Ljubljansko Posavje v Ijudski revoluciji
Nadaljujemo z objavl/anjem od-lomkov Iz knjlge Ljubljansko Po-K savje v IJudskl revolucijl avtorja Mlh erina. Knjlga bo Izla za praznik oblne Beigrad, kl Je 24. Junlja, v zalotbl Oblnske konfa-rance SZDL Gratllvo za objavo Iz-blra avtor.
OBINSKE VOLITVE NAJEICI15. dec. 1935
Na teh volitvah je v Sloveniji prvi javno nastopila lista Slovenske Ijudske fronte. To so bile edine obinske voli-tve v Sloveniji, ki jih je leta 1935 razpi-sala Stojadinovi-Koroeva vlada, kot posledico petomajskih Jevtievih voli-tev v narodno skupino. Sledila je sprememba reima, kot rezultat zuna-njepolitine preorientacije jugoslovan-ske buruazije k zblievanju z Hitlerje-vo NemCijo. To spremembo so sprem-Ijale demagoske obljube vlade in dr. Antona Koroica, da se bo vlada vrnila k demokraciji. Novi reim sl je hotel utrditi mnoino podlago po diktaturi vlad Petra ivkovia in Bogoljuba Jevti-a. Volitve 5. maja 1935 so poleg oit-nlh volilnih ponaredkov Jevtieve vlade pokazale, da je vefiina volilcev proti njeni politiki. Jevti je moral odstopiti, vendar zdruena opozicija ni prila na oblast. Zdruena opozicija je pred za-etkom zasedanja novo izvoljene na-rodne skupine sprejela resolucijo, v kateri je ostro obsodila Jevtievo esto-januarsko politiko in ponarejanje volil-nih rezultatov. Novo vlado je takrat po nalogu namestnika princa Pavla sesta-vil dr. Milan Stojadinovi, predstavnik velekapitala in potem ef dravne stranke JRZ - Jugoslovanske radikal-ne zajednice. Partija je izkoristila pre-mo4 politiSne opozicije na volitvah za nadaline razvijanje ekonomske in poli-
tine borbe delavskega razreda in Ijud-skih mnoic, pa tudi za razkrinkavanje demagokih obljub Stojadinovi-Ko-roifieve vlade o demokratinih svobo-inah. V Sloveniji je bila eksponent teh obljub klerikalna reakcija z NatlaCe-nom na elu.
Sredi leta 1935 se je zaelo Ijudsko-frontno gibanje na Slovenskem, ki je poudarjalo boj za gospodarsko, politi-no in kulturno samostojnost Slovenije. S tem se je zaela diferencijacija v slo-venskem strankarskem in politifinem ivljenju. V ospredju nj bila faistina nevarnost, temve zahteve po sloven-8ki samostojnosti, demokratizaciji iv-Ijenja, socialni pravinosti in vse tisto, ob katerem bi se lahko zbirale sloven-ske napredne sile. Jedro Ijudskofront-nega zblievanja naj bi bil delavski raz-red, kl je bil politino glede na svetovni nazor mono razdeljen v sindlkatih in druStvih. Slovensko ijudsko fronto je organizirala in vzpodbujala komuni-stina organizacija v Sloveniji. To je bil dolg in trd boj, ki se je zael z gesli na celjskem zletu Svobod z zahtevo po enotni delavski frontl. Sistematieno de-
10 za ustanovitev Slovenska Ijudske fronte se je zaelo s pozlvom Ljudske pravice 1. novembra 1935. Doseeni so bili nekateri uspehi konec leta, potem ko so bili e popreje napovedane ob-inske volitve.
Uradna JRZ se je odloila, da bodo prve obinske volitve v obini Jeica ki jo je imela za svojo in kjer se ji ni bati nobene opozicije.
e na poletje je notranji minister dr. Anton Koroec poslal ministra dr. Miho Kreka v Maribor, nato pa je imel e shoda v Krievcih pri Ljutomeru in v Lenartu v Slov. Goricah. V istem asov-nem obdobju so Koroevi pristai 15. septembra v jeenski obini organlzira-
11 veliko prireditev Rdeega kria.
V lanku je navedeno, da je bil Rdei kri ustanovljen pred Sestimi leti (po 6. jan. 1929) in mu sledi na elu g. Franc Sever. Od takrat dalje so se jeenski klerikalci po prepovedi njihovih organi-zacij organizirali v Rdeem krlu In s to priredltvijo pokazall vrnltev dr. Koroca v vlado na posebno mamfestativen na-in s povorko konjenikov, narodnih no, gasilcev, iz Jeice na rnue k mai, nato nastopom pevcev in govo-rom voj. kurata Turka pri spomeniku padlim v prvl svotovni vojni. Ker je ime-la jeenska obina e liberalnega upa-na Ivana Ramova v Stoicah, so s sprevodom odili na rnue, kjer je bila po celjskem zletu Zveze Svobod z od-lobo banske uprave dravske tanovine II/2 No 361/57 z dne 13. julija 1935 raz-puena tudi podrunica -Svobode-, delavske in kulturne zveze za Jugosla-vijo na rnuah.
Tako so bile okoliiine, ko sa je de-lavsko gibanje v Sloveniji in na Jeici ob rojevanju Slovenske Ijudske fronte prlpravljalo na obinske volitve.
