*amezne Stevilke stanejo.
v razprodaji 20 stotink
ürednötYO: Ulica Vcttuiini
9, uprara    ui. Vetturini 9.
GORfSJCA STRAZA
Rokopisi se ne vračajo. Ne-
irankirana pisma se nespre-
jemajo. Oglasi, katere je
treba vnaprej plačati, se
račurtajo po dogovoru.
fzä*?* kon«orcij »GoriSke
StraSe«.   Odgovorni   nred-
nik:  Franc Novak.
TIska: »Narodna Tiskar-
•a« * Gorici, ulica Vet-
tarlai Stev. 9.
Težka ura in naša naloga.
Vže pred svetovno vojno se je clvigal
sin soeializem proti lasiru-tv» uCctii  iibe-  I
ralizmu — kapitalizinu.                              I
Vojna pa je to borbo pospešila in   jo
izzvala na vseh poljih. Vsled velikanskili  ;
vojnih troškov so narodi  zmagovalci    in   :
premaganci obubožali; uboštvo je ob via-  ;
dalo vse sloje, razun venV.kuv  in  ,ojnih   j
dobavateijev, ker so bile radi vojne uniče-  i
Me vse produktivne sile in dobrine.  Medna-  j
rodni svet v Parizu je s svojimi sklepi raz-  i
kosal prej bogate države v male enbte, ki  \
so le delonia zmožne samostojnega živ-
Ijenja. Prej kulturno in gospodarsko zdru-
žene, so bile kar črez noč brez vsakc pri-
prave odrezane od skupnega  telesa    ter  !
«aeele novo samostojno življenje.    Poleg
tega je bila cela jugo in severno zapadna
Evropa več ali manj v razvalinah, kjer je
ua miljone prej rodovitne zemlje začasno  ,
vničeno. mesta in vasi porušene, ljudstva  |
vržena na cesto brez sredstev, brez do-  !
ma, brez živine in orodja, brez najnujnej-  !
sih hišnih potrebščin.
Isto je s severno   in   južno   vzhodno
Evropo. Prcko sto miljonov ljudi je pah-  ,
Mjeniii v največjo bedo.                              j
Političnemu preobratu je siedila go-
spodarska in socialna spremeinba. Vse vi-
si sedaj kot na niti: gospodarstvo, kultu-
ra, politika. Temelji so docela oniajani in
zruiiijani.
lz strelnih jarkov se je vrnila nova
človeška družba z drugačnirni nazori o
življenju, kot jo je imela ob slovesu od do-
ma. Iz ruševin vstaja nova zrevolucionlra-
;ia človeška družba, ki zahteva po tolikem
trpljenju samoodločbo o svoji lastni usodi.
Maščevalnost nad provzročiteJji tolikega
rrpljenja in-okrutna sebičnost. sad vojne in
zatiranja, je strnila vse, nimaniče, prole-
tarce pod rudečo zastavo socializma in
koniunizma, od katerega pričakuje svoje
rešitve. In če vstaja proletarec. vsiaja v
znanienju protesta proti trpljenju v pet-
letni vojni in v protestu prcti oniin. ki nt;
poznajo trpljenja in dela.
Da pa ne bi krenil ves razvoj na po-
gubna pota vsevničujoče krvave revolu-
cije, mu je treba z mrzlimi obkladki pre-
vdar-nosti ohladiti prevročo kri in ga s
s:\iiruiiiii predlogi pridobivi za pravo re-
šitc-v Ncdanjih težkili sociainih probienužv.
Neki vseučiliščni profesor pravi: »Z
usodno neizogibnostjo se bližamo ka-
:astrop, preprečiti ali zadržati jo je nam
iv. drugim nemogoče.« Seveda tudi vseu-
ciliščni proi'esor ni nezinotijiv. Toda be-
sed;i je resna in avtoritativna. Zato zaslu-
>.\ našo pažnjo.
Silno težka je prava orijentacija v
run kaosu zmed in zrnešnjav, kjer člove-
ka lahko črez noč prehite novi dogodki.
Toda za malodušnost ne sme biti mesta v
Hašiii srcih. V delu za temeljiti prevstroj
čioveške družbe je naša naloga. Kdor ima
razum in srce za trpeče človeštvo, naj
študira in po svojih lnočeh pripomore    k
siečni reSitvi novih problemov. Ako osta-
ne ljudstvo neorijentirano ali slabo infor-
niirano, tedaj bo hodilo pota, cdkazana v
nasprotnem  taboru.
Da se pa izognemo  še večji   nesreči
kot je bila svetovna vojna in rešimo na-
rode nadaljnega prelivanja krvi v splošni
rcvoluciji ter se ohrani vsaj ono poslopje
: kulture in  napredka. ki  služi splošni ko-
i risii čiovešva, tedaj se moraino    okleniti
i zdravnika, ki je edini sposoben ozdraviti
\ bolno     človeško     družbo.       Nezmotljiv
; zdravnik je:  bratsko    sodelovanje    vseh
stanov v okrilju vere   in socialne pravič-
nosti po načelih katoliške cerkve.
\ Poleg katoliške cerkve se vsiljuje
bolni človeški družbi kot zdravnik tudi so-
cializeüi oziroma komunizem. Kateremu
izmed teh dveh se bo posrečila operacija?
i
|            Razdvoienost v postopanju.
| Marks je ustanovitelj znanstvenega
! socializma. ki hoče biti odrešilni nauk
; inodernih sužnjev, proletarijata, izpod
I jarma kapitalizma. Toda niti Marks ni bil
j Kotov poti, ki bi dovedla delavstvo do od-
| rešilne in končne zmage. V njegovih spi-
! sih se spoznava kolebanje med evolucijo,
po kateri mora nujnim potom vedno ra-
i stoči kapitalizem, ko se strne v malošte-
! vilnih rokah, preiti v socializem — in re-
! volucijo, ki je najkrajia pot, da se ubije
¦ kapitalizem in pripomore proletarijatu do
, končne zmage. Ta razdvojenost v posto-
; panju v Marksoyem nauku je morala prej
aii slej priti na dan ter delavstvo, ako ne
! v cilju pa vsaj taktično razbiti v dva ta-
I bora.
Pred svetovno vojno je bilo delavstvo
v cilju združeno; toda med inteligentnimi
j delavci je bila vže borba.o taktiki, ki naj
I bi čim prej in prav gotovo vničila kapita-
j lizem in oprostila delavca trpina.    Borba
| je  bila  bolj teoretična in ni prihajala na
j dan. Del se je odločil za čim prejšnjo re-
šitev delavskega problema, z revolucijo;
! del pa je povdarjal rešitev v mirnem raz-
voju, v evoluciji, po kateri se mora nujnim
j potom vse socializirati.
I         Petletna svetovna vojna je podivjala
! duhove, zatrla čut človečnosti ter vzbudi-
j la povsod krvoločnost in maščevanje. Di-
j vji klic vseobčega obupa in maščevalnosti
je elektriziral   mase   delavstva,   ki se je
brez posebnega pomisleka pridružilo tre-
tji internacionali, katere pot vodi do zma-
ge skozi    krvavo    revolucijo,   naperjeno
! proti kapitalizmu in vsemu, kar je z njim
v zvezi. Tako imamo dva tabora proleta-
rijata z istim ciljem, toda z različno tak-
tiko:
i I.) komunistc z ekstremnim BEBEL
I — o\im programoni: v verskem oziiu a-
| teizem. v političnem repubiika, v gospo-
i darskem socijalizem. Komunistični stranki
| se je pridružilo delavstvo na Ogrskem in
i po večini v Italiji; dragod pa le   deloma
I kot v Nemčiji »Spartakovci«, v Rusiji
boljševiki ali maksimalisti. Kasneje se je
del delavstva izrekel za ekstremni komu-
nizem tudi na Francoskerr, ;ia Aiifcleskcm
in v drugih deželah pod skupnim imenom:
tretja internacionala.
2.) Drugi del delavstva   pa je    ostal
zvest rudeči zastavi druge internacionale.
prejsnje socialne demokracije, ter nasto-
na pod raznirni imeni: re'rrmni socialisti,
reformisti, minimalisti, manjševiki, refor-
mni reyolucionarci itd. Stranka hoče po-
lom reform in razvoja priti do cilja.
Med tema dvema strujema je odkrit
razdor.                                    (Dalje.)
F. Š.
Z ognjem in bombamL
Nemiri v Trstu in v italiji, ki snio jih
zadnjič omenili samo na kratko, so dose- ,
gii v svoji srditosti   najskrajnejšo   mejo. j
Vse kar se zdi meščanski nacijonalističnl j
družbi ncvarnega, je obsojeno   na    smrt.
("iorijo tiskarne. gorijo društva,    narodni  i
domovi in delavske zbornice,    gori    vse  i
kar je   socialističnega   ali    slovanskega.
tajne družbe se vozijo po deželi z   avto-
mobili,  izstopajo,  opravijo  svoja  bandit-
ska dela in izginejo. Človek ne ve več, aii
je v državi, ki je zato postavljena, da ga
ščiti, ali se nahaja v anarhiji, ki ne pozna
več načelnega boja, ampak gre že za o-
scbe. Saj je znano, da krožijo grozilna pi-
sma, da se morajo naši voditelji skrivatl, j
da je obsojena tiskarna »Edinost«, edina  j
med tiskarnairii — v smrt in je s tern na-  |
povedan skrajni boj našemu plemenu, k!  |
je priklopljen k Italiji in ki je molče spre-  i
jel to težo in  izjavil, da bo pokoren za- |
konom.
; Mi se teremo med dvema mlinskima
kamnoma. Ko je napeto sovrastvo med
socialisti in fašisti v Florenci izbruhnilo,
in so padle žrtve, je nastala splošna stav-
ka. V odgovor na te dogodke so socialist!
naskočili v Sestu Fiorentinu dom fašistov
in ga porušili in požgali. V Speziji so na-
nadli fašisti delavsko zbornico: ob ti pri-
liki so bili trije mrtvi in nad 30 ranjenih.
Ti dogodki so se prenesli v Istro, kjer je
bi! v Kanfanaro ubit neki Bevčar, še do
lanskega leta Slovenec; ta dogodek ie
izzval dogodke v Trstu, požig delavske
zbornice. društva ^Spartakus«, nanad na
| tisk^rno »Edirost« in na narodni dom pri
'¦ sv. Ivanu.
»
!         Slovenci niso bili niti najmanje krivi,
\ da so ti dogodki začeli, a so morali vsee-
I no plačati za to. Vsaka jeza.   bodisi v ka-
terikoli obliki, zadene tudi nas. Fašisti so
močni, ker so drzni in niso zadeli še ni-
| kjer na močan odpor. Pri nas se vse sme,
če si dovolj močan. Toda tudi vsaka sila
I iina svoj konec, ideje se ne ubijajo s silo.
Debelo so pogledale meščanske stranke,
ko so švignili piameni iz ladjedelnice pri
i sv. Marku. Proti avtomobilu s fašisti so
j padle bombe:  seveda so med   tern   tudi
j fašisti razdejali delavsko zbornico v  Mi-
I ljah. Vendar je ostalo eno    dejstvo   kot
I svareč znak. da si tudi preganjani znajo
! pomagati z istimi  sredstvi  kot  ; bojevni-
ki« in gorje, če človek v svojem silobr^-
nu^ostane zver, ki ne pozna meie. V ta-
i kein slučaju nastane položaj, hujši od dr-
j žavlianske vojne. ki razplamti strnsti do
" otupa!
Tudi italijanskih meščanskih listov
se je polastil strah pred bodočnostjo. kaj
bo, če bo to šlo na ta način dalje. »Picco-
lo« pravi, ali ni prišel morda sedaj treno-
tek, da bi se našel kak način, ki naj bi
vspostavil mir in red v politični borbi?
V spopadih med nasprotnimi si silami se
odgovarja — pravi — na vsak poboj s
pobojem, na vsako razdejanje z razde-
janjem. Na mesto državne oblasti je
stopila zasebna oblast. Z narodnega vidi-
ka je — nadaljuie »Piccolo« — sedaj po-
membno vprašanje, ali naj se prične z
iskrenim delom za pomirjenje? Stanje, ki
ga ustvarjajo vsi tisti do.rrodki. ki so se
odigravali zadnje dni, ne more biti korist-
no za italijansko stvar na tern ozemlju,
ker zanaša le ncred v nar. živijenje. Za-
ključuje: mesto je že naveličano. čuti se
ponižano vsled tolikih izgredov in zahte-
va mini in svobode za delo. da zadobi
zopet svoj stari sijaj.
Sicer bolj na kratko ali veliko odkri-
teje se je oglasila »Era«. Obžaluje, da se
vsakogar, ki govori besedo pomirjenja»
označuje za prijatelja sovražnikov drža-
ve. Jasno pa je, da doižnost napram
domovini nalaga zahtevo, da prenehajo
nasilstva in čini maščevanja. Sien je, —
pravi — kdor ne vidi, da pripravlja ne-
srečo, kdor s podžiganjem sovraštva po-
ostruje položaj. Povdarjajoč, da so delav-
ske organizacije sicer mnogo zakrivile,
obsoja vendar napade na te organizacije,
v kolikor niso potr^bna reakcija na kak
direkten napad proti domovini!
To pišejo ti listi danes, ko jim je za-
čela voda lezti v grlo. V sili je res vsak-
do pošten. Eno si lahko zapomnijo o zad-
njih dogodkih: Kdor seje ogenj, žanje po-
; zyr! Zato je v korist drzave same, da se
! javnost umiri.
Nabirojte za sklad
„GORIŠKE STRAŽE"!
Širite naše liste!
Hišica v iorelu.      !
Sveta hišica %T Loretu je z^orela. Z
«jo je izginila ena najknenitnejših relikvij,
ki je privabila v malo mestece na tisoče
pobožnih romarjev, Y\ i>o z raaostjo pri-
povedovali o čudežnemu hramu, podobne-
inu cerkvici, v kafccin je baje Jezus pre-
živel svoja mladosrna leta.
Pisec teh vrstic se še spominja, kako
¦lu je pravil ded, da je videl to hišicc,
sredi velike cerkve sioječo, \;>o ozaljšano
in kaka miloba ga je prijela ob pogledu
nanjo, še ob pripovedovaiiju je bil njegov
obraz kot mladosten in seize v njegovih
očeh. Videl je tudi malo leseno L.kledico, iz
katere je sveta Družina jyJüt; predmeti,
od romarjev v to skledico položeni, so po-
stali blagoslovljeni.
