2IVOEN7E IN IVET
TEDENSKA КЕУ1ЈД - PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA
V LJUBLJANI, 17. APRILA 1937.	KNJIGA U
POMLAD V LUGANtt
SRCE JE ČUD
edicini in naravoslovni znanosti velja srce kot črpalna naprava za kri. Ze kot črpalka pa je vse to, kar imenujemo v živalskem svetu »srce«, dovolj čudežno. Srca namreč nimajo samo sesalci in ptice ali ribe, ne samo žabe in kuščarji, temveč utriplje tudi v vsakem hrošču, vsakem deževniku in celo v vsakem komarju, čeprav se nam zdi to zavoljo neznatnosti teh živali kar neverjetno. Delovanje srca opazujemo najbolje pri prozornih živalih, kakršne žive n. pr. v morjih in jezerih. Pri njih lahko opazujemo delovanje vseh notranjih organov in med njimi srca, ki je prav tako nežno in prozorno, kakor celotno bitje.
Anatomično je srce v najpreprostejših primerih cevka, ki se od drugih krvnih vodov razlikuje samo po tem, da se »peristaltično kontrahira«, to je, da se na nekem svojem koncu stisne in potuje potem stisnjeno mesto preko vse njegove dolžine ter iztiskava tekočino iz cevi. Znana oblika srca torej nikakor ni bistvena, je samo posledek zamotane višje zgradnje srca. Cevnata srca nahajamo predvsem pri razmeroma primitivno organiziranih bitjih. Ze z navadnim povečevalnim steklom vidimo pri deževnikih, kako se rdeča črta na njih peristaltično stiska in širi, torej je ta črta srce. Podobna srca imajo gosenice, mušje ličinke, mnoge vrste rakov in stonog.
»Napredek« pomenijo skrčene oblike src, sposobnost, da se lahko ritmično stiskajo in širijo imajo potem le kratki deli krvnih vodov. Dočim se pri zgoraj omenjenih cevnih srcih telesni soki po-gostoma poganjajo izmenoma zdaj v to, zdaj v drugo smer (oscilirajoči utrip), dobe krvni toki pri višje razvitih srcih s pomočjo ventilnih zaklopk določeno smer. Tu naletimo na nešteto »konstrukcij«. Ena najpreprostejših je tista pri povodni bolhi, kjer opazimo okroglo vrečico s tremi odprtinami. Na vsaki strani je po ena odprtina, skozi katero se kri pritaka, proti glavi je iztočna odprtina, na katero se priključuje »aorta«, to je glavna žila.. Zaklopni ventili skrbijo za to, da polje kri samo v eno smer. Včerica se z veliko brzino stiska in širi, vsak dan skoraj milijonkrat — in vse to se da pod mikroskopom opazovati na živi živali
OVITA REČ
4 do 5 1 krvi se pretaka neprestano po naših žilah
Neke živali imajo tud' po več src, na primer sipe, ki so sorodnice polžev. V nasprotju s počasnimi polži pa so te ro-parice gibčne Ni torej čudno, da imajo tudi živahno preosnovo in da jim krvni obtok potrebuje krepkega poganjala. Poleg pravega srca, ki sestoji iz dveh preddvorov in enega prekata, pomagata na obeh straneh dve pomožni srci, da se pretaka kri z naglico skozi ozke jarke razčlenjenih škrg.
Toda če se nam vidi nenavadno, da ima sipa eno srce za veliki obtok in dve srci za mali obtok v dihalnih organih, bi morali pomisliti, da deluje naše lastno srce v bistvu enako! Saj imamo prav za prav tudi ljudje srce, ki oskrbuje pljuča s krvjo, in drugo srce za ostali krvni obtok. Leva polovica srca oskrbuje pljuča s krvjo, in drugo srce za ostali krvni obtok, teva polovica srca oskrbuje s krvjo namreč telo, iz taksa
, 24 i
prehaja kri v desno polovico srca, od tod v pljuča, iz pljuč v levo polovico srca, iz leve polovice spet v telo itd. Srca toplokrvnih živali in sip ter hobotnic so z anatomskega gledišča najbolj komplicirani krvni črpalni sistemi, kar jih poznamo. Seveda pa se »pomožna srca« dobe tudi drugod. Tako imajo nekatere vodne stenice na svojih dolgih, tenkih nogah ritmično utripajoče membrane, ki jih moramo po njihovem delovanju smatrati za srca.
Delo, ki ga morajo opravljati srca raznih bitij, je različno po svoji velikosti in se ravna po življenjskem načinu. Pri živalih, ki so trdno zasidrane na nekem mestu (n. pr školjke) in ki se leno gibljejo (n. pr, deževniki), je preosnova seveda tudi neživahna, zato deluje tudi srce počasneje. Močerad ima nekako desetkrat manjše srce, nego isto tako velika ptica. Zajedalci brez lastnega gibanja ali pa tako majhne živali, da se sokovi v njih prenašajo že po gibanju drugih telesnih mišic, srca ne potrebujejo mnogo in ga zato v večini primerov niti nimajo.
