Rpedirione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O
Cena I lir«
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XIV.
V Ljubljani, 25. junija 1942-XX. štev. 22 (658) \
Med vsakim dejo pleve.
^•idiaiiiimnaaainann
ir rt jem se naj-
Slovenski rek
iiamaiiaiiaaaaiiaaaiaiiaaaJ
Danes:
• DRUŽINSKI TEDNIK«
|r.haja ob fietitkih. Uredništvo la uprava v LJulVjanl, Miklošičeva 14/TII. Poštni predal 4t. 345. Telefon St. 33-82. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.393. — Kok opisov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
tU leta 10 lir, «/* leta 20 lir, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Ja treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta • H njen prostor (viSlna 3 mm in lirtna 65 mm) 7 lir: v fglasnem delu 4.60 lire.
V dvobarvnem tisku cetie po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglati: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ic posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
I TUDI LUCIIA NI 00 MUH!
■
Naš novi roman
■m
j	(GL str. 2 in 3)
^aaaaaaaaiaiiiaiiiaiiaiananaiimaiaaaaaiaaiiiaaiaiaaa'
DVE VELIKI ZMAGI V SEVERNI AFRIKI
Velik vojni plen in veliko število ujetnikov
GUvnistan Italijanskih Oboroženih
j c objavil naslednje 748. vojno poročilo:
, V Marinariki se akcije italijanskih >n nemških enol 10 zmagoviti akciji, bila objavljena v posebnem po-r r>ot 111 St. 747 nadalje uspešno razvi-•aio. Dosežene in prekoračene so bile Postojanke pri A in el Gazalii. Letalstvo (Vi, ki popolnoma obvlada nebo nad bojnim poljem, je brez odmora Ood.pi.raio operacije na zemlji. Sovraž-nikovi oddelki, ki so na begu. so bili obstreljevani s strojnicami in razpršeni. ZbireiiHšoa motornih vozil 7.a-*SW!a ali razdejana, topniške baterije •*n prisiljene k molku. V dneh 14. in *•>. t. m. je angleško letalstvo izgubilo v celoti 20 letal. Pel naših letal se ni
Vrnilo
V veliki letalski pomorski bitki, ki Sl' je končata snoči na Sredozemskem ** i o r j 11. je bita v veliki meri udeležena »lornarica s svojimi silami. Ob svojem Prihodu na m.orie sla oba konvoja. k,i sta prišla od vzhoda in zapada. oparile in napadle na«e podmornice, ki so zadele s torpedi dve enoti v oddelku. ki je bil na poti iz Gibral-'arva.
°b zori 15. t. m. je naš oddelek.
'Stavljen iz dveh lahkih križark in betih rušilcev silno napadel konvoj, ki ie bil iz Gibraltarja namenjen na Malto, čeprav ie bil zavarovan z močnejšimi silami, med njimi najinimi z dvema križarkama in 12 rušilci, se je umaknil ter se ie deloma razpršil ati Trn skril v megli. V bitki, ki ie sle: dila. ie nastala eksplozija na sovražni križarki, ki se ie nato potonila pod koncentričnim ognjem »Eugena Savojskega« in »Montecuccollija''. Dva izmed rušilcev so hudo zadeli eno lvovsko ladjo in en rušilec pa torpedirali naši rušilci.
Naše ladje so nadaljevale kljub hudim letalskim napadom ves dan ak-proti sovražnim enotam, pri če-Jner so potopile nadaljnji rušilec. Letalstvo Osi ie uspešno posredovalo v tej borbi, pri čemer ie obstreljevalo bi uničevalo konvoj. Štirje parniki so zažgani. dva na potopljena in ena petrolejska ladja tudi zažgana.
L Drugi nasprotni konvoj, ki ie prihajal iz Aleksandrije, so napadli bombniki, ki so se dvignili z naših oporišč v severni Afriki in ob Egejskem morju. En rušilec ie bil poto-blien. šest enot pa zadetih. V letalskem siK>padn sla tiila uničena dva opilfira Eno naše letalo se ni vrnilo.
V pomorski bitki, ki se ie razvila na vzhodu in na zapadu od Malte, j>iuo izgubili eno križarko, ki ie bila ježko zadeta od letalskega torpeda, po-*eiu pa še od drugega podvoikiega,
Jiledtem ko ie bil en torpedni rušilec 'ežko poškodovan, vendar pa ie mogel doseči naše pristanišče. Velik del po-*»dke ie bil rešen
.. Skupno z ostalimi izgubami, ki so hh imeli Angleži v tej bilki in operacijah. ki so se razvile 14. t. m. na ?upadnem Sredozemskem mori«, se ie *t_evi!o izgubljenih letal povečalo na
razen onih 19. ki so iih izgubili Vl)erai. Štiri naša letala se niso vrnila 11 a svoja oporišča.