Izmed Slovencev je malokdo videl to
hišico, nikogar pa ni, ki bi ne bil že slišal
o nji Pobožna legenda nam pripoveduje,
da so prinesli angeli to hišico iz Nazarela,
kjer je bila kar čez noč izginila, in jo po-
sadiü na tla na Trsatu pri Reki, v kraju, ki
s«3 mu je reklo Ravnica, to da sc je zgodilo
1. 1291, ko je Sveta dežela prišla pod Tür-
ke. Tu je ostala sveta hišica 3 leta in 7
meseeev.
V mesecu decembru 1. 1294. je hišica
izginiJa s Trsata; angeli so jo prinesli    v
Italijo v neki kraj ob Adnji; toda tarn ]e ;
bila izpostavljena pred razbojniki, nato so |
jo prenesli še parkrat in jo pustili slednjič
tarn, kjer je bila do današnjega dne, v ne-
kem lovorovem   gozdiču,   odtod   je ime
Lavreto ali Loreto.
Tako pripoveduje pobožna    legenda,
katere začetek spada v oni čas po križar-
skih vojskah, ko je bilo versko čustvova-
nje na svojem višku m ko tudi romantika
čudovitih doživljajev še ni bila nikoli tako
v evetu.   Pisali so celo v Nazaret; tarn je
I biia res izginila hišica, ostal je samo te-
I melj, ki se je popolnoma vjemal z dolžino
J in širino svete hišice, ki je prišla v Evro-
! po.    Poznejša  raziskovanja  so  dokazala
S marsikaj za nemogoče in za netočno; sve-  j
I ta hišica je bila mala cerkvica, boije reče-
no: kapelica, ki je stala vedno na istem
mestu, gotovo pa je, da   so    prenašali iz
kraja v kraj čudelen kip Matere Božje z
Jezučkom, izdelan iz Iibanonske cedrovi-
ne, sijajno okrašen in dobro ohranjen. Če
vemo to, nam je jasno, kako je nastala le-
I genda, ki tudi pravi, da je kip izdelal e-
! vangelist Lukež.
| Sveta hišica je bila visoka 4 m in 32
cm, dolga 9 m 52 cm, široka pa 4 m 10 cm.
Tedaj nikakor ne velika. Njena streiia je
bila ravna. Od zunaj lepo ozaljšana, zno-
traj se je nahajal oltar, imela je stiri vrata.
Silno veliko je bilo dragocenosti r nji, prl-
nesenih od vseh strani sveta, v vseh stq-
lejih. Nad njo se je bočila velikanska bazi-
lika, ki je imela pod svojimi oboki, kot
pod ogrorrmimi peroti hranjen ta starinski
zaklad. Bazilika sama je imela ob straneh
celo vrsto kapel, vsako kapelo je imel po
en narod; tudi Slovani smo imeli svoji ka-
pelo.                                                         ;
Še nedavno sta bili v Loretu dve slo-
venski redovnici, katerima je razkazova-
lec pokazal imenovano kapelo s posebnim
povdarkom: Kapela Slovanov! Ona leži
na desni strani in je okrašena na stro-
§ke Slovanov ter posvečena »Mariji, naši
Materi« in slovanskima apostoloma »Sv.
Cirilu in Metodu«. Slike v kapeli pred-
stavljajo Janeza Nepomuka, Sv. Nikolaja
iz Barija, Sv. Jurija in Sv. Ljudmilo ter sv.
Metoda in Cirila s prizori iz njunega živ-
Ijenja in delovanja. Vsa dela, izvršena v ti
kapeli so stala v stari vrednosti petdeset
tisoč lir.
To bi bilo najzanimivejše o svcii hi-
šici in o slovanski kapeli. Tega ali onega
bi utegnilo zanimati tudi, ko že govorimo
o Loretu. kaj natančnega v lavretanskih
litanijah, ki so vsakomur znane in ene naj-
lepših in najstarejših litanij, kar jih imamo.
Ker se imnujejo lavretanske, bi kdo skle-
pal, da so nastale v Loretu, kar nekateri
tudi trdijo, toda tudi to mnenje danes ne
velja več za pravo. Litanije se imenujejo
lavretanske za to, ker so jih že v starib
časih peli vsako soboto ob posebnih sve-
čanostih v Loretu, romarji so potem raz-
nesli njih glas in ime po svetu. Eni trdijo,
da segajo prvi početki lavretanskih lita-
nij že v apostolske case nazaj; spopolnje-
vale pa so se potem od dne do dne.
*
*      *                                -
Ko je bilo to že napisano, so došla
natančnejša poročila, ki pravijo. da hišrca
ni zgorela popolnoma, zgorel pa je oltar
s starodavnim kipom, tedaj vendarle naj-
dražje, kar so hranili v Loretu. Ogcnj je
bil nastal vsled električnega kratkega sti-
ka tako naglo in neopaženo, da teh po-
rnembnih relikvij ni bilo mogoče več re-
šiti. Na ta način je izginil kip, dragocea
po svoji starosti in legendarnem sijaju, ki
ga je obkrožal skozi stoletja in obseval
preprosta in dobra srea z otroško vero ˇ
ustno izrocilo, ki je šlo iz časa v čas in se
z ljudmi izpreminjalo. Loreto je izgubilo
s to nesrečo del svojega pomena.
Kolonsko vprašanje v naših Brdih.
Briski    koloni    žive    v    neznosnem
položaju, ki ga lahko imenujemo srednje-
veškega. Oni obdelujejo zemljo, ki pa ni
njihova, ampak je last gospodov, ki jem-
Ijejo kolonom del v potu njih obraza tež-
ko priborjenega kruha. Danes po vojni je
to vprašanje postalo 5e bolj pereče in si-
cer iz dveh razlogov: t. j. ker se je ljud-
sko mišljenje pod silnhni dogodki svetov-
ne vojne in ruske revoiucije tako preobr-
nilo in dozorelo. da se zdi srrtesno in ne-
moralno stanje,   v kakršnem  se nahajajo
briski koloni in 2.) ker so posebno vzhodna
Brda silno trpela vsled vojne in je polo-
žaj, v katerem se nahaja vsled tega briski
kolon, že naravnost obupen. Po vojni so
se začeli koloni   znova organizirati,   dr.
Turn a jim je obljubljal celo revolucijo, ki
pa ni prišla, zato je hotel to vprašanje re-
šiti potom olajšave  njih  položaja s  »nir-
lansko pogodbo«, ki so jo pa koloni od-
klonili kot nevarno in škodljivo, posebno
ker ta določuje, da nastavlja kol^ne »De-
želna zveza delavcev na zemlji«; ta zve-
za pa je po večini italijanska;. na ta način
bi se kaj lahko izvršila grožnja velepo-
sestnikov: »Če se boste upirali, bomo po-
klicali Kalabreže v Brda!« Tuma je dobil
nezaupnico, ko so števerjanski koloni dne
17. febr. odklonili to pogodbo in sprejeli
nov načrt pogodbe.
Ta račrt pogodbe, ki ga je izdala
snujoča sc > Kmetsko delavska zveza za
Brda'f je tak. da nas še vedno ne more
zadovoljiti, ker stojimo na stališču, da se
mora stanje kolonov ukiniti in dati zemljo
v last onemu. ki jo obdeluje. Vendar, ker
ne kaže, da bi mogii ta hip doseči naš cilj
s postavo. je treba storiti vse, da se to
stanje olajša, zato je ta pogodba tu. Pri-
občila jo je »Edinost«, da posamezni raz-
mišljajo o nji in povedo svoje mnenje; da
bodo opozorjene nanjo najširše množice
našega ljudstva. jo prinašamo na tern ine-
stii tudi mi:
NACRT
ZAKUPONAJEMNINSKIH POGODB
MED LASTNIKI ZEMLJIŠČ IN ZA-
KUPOJEMALCI V BRDIH:
Člen  1.   Kolonsko razmerje   se med
gospodarjem  in delavcein na zemlji  od-
pravi   in  namesto  koionske  pogodbe   se
sklene   zakuponajemninska   pogodba.   —
Člen 2. Za zakupodajalca se smatra last-
nik ali u/.itkar, za zakupojemalca pa na-
jemnik s celo svojo družino.   —   Cleu 3.
Za vsa določila, ki niso obsežena v pogod-
bi, so veljavne krajcvne navade in obsto-
ječi zakoni. — Člen 4.   Vse že dane po-
godbe in izvršilni spisi. nanašajoči se na
izpraznitev kolonij, se s to pogodbo pre-
«klicujejo.    Stroške   odpovedi,   izvršilnih
spisov in preklicov nosi predlagatelj.    —
Clen 5. Zakupodajalec mora skleniti  za-
kuponajemninsko  pogodbo   z   vsemi   ko-
loni in za  vsa zemljišča,   ki jih obsegajo
scdanje  kolonije,  dopuščena pa  je  aron-
daoija, pod pogojem, da se to izvrši v so-
glasju vseh prizadetih strank. Obveznost
sklenitve pogodbe se ne nanaša na pose-
stva, ki jih vsled delitve premoženja med
solastnike,   pričnejo   lastniki    obdelovati
sami, ali po svoji družini. — Clen 6. Koli-
kor je mogoče, je skrbeti za to, da ob-
segaj vsako v najem dano posestvo poleg
vinogradov   in   sadovnjakov,  tudi   toiiko
obdelane  zemlje,  da  zadošča  za  preživ-
Ijanje zakunojemalčeve družine.   rejo   za
gnoj potrebne živine in toiiko gozda, ko-
likor tea je potreba za nabavo vinogradu
potrebnega  lesa.  Za  ostala  zemliišča pa
plača najemojemalec primerno zakupnino
v denarju. — Clen 7. Zakuponajemrinska
pogodba za taka zemljišča,   kjer je treba
vinograde obnoviti, traja 12 let. v sluča-
jih, ko se pogodba nanaša na ohranjene
vinograde, pa 9 iet. Sklenjena zakupona-
jemninska nogodba je v vsem obsegu in
podrobnostih veljavna tudi za dediče za-
kupodajalčevc.   Morebitne  testamcntarič-
ne  določbe.  ki  kršijo dogovore  predsto-
ječe pogodbe se  smatrajo za ničeve ter
so neizvršljive.  Prostovoljna  prodaja  ali
daritev zemljišč od strani zakupodajalca.
nima spreminjajočega upliva  na  trajnost
in določbe   predstoječe   zakunonajeirtnin-
ske pogodbe.   V slučaju prisilne   prodaje
(drazbe), si zakupojemalec pridr/uje pra-
vico sodnim  potom  iztirjati  odškodnino,
ki mu pripada za dejansko škodo. nastalo
vslod predoasnega   prenehanja   pogodbe.
—  clen 8. Vse dobrote in robote so od-
pravljene.     OosDodnr  ne sine  staviti  do
kolona nikakih  zahtev, ki bi  ga  poniže-
vale in kratih* v katerikoli obliki njegovo
prostnst. — Clen 9. Prvotno določ°na na-
jemščina se vsako leto regulira tako. da
se spravi v sklnd z zakiiDnino. določeno
za prvo leto. Pri tern prihaja v poštev va-
luta lire in viSina ^emijiške^n davk^.uva-
ževaie načelo, da se najemščina visa vs-
porednn 7 morebitnjm padanjem oriroma
z morebitnim dvisranjem lire tor 7. vi&in-
jem. oziroma ni?nnjem  davkov.  Za u?o-
tovitev lin'ne vnlu+e ^lvm kot nodlncra ce-
na  vinu  11    11.   1920.  To  nač^lo osfane
ne^prementero 7a zomU'-^cn rddpnri v na-
j.°m izkH?i*nn 7a den^r^Vo n?ierr»?.r;no. —
Clen 10. PrJHpipi^ v pro^din so ^e!i nn lict!
mesta po te?.i na polovico.    Če sta obe
stranki zadovoljni, se sme deliti tudi vino
, v kleti na polovico. Dan trgatve se določi
' sporazumno,    toda   tako,    da  je   obema
strankama dana možnost nadzorovati tr-
gatev in delitev pridelkov.    Ostali sadni
pridelki se dele tudi na polovico.   Način
delitve   določita stranki  sporazumno. —
j Clen 11. Zakupnina se mora plačati zaku-
podajalcu tia dpm v dveh enakih obrokih.
Prvi tekom noyembra, drujri meseca ju-
lija vsakefca letai   —   Člen 12.   Zavaro-
vanje poslopij   in zemljiški davki   gredo
na    zakupodajalčevo    breme.    Občinske
naklade  na  izravne   (neposredne)   zem-
Ijiške davke delita pogodbenika na polo-
vico. — Clen 13. Skropilnice nabavi naje-
modajalec.  Zveplo in škropilo plača vsa-
ka stranka na polovico. — Clen 14. Za-
kupodajalec in zakupojemalec sta dolžna
zavarovati vinograde proti toči. Zavaro-
valnino plačata na polovico. — Clen 15.
Les od obrezovanja in suhih trt dobi za-
kupodajalec.   Drevesa se smejo posekatl
le sporazumno, veje in korenike dobi za-
kupojemalec, deblo si delita na polovico.
Zakupojemalec   je potem obvezan   obno-
viti nasade s pridržkom pravice   do od-
škodnine za izboljške   koncem pogodbe.
— Clen 16. Hiše se dajo v najem brez na-
jemščine. — Clen  17. Zakupojemalec je
odgovoren   za  ohranjevanje   in   ureditev
oddanili prostorov in pritiklin.  Majhne po-
škodbe.   ako niso nastale   vsled   njegove
krivde, se popravijo na njegov račun. —
Clen 18. Zakupojemalec je obvezan paziti
na zemljišče, nasade in pridelke ter mora
preprečiti  v^sako novotarijo,  služnost  ali
obremenjenje, ki bi se utegnilo vr.šiti na
škodo lastnine   ter   nemudoma   naznanit!
zakupodajalcu vse polastitve, ki so se iz-
vršile,   ali bi se nameravale izvršiti   od
drugih  in sploh vsak slučaj,  ki bi utegnil I
predrugačiti stanje  lastnine. — Clen  19. !