Največje absolutno delovanje srca nahajamo pri orjakih živalstva, pri kitih. Modri kit z dolžino 30 m in več kilometrov dolgim žiljem, ima v svojem srcu vsega upoštevanja vredno črpalno
in sesalno napravo, ki mora poganjati več hektolitrov krvi z znatnim pritiskom dolga leta brez vsakega prestanka in motnje skozi orjaško telo.
Kako morejo te mnogovrstne črpalne naprave v živalskih telesih opravljati redno svoje delo, je vprašanje, ki ga še niso popolnoma razčistili. Pri nekih srcih povzročajo utrip posebni živci, pri drugih dajejo ritem utripu očitno srčne mišice same. Razen tega so še neke zveze z osrednjim živčevjem in te zveze so tiste, ki delajo iz človeškega srca tako pogosto zrcalo čuvstev. A*rudi te zveze so še zelo neraziskano področje.
Dr. G. S.
ВОШ.ЛРШ ШЈ£
530 TON KOVINE V SMETEH
V dnevni količini smeti nekega južnoza-padnegn nemškega velemesta s pol milijona prebivalcev so ugotovili naslednje količine kovin — preračunano na leto dni —: 266 ton bele pločevine, 175 ton mešane ali črne pločevine, 25 ton pocinkane pločevine, 60 ton železa, 10 ton medi, bakra, cinka, svinca in aluminija. V letni količini smeti bi bilo nadalje 75 ton cunj, 15 ton kosti» 10 ton starega usnja« 10 ton stare gume, 130 ton stekla in steklenic in 15 ton kruha. Ce pomislimo, da se te številke za svetovna mesta še pomnoie, si lahko izračunamo kakšne ogromne vrednosti se izgubljajo v smeti.
SALO MINA SENCA
ГОЦЕ CBFAB
prememba, ki sem jo nedavno f zasledil pri Rajku Sladico, mi % J je na moč všeč.
^ ' Rajko je sicer vpisan na uni-j verzi, uči se pa bolj malo, ker * se mora preveč otepati tistih! .vsakdanjih neprijetnosti, zavoljo katerih se mnogim prezgodaj skrije sonce in prerano odpre stanovanje pod rušo. Navezan je sam nase. Nekje na deželi životari njegov oče, bolehen tovarniški upokojenec. Matere Rajko nima več, pač pa stradajo pri očetu še trije bratje in dve sestri. Dva brata sta starejša od njega, oba že prineseta kdaj kak dinar domov; tretjega pa davi jetika, za katero boleha tudi ena sestra. Vsi skupaj: zdravi in bolni, se redkokdaj pošteno najedo. Bolnim je najtežje. Za kakšno ordinacijo jim še spravijo v hiši skupaj, skoraj nikdar pa ne zmorejo za lekarno, še manj za druge prepotrebne reči, in tako o uspešnem zdravljenju ni nobenega govora. Rajko za vse to ve in o vsem tem najrajši molči. Od doma pričakuje in dobiva samo tožeča pisma. Drugi dijaki prejemajo podpore, on pa ni sanjal niti v najlepšem snu, da bi mu oče kdaj kaj poslal. Narobe! Dasi je sam večkrat lačen ko sit, pošlje tudi domov kak dinar, seveda zelo, zelo poredko, ker za instrukcije ni zgolj on na svetu.
Rajka poznam del j časa, a po bliže ne tako dolgo. Človek sreča v življenju mnogo ljudi in jih največ brezbrižno prezre. Le z redkimi se spoprijatelji. Z nekaterimi takoj, z drugimi ob kakšni priliki kdaj pozneje, ko že ni več mislil na to možnost. Taka priložnost se mi je nudila neki večer v Operi, kjer sva naletela drug na drugega. Do tedaj sem vedel o njem v glavnem to, da ni brez soli v glavi, da bi v boljših prilikah lahko mnogo več naredil, ker ga je med dijake prignala pristna žeja po znanju. Všeč mi je bila njegova trmasta vztrajnost, s katere je gazil skozi težave že od prve gimnazije. Vedel sem tudi to, da je na univerzi presedlal iz zdravni-štva na pravo.
»Za zdravnika se nisem rodil«, je opravičeval zamenjavo študija. »Zdravnik mora imeti lokal, pristroje, skratka: denar pa naj bo podedovan ali priže-njen. Od kod bi ga jaz? Obrtnik lahko piSe tožbe y kavarni, ordinira itak na
Tone CUFAR
sodniji, a nikdar nima na vesti kakšno smrt ali invalida. Če katerikrat koga obesijo, ga spravijo s sveta po paragrafu, ne pa odvetniški zaslugi. Na vse zadnje je pa tako: univerzitetska izobrazba mora biti univerzalna! Zato je premalo ena sama stroka.«
Rajko se je tedaj šalil, kar pri njem ni presenečalo. V dovtipnosti ni bil ravno berač. A v Operi sem ga našel resnobno razpoloženega. Igrali so zgodbo o strastni Salomi in vzdržnem, pogumnem Janezu Krstniku. Rajkovo občudovanje ni veljalo junakinji opere, njenemu plesu in velikemu poželjenju, temveč pogubljenemu Janezu. Najbolj ga je prevzela njegova odpornost proti zapeljevanju kraljeve razvajenke. — Svoje navdušenje za Janeza Krstnika mi je izpovedal slučajno, ker sem bil pač njegov prvi znanec, ki ga je srečal ta večer.