Tajnih volitev, ki so jih popreje ob-Ijubljani, ni bilo, tudi javni shodl niso bill dovoljeni in povsod ovirani. Orga-nizatorji liste Slovenske Ijudske tronte nlso imeli razen poznanstev med de-lavci in kmeti nobene druge monostl za ustno agitacijo. Ljudska pravica, kl je za te volitve izla v posebni izdaji na dveh straneh in je volitvam ponudi-la e vrsto letakov, je bila listi Sloven-ske Ijudske fronte glavna opora v volil-nem boju.
Na listi SLF so kandidirali od komu-nistov Maks Pear in Vinko tupar, oba iz rnu, socialista delavca Lojze Erjavec in Joe in Martin Petri Iz Gmajne, ve delavcev in obrtnikov iz Male vasi, Stoic, Savelj in Tomaeve-ga. Med kandidati za odbornike je biio
8 kmetov, 3 obrtniki in 12 delavcev (23 lanski odbor). Msd namestniki za od-bornike pa je bilo 8 kmetov, 5 obrtni-kov, 9 delavcev in 1 upokojenec Med kandidati za odbornike in namestnike je bilo 6 lanov Sokola (delavci) in 5 lanov kmeke delavske zveze, ki so sodelovali pri obinskih volitvah 3. ma-ja 1921. Kandidat za upana je bil kmet Nace Dov, lan Sokola, kandidat za namestnika pa Lojze Erjavec, mizar socialist.
Volilnemu odboru je predsedoval pristaS JRZ domain iz Stozlc dr. Ivan Bizjak, takrat stareSina sreskega sodiS-a v Trebnjem, lana pa sta bila Anton Grmek, naduitelj In Matev Smole, elezmar, oba lana Sokola. Za javne volitve In formalno zakonitost ja bllo poskrbljeno po JRZ.
Na kahdidatni listi JRZ je kandidiral za upana Franc Sever, preje omenjeni predsadnik Rdeega kria. Jeenski pristasi JRZ so pripravili Se drugo listo z nosilcem Jankom Snojem, posestni-kom In trgovcem. ki naj bi bita bolj poStena od Severjeve, vendar je niso vloili.
Volilni letaki In lanka v Ljudski pra-vlci zanimivo prikazujejo programsko politiko Slovenske Ijudske fronte z ge-sll: za nestrankarsko zvezo delovnega Ijudstva, resnino in popolno obinsko samoupravo, pomo obanom v go-spodarski krizi, iv promet z mestom, pravino zmanje mitnine, pospeiava-nje tujskega prometa, oskrba dravne ceste, regulacija Save in po samou-pravnl obini do samoupravne Slove-nije. Ta gesla ze kaejo zahtevo po preobrazbi drube, popolni samoupra-vi v Sloveniji in odpravi strankarskega sistema.
Volilni boj za listo Slovenske Ijudske fronta ni bil lahak ob takem javnem
glasovanju, pritisku na volilce In teror-ju klerikalnih agitatorjev, ki so razde-Ijene izvode Ljudske pravice In letake pobirali po hiah in jlh nato v bliini volia zazgali. Tudi s tem so hoteli pokazati svojo mo in oblast Prislai SLF so na to poetje zbrali nekaj izvo-dov klerikalnih listov m jih na istem mestu zagali. Oronikov nl bilo blizu, ker so slutiii, da jih bo novi gospodar v vodstvu zamenjal. saj je zamenjava ko-mandirjev in komandantov sledila, ko si je JRZ tudi oronitvo popolnoma podrediia Glasovanje na volltvah je bi-lo javno, nedemokratino in za veimo v strahu pred vladajoo JRZ, da lahko zgubijo slubo, delo ali pa jim grozi pramastitev in podobne posledice, a ne bodo glasovali za listo Franca Se-varja, to Je za JRZ. Glasovanje za listo Slovenske Ijudske fronte je pomenilo za nekatere volilce velik rizik in navar-nost, da bodo preganjani. Zato sa je dal volilcev izognil glasovanju.
Volitev s ja udelezilo od 956 vpisa-nih volilcev la 683 ali 71,45%. To po-meni, da ni priilo na volie 273 volil-cev ali 28,55%. Za listo Slovenske Ijud-ske fronta je javno lahko glasovalo la 136 volilcav ali 24,86%, za listo JRZ pa 547 volicev ali 80,09%. Glede na struk-turo voliicev so bili delavci jeenske obiine v veCini za 15,73%. Zato ja ne-demokratiian in javen volilni postopek najbolj vplival na delavce z nizko raz-redno zavestjo. Gotovo pa je. da je bila abstinenca dravnih in javnih uslu-bencev (med njiml elezniarjav) zara-di povedanega ie veija.
Volilna udeleba z dobrimi 70% vo-lilcev ob javnih volitvah je kazala na slab politian polotaj za vladajoi raz-red. Pri tajnih volitvah bi Slovenska Ijudska fronta gotovo lahko zmagala. Ugotovljeno je bilo, da ja za SLF gla-sovalo znatno Stevilo tlanov Sokola, kmetov in obrtnikov. Rei je vseeno treba, da je bil rezultat volitev ugoden za takratne razmere. ko je bilo Ijudsko frontno gibanje Sele na zaietku.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si