Zakupojemalec   je obvezan skrbno   izvr- I
ševati poljedelska dela, po dobrih pravi-
lih poljedelstva. Čistiti potočice, vzdfže-
vati grive, zare itd. Dalje ne sme razna-
šati raz zernljišča gnoja,   ki mora   služiti
za  ohranitev  rodovitnosti.   —   Clen 20. 1
Naprave novih vinogradov ter drevesnih  .
nasadov sploh izvršuje in vzdržuie zaku-  |
pojemalec   na   račun   zakupodajalca.   do  \
one dobe, ko dado pridelek. Nato se izro- |
ce zakupojemalcu   vr oskrbo.    Za   sadike  !
mora skrbeti zakupodajalec, gnoj se jem- !
lje iz kupa kolonije. — Clen 21. Zakupo- '
dajalec.   ki je bil odškodovan   za  vojno
škodo, ima obveznost da skrbi za vzpo-
stavitev poškodovanih   ali   uničcnih  hiš.
vinogradov   in nasadov    ter   vznostaviti
posestva  v  predvojno  stanje.    Vzposta-
vilna dela, poslopij ali zemljišč, katere je
izvršil zakupojemalec sporazumno z na-
kupojemalcem. se mu morajo nagraditi po
primernih cenah od zneska dotične vojne
odškodnine. — Clen 22.  Vsak spor, ki sc
nanaša na razmerje med zakupodajalcem
in zakupojemalcem.   se predloži posredo-
valni komisiji, ki obstoji iz petih članov.
V komisiji volita vsaka stranka   po dva
člana. petega izvolijo člani  komisije.    V
slučaju, ko se sporazum ne doseže doma,
se zatem   predloži   razspdniški    komisiji
pred sodiščem. — Clen 23. Vsaka stran-
ka ima pravico razveljaviti kolonsko pc-
godbo iz sledečih  razlogov:    Kadar ena
sivanka ne izvršuje vseh v pogodbi dolo-
."er.ili  pogojev;   kadar   zakupojemalčeva
družina    ne razpolaga  več    z zudostnim
številom delavnih inoci in si za pravilno
obdelovanje ne najema drugih  delavcev:
kadar zakupojemalec zagreši proti zaku-
podajalcu hudo razžalenje zoper čast,^to
pa le tedaj, če je bil pred sodnijo zato ka-
znovan radi prestopka zoper varnost ča-
sti na več kakor na 48 ur zapora. Kadar
zakupojemalec zagreši tatvino na zernlji-
ščih, ki jih ima v zakupu. — Clen 24. Voj-
no odškodnino za izostalo trgatev in unl-
čenje sadja v letu 1915 si delita zakupo-
dajalec in zakupojemalec v istem ra^mer-
ju. kakor bi si bila delila pridelke. Zaku-
podajalec napravi  vse  potrebne  korake,
da  se  zakupojemalcu  izplača   vojna  od-
škodnina za leto 1915 in sicer za vse tiste
pridelke,  ki bi bili glasom pogodbe  pri-
padli    izključno  zakupojemalcu.    Stroške
za cenitev    in ugotovitev    škode    delita
stranki v istem razmerju, kakor se deli
vojna odškodnina.
V prvi svoji seji se je odbor sestavii tako-
le: Predsednik: dr. Karol Poügornik;
podpredsednik: Doktorič David: rajnica:
Eržen Ljudmila; blagajnik: Brezi^ar Ro-
man, njemu v pomoč gdčna Mozetič Erna;
odborniki: Bratuž Josip, Crnfco Viktor
(gospodar), Crnovec Josip, Komel Emil
(pevovodja), Koršič Vladimir (knjižolčar),
Lukežič Ludvik, Music Qizela. rajfiavec
Andrej (šolski nadzornik), Savelli Adolf;
namestniki: Cej Mirko, Janovski Vladi-
mir, Alusič Josip; preglcdniki računov:
Hrovatin Josip, Kačič Ivan.
Ker je vsled vojnih dogodkov dru-
Štvo izgubilo ves svoj bogati iriventar iia
glaskah in instrumental (ohranilo se je le
prav neznatno število not, t. j. nekaj pes-
maric, 3. letniki Novih Akordov in par
drugih malenkosti), je bil začetek dokaj
težak. Dne 8. januarja je društvo kupilo
od gdčne Eine Arko glasovir tvrdke
Mandl za 700 lir. Približno 300 lir se je
porabilo za poprave, tako da staue glaso-
vir okrog 1000 lir.
Ko je bila v Malern domu na razpo-
lago tudi soba, so se tarn v začetku fe-
bruarja 1920 pričele pevske vaje in sicer
za ženski, moški in mešani zbor. — Dne
16. junija se je mogel že prirediti prvl
koncert, ki je v vsakem oziru dobro izpa-
del, o gmotnem uspehu bo poročal bla-
gajnik.
Meseca aprila se je društvenemu
prcdsedniku posrečilo izslediti in po mno-
gih ovirah tudi dvigniti prejšnji društveni
koncertni glasovir. ki ga začasno hrani.
in ki se je šc mogel toiiko popraviti, da
se ga je porabilo pri prireditvi II. koncer-
ta v mesecu novembru s pomoejo klavir-
skega unietnika prof. Pervanje in vijoü-
nista Gulica. Vsled znanega bombnega
atentata je morala druga polovica tega
koncerta odpasti.
Olasbene šole društvo dosedaj žal ni  j
moglo Še otvoriti, ker    nima    primernih  ;
prostorov, a upanje je, da se v tekočem
društvenem letu doseže tudi to.
Nato ja podal svoje poročilo g. bla-
gajnik Brezigar Roman:
Vpisanih članov imamo 122. med te-
mi eden vstanovnik. Od teh 122 članov
so nekateri odšli iz Oorice, par jih je umr-
lo, tako, da sedaj šteje društvo približno
110 članov. Članarine smo nabrali skupno
v znesku 1574 lir. G. Katnik je plačal kot
vstanovnik 200 lir. Pri prvern koncertu
je bilo dohodkov 2229 lir. Pri drugem
koncertu je bilo dohodkov 2562 lir 50 st.
Darovov smo prejeli v znesku 45 lir.
Obresti naloženega društvenega denarja
znasajo 24 lir 74 st. Vsega skupaj 6635
lir 24 stotink.
Izdatki pa so bili sledeči: Za nakup
klavirja 700 lir. Za popravo in prevoz kla-
virja, ter za nakup treh svetilk 1052 Jir
50 stot. Pri prvem koncertu je bilo izdai-
kov 919 lir. Nagrado za I. semester gosp.
pevovodju Komelu 600 lir. Pri drugern
koncertu, skupno z odrorn, je bilo izckit-
kov 2393 lir 50 stot. Nagrado za II. sew.c-
ster g. pevovodju Komel-u 600 lir. V go-
tovini je naloženih pri Ljublianski kre.i.
banki še 370 lir 24 stot.
Po poročilu pregledovalce% računov
so bili ti enoglasno odobreni.
Nato se je vršila volitev odbora fn
pregledovalcev računov.
Z vzklikom je bil izvoljen za nred-
sednika dr. Karol Podgornik, ter sledeči
odborniki: Bevk France, Bratuž Josip,
Brezigar Roman, Crnovec Josip. Dokto-
rič David. Erzen Ljudmila. Fon Erna, Ko-
mel Emil, Levpušček Rudolf. Lukežič
Ludvik, dr. iMedveSček Peter. Mozetic
Erna, Music Oizela, Nadaja Roman, Pa-
glavec Andrej. Pregledovalca računov:
Hrovatin Josip in Kačic Josip. Nato se je
izvršila sprememba društvenih pravil.
— Na glasovanje, so bile stavljene in spre-
jete nekatcre male spremembe glede raz-
družitve ter znižanja 5tevila <>dbornikov
od \3 na 7.
Z zahvalo za zarrimanje, ki 50 ^a vio-
leženci izkazali društvu s svojlm priho-
dom. je zaključi! predsednik občni zbor
ob 12. uri.
nov.« Dalje so bili sprejeti sledeči členi,
ki govorijo o kralju: Člen 25:    »Kralj je
vrhovni poveljnik vse vojne sile. On po-
deljuje redove    in    druga    odlikovanja.«
Clen 26: »Kralj ima pravico amnestije za
politične in voiaške pregreške, Z amne-
{ sftijo se unieijo pravne posledice kaznivih
I dejanj in se ne more nanašati na privat-
j no osebo za privatno odškodnino. Amne-
l stija se inore podeljevati pred početkora
; kazenskega postopanja, v teku    postopa-
nja ali po izvršeni obsodbi. Amnestija je
splošna ali  samo za posamezne slučaje.
Za arnnestijo ministrov je treba dovolje-
nja narodne skupščine, vendar se v nobe-
nem slučaju ne more podeliti ministrom,
preden ni izrečena obsodba.    Kralj    ima
pravico pomilostitve  ter  more  prisojeno
kazen oprustiti. zmanjsati ali ublažiti. To
pa ne velja za dela. ki so kazniva samo
na privatno tožbo«.
Člen 30 se je za nckaj časa oügodil.
Pri razpravi o členu 31 predlaga socijalni
demokrat Divac. naj se določi poinolet-
nost kralja z 21. in ne z 18. letom. \'e-
čina oakloni ta predlog.
Pri razpravi o členu 32. ki govori o
nasledstvu na prestolu, ako kralj nima
potomeev se je oglasil soc. demokrat Di-
vac k besedi. Meni, da je o tem potreben
referendum. Ko dospe minister Trifko-
vic. se nadaljuje debata o gornjih pred-
iogih. Zemljoradnik Jovanovič predlaga,
naj preide nasledstvo na Pavla Karadjor-
djeviča ali na brata kralja Petra, ako re-
gent ne bi imel potomeev.
Razprava o členu 32 se odgodi. Cle-
na 34, ki govori o prisegi kralja, in 35 se
spreiemeta brez debate.
Nato prične debata o odstuvku načr-
ta. ki govori o namcstuiKU kralja. Repu-
blikanec Ciionovič zalneva, naj kralj, ako
je nesposohen vršiti svojo oblast. noiia
biü kralj. — Sprejme se načrt vlade. _____
Pri člcna 37 predlaga rep. (lionovič,
na] se °dredi n.amestnik, ako je kraij ne-
spoben. vršiti svoje posle. Nadaljna dva
clena se spreiemeta brez debare.
f>r; c'enu 4H. je bil sprejet prvi del s
siedečo stilizaeijo:
OstaÜ tiradniki, ki opravljajo javno
sluzbo, nc morejo kandidirati v volilnih
ckraiili teritorijalne pristojnosti. Predlog
je hfl sprejet ?. večino glasov.
Sledila je razprava o drugem odseav-
ku cl. 48. Sprejet je bil predlog demokra-
ta Voje Marinkoviča za sledočo stilizu-
cijo: Uradniki, ki bodo izvoljeni. se sta-
vijo na razpoloženje pristojnim ministr-
stvom. FJosiednji odstavek cl. 4S se glasi:
Eiüancni in gozdarski uradniki in uradni-
ki agrarne reforme ne morejo kandidirati,
razven, «ako eno leto pred razpisom vnM-
tev odlože svoja mesta. Ostali uradniki.
ki opravljajo javno sluzbo, ne morejo kan-
didiran" v volilnih okrajih teritorijalne pri-
stojnosti. Aktivni ministri in ministri n:i
razpnloženju in vseučiliški profesorji mo-
rejo kandidirati in obdrze svoj polo/.aj tu-
di v slučaju izvolitve. Izvoljeni uradniki
se stavijo na razpolago pnstojnir;i niini-
strstvom.
V ustavnem pododseku je dosežen
sporazum, da se na vsakih 50.000 prebi-
valcev voli po 1 poslanec, ako pa je osta-
nek večji od tridesettisoc, se voli §e ea
pcslanec. Za poslanca more biti izvoljen
vsak državljan po rojstvu in naturalizira-
nju. V drugem primeru mora bivati naj-
manj 10 let v Jugoslaviji.
Proporčni volilni zistem je v nevar-
nosti, to vprašanje še ni rešeno. Ženska
volilna pravica je bila odklonjena. Kvorum
za parlament znaša eno tretjino vseh po-
slancev. Sprejet je bil tudi člen, po kate-
rem more kralj sklepati dogovore popol-
lioma politične narave brez predhodnega
udobrenja narodne skupščine.
öopisl.
Občni zbor
»Pevskega in glasbenega društva« v Qo-
rici se je vršil dne 27. februarja 1921 ob
11. predpoldne v I. nadstropju Trgovske-
ga doma.
Predsednik dr. Karol Podgornik je
otvoril občni zbor s pozdravom do§iih
člnnov ter presel k dnevnemu redu.
Ode. tajnica Erzen Ljudmila je preci-
tala zapisnik zadnje.^a občnega zbora, ki
so ga navzoči člani vzeli na znanje in odo-
brili. Nato se je izvršilo čitanje tajnlškega
poročiia. ki ga podajamo v celoti:
DruStvo je po vojni pričelo svoje de-
Idvanjc z občnim zborom dno 15. oktebra
1919, na katerem se je izvolil v zmislu
pravil zopet drustveni odbor. ki si je r»o
n'oznosti prizadeval. da bi društvo delo-
vnlo v sn-.eri svojih nsmenov. — Odbor je
imcl v nimilern društvenem \q*\\ H sr-f!
Jugoslovenska  uslava.
Seje ustavnega odbora se nadaljuje-
jo. Bil je po dolgi debati sprejet 16. člen
ustave, ki govori o šolstvu. Sprejeti člen
pravi, da sta znanojt in umetnost svo-
bodni pod zaščito in podporo države.
VseuČiliščni pouk je svoboden. Pouk je
državen in sloni na eni in isti osnovi, pri-
lagodujoči se razmeram, sola mora dati
rnoralno vzgojo in razvijati zavest v du-
hu narodnega edinstva in verske skup-
nosti. Verski pouk v osnovnih šolah je
fakultativen. Strokovne sole se ustanav-
, ljajo po potrebah. Za privatne sole se 11a-
i pravi poseben zakon. Državljanom dru-
gcga plemena in jezika predpišc šole po-
seben zakon.