»Vidiš, to je mož!« je govoril. V ječi leži, na jasnem si je, kaj ga čaka, pa ne kloni. Dvoje ima na izbiro: življenje ali smrt. A ne enostavno, vsakdanje življenje! Ponuja se mu čudovita ženska. Samo uslišati jo mora, pa je rešen in nagrajen. Ona sama mu je v nagrado, a z njo se napije vseh zemeljskih radosti. Vendar ne mara tega. Silovita mora biti volja in moč za kaj takega. Zvest je svoji veri, svoji ideji, svojemu prepričanju. Zanj da glavo, pokvarjeno
Salomo pa odbije, kakor da je gobava.«
Takrat ga nisem dobro doumel. Nekaj mu je ležalo na srcu, kar ni do kraja izpovedal. Vsa zgodba z Janezom in Salomo mi ni pomenila španske vasi; nisem pa vedel, zakaj govori o Salomi z nekim prikritim prezirom. Lahko trdim, da je užival nad njenim porazom. To naslajanje je bilo zame uganka. Šele pred kratkim mi jo je popolnoma razvozlal, dočim sem bil takoj na jasnem,
zakaj se iskreno ogreva za Janezovo predanost ideji.
¥
Od tistega večera dalje sva se z Raj-kom pogosteje sešla in se pomenila tudi kaj takega, kar ni za vse ljudi. Polagoma mi je zaupal, da je zapleten v ljubezensko zgodbo, ki je bila čudno vijugasta. Enkrat mu je vsa reč pomenila veliko srečo, drugič je zdvomil nad


vsem in bil na ta način vedno razklan v sebi. Vsa dogodivščina mu je prizadevala vse polno skrbi, ga tiščala k tlom, vendar se je ni mogel rešiti, česar tedaj najbrže ni bil niti zares voljan.
Sfinga njegovih težav je bila neka Vera Ribičeva, zasebna uradnica s podeželja. Dolgo ni povedal njenega priimka, sploh je pa zamolčal kraj Veri-nega stalnega bivanja. O razmerju z njo je navadno govoril nekako tako, kakor govore ljudje o mnogih rečeh po geslu: »Greh se pove, grešnik pa ne.« Spoznala sta se po golem naključju na neki vožnji. Spočetka se je ona bolj potegovala za njegovo prijateljstvo kakor on za njeno. Pisarila mu je lepa pisma in ga dražila z omamnimi obeti. Dolgo se ni spoznal na njene muhavosti. Kakšenkrat je vedel toliko lepega o njej, koj nato so pa sledili dnevi, ko mu je bil vsak pogovor o Ribičevi neljub. Sonce in tema njegovega razpoloženja sta zavisela od nje. Kadar je že kazalo, da ji ne bo več pisal, ga je znala spet ogreti. Kadar se je kakšno svidenje popolnoma ponesrečilo in je Rajko pokopal vse nade, ki jih je vezal na Vero, je ona znova našla pot do njega. Tako ni bilo med njima nikoli dolgočasno, vendar so te ljubavne akrobacije fanta morile. Neprijetnosti vsakdanjega življenja je občutil v dvojni, trojni meri; zgubljal je pa moč, s katero se jih je do tedaj uspešno otepal.
Vsemu temu je Rajko neprostovoljno ubežal v — zapor.
*
Morda bi jaz Vere osebno nikoli ne spoznal, da ni Rajko čepel za mrežami. Kadar se je na redke čase znašla v mestu, je ni razkazoval ljudem. To je bilo navadno ob nedeljah, ko smo se raztepli vsak na svoje.
V jetnišnici se pa čestokrat ni mogoče odtegniti očem. Obiski so v določenem času in kaj rado se zgodi, da se v sodnem hodniku srečajo ljudje, ki ne spadajo skupaj. Neki dan je poiskala Rajka živahna, sloka, črnolasa dama. Bil sem priča njunega sestanka. Na zunaj je šlo vse v redu. Pomenkovala sta se domače, vsaj spočetka sta nudila tak dojem; le Rajko je bil malce raztresen in do neke mere ravnodušen Dama je govorila mnogo več ko on, silila vanj s pripovedovanjem in spraševanjem, potem pa, ko je menda spoznala, da je ni sprejel tako. kakor si je želela, je tudi njej zastala beseda. Obiski so navadno kratki. Ko sta morala narazen, se je Rajku poznalo, da, mu prija njen odhod. Čim je odšla, je postal prirodnejši. Lesk porednosti je zaigral v njegovih očeh in precej skritega podsmeha je zazve-nelo v njegovem glasu, ko mi je mimogrede šepnil:
»Svojo Salomo sem odpravil.« DALJE
FRIZITSKI JEZIK
Frizijski jezik, ki ga govori na severnem Holandskem še kakih sto tisoč prebivalcev, je bogat na literarnih spomenikih, vendar dozdaj še ni imel nobenega prevoda svetega pisma. Pred nekaj leti je sklenila skupina reformiranih duhovnikov prevesti sv. pismo. Zdaj je izšel novi zakon, stari zakon pa bo gotov šele v dveh letih.