Na Ornem morju so naši MAS t>o-tapilj l)o 1 j še v iško podmornico.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih pil ie objavil 17. junija naslednje <l#. vojno poročilo:
Operacije čel Osi v Marmariki napredujejo ugodno v območju Akrome ju El Adema. Utrjene in ogorčeno branjene postojanke so bile zavzele l'o trdili bojih. Vojni plen akcije, ki !e privedla do zavzetja Ain el Gazale j1- narnstel, kolikor je bilo doslej ugotovljeno. na 224 oktopnMi in blindira-Jjih avtomobilov. 83 topov in več sto >■•0tornih vozil. Ujetnikov ki so bili ?'* Prevedeni v taborišča, ie več ko GOOO.
» Letalstvo je bombardiralo prislani-pe v Tobruku in sestrelilo 3 Cur-*ls»e. Letalski oddelki so l>oduevi in }'0uoči napadli vojaške naprave v Al-*&ru ju Mikabi ter pri tem obslrelie-razne obiekte. Eno naše letalo e lij vrnilo.
i.	Nemški letalci so uničili okrog oto-
Linose angleško letalo, čigar po-adjl;o smo uielf.
, «a morju ob Sicilskem prelivu, kjer I? t>o!o.ka.la zmagovita letal«ko-i onior-
bilka, ki se bo imenovala po Pan-'-»eriji. ie bilo pobranih uekai sto “Igleških častnikov in mornarjev, z J°jP4-h in trgovskih ladij, k. s,> b:le “Jogane ali potopljene. Med rezanji je »Krog 100 boli ali mani težko ramenih. _
. Sovražni konvoj, k.i ie prihajal iz Aleksandrije in ie tiil sestavljen iz «!■	N" Potem ko ie bil iih-
l(it Vn italijanskega in nemškega i*	lll('(l vožnjo proti Malti in
l;. zapazil naš močan bojni oddelek.
Kr^T 1,111	. n rili liže v;tl v vodah ok ion
.* Otp nhrm’1 amar !«« rt i nifi luicilni.
letalci, ki so mu prizadeli nove hude udarce.
Celotne izgube tega konvoja se lahko označijo takole: Nemško letalstvo je potopilo 4 križarke odnosno torpedne rušilce in številne trgiovske ladje. Mnoge druge ladje so bile zadeto in poškodovane, razen tega pa je bila ena križarka zadeta v polno od nemške podmornice. Posebej so naši letalci potopili en torpedni rušilec in težko poškodovali pet križark i*n štiri ladje.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sii je objavil 18. junija naslednje
750. vojn« poročilo:
Medlem ko se zaključuje očiščevanje zarnke pri Ain el Gazali. so nemški in italijanski motorizirani oddelki zavzeli nadaljnje sovražne postojanke na področju El Adema. Kakor so ugotovila izvidniška letala, ie sovražnik pričel umikati svoje sile proti iibij-sko-egiptovski meji. Delovanje letalstva je bilo tudi včeraj intenzivno. Letala so bombardirala umikajoče se kolone in zbirajoča se motorna vozila. Veliko skladišče pogonskih sredstev v sovražnem zaledju se ie vneto. Nemško protiletalsko topništvo ie sestrelilo eno angleško letalo.
Izkazalo se ie. da so italiianske in nemške letalske siile v dneh od 14. do 17. nad Sredozemskim morjem in v Afriki uničite 114 angleških letal 111 v istem času izgubile 40 aparatov I Osi.
Naša letala so dohitela nekai angleških vojnih ladii. ki so se vračale v Gibraltar Dve bombi sla zadeli en rušilec. Letališča na Malti smo znova napadli in bombardirali.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1!). junija naslednje
751. vojno poročilo;
Čete Osi so v stiku z zunanjo obrambo tobruške trdnjave. V zmagovitih boiih za eiimimvijo preostalih sovražnih podpornih sil na pravkar zasedenem ozemlju sm.o uieli okrog 1000 litidi. uničili 10 tankov in zaplenili mnogo vojnih potrebščin vseh vrst. Poleg tega smo zaplenili 15 letal, razvrščenih na posameznih letališčih, ki smo iih iznenada zavzeli.
V mnogih letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 10 letal.
Brzi čoln. ki pripada flotilii brv ih torpednih čohvov. ki operira na Črnem morju, ie torpediral in potopil drugo sovjetsko podmornico v seva-stooot iških vodah.