» Člen 22: *Vsa državna oblast se vr-
ši po določilih te ustave. Zakonodajno o-
biast vr^ita kralj in iiarodno predstnvr.i-
štvo skupnocc. Clen 23: »Upravno oblast
izvrsr'je kralj nreko cdgovornih rrini-
strov po določilih te ustave«. Člen 24:
»Sodno oblast izvrsujejo sodišča. Njili
razscdbe In resitve se izrekaio In izvršu-
jejo v !rr:enu kraijj n:i   podlagi   zvkontj-
Nemški Rut. 24. II. Ime naše vasi
je imelo že veliko raznih sprernemb. Iz-
virno se imenuje Korltnlca po potoku ena-
kega imena, potem Deutschrut, ital. »Ru-
tacc. Sedaj imarno v šoli dvojezični uradni
pečat: Scuola popolare: Nemskirut —
Ljudska šola Nemškirut. Bali smo se, da
ostane vojaško ime Ruta. F^otem bi pač ne
vedeli, ali je to ruta za na glavo, ali ruta
(zelišče) za v vino in žganje (Ruta grave-
olens). — 22. t. m. nam je umrl g. podžu-
pan A 1 o j z i j Kos, brat preč. župnika
Š i m n a, v 64. letu starosti. Nekaj časa je
hodil v Oorici v šolo, kar mu je mnogo po-
magalo v življenju Trudil se je in prosil
raznih javnih podpor in je bil zaslužen mož
za občino. Posebno za tri vodovode, za-
kar nam je prejšnja vlada izdatno pripo-
mogla, si je mož pridobil velike zasluge.
Veliki vodovod z vodno shrambo 2000
hektol. vode s praktičnimi napajalniki je
res krasno delo.
— 31. januarja pa mu je unirla 20-let-
na hcerka. J u 1 i j a n a K o s, v centralnl
umobolnici S. Ciemente v Benetkah. La-
ni je morala radi neznanega razburjenja
zapustiu domačo hišo in iskati zdravja
drugod. A morda radi modernega zdrav-
Ijenja in vbrizgavanja raznih narkotlkov
jej je sree opešalo in otrpnilo. — Počivaj
Priloga   „Gorlik«   StriOfr"   št.   10.
v mini, mlada Jugosfovanka. na hladuem
otoku!
- Iz Peein. \ sak začeick ie težak, a
začeti je treba, poteni se že nadaljuje.
Preteklo nedeljo 21. febr. smo tudi pri nas
imeli mali shod, katerega udeležba je bila
jako pičla, nekateri niso bili podučeni. ne-
kateri pa niso zanj vedeli, ker je bilo pre-
pozno naznaiijcno. Na tem shodu se je
sklenilo pridružiti se k »Kmetiiski-delav-
ski-gospodarski zadrugk na Idriji pri Ba-
Ci. Oglasiio se je takoj 11 članov in upa-
n;«i, üa storijo to vsi občinarji. Saj ravno
u;kega društva smo potrebovali. Le v sa-
il opornoei postanemo neodvisni in v tem
je naša rešitev. Naši kmetje-možje so
s tem prvi začeli z društveniin življenjem
pri nas. Ali mi famje in dekleta ostanemo
res zadiiji? Zganimo se vendar tudi mi iu
ir tanovimo kako društvo. ki bo primerno
sedanjim razineram in ki ga jako poirebu-
iLiTio. Katcro društvo pa bolj potrebujeiuo
Kot pevsko in bralno? Posebno pevsko.
ker smo postaii tako iilii. Imamo dovolj
üposobnih moei na razpolago, da bi lahko
kaj naredili, samo začeti je treba. Zato pa:
zbuditc se iz spanja in ustanovimo si orne-
njeno društvo po zgledu sosednib krajev!
Na stran vse drugo, na srcu nai nam bo
vedno le sreča in blaginja Ijudstva. - Dal
Bog, da bi mogel kmalu poročati. da smo
sc več izvršili. kot pa smo misiili.
- Št. Viška gora. ()d tu ni v casopisiii
dopisov znainenje, da teče miriio živ-
Ijtnje brez znamenitih dogoükov. Vojska
nam ni zapustila posebnili znamenj, če iz-
vzarncmo briiko izgubo 44 mož in mlade-
uičcv, ki so padli v vojni ali pa so pogre-
šani. Srečni smo, da ni segala moč topov
uo iias: svojo hvaiežnost smo skazali Bo-
au s obilnimi darovi za obnoviiev sv. (jo-
re, kjer naj bi se kmalu začela tudi obno-
vitev duha. ker vemo in smo do dna srca
prepričani, da brez duliovne obnovitve
postanemo žrtev v gospodarskem, ver-
skem in naroduem oziru onili, ki kaj ta-
ketja komaj pričakujejo in na to tncli de-
lajo.
Koi zavedni in požrtvovalni Sloven-
ci bomo ob ti priliki položili svoj dar tudi
v > narodni sklad« v obrambo našili narod-
uih pravic, katere se nam na kruti način
z ognjem in bombami — kratijo, kakor
beremo v »(ior. Straži«. Ce je en telesnl
ud bolan, čuti eelo telo; enako čutijo in
čutimo vsi Slovani v Italiji krivice, ki se
godijo drugini bratom.
Kar se tiče šol, nam jc žal, da se ni
odprla sola v Viiiu, kjer je 50 otrok brez
poduka. V Stopniku je pa nastanjena nova
šola začasno v krčmi; menda se bo vdobil
ali napravil pocasi za Solski vspeh bolj
primeren prostor.
Popotnik na poti k nam, naj se na
Slapu dobro podkuje in naj ne hodi s
mestnimi eeveljčki na üoro, če noče ra~
/nn uinetnih tudi svojili naravniii podpla-
tov raztrgaü. Cesto iz Slapa v naše hril)e
rabi 1500 ljudi; čas bi bil, da se zganejo
možje po prizadetih vaseti in poskrbijo za
popravo ceste vsaj radi vozne živine, da
ne bo toliko trpela po zdaj nerabni poti.
Iz Loga pod Mangartom.    i )au a-
neksije je v nasi obeini mirno zatonil. Po-
znal se je potem. da se je večina obCinuije\
odcla v Crno. ürne zastave, katera je vi-
sela na lipi prod cerkvijo, do 11 lire pred-
poldne nobeden ni motil. Potem jo je dai
odstraniti naš g. zupan, ki je sicer sin slo-
venske majke, a se je najbrže bal. Obči-
nurji s tem niso bili zadovoljni. Saj smo
vendar na svoji zemlji, na kateri smo se
rodili, ka.i bi se tedaj bali!
— Vrtojba. Tako skrbijo za nas, da
uaiii zidajo le male bajte —- namesto pro-
stornih bis. Pravijp, da sc male hise prej
osnažijo, prej segrejejo, in so bolj priroč-
ne. Lht dobi kdo malo liiso - mora najpr-
vo odšteti svoje krvave zuljc na racua 111—
še za njeno eenitev. Potem odgrize
banka ,V;-, obresiovauja. Zatem pride za-
loga materijala od viade, ki da tvrdkam
in sirankam les .M)% dražje kot je dnevna
eena: les je slab, skoro ena tretiina gni-
lega in nerabnega. - Tako je najmoč-
ncjša tvrdka /e zgradila tu hiš za vred-
nost .> iniiijone lir -- z nekai tisoeakov
zgubc. A krono vsem spekulacijani pa
iiadeva sedaj novodošli Rimljan. ki
\sivarja konzoreije lastnikcA' liis, da bo-
di) gradili pod nje^ovim nadzorstvom s
15."'- le/ijskih stro.ško\ in da bo vsäk
Clan odjrovorcn za vse, dokler se ne po-
loži zadnja opeka na liiso poslednjega
člana. Ker je nemogoce, da I)i se \se t(>
srečru: iz\ ršilo, so ga od povsod spodlli.
isto naj bi se mu zgodilo nidi pri nas. Za-
lo pa/ite. in varujte se. Takih dobrotni-
kov nam se ne manjka. Dozdeva se. da so
take špekuladie od zgorai eelo podpi-
ranc.
$marje pri Ajdovščini. i uc 21. t.
m. se je vršil ustanovni obeni zbor (io-
spodarske zadiuge . Shoda so se udcle-
/ili i)o vecini vsi posestniki. Zalibog;. da
'v l)ilo opaziii premalo domacc inicligcu-
ce. Olvinstvo se jako zaninia za zadruz-
.'lištvri, to sc je p-.fkazalo pri shodu. \ pr\ i
yrsii sc morauio zahvaliti y;. Yirgiliju
Š-jek-ii za nie^ov ^ovor. ki ie dokaz;t!. da
je cepljenje v stranke jako skodljiv'o zla-
sti kmefu. ki je najbolj potrebeu udiic •<•)¦
spodarske organizaeije: želimo da bi >c
se kdaj oglasil. Due 20. t. m. imelo Bral-
no in pevsko društvo žkol.v: svoj lemi
občni zbor: izvolil se je po večini iiov
odbor v katerega stavimo veliko zaupa-
nje, da bo deloval in se zavcdal svojili
dol/Jiosti. Ob ti priliki se je nabralo 4.3 lir
za narodno obrambni sklad. Meseca maja
se bo vršila veselica v proslavo dvajset-
letnice društvenega obstanka. Končno bo-
dt oinenjeno, da nas je posetil oddelck
Olasbene Matiee iz Ooriee, ki nam je k-jio
zapcl par krasnih slovenskih pesnu.
Iz drugth lislov-
1. »Da nistno državi iievarni. \ e ze
vsak otrok«, pravi ^iidinost«.
-Kako naj bi mi postavljali na glavo
dovršen čin, ki je nastal s privolitvijo dr-
žave imših lastnili soplemenjakov, ki je
potrjen in zapecaten s pogodbo, ki sta jo
poüpisala Ital. in Jugoslavija. Mi si ne mo-
remo zatiskati oči pred dejstvi, mi jib
moramo sprejeti take kakor so. Res pa
je — in to kličemo danes v ves svet
da hočemo tudi v novem državljanstvu o-
stati narodno to, kar smo bili dosiej: Ju-
gosloveni. V okviru zakonov se liocemo
boriti za svoje narodno pravo, za
svobodo političnega uveljavljanja u-
stvarjati si hočetnu pogoje za svoj
narodni obstanek in svoj kulturni in go-
spodarski razvoj! Ničesar ne zagresamo,
kar bi pomenjalo nevarnost za državo.
Ali se morda Kaze sovrastvo v tem, da
zbiramo sredstva v namene, ki jili ne za-
branjuje noben zakon? Mari se kaže so-
vrastvo v tem, da se liočemo uveljavijati
v politicnem življenju iste države in da v
to svrho politično organizujemo svoje
ljudsivo?! Mari se kaže sovraštvo v tem,
da liočemo kot državljani delovati v poli-
tieni borbi iste države, to je: da hočemo
posiaii svoje zastopnike v paiiament dr-
žave, kjer bodo zastopali in branili naše
praviee in naše koristi? Ce hočejo pa \i-
deti v nas sovražnike že zato, ker smo
tu, ker živinio in ker zalitevarno pravieo
do življenja, potem jim priznamo. da je
vsako barbarstvo in vsako brutalno na-
silje proti nam v polni meri upravičeno.«
To so besede, ki ne potrebujejo pripomb
in ki jim mora pritrditi vsak pameten
človek.
1. Juina Tirolska in    Priinorska    se
iinenuje članek, ki ga je prinesla .Edi-
nost« in v katerem opisuje položaj južne
Tirolske, ki je podoben položaju na Pri-
morskem do neke gotove točke. (jiolitti
se jc namreč izjavii za »najdalekosežnej-
šo toieranco« napram Nemcem, ker to da
je najprimernejša politika, da iz južnoti-
rolskega prebivalstva postanejo v bližnji
bodočnosti zvesti italijanski drzavljani.'<
fake izjave gospod (Holitti ni dal primor-
skim Jugosiovanom. Ne razumemo ceimi
to različno postopanje. Nemei v Južnih
Tirolah sinejo svobodno zborovati in ta-
ko uveljavijati svoje težnje in zahteve.
Kaj pa pri nas? Neinške občine so ostaie
nedotaknjene. Kaj pa naše?
»Spričo take razlike v postopanju
med Juznirn Tirolom in Primorjem se na
iialijanski strani ne sinejo čtiditi. če ljud-
sivo na naši strani vidi razlog tej razliki
edinole v dejstvu, da so oni novi držav-
Ijiini Nemci. mi pa Jugosloveni! Da smo
torej mi radi svoje narodnosti izkljuceni
od Giolittijeve .>najdalekosežnejše tole-
rance«.
Tudi mi pravimo z listom -Tiroler :
¦><\edno smo mislili, da demokraeija po-
menja. da naj interesirani ljudski sloji so-
dclujejo na uredbi notranjedržavnih stva-
ri!' A to pomenja. da se o koristih Ijud-
stva in o njegovih potrebah ne sine odio
čati brez njega. preko njega in proti nje-
iiiu: ne v Tirolu in ne        v Primorju!<
I. »Edinost« odgovarja listu »L' E-
niancipazione«, da bi imeü mi kako zve-
zo z ital. ljudsko stranko, ko nas loči od
nje zelo mnogo; sama sestoji iz konser-
vativnih in modernili struj, je sestavljena
iz revolucionarcev in naeionalistov. »Od
slučaja do slučaja utegnemo soglašati z
njo, kot bomo soglašali z vsako drugo
stranko, če bi liotela kaj poštenega. Ali
sedanje razmere v pol. življenju silijo k
največii previdnosti«.
Polilične vesii.
Češkoslovaška in lUtlija. Riici
poročajo iz Pariza, da so pogajanja med
Ccškoslovaško in Italijo naletela na vc-
like ležkočc. Italija zaliteva od Ceškosl)-
vjške enakc ugodnosti, kakor jili je pri-
/nai i C -škoslovaška vlada Franciji.
Bivši črnogorski kralj  Nikita    jc
uiml due 1. marca: on je bil oče sedanje
italijaiiske kraljiee Helene. Na belgraj-
skem dvoru je odrejeno šestmesečno ža-
lovanje. '/. njegovo smrtjo je tudi reseno
črnogursko  vj^rašanje  za  vedno.