SELITEV NETOFIRJEV
Neke vrste 'netopirjev potujejo kakor ptice selivke. Kot so to ponočne živali in bi jih bilo na potovanjih težko zasledovati, so jih začeli že pred časom obročkati kakor ptice. To zaznamovanje je imelo med drugim nepričakovani uspeh da so na Niponskem. kakor poročajo iz ornitološke-ga zavoda v Kobeju odkrili nekaj živali, ki so jih bili obročkali v zapadni Evropi. To odkritje je tem bolj nepričakovano, ker kaže, da se netopirji ne selijo tako kakor ptice od severa proti iugu temveč od zapada proti vzhodu Tega dejstva si za sedaj ne morejo razložiti.
E N
MAV ČREZ I Z A H O,
EN MAV ČREZ GMAJNICO
OS. ANTON DEBEL J AK
NADALJEVANJE
Samodrč se spušča čedalje niže. Na levi opazimo vas Lipo oziroma Podlipo, kjer domuje-
_ jo starši dr. Julija Kugyja, roj.
v Trstu 1858. Ime znamenitega alpinista, ki je že parkrat predaval v Ljubljani, mi je često po glavi rojilo. Zdelo se mi je, da je isto kakor Kogoj, Kogej.
Ima E kako zvezo s »kog«, kar poteka bt Kaag, Gehag (C. Z. N. XXVIII, 1933, str. 144—153)? Sličen priimek nastopa v Meškovih »Listkih« (1924), to pa ▼ črtici »Koroške poti«: Kuk, cerkovnik pri Mariji na Zilji, ki govori lepo zilj-ščino, poveljuje požarni četi nemško. Ko mu je Fran Ksaver to očital, se je
T R I D E MUŠKETIRJI
aleksander oumas st. e ilustriral nôrretranders e pokatis m dovouoi
DENAR »Ker bi nam služabnik, ki naj bi ponesel to pimo,« je nadaljeval Aramis, »lahko natvezil, da je bil na Angležem, bi bilo po mojem mnenju najbolje, da mu damo samo polovico denarja, ostanek pa naj bi dobil, ko se vrne. Ali imaš demantni prstan, d'Artagnan?«'
»Imam nekaj boljšega,« je odvrnil d'Artagnan in vrgel mošnjo na mizo. »Koliko je notri?« je vprašal Athos.
»7000 zlatih funtov,« je odgovoril d'Artagnan.
»Ali je bil ta nesrečni demantni prstan toliko vreden?« se je začudil Por-thos.
»Bržkone,« je odgovoril Athos. »Saj ne morem verjeti, da bi d'Artagnan žrtvoval svoje premoženje.«
»Torej, gospodje!« je zaklical d'Ar» tagnan »Spomnimo se tiho kraljice in njenega prijatelja Buckinghama!«
možak fatalistično izjavil: »Gospod, tega še Bog ne bo predelal, ne da bi kdo drugi.«
Dalje vidimo Podklošter, kjer je pred stoletji menih opisal podor »koroškega Rigija« Dobrača in kako je Drava spremenila svoj tek... Ob spominu na tisto veliko poplavo zaskrbé nekoga oblaki na nebu: »Kaj pa, če bo dež?« — »Naredimo kakor v Miljah«, se oglasi rojak iz tržaške okolice. (Pod streho gredo.) Zbodel me je prvi napis v vasi Ort Kamenica... Zadeli smo na prve ženske, ki nosijo slamnik in robec na glavi. Jo slišiš, kako potihem prepeva?
Moj šocej dro pride, pred durmi stoji, je cagava s ruta, se santer boji...
(Santer = sem noter). Stogi, t. j. ka-zolci, pričajo o slovenski poselitvi sveta.
Pod Turjo je selo, ki po izjavi našega poglavarja sega v keltsko dobo. Menda je istega porekla kakor pogorje Visoke Ture, s katerih se izletniki vračajo kot veleturisti. V bližnjih Maloščah so našli ostanke iz keltske in rimske dobe. Drveč skozi Ločilo (na ločile) in Breg, si lahko opazil po njivah ostrvi, kakrš-
DRAGA SESTRICNA
»Prav imaš,« je rekel Athos, »toda Aramis lahko naredi še kaj!«
Aramis je spet prijel za pero, nekoliko pomislil in nato pisal: »Draga se-stričina!«
»Torej si celo v sorodstvu s svojo prijateljico v Toursu?« ga je prekinil Athos.
Aramis je nadaljeval s pisanjem: »Njegova Eminenca, ki naj ga Bog ohrani še dolgo pri življenju v blagor
Francije in v pogubo njenih sovražnikov, se pravkar pripravlja, da premaga krivoverske upornike v La Rochelle. Angleško brodovje, ki naj bi priplulo v pomoč, se najbrže ne bo niti prikazalo pred mestom. Upam si celo trditi, da bodo Buckinghamovi načrti prekrižani. Njegova Eminenca je eden izmed najpomembnejših politikov na svetu. Gotovo bi ukanil celo sonce, če bi ga nadlegovalo.
ne je O. Zupančič opeval po Loški dolini.
Goričica ima, če se prav spominjam, še vinsko trto. V tem kraju mora uspevati pač le kak žvižgavec, da označim tako kislico z dolenjskim izrazom. Ali ima takšen pomen napis na Cavi: Johann Miklavič, 2vižgovc? Menda ne. Izvrstno »koroško vino« pa je sadjevec, kakor poroča m. dr. Slavoljub ob 16. obletnici koroškega plebiscita v Mentorju 1936-37, št. 1—2.