Posebno vojno poročilo št. 754 pravi:
Po zagrizenih predvčerajšnjih boiih. ki so strli sovražnikov odpor, se ie 21. t. m. oh 7. zjutraj oglasil pri poveljniku našega 21. armadnega zbora angleški odposlanec, da bi v imenu poveljnika trdnjave v Tobruku ponudil vdaio.
Oddelki Osi so zasedli trdnjavo, me-»tov in pristanišče. Zajeli smo 25.000 mož. med njimi več generalov. Količino važnega plena ie treba še ugotoviti.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 755. vojno poročilo:
Po dokončani zasedbi in čiščenju tobruške pokrajine, čete Osi zasedajo nove postojanke proti libiisko-egip-tovski meji.
Po prvi splošni cenitvi voinea.i plena pri Tobruku je bilo zaplenjenih
Vel. Kralj in Cesar v Veneziji
Udeležil se je otvoritve umetniške razstave
^ eue/ia. 22. junija. Ni. Vel. Kralj m Cesar ie včeraj dopoldne otvoril 23. umetniško razstavo, imenovano »Biennale di Veheziac, ki predstavlja 11 a i pom e 111 bnejšo it a! i jansko u m etn išk o manifestacijo, katere pomen ie v tem letu še prav ptseben spričo svetovnega konflikta. Na razstavi so zbrana dela najboljših umetnikov Italiie In desetih drugih narodov, ki s svojo udeležbo izpričujejo svoje zaupanje v fašistovsko [talijo in potrjujejo tako avo o vero v neizogibno končno zmago Osi in v boljšo usodo nove Evrope.
Kralj in Cesar je prišel v vrt gradu nekai minut pred 10. dopoldne 'V spremstvu Duca d.i Genova, ministra Bottaia in župana Venev.ije. Sprejel ga ie v imenu razstavnega odbora predsednik grof Volpi di Misurata z generalnim tajnikom. nacionalnim svetn i kom Mara i n i j e 111.
Ogromna množica prebivalstva, ki se ie nabrala vzdolž poti iz kraljeve palače do g ra iških vrtov, ie navdušeno pozdravljala vladarja, medtem ko ie godba zaigrala kraljevo himno hi Giovinezzo. čete. zbrane vzdolž poti. pa so izvršile pozdrav. Kralj i>n Cesar je nato »tonil v palačo »Itailia«, Wr p.o bili zbrani’ nemški veleposlanik Maokensen. poslaniki Madžarske, šnnnije. Švice. Bolgarije. Ifrvalske, Romunije. Slovaške. Danske, švedske in mnogi drugi odličniki.
Svečanost otvoritve se ie začela z govorom predsednika Biennala. grofa Votoiia. ki se ie najprel glono';o zahvalil vladarju, da ie že šestnajstič osebno počastil otvoritev razstave.
V	svoiih nadaljnjih izvajalnih je grof Volpi poudaril, da predstavlja lejošnia umetniška prireditev v Veneziji sicer skromen, a spričo vojnih dogodkov pravi in resnični simbol onega miru in duha, po katerem hrepeni človeštvo in ki iu bo n.'va Evropa dosegla ob zmagi. Deset narodov se ie odzvalo povabilu Italiie in prva med njimi zavezniška Nemčija, ki ie poslala na razstavo dela svojih naj-znamenitejših umetnikov. nadalje Madžarska. Švica. Hrvatska Bolgarija, Romunija, švedska. Danska in Slovaška. Vseh deset na rod .0 v ie razstavilo približno tisoč umetniških del. Italiin sama razstavlja 2555 del 679 umetnikov. slikarjev in kiparjev. Nekateri izmed njih so zastopani s pravimi osebnimi razstavami, ki Hh ie sku-pai 72 Tako prekaša letošnji »liien-uale po številu del in ihj izbranosti umetnin vse dosedanje prireditve. Posebna značilnost letošnie razstave
nekai slo lopov, več sto motornih vozil. kakšnih sto tankov in velika skladišča muiviciie živil in tekočega goriva. Zajeli smo več ko 25.000 ujetnikov. med katerimi le tudi poveljnik trdn ave in pet drugih generalov.
Letalstvo ie hudo obstreljevalo in napadalo z bombami _ umikajoče se sovražne oddelke. Nemški lovci so sestrelili dva >Curtissa<. Tretie letalo ie sestrelila protiletalska ohrani ha v Bengaziiu
Eno naše letalo se ni vnii'o. Skupine bombnikov so napadle oporišče llal Far na otoku Malti.