Masarykov 71. rojsini dan. Y p< n
Jeijck duo 7. marca je    praznoval    i-rcd-
sednik ce^koslovuske republike dr. Toni«»
Masaryk svoj 7!. rojstni dan. Zdravstve-
no stauje predsednikovo se ie izboljšal"
-    Proti (iiolittiju so se žačeli obra-
čali uacionalisti   in  vrše   skrit   zakulisen
boj proti njeniu. Ta državnik, ki je spra-
vil v kraj rapalsko pogodbo, ki je odstra-
nil nevarnost »rdeče« revolueije in   hoče
danes celo niirnega sodelovanja s socia-
listi, zakaj komunisti ne pomenijo v Italiji
nič več, je danes postal na potu lašistom.
ki hočejo popolnoma  vničiti socialistično
stranko. Oiolitti je proti temu in danes se
je bolj bati desnice in »bele« revolueije. In
vprašanje je,   če bo Oiolitti.   ki jc vgnal
d Annunzija. tem novim svojim nasprotni-
nikom kos. Zgodi se lahko, da bo moral
it! in piistiti mesto mlajšim močem, lahko
pa je tudi, da bodo razpisane nove volit-
ve. Vsekakor pa je 7S letni inož v najte-
/jem trenutku za Italijo izborno rešil svo-
jo nalogo.
% Delo za razmejitev med Italijo in
Jugoslavijo v Dalmaciji začeto. Jugoslo-
venska vlada je dala članom jugosloven-
ske komisije za določitev meje v üalma-
ciji navodila, naj se sestanejo v Splitu s
člani italijanske komisije. s katerimi naj
se potrudijo, da se to delo čim prej izvrši.
- italijanski dekgati za gospodarska
pogajjanja z Jugoslavijo. Listi priobčujejo
izpopolnjeno listo čianov italijanske komi-
sije, ki bo vodila \ rapalski pogodbi pred-
\ idena gospodarska pogajanja z Jugosla-
vijo. Komisiji bo predsedoval Lodovico
Lucciolli, člani pa so: (liovanni Maschini,
inž. Ferdinando Quartieri, Francisco Sa-
lata. grof Fulco Tosti di Valminuta. Oio-
vani Siivestri, Antonio Bartoli, cavalierc
dc Mariani in cavaliere Scarpa.
-     »Moža iz Kapaiia«   imenuje   dr.
Tiuinbica Stefan Sarkotič v   nekem   du-
najskem tedniku. On pravi:
Mož iz Rapalla je pri nekem preda-
vanju v Splitu zagovarjal »glasoviti do-
govor. Poudarjal je posebno dva argu-
menta, ki sta ga dovedla do tega, da je
podpisal famozni dogovor. Prvič: > Ju-»
goslavija je slaba iu majhna dežela. Itali-
ja pa velika in niogočna«; drugič: >Jugo-
slavija nujno potrebuje konečne ureditve
svojih meja, če iioče v svetu veljati kot
gotova. konsolidirana država.« Prvi ar-
gument je bil znan tudi že pred Rapatlom,
minister za zunanje stvari ¦-- čeprav na
razpoloženju — ga ne bi smel nikdar iz-
ustiti. Drugi argument pa z\eni zelo tra-
gikomiOno. üe je Jugoslavia tako nujno
potrebovaia konečne določitve meja. za-
kaj si jili niso preskrbeli že takoj iz p;>-
cetka? Tako slabe. kakor one v Rapallu.
je mogla imeti vsikdar, radi tega ni bilo
potrebno. da se je mož dve leti mudil \
Parizu... Z mejami. ki jili je prinesel i/
Rapalla Trumbič. se je mogel zadovoijiti
morda dr. Yesnic, Hrvat pa nikakor in
nikdar. Sreča je le bila, da (iiolitti in
Sforza nista globlje zrla v Trumbičevo
notranjost, da nista zapazila, kako nena-
d(,ma in nujno potrebuje ta mož konečnih
meja za Jugoslavijo. Bila bi jili gotovo.
kukor sta to storila v Sloveniji. premak-
nila tudi globoko v hrvaško notranjost.
morda celo do 25 km pred Zagrebom (ka-
kor pred Ljubljano) in v Dalmaciii do gre-
bena Dinarskih Alp.
»Kot Hrvat ali slovenec¦¦¦. zakljucuje
Sarkotic. >>bi rajsi bil utrpel odprto rano
na telesu. kakor i>a zakrito in gnoječo.
j üospod Trumbie ima morda čisto vest.
Kolikor časa bo pa živel. bo nad njego\'o
glavo žalostno plajjolal težko ranjeiii
hrvatsko-slovenski orei, sporninjajoč ga s
svojimi otrpnjenimi l^erotmi na strašni zlo-
čin v Rapallu.
-    Koroško vprašanje. Zadnje dm je
zo|)et začelo stopati vsled težkih kriz av-
strfjske   republike   korosko  vprasanje   na
dan. Avstriji ne morejo in nočejo več po-
magati: o lern  vprašanju se interesi zelo
križajo in ententa snma ne zna, kako in
kam naj se obrne.    Oovori se,   da sc bo
Avstrija   ali  rnzdelila,   ali  pa   se priklojjj
k Nemčiji. Proti razdclitvi  sta Ceskosio-
vaška  in  Jugoslavija. ker nočeta  še  vl-C
iredente  v svojili zemljoli.    Baje bo mo-
rala  Nemška   Avstrija   odstopiti   Jügosin-
viji Korosko do Dravc kot protipovračilo
za zapadno Ogrsko, ki jo Mažari ne ma-
rajo izročiti: ce se to zgodi. bo ententa s
silo izvedla  izročitev.  Mnogo noveqa tc-
daj. a ne vemo kaj se utegne zgoditi. Sko-
raj gotovo pa je in potek dogodkov kaže.
da ne bo dolgo. da bodo koroski Slovenci
odrešeni, kar jim. svojim sotrpmom, iz sr-
ca želinio.
-   Nova vlada na Hrvatskem. Za lu-
vatskega bana jc imenovan dr. Tomislav
Totnljenovfč. Ža podbana pa dr. Teodor
Bošnjak.
V Sloveniji vse nemške sole uk in jene.
Z ozirom na neprestanc obupne klicc bc-
guneev. ki prihajajo iz Koroske. pregania-
ni t;d tamosnjih objasti. ie deželna vlada
razpravljala o potrebi represolij za nasil-
nosti na Komškem. Koroške oblasti so
zatt^e vse slovensko šolstvo ter niso
snrejelc v svojo sluzbo niti enega sloven-
skega učitelja. I'ezelna vlada ie sklcnila.
da se zato nkinejo za \ se nemske ljudske
ucitelie \ Slov..-iiiji ujrodnosti. s katerimi
iiiii ie bila daiui možnost. da se nriuee
slovonskemn jirziku ter polagajo izpit me-
secii nov. T. I. Zaradi preganjanj:) slo-
venskili akademikov na avsfrijskih vis.o-
kih šolah je bilo sklenjeno z vso strogo-
sijo /asledoxati visokosolce nemske na-
rodüosii. ki so naši državljani, pa vodijo
v Avstriji proti uašim rojakom in prcHi Ju-
goslaviji izdajniško gonjo. Preiskalo se
bo. če ne zadene odgovornost za te liHJ-
skače tudi njib sorodnike v Sloveniji. De-
zelna vlada je končno sklenila predlagati.
da se zapre ncmška ginmazija v Ljubljaui.
ukinejo paralelke na državni realki in
ginmaziji v Mariboru ter da se odpravijo
vse nemske nianjsinske sole v Ljubljani
in v Mariboru. ki so v f»stalcm tudi že z;i-
radi izida ljudskega stet in pri nas postalc
čisto nepotrebne.
Strokovne organizaeije so zboro-
vale v Livomo te dni. in so imelc določiiF.
kakšno stališče naj zavzame Splošna de-
lavska zbornica proti moskovskim zaii-
tevam. Bil se jc namreč boj med sociali-
sti iu komunisti. katcremu političnemu
\odstvu se bodo podvrgle strokovne or-
i-;c;nizacije.
Da bi v tem vaznem boju ne podle-
gli. so se socialist) izrekli za resoiucijo, v
kateri je povedano, da se ustanovi ožia
vez rned politično stranko in Splošno de~
lavsko zbornico. katera se pa priklopf
rdečim sindikatom v Moskvi, ki bödo
iir.eli s\ oje ustanovno zborovanjc mese-
ca maja v Moskvi. Socialisti zahtevajo
dvoje. da se niorajo strokovne organizaei-
je v haiiji podrediti njihovi i>olitični stran-
ki. obenem pa vstopiti v iretio internacio-
nalo. Znano pa je. da izvrševalni odbor
iretje internacionale v Moskvi ni pripo-
znal socialistične stranke. Zato ie na pr\l
pogled jasno, da zahtevajo socialisti nckaj
nezmiselnega. Zakaj v zahte\ i. da se de-
lavska zbornica podredi socialističnt
stranki, ki jo Moskva ne pripoznava za
svojo, obenem pa da pristopi k tretji in-
ternacionali, je jasno protislovie. Komu-
nisti so bili zato, da se zdruzi > Splosna
dela\'ska zbornica« s konmnistično inter-
nacionalo. Tretji predlog je bil zato. da se
sirokovne organizaeije ne vežejo z nobe-
[ no stranko. Zmagali so socialisti, dobjl so
| iiad en milijon glaso\ ; a prezreti ne
smemo, da so tudi komunisti zelo močni.
Stranko je to zborovanje ojacilo, dobila
je vpogled čez svoje sile. na katere se
lahko zanese.
L'por na Ruskeiu. Nezudovoljstvo
proti ruski Iioljševiški vladi je postalo ze-
io ocito. \ esti. ki prihajajo iz Rusijc, nam
javljajo o posameznih resnih uporih. Tu
in tarn so vesti zelo pretirane ali prenag-
Ijene. vendar precej odgovariajo resnici.
zadnja poročila. ki se glasiio: Dne 24. fe-
bruarja je 14.000 delavcev s erkostavei
vred proglasilo splosno stavko. zahteva-
joč večji odmerek živeža. svobodo trgo-
\ ine. jamstva za oseb.ie praviee iu skli-
canje ustavotvorne sktipščine. Cete. ki so
bile poslane proti st'tvkujocim delavcem.
so odpovedale pokorščino. Tedaj je vlada
porabila neke polke. v katerili služijo sa-
mi komunisti. Ti so protj delavcem stre-
Ijali in napravili mnogo žrtev. Y noCi od
26-J7 februarja so se uporniki polastili ar-
senala in postaje kurske žcleznice. Po
tiiosko\ skill ulicah se bijcjo pravi boji in
boljseviki rabijo cclo topove. Sovjetske
cete so due 20. februarja začele hu'do o-
fenzivo proti upornim delavcem. Med de-
iavci je bilo \ eč kot 150 mrtvih iu zelo
iiuiogo ranjenih. .Times- pišc. da sta Le-
nin in Trocki znežala na Krim. Sevedy
moramo tudi te vesii sprejeti z rezervo.
Da se je tiekaj zgodilo je pa gotovo.
Rusija se baje pripravlja za prihodnio
pomlad na vojno proti Poljski.
- Še neka.i o ustaji na Ritskem. Dan-
ski list -Politiken« je objavil o protibolj-
seviski vstaji sledeče podatke: Število
upornih mornarjev znaša približno 40.<XM)
mož. Fstonska vlada je obveščena, da ie
grad v Kronstadtu v rokah rcvolucionar-
nega f.dbora. Po drugih vesteh bi pa bil
tudi Petrograd /c v oblasti tega odbora.
Povsod v Rusiji vlada mociio vrenje. Na-
daljna poročiUi. ki jih je razposlal krön-
stadski rcvolucionarni odbor. pravi; >. da
In odbor postopa sporazumno proti bolj-
šcvisketnu gencralu Kozlovskemu.
Si)loh vre po ceii Rusiji in ne ve se. kaj
sc še vse utegne zgoditi. Y'stasi baje <>!¦>-
Icgajo Kijev.
- Londonska konierenca se bori s
silnimi težkočami. Nemčiia ne more Izpol-
niti pogojev. ki so ji bili nalo/eni na pari-
ški konferenci. Londonska konferenca se
l>eča poleg drugega tudi s tem vpra.ša-
njem. Loyd Oeorge je dejal: -Ncmski i)ro-
tiprcdlogi so zaveznike proti njihovi volji
prepricali. da Nemčija ni voljna izpolniti
svoje obveze ali da nima zadosti moči,
da bi prisilila deželo k potrebnim zrtvam.
Ako nam Nemčija do prihodnjega pone-
clcljka nc naznani je-li hoče izvršiti parl-
skc sklepe ali pa staviti druge predloge,
na podlagi katerjh bo mogoče rc^itl vpra-
sanje izvršiive versajilske pogodbe, bo-
mo od tega dnevo clalje izvainli sledeče
ukrepc:
I. Mesta Duisburg. Rulirori in Düs-
seldorf na de.sucm bregu Rena se bodo
zasedla : 2. vlade zaveznih držav bodo
l>rosüe svoje drzavne skupščiMC. nni jih
l'ooblasiijo. da bodo od svojih državlja-
i!fiv l.-ihko zahtevale 50'^ dolga. ki ga
imalo placüti Nemcem za kupljeno blago.
le svote bodo v vsakl deželi ^le na račHm
povračll. To bo veljalo za nemško blago,
ki je bilo kupljcno bodisi doma bodisi v
kaki zavezniški državi; 5. skupiček do-
hodkov od carine na nemških mejah in na
zasedenem ozeinlju. sc bo luoral izroče-
vati reparacijski komisiji. Carinske pri-
stojbine se bodo iztirjevale tudi nadalje v
sporazuinu z nemškiini oblastvi. Ob Re-
mi se ustanovi carinska meja, katera bo
šla skozi mostišča. ki jih zavezniki /c se-
daj držijo. 1 arise za izvoz in uvoz na tej
carinski meji bo določila medzavczuiška
koniisija za rensko ozemlje v sporazumu
z vladami zavezniških držav.< Rok za
odgovor traja 4 dni. Precej hud priiisk na
Netnčijo je to. Baje se čete že pripravljajo
«a pohod. Ainerikanci prediagajo razsod-
bo. Nimanio prostora, da bi priobčevall
vse dolge poiitične debate, ki ne pri pel je-
jo do rešitve zamotanih vprašanj.
= Šest irskih ienijancev ustreljenih.
best ienijancev, ki so bili obsojeni na
smri, je bilo pred par dnevi ustreljenih.
Pet jih je bilo obsojenih radi napadov
protf vladnim četam in eden, ker so pri
njem našli revolver in knjigo z navodili
za ponočno borbo.
—   Harding je nastopil svoje    mesto.