Goričica, naziv, ki ga nahajamo tudi daleč na zapadu, pred Benetkami, me ie spomnila posebnega pomena v besedi
»gorica«: to je dvorišče. Pri tem si morda kdo misli, da gre za kup gnoja, hribček, gorico. Vendar gre samo za žensko obliko besede dvor, prvotno pač dgvor, kakor imamo vrabec in grabeč iz go-rabec, ali pa zvon in zgon in zgvon. To »gorico« (govorico, Gorenjsko) je prinesla neka oseba s Koroškega v Ribnico na Dolenjskem, kjer se je čudno slišalo, da gre kdo iz prvega nadstropja »na gor«, ko pa stopa navzdol na dvor.
Po koroški gorici se ponosno sprehaja petelin, ki še ne ve, da učenjaki danes izpreminjajo kokote v pute. Tako 1e učenka švicarskega znanstvenika dr.
PORTHOSOV POKLON Draga sestrična, sporoči vendar svoji sestri to razveseljivo vest. Sanjalo se mi je, da je ta prekleti Anglež umrl, ne vem več, ali so ga zastrupili aii pa umorili z mečem. Res pa je, da sem sanjal o njegovi resnični smrti in kakor veš, se moje sanje navadno izpolnijo. Bodi prepričana, da me boš v kratkem spet videla.«
»Sijajno!« je zaklical Porthos. »Aramis, ti si kralj vseh pesnikov. Govo»
riš kot skrivno razodetje in si zanesljiv kakor sam evangelij. Pismu manjka le še naslov!«
»To se bo takoj zgodilo!« je rekel Aramis, ki je skrbno prepognil pismo in napisal nanj: Devici Michon, bra-njevki s platnom, Tours.
Rouxa (Lausanne), gospa Vera Danča-kova, bivša profesorica na univerzi v Kolumbiji, ki je uredila zavod za poskusno morfogenezo (razvoj živih bitij) v Moskvi, nedavno objavila uspeh svojih poskusov: Histoire du coq 39«, t. j. zgodba o pokurjenem ali pokokošenem petelinu (J. des Débats, 1. I. 1937).
Blizu naše poti stoji Brnica, zdaj seveda Fiirnitz imenovana: krščena je po »brni« ali vodnem blatu, červozem v ruščini. Istega izvora je brnik ali brnica, krompir, medtem ko je ljubljanska pošast brna nazvana bržčas po prnjah (cunjah) in spominja po svoji ostudi na
ziljsko Pjerhto, ki jo je nedavno popisal Boris OreL
Predel, po katerem drdramo, ni kaj rodoviten. Na levi ga straži Nem. Blei-berg, na desni pa Jepa. Zakaj ji pravimo pri nas Kepa? Ce bi bila ta oblika pravilna, bi jo ljudstvo izreklo: čepa.« Kažejo nam kraj, kjer se je rodil Trei-ber, župnik, ki je zložil krasno popevko »En mav črez izaro, en mav črez gmaj-nico.« V Ločah (Latschach) imajo spomenik na plebiscit. »Šitro, šitro narédil« se izpodbujata dva fantka, študenta na počitnicah, ki prisedeta na naš avto. Gledam napis na gostilni: Worentz, kar
KDO BO NESEL PISMO Trije prijatelji so molčali, le spogledali so se ter se slednjič zakrohotali. Kaj takega namreč niso pričakovali.
»Zdaj lahko vidite, da je Bazin edini, ki lahko ponese to pismo.« je rekel Aramis. »Moja sestrična pozna samo Bazina in nima zaupanja v kakšnega drugega.«
»Dobro,« je dejal d'Artagnan, »ne zavidam ti Bazina, toda Plancfct je primernejši. Bil je v Londonu ter se
bo gotovo znal prebiti tja in nazaj.«
»No, dobro,« je rekel Athos, »torej dobi Planchet pri odhodu 700 funtov, ko se vrne pa spet 700 funtov B^zin prejme pri odhodu 300. nadaljnih 300 pa potem, ko se vrne.«
se izlušči kot Lorenc. Na levi zapuščamo Ledince, ledinice, katerih se večkrat domislim radi razglednice, pisane od-ondod v dobi, ko so se uvajale slikovite dopisnice. Eno je poslal v Sv. Lucijo ali kam dr. Jelko Triller, odvetnik v Radovljici, s svojega izleta na Koroško; na njej je bilo tiskano: Gruss aus Pet-schenitzen bei Ledenitzen. Njegov tovariš S. Rutar je pripisal: »Zum Pot-schen«. Zares, človek bi počil, ko vidi takšen pritisk na slovensko ozemlje. Te stvari je našemu omizju v Ljubljani večkrat omenjal upokojeni poštni uradnik L. Kovačič, ki je prestopil meje tega življenja ob koncu lanskega decembra. Živahni mož je imel izreden dar za jezike in za pomenek. veselje do či-tanja polnovrednih slovstvenih umotvorov, spomin za še tako neznatne podrobnosti. Za posmrtnico sem mu zložil naslednji sonet in ga poslal sošolcu Tilnu E. za poštni glasnik. Tilen — prijatelji so ga prekrstili v morsko prikazen: tu-len — pa ni več urednik onega lista, ki se je preselil v Beograd, zato naj ga priobčim kar tukaj:
V opombo Lucijanu Kovačiču 1871—1936 Se pomniš, Tulen, ure včeraj jasne? Sinice v parku péstujeâ na pesti,
meniška, taščico vidiš nanjo sesti,
pa gorščnika in brgleze preglasne.