Nad Sredozemljem smo v l*oju sestrelili 6 torpednih letal tipa »Beau-figliterc.
je v tem. da so trije paviljoni posvečeni umetniškemu delovanju in snovanju oboroženih sil. V vsakem izmed njih so zbrana dela. ki se nanašajo £?d vojno na kopnem, na morju in v zraku, ki so jiih po večini izvršiti umetniki v odmorih med bitkami ali kakor k.oli v voiaškj službi. Vseni tem vojaškim razstavtjalcem se ie predsednik Volpi še prav posebej zahva-jil, pripominjajoč, da so njihove zbirke živa priča junaštva, požrtvovalnosti, dela in vere. ki odgovarjajo naj gl obli, im čustvom slehernega italijanskega državljana.
Po predsednikovem otvoritvenem govoru je minister za nacionalno vzgojo Eksc. Itoltai v imenu Ni. Vel. Kralja iu Cesarja otvoril razstavo Po končani otvoritveni svečanosti se ie vladar zadržal najprej pri delili, razstavljenih ob častni tribuni, nato pa ie obšla) pred veliko sliko vojvote d'Aosta. ki i.o ie napravil slikar Luciaoo Richelti. Nato si ie v spremstvu grofa Volpiia in drugih osebnosii o'! jdal razstavo v posameznih krilih palače.
V	posameznih dvoranah so >1111 predstavili razne umetnike, ki razstavljam svoja dela. Po pregledu razstavljenih del v levem iu desnem krilu palače se ie vladar poti a i v futuristični pa-ilion. kjer ga ie pričakoval Akademik Marinetii. Od tam ie odšel v pa-viiljon Kr. mornarice kier je ohču doval posrečeno dokuiiienlacito vojne na morju. Po končanem ogledu i-e je vrnil v kralievo palačo.
Ob 12.no se te beneško prebivalstvo zbralo na Trgu sv. Marka, da bi izpričalo vladarju svojo uezlomJjivo zvestobo. Na navdušene klice množice, ki 'ih ni hote'o bili konca se ie Krati in Cesar pokazal na srednjem balkonu Napoleonovega krila kraljeve palače. Množica ie navdušeno vzklikala.
Ob 17 ie vladar zapustil kraljevo palačo iu se z.oiiet Podal v razstavne prostore, kiier je obiskal nemški paviljon Tam sta ga sprejela nemški veleposlanik Mackensen in komisar nemškega naviJiona prof. Ziegler * svo>imi sodelavci. Vladar si ie podrobno ogledal vsa razstavljena dela im večkrat izrazit svoje zadovoljstvo nad nekaterimi izmed njih.
Takoi nato si ie ogledal slovaški pavipon. nato ie odšel v danskega, od tam Pa v hrva+skega. kjer so ga pričakovali razen hrvatokega finančnega ministra in hrvaškega podanika
v	Rimu tudi ilnliian.-ki poslanik v Zagrebu. nadalje PoglaviiPkova hčerka in kipar Ivan Meštrovič. Hrvatski finančni minister Košac ie izrekel vladarju ob vhodu pozdravne be«ede v imenu Poglavnikn. fz hrvatokega paviljona je nato Vladar odšel v švicarskega. iz tega pa v bolgarskega, od tam v madžarskega in končno v švedskega.
Po pregledu razstave je Vladar odpotoval.
Vel. Kralj in Cesar je odlikoval janake z grških bojišč
Rim. 21. junija Veličanstvo Kralj in Cesar ie prispel včerai zjutraj v neko mesto severne Italiie. da bi odii-koval z zlato kolajno zastave treh
iiJ .- °*5rn'' smer in ni nili p(isl:u
*	nriti na mesto, kamor je bil na-Ko se ie naglo vračal na *t odhoda, »o ga znova napadli naši
11 Duce onoriiicii i mutilati e ciechi. — Duce odlikuje pohabljence in slepce.
polkov alpinske divizije .Julie?. ki so med grško kampanjo dosegli vrhunec junaštva. Ta divizija, ki jo sestavljajo preprosti gorski sinovi, je zapisala veličastne strani v k ni igo zg ulo-
vi	ne in slave, kar ie Duce v svoječas-nein zgodovinskem gov.oru tiodčrlal 7. besedami, ki	predstavljajo naivjšie
priznanje za mesece in mesece titanske borbe in krvavih žrtev:
»Ko bo mogoče z vsemi dogodki pripovedovati pohod ..lulie' skoraj do Motzova, b.o ta tioliod videti legeu-daren.