Novi predsednik Zedinjenih držav    seve-
roameriških, Harding, je   danes    nastopil
svoje inesto. Pri tej priliki je ameriskemu
narodu poslal    spomenico,    kjer    razvija
svoj program. V uvodu opozarja, da je A-
inerika   v  veliki svetovni  vojni   ohraniia
svojo civilizacijo. Olede mednarodne po-
liiike je pi edsednik Harding svoj program
preciziral takole:    1.   Sklenitev    mini   /.
Nemeijo v soglasju z izjavo, ki jo je podal
senator Lodge in ki jo je   zavrgel   pred-
sednik Wilson; 2. predlogi drugiin cirža-
vam, naj omejijo svoje oborožitve; 3.   u-
stanovitev mednarodnega  razsodišča:  4.
sklicanje mednarodne konferenee, da    se
uredijo vse one poiitične zadeve.    ki    ne
spadajo v delokrog    razsodišča.    Konie-
renca naj sklene vse ukrepe, da pridemo
enkrat do    zaželjenega    miru.    Program
zahteva koneno, naj   se   razveliavi   ver-
•»aillska mirovna pogodba, in predlaga re-
organizacijo statuta zveze narodov.
-     Novi vojaski zakon   v Zedinjenih
državah. Narodno predstavništvo je odo-
brilo zakon, ki določa število čet   stalne
vojske na 150.000 inož.  Zakon   je bil po-
slan v podpis.
- Aineriški zakon o priseljevanju tuj-
cev j© bil sprejet v senatti v taki obliki,
da se smejo vsako leto priseliti v Zedin-
jene države ie trije odstotki skupnega
števila oseb iz posameznih držav, ki so
bile prisotne v Zedinjenih državah leta
1910. Tedaj je bilo v Ameriki 1,243.145
lialijaiiov. Ker pa število priseljencev ne
bo smelo znašati več kot dva odstotka
vseh pripusčenih, bo smelo priti v Zedin-
jene države le 8000 italijanskih državlja-
nov na mesec ali 140.000 na leto. Ta za-
kon stopi v veljavo due 1. aprila 1921, če
se predsednik ljudovlade ne bo uprl proti
njegovi izvršitvi.
Tretja interuacionala v Bremenu.
\ tern mestu se je vršilo tajno zboro-
•• alije tretje internacionale. Na tern zbo-
rovanju je bilo določeno, da se Evropa
razdeli v šest propagandnih okrožij. Lit-
vinov da jc na čelu temu gibanju, ki ga je
»rsrednji inoskovski odbor odobril. Cetrto
okrožje ohsega Jugoslavijo. Italiio in en
del Svice. Uradi bodo v Rjmu in Milanu.
- Žrtve v Rusiji. Boliševiski list »lz-
\tstia« piše: V zadnjih 6. mesccih je bilo
v Rusiji odkritili 200 protirevolucionarnih
/arot in 114 uporov je bilo udušenih. Are-
tiranih je bilo 281.045 oseb in 4205 jih je
bilo usmrčenih.
Boliševiki zavzeli Tiflis in prodi-
rajo dalje. Ylada in drugozemske nasel-
bine so se preselile v Tiflis in Batiini.
Oruzinske čete so pretrpele pri Oagri in
Sonkumu hud poraz. Mesto Potl ie v ne-
varnosti.
Kriza v italijanski ljudski stranki.
Da se nahaja ta stranka zadnje case v ne-
ki notrunji krizi, prieajo njeni listi, ki pri-
našajo dolge članke. kateri niso drugega
kot izpraševanje vesti. Ljudska množica
jc postala nekako nezaupna proti stranki,
od katere je pričakovala nravstvene ob-
:ir\itve celega javnega uarodovega živ-
ljenja, a se to ni zgodilo in tako je ostala
la stranka samo poliiična stranka in nie
drugega. Ljudsto ima jasen občutek. da je
temelj te stranke bolan. zastrupljen. in da
se mora stranka izeistiti in stopiti na te-
melj krščanstva; ta stranka, je mislila
ljudstvo, ima nekaj mesijonskega na sebi.
zato je danes tudi razočaranje tern večje.
Drugi vzrok razočaranja je tudi to, da
stranka niti svojemu programu ni ostala
7. vesta. Proglas ob njeni ustanovitvi je
govoril. da zastopa ljudska stranka stali-
šče obče blaginje krscanskih ljudstev in
zavrača vsak imperijalizem. ki ustvarja
vladajoča in podložna ljudstva.
V tern programu je tudi zahtevala
stranka od zveze narodov, naj pripozna
vse pravične zaliteve narodov, pospešl
razoroženje, odstrani tajno diplomacijo in
ustvari sredstva za varstvo manjšin. S
papežeiu vied je stranka nastopila za sa-
moodločbo narodov. V dejanju pa je ljud-
ska stranka v vseh imenovanih točkah
popolnoina odpovedala, svojih sil ni za-
stavila za to, da bi skušala vresničiti svoj
program. Potrdila je molče šengermen-
sko mirovno pogodbo, kakor tudi rapal-
sko, dasi je bilo na stotisoce prebivalcev
tuje narodnosti podvrženih Italiji. Stran-
ka je imela s socialisti v zbornici ogrom-
no večiuo, a ni zganila niti z mezincem,
da bi v zniislu svojega programa vplivala
na zunanjo politiko ltalije. <>Der Tiroler«
pravi, da s tega vidika stu.ii Nitti boij ua
staiišču tega programa kot pa eden vodi-
teljev ljudske stranke. Ali naj se tedaj cu-
fcliino, če je ninožica, ki ima nekaj prirod-
nega čuta za pravico in značajnosti v sebi
lazocarana?
— Novi pruski deželni zbor bo se-
stavljen tako-le: Večinski socialisti 113,
demokratje 28, center 20, ljudska stran-
ka 57, nacionalisti 73, gospodarska stran-
ka 4, neodvisni socialisti 28, komunisti 39
poslancev.
Uomače vesti.   .
r Naročnikom! Na splošno željo na-
ročnikov smo začeli izdajati naš list vsa-
ko sredo mesto vsak Cetrtek, da ga mo-
rejo dobiti ljudje tudi v oddaljenejše kraje
še do nedelje. Upamo, da bo s tern ustre-
ženo splošni žeiji naših naročnikov.
+ Smrtno se je ponesrečil č. g. Si-
mon Kos, bivši kurat v Opatjemselu, ki je
bii v zadnjem času v pokoju v Nemškem
RutU.                                      *            . :*j*S;s!«
-f- Smrtna kosa. Dne 28. februarja t. 1.
je uinrla v lrstu gospa Ursula Vodopi-
vec, vdova po pokojnem g. šoisk. nadzor-
nika in proiesorju r/rancetu Vodopivcu.
+ Smrtna nesreča. Hrenovški župan
g. Anton Milharčič in občinski tajnik g.
Lavrenčič iz Hruševja sta se peljala v
Postojno. bredi klanca pri Uilcah je za
njima pridrvel težek tovorni avtomobii,
zadel v koleselj, vrgel Milharčiča, Lav-
renčiča in voznika na cesto. Zupan je za-
dcl ob cestni kamen in obležal mrtev.
Lavrenčič in voznik sta lahko poškodo-
vana. italijanske oblasti čisto nič ne skr-
b^ za javno varnost. Sličnih smrtnih n^-
sreč je bilo že polno.
{- Grozna nesreča. U ti nesreci sino
prejeli še to poročilo: Orozna nesreča se
je pripetila na cesti med Hrušnjem in Dil-
cami. V nedeljo popoldne se je peljal hre-
novski župan g. Anton Milharčič s g. taj-
nikorn v Postojno po nekih opravkiii. Za
hrbtom mu prileti avtomobii z tako nagli-
co, da podere voz g. župana in jih vrže
raz voza tako, da je bii g. župan na lieu
mesta mrtev, g. tajnik težkG poškodovan,
in hlapec le iahko poškodovan. Za g. žu-
panom žaluje vsa občina, ker je bil pokoj-
ni mirna in blaga duša, ter vseskozi naro-
den. Pogreba se je vdeležila ogromna
množica iz vse občine, kakor tudi več gg.
iz Senožeč, Sežane in Postojne in tudi
ognjegasna društva in šolska mladina.
Zapušča vdovo in sedmero otročičev. Naj
počiva v miru!
-t Uinrl je v Ameriki naš rojak An-
drej Pajntar, doma iz Zakojce pri Hudi-
južni; bil je v Ameriki 11 let, 3 leta je
bolehal za jetiko, ki ga je pobrala. N. v
in, p.!
+ »Pevsko in glasbeno društvo v
Gorici« namerava prirediti v petek, 18.
inarca t. 1. KONCfcRT, pri katerem na-
stopita umetnika g. Srečko K u m a r in
g.čna Avrelija Sancin-ova iz Trsta
z izbraniin programom. Klavir: Beetho-
ven, Bach, Chopin, Novak. Pesmi: Lajo-
vic, (irbec, Kogoj. Dne 6. aprila je namc-
ravan drug društveni koncert z nastopom
pevskega zbora in s sodelovanjem piani-
sta L. Srečka Kumar. Podrobnosti pro-
grama bodo še objavijcne.
r Goriško kmetijsko društvo, vp. z.
z o. z. in sedežem v Ciorici, ulica Conta-
valle št. 7, 1. nadstr., vabi vse svoje dru-
sivenike. kateri su naročili modro galico
pri ujem, da isto cimprej dvignejo. Dru-
slvo ima v zalo^i tudi naročene kalijeve
soli, seme krmske pese rdeče in rume-
iic - ter travno seme. Seme ovsa, lucer-
ne in travniske detelje dospe v zaiogo v
kratkem. Za nu;dro galico se sprejemajo
naročbe samo še nialo časa. Kdor še i'.i
član, dobi galico. ako pristopi k drustvu.
- Prošnja. 16-letna Steianija Maka-
rovič, iz \'rha obc. Kanal, je bila leta
1917 radi očcsne bolezni odj)eljana v bol-
nišiiico \ Ljubljano. Ko je okrevala. so jo
poslali v Lipnico v barako št. 15.. in od
tu je - kakor je sodnija izvedela od-
potovala proti jugu, najbrže v Jugosla-
vijo. S koin je sla in kam je potem prišla.
ni znano. Kdor bi kaj vedel, je naprošen.
da sporoči njenemu stricu Štefanu Maka-
rovicu. Banjšice Lohke 129, p. Orgar. ki.
vse stroške povrne in daruje 100 lir.
Na Primorskem pleujeno blago.
Po leii 19U). je neki vojak, ki se je vozil
z vojaSkim vlakom skozi Ljubljano. izro-
čil neki ženski zavitek. v katerem so se
dobile različne obleke, mala srebrna kruš-
nica. kovinasta vaza za evetlice. par zla-
tih uhanov. plošča s podobo Albreht Dür-
rer in druge malenkosti. Ker se ie vse «to
blago brezdvomno naplenilo kie na Pri-
morskem. poziva polieijsko ravnateljstvo
v Ljubljani. nai se event, lasniki pri njeiiui
javijo.
• .{ozef Stritar je obhaial tc dni S5-
letuico svojega rojstva. Deželna vlada za
Slovenijo mu je poklonila časten dar
10.1*00 jugosl. krön. Predlagala je tudi, da
se mu da dosmrtna častna pokojnina.
r Praznovanje povodoui zasedle od-
rešenih pokrajin po jugoslovanski» četah.
\ vseh krajih, kjer so te dni po rapaiski
pogodbi zasedie jugosiovanske Cete, je
skienilo ljudstvo. da v spomin na ta od-
rešitveni dan počiva vse delo osem dni in
res niti v Logatecu, Hotedršici in Planini
se izvršuje ta sklep ljudstva v spomin na
ta veliki dan odrešenja.
r Podpora za ponesrečence in inva-
lide. Po deželi je mnogo takih siromakov,
ki so se ponesrecüi pri enem aii drugeni
delu. Bili so zavarovani pri zavarovalni-
cah za nezgode ter so redno prcjemali
nezgodne rente, sudi italijanska trzaška
vlada jim je izplačevala izprva rento, a
jim jo je lani oziroma že predianskein kar
nakrat vstaviia popolnoma ali pa jim do-
stavljala rento v nemško avstriiskih kro-
nah. Kaj pa naj poeno ubogi pohabljenci
s temi kronami, ki nimajo tod skoraj no-
bene vrednosti? Kako nai ti siromaki ži-
vijo? Premoženja nimajo, zaslužiti si ne
morejo večinoma nie, ob ediuo podporo
so prišli! Ali naj zdaj umrjejo? Vneboni-
joča krivica" se jim godi! Pozivljamo torej
slavno vlado, da takoj poskrbi za te siro-
make na ta ali drugi način ter tako izpol-
ni svojo dolžnost, dokler končno ne reši
rentnega vprašanja v popolno zadovolj-
nost ubogih siromakov.
Isto velja tudi za invalide, ki so se
ponesrečili tekom vojne in je vlada do
njih deloma silno trdosrčna. Varčuje naj
tarn, kjer lahko to stori brez škode ubo-
gega ljudstva, ne pa, kjer gre za življe-
nje! —
+ Veiiko vojnega materijala so izro-
čili v tiotederšici in Logatcu povodom
zasedbe jugoslovanski državi.
-\- Prost uvoz konzervnega mesa v
Italijo. Kakor se poroča iz Rima, je mini-
strstvo za prehrano dovolilo carine prost
uvoz konzerviranega mesa.
Novi kovani drobtž v Jugoslavia in
sicer oni po 10 par se je izoal prometu.
Te desetice so iz bele kovine, na eni stra-
ni je napis s precej masivnimi črkami, na
drugi strani pa grb Jugoslavije.
+ Polaganje učit. izpitov v Jugosla-
vijl. Na seji prosvetnega sveta je bil spre-
jet nov načrt pravil o polaganju učiteljskili
izpitov. Po tem načrtu se izpit deli v d\ a
dela: Prvi se polaga po izvršenem šola-
nju na učiteljiščih, a drugi, praktični, po
dveh letih prakse v soli. Ta pravila bodo
veljala za vso državo in vse njene učitelje.
r Na toiminskem učiteliišču so ma-
turirali gojenci goriškega privatnega te-
čaja. Sedem jih je padlo. sedmorica bo
delala ponavljalni izpit,   drugi so izdelali.
-,- lzročitev Logatca se je bila izvr-
šila popolnoina dostojno. Samo neki pre-
napeti ltaüjan je kričal: »Yen s ščavi!«
Ta je seveda dobii zasluženo zaušnico.