Kovačiča — si dem — bo sem privesti saj rad kaj trosi za krilatce krasne... A glej, še tisti dan mu duh ugasne. Ničesar več ne more slej prinesti.
Nenadno greš od nas, pobratim Lucn. Devet prijetnih let sva vkup sedela v pomenku družbi naši bil si Duce.
Srce preblago Tvoje, nrav vesela, spomin sijajen — to se k nam ne vrne. A naš spomin na Te se ne utrne
dalje
1 Zoper Kepo je lani godrnjal prijatelj dr. I. C. Oblak, češ, da jo samo frakarji po-znajo. Ko sem gorenjo opombo že zapisal, mi je prišel pred oči ČZN 1936, kjer v prilogi najdeš nadaljevanje jezikovnega gradiva, podanega v koroškem narečju. Pod št. 56 čitaš, kako so se v francoski dobi fantje skrivali »w pejčih za čepo«. Po takem Kepa ni brez podlage.
Evropska Inteligenca se zmanjšuje z v»» kim dnevom v enakem razmerju, kakor napreduje zaton svobode. Francesco NitH
Nedvomno ni niti eden izmed demagogov in diktatorjev povojnega časa bral Ver-gile ali Shakespeareja, Danteja ali Goetheja.	Grof Carlo Sforza
BIOLOGIJA V ZDRAVILSTVU
Na zasedanju Nemške družbe za kirurgijo, ki se je končalo 3. t. m. v Berlinu, je bila na dnevnem redu tudi razprava o raziskavi vitaminov. Prof. Fromme iz Draž-danov je imel glavni referat o pomenu vitaminov za kirurgijo, že starim narodom so bile poznane bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov, toda šele v našem stoletju se je posrečilo dognati nekaj več o njih naravi in važnosti, šele zdaj so spoznali, da predstavljajo vitamini hranilne snovi, ki so neobhodno potrebne za ohranitev normalnih življenjskih funkcij pri človeku. Kakor je v začetku našega stoletja veljala beljakovina za neobhodno potrebno snov našega življenja, tako vlogo imajo danes vitamini.
Prof. Fromme je govoril o do zdaj znanih vitaminih A do K ter je podal pregled njihovih kemičnih lastnosti, njihovega obstoja v naravi, njihovih strupenih učinkov in koristi. N1 še znano, če so neka ljudstva sposobna, da sama »proizvajajo« vitamine v svojem telesu Tudi še ni popolnoma znano, koliko so vitamini v zvezi s
hormoni in fermenti, gotovo pa je, da imajo vsi vitamini vpliv na hormone rasti. S poskusi na živalih se je ugotovilo, da povzroči pomanjkanje enega vitamina najprej splošno obolelost, kateri sledi specifična bolezen. Prof. Fromme je govoril dalje o razmerju vitaminov do kirurških obolenj in o njih zdravljenju. Vitamin A je važen pri zdravljenju ran in pri tvorbi novega kožnega tkiva. Toda tudi pri zdravljenju bolnih jeter in pri Basedowu je pomemben. Vitamin B, ki vsebuje šest različnih sestavnih delov, ni toliko pomemben za kirurgijo. Važnejša za kirurgijo sta vitamina C in D. Vitamin C je za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni ter kostne je-tike posebno zažen. Predavatelj je polagal veliko važnost na to, da morajo dobivati bolniki, ki so v daljši oskrbi bolnišnic, zadostno hrano, bogato na vitaminih. Prof. Fromme je poudaril, da zdravniška veda ne sme biti preveč ponosna na dosedanja spoznanja, ker je treba rešiti še mnogo važnejših vprašanj.	m-us
V.
IZ LITERARNEGA SVETA
K velikašem češkega literarnega Olimpa «se je preselil te dni sedemdesetletni profesor praške Karlove univerze, sloviti esejist, estet, znanstvenik, literarni zgodovinar, polemik, pisatelj in pesnik František Xaver Šalda, tvorec in najvišji predstavnik nove češke literarne in umetnostne kritike, književnik svetovnega formata.
Mož nedoglednega obzorja, bistrega pogleda v globino in širino, razboriti in ostro-vidni »vates« svetovnega in domačega, češkega slovstvenega dogajanja je poslednjih štirideset let s svojim izredno prožnim, budnim, profinjenim in jedko razkrajajo-čim duhom vsak čas plodno in prevratno posegal v razvoj češkega leposlovja in literarne znanosti. Bil je nedosegljiv voditelj in najvestnejši sodnik, ki je s »pato-som in inspiracijo« spremljal literaturo svoje domovine in si jo ogledoval v pravičnem zrcalu slovstvenih dognanj drugih narodov.