Navzoči italijanski poveljnik je dejal, da
je prav, čemu pa izziva.
r Gre glas po deželi, da je italijan-
ska fiiianca ob prihodu v Trst. zaptenila
na pošti v Trstu 49 milijonov krön. Zakaj
ne izplača iz te svote našemu ljudstvu
poštnohranilničnih vlog?
-,- Italijansko delavsko zbornico so
usnovali v Uorici; seveda je kapitaiistic-
na, naperjena proti komunistični. \ clil*i
oglasi vabijo delavce, naj se vpisejo
vanjo.
-f- Prošnja. Prosim g. Živeca, četo-
vodjo pri bivšem 97. p. p. ki je bil 9. avg.
1917. pri Tereseni-ju ujet in se je vrnil
marca meseca 1918. iz Rusije, ter je pri
preiskovalni komisiji v Radgoni pravil
porocniku Andreju Cebokii, da je videl
njeg©vega brata, Cetovodjo franca Ce-
bokii v Rusiji v ujetništvu, da bi mi na-
tančno sporočil, kje in kako ga je videl.
Stroške povrnem. Iv. Cebokli, Kred, p.
Robič 77.
-   Ženski salezijanski zavod.           \
Sloveniji se snujc nov zavod za slovenskc
Salezijanke, kakoršnega Slovenci še ni-
niajo. Dostop v zavod imajo od 15--25 let
stara dekleta, ki so neomadeževane pre-
teklosti, krepostnega zivljenja. poniznega
in pokomega duha, ki bi le iz naduaravnih
nagibov se entile poklicane za samostan-
sko življenje, kjer bi deiovale in živele le
za zveličanje, rešitev in vzgojo neuinrjo-
čih duš po vzgledu ustanovnika Don Bo-
ska. Med pogoji sprejema je tudi trdno
zdravje, dota in veselje do duševnega
kakor roenega dela. Yecje intormacije
v tej zadevi daje: Ziipni urad v Kamnjah,
p. Crniče, na katerega se je obrniti. —
Kazno.
Pokojni kralj Nikita je bfl rojen due
7. oktobra 1841. Presto! je zasedel za svo-
jim stricem knezom Danilom, ki ie bil 31.
julija 1860. umorjen. Že dve leti kasneje
se je zapletel v vojsko s Turki. v kateri
pa kljub velikemu junaštvu Crnogorccv
ni imel sreče. Na posredovanje Rusije in
drugih evropskih držav je bil 1. 1S62.
sklenjen mir. Sedaj se je Nikita posvetil
prosvetnemu delu z ustanavljanjeni novih
sol in zboljsanjem prometnih sredstev v
dežcli. Ko je vsled hercegovsko-busau-
skega vstanka leta i'n'/b. Srbija začela voj-
no. jc tudi Crna gora napovedala vojsko.
Na berlinskem kongresu so evropske sik-
priznale Crni gori nezavisnost in ji priso-
dile Bar, Zabilak, Spuž, Podgorico,   Nik-
šič, KolašiM, Plav in CJusinje. Odslej je
Crna gora uživala mir. Knez Nikita je v
deželi vpeljal nekatere reforme; mesto
senata kot najvišje upravne in sodne o-
blasti je utanovil ministrstvo, glavni sud
in veliki sud in proglašen je bil znameniti
irnovinski zakonik (18S9). Dne 5. no-
vembra 1905. je Nikita proglasil ustavo in
skiical narodno skupščino. O priliki 50
letnice svoje vlade 1. 1910. se je proglasil
za kralja. L. 1910. se je pridružil balkan-
ski zvezi in je kot prvi 9. oktobra napo-
vedal Turčiji vojno. Ko se je 1. 1918.
svetovna vojska končala, je Nikita
zgubil prestol. Velika narodna skupšeina
v Podgorici je namreč 24. decemura 1918.
odstavila Nikita kot kralja in vladarja
Crne gore ter proglasila ujedinjenje s
kraijevino S. H. S. Kralj Nikita je z veli-
km uspehom deloval tudi na književnem
polju. Njegova najbolj znana pesem je
»ünamo, onamo«, ki je postala narodna
himna. tno Nikitovih hčerk je poročil
kralj Peter in je tedaj prestolonaslednik
Aleksander njegov vnuk. ricer Jeleno je
pa omožii z italijanskim kraljem.
Lakota na K>tajskem. Na Kitajskem
vlada • provincijah južno Pekinga vChi-
hli, si; an, Shantung, Shansi in Shensi)
na pcx >ini okrog 64.000 km velikanska
lakota, kot je doslej Kina ni še poznala.
Vsled suše in kobilic so omenjeni, sicer
zeio rodovitni kraji, popolnoina pusti.
Ljudje bežijo v inasah s svojih sclišč in
iščejo hrane. Nekaj časa so se preživljali
s travo, sedaj ni niti te. Ämerik. rdeči križ
je organiziral pomožno   akcijo   za   Kino.
: Ogaben prizor. J^oletnega dne je
korakala stotnija vojakov po prašni cesti.
Med leskovimi grmi se vojaki vstavijo na
oddih. Nekteri kmalu priinejo palice in ja-
mejo mahati po grmih. Kmalu sirli skrbna
samica — mati iz toplega gnezda in se
vsede daleč na drugo lesko. Z napol za-
tisnjenimi očesci gleda, kaj se bo zgodilo
z njenimi mladiči. ünezdu se približa črn,
zoprn obraz, rujava roka seže po ptičkih
in jih slastno potakne žive in kosma-
t e  in c e 1 e  v široka usta.
Z drugo in tretjo gnjezdo gre isto pot.
Ali je treba še iskati*  pri >Treh kronali
glasoviti k 1 j u n a č e v   drob    za   drag
denar? Ne! To dobijo prijatelji narave v
prosti naravi!
Prosveia.
p. JauVanka ima v 3. štev. tole    v.sc
bim». Mariji v spomin. (Mara     i avčarje
va).         Cuvajmo    narodno    pesem.    ({',.
Stp.)       Napoletanec    Borelli.    (Vrtovče-
va.)       Snubač. (Mara    Tavčerjeva.)    —
Mandlje evetejo. (Uregoričeva.)       O sio-
vanskih naselbinah    širom   Evrope.    UW.
Stepančičeva.)    —    Prababica.   (Po češ-
kem.)    U   dobri    vzgoji.     (Vzgojiteljica.)
Drobtinice.
p. Skrbinškova desetletnica. Milan
skrbinsek, slovenski igralec, je obhajal
pietečeni mesec desetletnico svojega
umetniskega delovanja. Omenjamo ga ra-
di tega, ker je zadnje case po vojni vodil
tržaško gledališče in je v tem oziiu za
nas nekaj pomenil. Zdaj je na gledališcu v
Mariboru.
Uarovi.
V torek, 22. t. m. je Andrej Žbogar na
iiaujšicah št. 86 postavil na prostovoljno
dražbo svojo lastnoročno izdelano palico.
Dražbe so sc vdeležili s prejšnjim še Al.
Pertovt št. 31, Alojzij Vuga, ^ranc Brajda
(uradnik), Valentin tiuuiar št. 23 in Anton
Kofol št. 57. Nabralo se je pri tem L 35.05.
Denar je neküo pobasal in ga odposlal za
tiskovni sklad  »Goriški Straži«.
Andrej Zbogar se je iz veselja, ker
se mu je posrečilo nazaj kupiti svoj šac —
takoj naročil na »(joriško Stražo«.
d. Za »Sklad Goriške Straže«: Ciosp.
Ivan Kacin, izdelovatelj orgelj v (iorici
15 lir (in ravno toliko zu sv. gorsko sve-
tišče.) Neimenovane, ker niso sie na pu-
stni dan plesat, daruje 0 lir: skupaj 54
iir 05 st. Zadnji izkaz 1686 lir 2o
st., skupaj z    današnjim je    1740 L 25 st.
Za NOS nabrali lovci na Vrhovlju lir
42; Miha Košir, ker se ni mogel vdeležiti
svaibe gdc. Marice Koinel L 10.
Za Slovensko sirotišče: P. n. gg. Lu-
cija (iruntar v Smarjah 15 L. — Bog sto-
tero poplačaj!
Otroci — sirote, dečki in deklice, ki
trpe pomanjkanje, naj se naznanijo »Slo-
venskemu sirotišču< v Gorici.
Gospodarsluo.
g. Cene francoskemu    viuu    padajo.
li»u litrov dobrega vina staue 60 do 90
| irankov, dobiti pa se zamore v nekaterih
| krajih tudi po 50 frankov, to je po našem
I  približno 1 lira liter. \  Alžirju je okoli 600
uiiljonov   hektolitrov  neprodanega    vina.
Y'sekakor ni pričakovati,   da bi    se letos
dvignile vinske cc-nc tcmveč se bati.    da
bodo padle.
g. Kam izvaža Jugosiavija svoje bla-
j go. V prvi polovici leta 1920. je odpadlo
I od vsega jugoslovenskega izvoza na lta-
! lijo 48.61 odstotkov; na Nemško Avstrijo
j 32.86 odsu   na QrSko 3.95 odst..   na Ce-
2koslovaško 3.13 odst., na Francijo 2.62
odst. in Bolgarijo 2.42 odst. Vse druge dr-
žave so participirale na jugoslovenskem
izvozu komaj po 1 odst. ali še manj. V
rretjem četrtletju leta 1920. pa se je raz-
merje bistveno izpremenilo. V Avstrijo
se je iz Jugoslavije izvozilo 47.91 odst.
vsega blaga, v Italijo samo 19.81 odst., v
Ceškoslovaško 15.12 odst.. v Francijo
4.34 odst., v Ogrsko 3.56 odst., v Grško
1.10 odst. itd. Jugoslovenski ajjrarni pro-
dukti, kakor kaže statistika, težijo v ved-
no večji meri proti severu* Vsled pomanj-
kanja posebne trgovske pogodbe Nemči-
ja doslej ni bila deležna v več.ii mcri na
Tutroslovenskem izvozu.
g. Uvoz živine v Jugoslavijo. Jugo-
siovcnska viada je prepovedala uvoz ži-
vine iz BolgarsRe, Rusije, Ukrajine in
Vurčije. ker razsaja tam živinska kuga.
Zivina sc ne sme uvažati ne živa ne za-
klana. Ravnotako se ne sme uvažati že
abijeno hlevsko orodje, slama, gnoj itd.
K. Zamenjava 20-dinarskih novčanic
v Jugoslav iji se je vršila v bankah samo
jo konca februarja. Občinstvo se opo-
/arja, da bo zamenjavo vršila od marca
¦io 30. aprila izključno le centrala Narodne
foanke v Belgradu brez posredovanja svo-
iih filijalk ali pa državnih blapajn.
K. Jugostovenska-italijanska zavaro-
v»!na družba »Sava«. Minuli teden se je
vr.Šii v Zagrebu ustanovni občni zbor ju-
j ^oslr.venske-italijanske zavarovalne dru-
[ 2bc -Sava«. kateremu je prisflstvoval tu-
di .Morpurgo. predsednik in glavni ravna-
ielj »Assicurazioni generali« v Trstu. V
Dodjetju. ki ni pravzaprav nič drugega,
kot nekaka filijalka italijanske Assicura-
zioni jrencrali. prevladuje italijanski kn-
pital.
^. Priprave za invazijo italijanskega
kapitala v Jugoslavijo. Večje število itali-
janskih bank se bavi z načrtom ustanoviti
v .Jugoslav!« svoje podružnice. Posebno
<>e trudi ena največjih    italijanskih    bank,
Banca comerciale italiana« v Milanu, da
')tvori podružnice v Zagrebu in Beo-rradu
Kapital te banke znaša 312 niilijonov    iir.
osorve 150 milijonov lir.
?. Povišanje blagovnih tarifov na
iiižni železnici. Iz Dunaja javljajo, da je
^cneralno ravnateljstvo južne železnice
:v)višalo blagovne tarife za 50 odstotkov.
g. Finska dovolila prost uvoz Italijan-
bkih limonov. Finska vlada je z nedavnim
»dlokom dovolila prost uvoz italijanskih
limonov. V kratkem bo dovoljen tudi
uvoz pomaranč.
g.   Amerikanci so v skrbeh za svojo
I vnanjo trgovino, tako lahko sklepamo iz
I resolucije, podane v senatu in ki pravi, da
bo znašal prostor   brezposelnih parnikov
žc v dveh mesecih 400.000 ton.
g.    KJranJska    železna    industrijska
družba. V finančnih krogih se govori, da
se bodo delnice imenovane družbe obda-
čile z 800 liranii. Naprave kranjskih
tvornic za železo so sedaj razdeljene na
dve državi, na Jugoslavijo in Italijo. Ker
se je preskrbovanje plavžev s surovina-
mi v poslednjem času izdatno izboljšalo,
se pričakuje ugoden letni obračun. Av-
strijski kreditni zavod je baje nakupil ve-
liko delnic in s tem utrdil svojo pozicijo
pri tem podjetju.
Listnica uredništva. Pošiljajte nam
kratka poročila o dogodkih v svoji vasi!
Naš list naj bo kronika naše dežele. —
— Rezija. Vašega zadnjega dopisa, naj
se vam zdi še tako važen, nismo priob-
čili zato, ker se nam je zdel preskrivno-
sten in ga nismo dobro razumeli. Dopis
mora biti spisan tako, da ga bere z za-
nimanjem vsa dežela in ne samo par lju-
di. Pošljite nam drugega, jasnejšega, da
bomo vedeli natančno, za kaj gre.
knüDarna Kat. Tisk. droStwa
::   GORICA   ::
MONTOVA   HI&A
Bogata zaloga papirja in vseh
pisarniških potrebščin. Sloven-
ske leposlovne, mašne in šolske
knjige vedno v veliki izberi.
Velika izber nabožnih in drugih
slik v okvirjih in brez okvirjev.
Pomnoževalne aparate „Hekto-
graf". Prozorne papirje za načrte
in papir (Lichtpaus) za stavbene
mojstre, tuši iz tovarne Günther
Wagner, svinčniki Koh-i-nor in
drugi iz tovarne Hardtmuth, vse
v bogati izberi, cene brez kon-
kurence. — Prodaja na drobno
in na debelo. — Sprejemamo
naročila pečatov.
Trgovina v ulici Carducci 2.