Podpisani sem v zimskem in letnem semestru leta 1920/21 kot študent-romanist praške češke univerze poslušal Saldova predavanja o francoski »krasni literaturi« devetnajstega stoletja In ko danes — ko se je nepozabni mojster že tam preko srečal z Hugojem. Balzacom, Flaubertom, Baude-laireiem, Zolo, Rimbaudom, Verlainom in še drugimi, o katerih nam je tako navdušujoče in obenem klasično mirno govoril kot akademski učitelj — listam po beležki, ki sem takrat vanjo zapisoval predavatelje-ve ostre oznake, duhovite sinteze, genialne sodbe in avtoritativna mnenja, vidim v daljnem spominu prav jasno pred seboj njegovo markantno glavo, njegove drobne, prodorne, žive oči in njegova ostro zarisana, bojevita govorniška usta. ki so nam takrat v izbrani češčini tako mojstrsko tolmačila in duhovito posredovala vsa pomembna dela Šaldovih francoskih vzornikov.
P. Karlin
KNJIGE IN REVIJE
Uredništvo je prejelo:
NAŠI PSI, ilustrirano strokovno glasilo za vzrejo in vzgojo psov vseh pasem. Leto I, št. 2. Pravkar izišla številka vsebuje vzlic skromnemu obsegu zanimive in poučne prispevke. Fr. Goriup poroča o dre-suri, oziroma o uspehih dresure balkanskih ovčarjev (s slikami). Nadalje je objavljen novi pravilnik o občinski taksi na pse v Ljubljani, kjer so povišali v teh slabih časih davek na pse in s tem kaznovali lastnike te koristne domače živali ne glede na slabe posledice, ki jih bo povzročila ta nehumana in v bistvu tudi nesocialna odredba. Sledijo poročila iz organizacij, važno opozorilo lastnikom psov, mnenja inozemskih sodnikov o V. mednarodni razstavi psov v Ljubljani ter odgovori na vprašanja. List izhaja šestkrat na leto in stane za nečlane celoletno samo 15 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Grablovičeva 8.
ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4803. Na uvodnem mestu je popis vnanjosti in notranjosti naselbin Vogelsang in Crôs-sinsee s krasnimi slikami, ki pričajo o novodobni nemški gradbeni umetnosti Sploh je prvovrstna reprodukcija dobrih fotografij značilna za ta tednik, ki priobčuje v tej številki tudi poročilo v slikah o Mussolini-jevem afriškem potovanju. Razen tega vsebuje zvezek »Staro in novo umetnost za rokodelstvo«, poučen članek o novih vrtnih zakladih ter narodopisni prispevek »Vzhod-noperzijska vas«. »Illustrirte Zeitung« izdaja založba J. J. Weber v Lipskem.
TEHNIČNI OBZORNIK
čudo umetne luči Žica v naših žarnicah je iz volframa, kovine. ki se še pri 3000° C ne stali. Ta lastnost odlikuje volfram pred vsemi kovina-
mi ter ga napravlja — ker zavisi jakost ža-renja le od temperature — nenadomestljivega. Precej časa se je zdela izdelava trdnih in vlačnih žic iz volframa neizvedljiva. Volframa ni mogoče dobiti v visokih pečeh. Dobimo ga le elektrolitsko iz oči-
Л. 2.
Si з.
àêene volframove kisline. Ker je proizvod tega elcktrokemicnega postopka volfram v prahu, moramo s hidravlično stiskalnico »tisniti prašek v strnjeno gmoto, (s) 1). Da dobimo 20 cm dolgo palico s prerezom 25 kvadratnih milimetrov potrebujemo pritisk 30 ton. Palice segrejemo nato v pečeh, ki •o napolnjene z neaktivnim plinom (si. 2).
mantov prah vtreti vanj luknjico. Za v»-tanje je v uporabi stroj (si. 4), v katerem se vrti do stotinke milimetra debela jeklena žica, ki nosi na koncu v olju namočene praške demanta. Ker se vol tramova žica ne da stanjšati na mah, je treba na primer stotinko milimetra debelo žico potegniti skozi 75 postopno manjših demantovih luk-
• pomočjo 5000 do 10000 amperjev jakega električnega toka do belega žarenja. S segrevati jem postane kovina palic vpogljiva hi vlačna. Z udarci kladiv (v nalašč za nje zgrajenih strojih (sL 3) dobe palice naposled potrebno trdnost in prožnost Ob-eaem stisnejo stroji-kladivarji, ki udarjajo ne kovino 6000 krat v minuti, palice na debelino milimetra. Ko pridejo palice iz kla-divamioe, so spremenjene v žice z dolžinami 5 ali več metrov Le-te pa moramo potegniti še skozi preluknjane demante. Ker je dernant najtrša snov, more le de-
njic. Ni čuda, če potrebujejo velike tovarne za žarnice letno 12000 karatov (2500 g) demantov. Ko napravi vlačenje žico dovolj tanko, jo navije precizna priprava (sL 5) v enojno ali dvojno vijačnieo. Ker pride na centimeter do 1200 ovojev in ker je ovoj od ovoja oddaljen za 1/35 do 1/120 milimetra, je samo po sebi razumljivo, da je potreben za nadziranje navijanja mikroskop Tako smo torej zaključili ekskurzijo v v»-žen oddelek tovarne in spoznali pot, po kateri je bilo mogoče nadkriliti dnevno luč in zaščiti naše oko.	(tma)
navadna metla. Pri velikem čiščenju uporabimo novo metlo tudi za ometanje sten in stropa, porabila pa je tudi namesto sesalca prahu z preproge. Pri tem se ni treba ne sklanjati ne mučiti. Okoli metle ovijemo lahko tudii mokro cunjo, ki jo guma prisesa, da se ne more odviti sama od sebe. Gobasto gumo uporabljajo v novejšem času sploh za izdelavo najrazličnejših snažilnih priprav in krtač. Tako so izdelali tudi otepač iiz takšne gume. Otepal-na ploskev iz gume pri otepavanju vsesa sproti ves prah, da se ne more dvigati v zrak.
Za zaljubljeno oko so celo koze na obrazu smehljaj.
PRAKTIČNE NOVOTE
Guma nadomešča metlo Večina gospodinj ve, da luknjičava guma sesa prah, nova pa je gobasta vrsta gume v obliki metle. Namesto ščetin ima ta metla sa lesenem hrbtu pritrjenih več
zaponeckùh vrst gobaste gume. Na hrbet ae pritrdi dolg ročaj, če gremo s tem nadomestilom za metlo polahko čez tla, poba«« guma ves prah. pepel In kar še leži a» Sta« де tem pa m praài «raka kakor
KRI2ALJKA
Cr a s s u s 123456789
1
1 2
3
4
5
6
7
8 9
10 11
Vodoravno:. 1. dve obliki istega predloga — konica — lat. kratica za »svo-jeročno«. 2. krstno ime norv. skladatelja Olsena (1850—1927) — kratica za tomus (zvezek) — dvojica, 3. Poljak Moric —, ki se je boril na francoski strani pri zavzetju Madagaskarja, 4. Kem. znak za ru-bidij — kaj (češko) — severnjaško ime, čigar potomec bi bil Ibsen, 5. veznik ali medmet — angl. oblika franc, »maçon« (zidar) — in (češko), 6. bolezen, ki je podrla V. Vodnika — hrast, 7. slov. kratica pred redovniškim imenom — F. J., organist iz Loža, ki je izdal 1. 1757 Romarske bukvize -— kratica za meter, 8. vol (srb.-hrv.) — potok (špan.) — stara maloazij. boginja prirode in boja, 9. mesto na reki Somme v Franciji, kjer so lani 1. nov. postavili spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. (začne s St), 10 do 2 m visoka ptica Dro-maeus Novae Hollandiae — mednarodna kratica za nezadostno frankirana pisma — glavni junak v Gotovčevi operi »— s onoga svijeta«. uprizorjeni 1. XII. 1936 v Brnu, pomeni Užičana, t. j. navihanca, 11. glagol biti z nikalnico spojen — hiša (perzijsko), na Balkanu gostilna v turški dobi — zaimek m. sp.
Navpik: 1. kača, po kateri je posnel svoje pisateljsko ime M. Decobra — iz ovsa, 2. kruh — reši, 3. števnik — ognje-niška vdolbina lijaste oblike v sedimentar-nem kamenju vulkanskih krajev — pogostna angl. kratica, n. pr. za question, 4. predlog — departamento južnoameriške ljudo-
vlade in ime njeno — kem. znak za vodik, 5. zračno lečilišče v Kantonu Schwyzu ali priimek hrv. pesnika Pavla (1806—62) — Mati Božja z mrtvim Kristom na krilu, prav za prav »usmiljenje, pobožnost« (it.), 6. kratica za tisoč kg — kem. znak za vol-fram — drugo največje dramsko gledališče v Parizu, v stari grški pa stavba za glasbene prireditve — kratica za sever, 7. kratica za postscriptum ali pripis — orožje ali orodje — kem. znak za telurij, 8. polopica debele glave in velikih oči — znak v glasbi — mazilo, hrizma (srb.), 9. vivek, pivra (tudi imence srbskemu politiku) — franc, žensko ime v Puccinijevi operi. — Za pravilno rešitev razpisujemo nagrado v obliki slovenske knjige. Rešitve je treba poslati najkasneje do 20. t. m. na uredništvo »Življenja in sveta«.
и \ л m ra
PROBLEM 197
Konrad Erlin (Avstrija)
a	b	C	T	e	i		T"
	Шџ Wm,		шт		шш		
jjJJ		ШР fil	â	§§§	ш		i
i	Ш		■	â	WÊ é шш *		Шш
£	Ш ш	ШШ, Ш m	a ■	■	ir9 llgrgP	mm mi	
■	m	■mm wê>,	Ш	Ш	H	â ■	
t
jl-JL
Mat v treh potezah
Rešitev problema 196 Na 1. Dhl parira l...Th8 obe grožnji z matom Dh7 in K x g3 in po Dal pride 1... L x f6. Torej Del—bi (grozi 2. Lxd3+» Lxd3; 3. Dt>7 mat). Tf8—f7 (a); 2. Dbl— hI. 1... Ld8—b6; 2. Dbl—al.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ÔT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JBRAM Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 6 — Mesečna naročnina Dis -X £0 raznaâaleih dostavljena Din Г