Na nrnifsif imam 10°k* »»medu"
lia  )IIUUaj zajamčeno  zanesljiv pi-
tanec za čebele.  Cena 16   lir za kg.  Pri
večjem odjemu popust.
Anton Premrl (čebelar)
v Šmihelu št. 21, pošta: Hraše pri Postojni.
Novoporoöenci pozor!
%L Oglejte si več izdelanih spalnic! ^5
Toplikar & Rebek fTSLSH^
Zahvala.
I               I'otrti vsled izgube ljubljenega brata gospoda
I         TEOD. HRIBARJA
trgovca
se lem potoin najsrčnejše zahvaljujemo vsem onim, ki so nam
izkazali svoje sočustvovanje, bodisi z izrazi sožalja, bodisi z
oriüno   udeležbo  pri pogrebu.   Bilo nam je v veliko tolažbo.
GORICA, dne 3. marca  1921.
Angelj, brat.                                         Eta, Izav sestri.
j                      ZAHYALA.
I                Podpisani  izreka   tem   potom   svojo vdano   in   prišrčno
zahvalo   vsem, kateri   so   izkazali   zadnjo   cast   vdeleživši  se   ˇ
tako  obilnem številu pogreba mojega brata prečastitega gospoda
GOTARDA  PAVLETIÖ.
Bog poplačaj vsem.                                                                             I
V Gorrc-, 2. marca 1921.
JOS   PAVLETIČ
stolni župnik.                 J
lazDO otraUjmo pohiStvo
(mobilja) kakor: postelje, omare, predelne
omare, mize za sobe, zrcala, starinske pre-
delne omare in drugo, je na prodaj v Go-
rict. ulica Formica št. 27, pri starinarju
ZÜCCHIATT1.
Županstvc Anhovo
išče zanesljivega in veščega
z znanjem slov. in italj. jezika. Ponudbe
pismeno ali osebno na upravitelja občine
g. Avffusta Gabrijelčič, Ložice, p. Plave.
Preklic*)
Podpisani preklicujem kot izlagano
vse kar sem sramotnega govoril o Stefan«
Pod^ornik, mizarju iz Dol. Trebuše, ia
obžalujem; obenem se mu zahvaljujem. da
me ni kazensko preganjal.
Anjjelj Jež - Ool. Tribula.
V Dvl. Treb^iši, dne 27. feb. 1921.
*) Za flanke pod tem naslovom je ure»lnJ4tvo
odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
TriiTiki ponenik iäe slažbt
v mestu ali na deželi, vešč je v specerijski
in železniški stroki.
Ponudbe na upravo lista.
PODRUŽNICA
LJÜBLJÄNSKE KREDITNE BÄNKE
:: V GORICI, ::
Corso Verdi „Trgovski Dom."
_ _ ~     77~ -^                 C]K              Brzojavni naslov:
«MMM» Telefon St. 50. mmmm      «9        r*   w,/
______                     19        Ljubljanska  banka.
Delniška grlavnica             GENTRALA:               Rezerva S H S
S H S kron                                                                    kron
so milijonov.   LJUBLJANA.    45 milijonov.
PODRUŽNICEs Brežice, Borovlje, Celovec, Celje,
Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestnje vloge  na knjižice po 4°/0.   Na daljšo odpoved vezane vloge
po dogovoru.
Naknp In prodaja  vsakovrstuega  tujega  denarja.   —   IxvHh^je vse v
bančno strokospadajoče posle najkulantnejše.
Uradne ore za občinstvo 8*/2—12 in od 3—5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praxnikih me ne oradnje.
Pazite na staro   q+   \A.\
slovensko tvrdko   »»•  *" *
Oglejte si  pred  nakupom  veliko  zalogo  vsakovrstnega  po-
hištva v kateri je
Jf nad 50 kompletnih šob ^S
priprostih in najfinejših.
Kompletne spalnice od 2000 Llr naprej.
Za obilen obisk se priporoča
Via Carducci 14 (Gosposka ulica).
I *tT  *1C   °W1a] oMSuöaois
Cenj. šivilje in neveste, pozor!!
Pred nakupom ogtete si mojo zalogo  prvovrstnih  šivalnih Strojev
za  šivanje,   umetno  veženje  in  krpanje.   Jamstvo   od   6—10 let.    Strokovni
^uuuH. v vcÄcijju in jtrpanju, vzorci in risarije
^ brezplačno. Velika izbira Čevljarskih strojev.
I Priporočam gg. kolesarje svetovno znane kolesa
I za dirko znamke Start« in tako tudi najtrpež-
I nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Waffen-
*- rad, za katere jamčim 1—2 let.
83     -       Velika zaloga poljedelskih strojev _
iz dobro znanih čeških tovaren.   Dre-fiB81
1    vesa, slamoreznice, preše i. t. d.          •¦•*Jii
*                Imam tudi na izbero puške, sa-          «
J^^ mokrese, patrone, dinamitne patrone
^fr-ff za razstreljevanje in vse dele za zgoraj
^š^S^ omenjene pred mete.
Laslna delavmca in popravljalnica v mehanični in puškarski stroki.
Za točno. solidno postrežbo in konknrenčno ceno jamči
Jo Sip   KerŠevani   mehanik in puškar
6ORIGA, Stolni trg St. 9 desno (Piazza Duomo) sedaj Piazza Cavoor.
tvrdka Rivec & Visiniin
Via Seminario 2    -   QORICA   -    Via Seminario 2
Priporoča slav. občinstvu svojo mehaniSno delavnico za popravo dvokoles,
šivalnih strojev i. t. d. Ima v zalogi vsakovrstne pneumatike (Dunlop) in druge
ter zračne cevi najboljšth vrst.
Postrežbatocna, solidna, in po zmernih cenah.
Prvo slavbno društvo v
Renčah hš. šf. 17
registrovana zadruga z omejenim Jamstvom
favršufe vsa v stavbeno stroko spadajoča
dela (visoke in vodne stavbe).
Izdeluje načrte in proračune.
Vrši cenitve, ter sprejema obnovo po vojni
poškodovanih   stavb   na   podlagi  cenitve.
|V Cene zmerne. "98
Konsumno društvo
v Šempetru pri Gorici
ima v zalogi superfos-
fet in razna semena.   :
IVAN  KACIN
izdelovatelj harmonijev
GORICA, Via S. Antonio (hiša Kopač)
Izdeluje vsakovrstne harmonije, orglje ugla-
šiije. in popravlja giasovirje, violine itd.
V zalogi ima strune za violine, giasovirje,
piščalke za orglje itd. Kupuje stare giaso-
virje, violine itd. — Edina domača tvrdka!
S3SLEPO 2SS
kmečko posestvo
Že obdelano, oddaljeno 10 minut od mesta
na Gorenjskem poleg železnice
SB Ysl6d presBlitve proia
z vsem orodjem in 6timi glavami živine.
Natančen naslov in ceno pove uprava
»Goriške Straže."
Blagajničarko
ki je   vešča v slovenski   in   italijanski
korispondenci    sprejme    slov.    manu-
fakturna   trgovina   v   Gorici.   —   Več
pove uprava „Goriške Straže".
Štedilnike,
ljubljanskega sislema, za vzidanje, izde-
ljujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica
štedilnikov KRANJEC LUDOV1K, T r n o v o
pri 111. Bistrici.
Brata CEJ slikarja
eORICA, Via Ascoli štev. 5
izvršujeta vsa slikarska dela ter se
priporočata slavnemu občinstvu.
FofoŽRAlTAfiTriERKK
Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) št. 36.
Trat» Via Roma 24.
Se priporoča svojim sorojakom.
Borišha zveza gospodarsfeih
zadFug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
v Gorici, Corso Verdi 32,
I. nadstr.,
«rad^|e vsak delavnik od 8. do 14«
¦tränke se sprejemajo le do poldneva,
RAZPRODAJA
KMETIJE.
Fran Bizjak v Zalogu  it« 25   pri
Postojni, na'nanja, da razproda svojo
kmetijo z okoii 70 orali zemlje, hišo in
fospodarsko poslopje, 2 konja, 1 kravo,
1 telico, 1 junico, 3 vozove in drugo go-
spodarsko orodje.
Prodaja se vrši skunno do sobote
dne 12. t. m. all pri nadrobni razprodnj1,
ki se vrši v poadeljek dne 14. t. m. ob
t. uri dopoldne v Zalogu St. 25.
Fran Bizjak.
Prodaja kmetijskih
strojev in orodja.   ::
France Kavčič iz Št. Vida pri Vipevi bode
prodajal na dan sejma 14. marca t. I.
potom prostovoljne javne dražbe vse svoje
kmetijske stroje in orodje, kakor: kosilni
stroj, velike travniške grablje, ročno mla-
tilnico, slamoreznico, Sackov plug, 3 kme-
tijske vozove z opravo in več ročnega
orodja.
HiHa na ppodajl SAV
trgovino,   več   stanovanj — na   Savi   pri
Jesenicah   Jugosl.,   na   prometnem   kraju
nasproti   glavne   železne   tovarne.
Več pove : Velentin Gregorec. Menses,
Jugoslavia.
Bukov in hrastov gozd
se proda za posekati, 18 johov 2 uri od
postaje cesta do postaje brez klanca dobra.
Več pove : Valentin Gregorec, Menges,
Jugoslavija.
200 spalnih sob: 1Z,Ä
kega lesa, masivnih all formiranih se
proda. Dobava po dogovoru. Delo solidno.
Cena : od 5-000 (pet tisoČ) jugosl. K
naprej.Za porušene kraje in begunce popust.
Več pove: Janez Gregorec, Mengeš,
Jugoslavia.
SnhtiP nppi  od 100° (tisoC)
OUUJlt?    peisl   jugosl. kron naprej.
QtoHilnilri od 1-500 (tisočPetst°)
OtCUllllllVl jugosl. kron naprej.Za
begunce in porušene kraje popust.
Anton Gregorec, Mengeš, Jugoslavija
G[ostilna   :-:    :-:
pri „6ELEM ZÄJCÜ"
—            v   Gorici     =====
Shajališče okoličanov in mešča-
nov. Postrežba s svežimi do-
mačiml, mrzümi in gcrkimi je-
dili ter z izvrstnim vipavcem,
bricem in s črnino.               =
Za obilen obisk se priporoča
JOS. MOLAR,  restavrater.
Mi strojev in dvokoles
naznanja slavnemu občinstvu, da
ima veliko izbero Š i V a I n I h
Strojev različnih  si^temov za
krojače, šivflJe, čevljarje
^    ^    in sediarje    <->   ^     !
Iz najvecjih in najbolših
:-: nemških [ovaren, :-:!
za   katere jamči   do   10  let,   ter      5
dvokoles  „PlICH1' in drugih     {
znamk.   Lastna  mehanična delav-
:-:   :-:   :-:   >:    nica    :-:   :-:   :-:   :-:
CENE BREZ  K0NKURENCE.
Ceniki na zahtevo poštnine prosti.
Priporoča se :
Tvrdka Franc Saunig - Gorica
Via Cardncci it. 25 (Gosposka olica)
blizo Korna.
Naznanjam   slav.   občinstvu   da  se
nahaja moja
kroiačnica v Ajdovsčini it. 51
v hiši Godina,   nasproti   ljudske  sole.
Priporočam   se   za  nadaljno  naklonje-
nost starim in no vim naročnikom.
Cene zmerne.
KRUŠK ANTON
krojaški mojster.
16-letni mladenič
i^F* se želi izučiti v trgovini.
Ponudbe pod „VAJENECa   na uprmvo
I „Stiaze".
200 debelih hrastov
za vsako uporabo,   ima na  proda}   Ivan
Kebe -  Goce at. 31 pri Vipavi.
h pradaj je lew posestvo
na katerem se lahko redi par krav in dva
prašiča; hiša, hiev in mlin vse v dobreni
I stanu. — Več se poizve v Podmelcu St. 93.
ManuFakturna in modna rrgovina
Pelberbaum & Rolich
j                            preje HEDŽET & KORITNIK
GORICA — Corso Verdi 7 — vogal Šoiske ulice — GORICA
Velika izbira vsakovrstnih voln za moške in ženske obleke, perila   oprom
za neveste, kakor tudi vseh potrebščin za krojače in šivujo.
Na drobno!         + + +         ^a debelo!
TTrtta Kuštrin & Marmolja, Gorica - ^ km 25
prodaja
dcbro jedihio olje brez duha     .    .    .    .    po Lit.  7.60 za liter
La namizno olje.........     „     n    8.60
Amer. gnjati in pleča prve vrste ...           „     „        8.— za kg.
druge    „     ...      „     .,     7.50   „    „
-----o   NadaJje v prav konkurenčne cene  o
pristne posevke,   Bovški sir,   domače   maslo,  domače salame,   sardine,   fino   oljčan o?Sc
-    v vräh po 1 kg., sveče, milo ild. itd.
Živinorejcem priporočamo najtopleje Sezamove tropine
(oljnate pogače) po Lit. 115.^ Za 10O kg. z vrečo franko
post. TRST in odjema najmanj  1000 kg. na enkrat.     - - -
== ZO0OZDRAVNIŠK1 ATELJS -----------
Dr. A. SERJUN in M. KQVACIC, dentist
— V TOLNimU                          =
izvršuje zobozdravniška dela vsake  vrste po najnovejši tcliniKi  v  z!al.n
in kavcuku, solidno  in v najkrajšem čnsu
Piombiranje zob ter izdiranje brez bolečin.   —   One zmprne.
s         GORieA - Stolni trg 9. levo - GORIGA.
PrlporoČa svojo bogato zalogo sedaj došlih  šivalnih  strojev iz
inozemskih svetovno znanih tovarn. „Pfaff Gritzner", „Kaiser**
nlkonier", „Neuman , nuuru.opp- in uu
najskih proizvod „Rast & Gasser*4. Tvidka
nudi odjemalki šivalnega stroja bre/ plačen po-
duk v umeincm vezenih (rikamiranju) na stioj.
Bogata zaloga dvokoles  „Puch", „Stadt**,
„Stjnria**   in „Regent",  graniofonov.  Naj-
večja izbera vseh za gori ima novono stroje
nsdomestnih delcv. Pneumatike „Dua-
lopM „Pirelli**.   Kajboije urejena   de-
TW*fc^  , lavnica in   popravljalnica. Stara kolesa
|^^   emajlira in ponikla v vsaki poljubni barvi
n^3 J   Priporoča se najtopleje
¦HP^                Elija Čvk sodni izvedtne«.