Veličanstvo Kralj in Cesar ie odlikoval danes to legendarno junaštvo, ki ie Prešlo v zgodovino. Z veličastno ceremonijo se	je dvigal duh padlih
junakov osmega in devetega alpinskega 1 Milka ter tretjega alpinskega topniškega polka, ki so s svoio žrtvijo proslavili vse tri zastave. Biti so junaki Kolika Topoianila. Tepeleni a, Pinda in nešlevilnih drugih etati, ki so zaznamovale slavnostni pohod.
Epizode tega poh.oda so bile neštete. Ena izmed njih nam dokazuje bolj ko vse druge vojaški duh črnili peres; Po skorai dveh mesecih najtrših borb. ki so pomagale prevrnili in premagali žilavega, obupane«.'" nasprotnika. so atpinci osmega polka z gore, kjer so se	bili obdržali za vsako
ceno. zapustili	Koliko. Pre stali so
sestopali v poslabšanem fizičnem sla-niu toda nihče med n imi se ni pritoževal. nihče ni zahteval zdravniške gu pregleda in nastopiti ie moral poveljnik. da ie s svoio avtoriteto dosegel zdravniški pregled in da je z energično intervencijo častnikov poslal v neko zdravilišče več ko 200 al-pincev. ki iih ie bila strašna borba naiboli prizadela.
Takšne vojake ie odlikoval včerai zjutraj Kralj iu Cesar. Svečana manifestacija se ie izvršila na širnem športnem igrišču. Omenjeni trije polki in tretji mešani žeriijski bataljon so bili postrojenj pred veliko tribuno. Rila je gosta in mogočna množica oborožencev v četverokotniku, ki je niegove robove zaznamovalo plapolanje zastav na visokih drogovih.
V	srednjem delu tribune ie bil mogočen podaljšek, ki je predstavljal kraljevski balkon. Na dnu ga ie krasila kraljevska krona. Na tribuni so se zbrale oblasti, predstavniki in povab-lienei. Ob straneh kraljeve tribune so bili postrojenj častniki vseh vrst orožij. aktivni in na dopustu. Med zadnjimi je bil Eksc. Giuseppe Botlai v uniformi polkovnika 9. alpinskega polka, ki ie kol njegov Man. kot poveljnik bataljona . Vicenza^. sodeloval runaško v gršiki kamna n ii. Desetina in desetine zastavic «0 dajale življenje in Ion rednemu zboru. Na častnem mestu ob stopnišču kraljeve tribune so biti nameščeni prapor 10. alpinskega polka okrašen s 1J11 zlatimi kolainami. s svojim častnim spremstvom. dal;e sorodniki padlih. Širno polie ie delalo veličnslen vi:s ki mil ie dajala poseben pomen veriga oddaljenih gora.
Vel. K rali in Cesar ie 00 d el jev.VI odHkovania. častnik ie t»a bral ute-meliitve odlikovanj, ki so iih snrem-liale salve strojnic. Množice so z vzklikanjem daiale duška svojemu havln-šeiru in priznaniu. Na koncu ie V“L Kralj in Cesar prisostvoval defitaju. Nato ie počastil še spomin padlih v veliki voini in ie nazadnje izrekel generalnemu inšpektorju aipinskih čet visoko zadovoljstvo nad junaštvom čet.
Ouceiev odlok o pravni zaščiti
ltim. 21 iuniia. Duce ie izdal okrožnico. ki so 10 preiela vsa ministrstva. Okrožnica Se glasi:
Ponovno sem imel priliko ugotovili. da so posamezne upravne oblasti zahtevale ali predlagale zakonodajno ukrepe, s katerimi naj l*i se omejila ali celo ukinila iurisdikeiia nad določenimi akti iavne uprave. Ta zahteva ie v popolnem nasprotju z načeli fa-šistovskega režima, ki hoče. da javna uprava deluje v okviru stroge zakonitosti. Imel sem že priliko opozoriti na to. da ie kontrola pravosodnih organov bistvenega pomena za dosego rednega poteka in opravljanja javnopravnih funkcij. Zato iavna uprava ne sme ovirali pravosodne zaščite, ki ima braniti pravice iu zakonite interese. ki bi se z upravnimi akti prekršili. marveč mora dopustiti, da s« ta zaščita uveliavi v celoti in v smislu našega reda.
K«kor sem opozoril že v okrožnici z dne avgusta 1941-XIX št. 22.2:52, se zatorej ne sme onemogočiti tak postopek, ki ie osnovnega značaja *a ves sodnopravni državni red. ne na Področju upravnega, ne na področju rednega pravosodsiva. Zalo odrejam, da posamezne upravne oblasti opusto vse predloge glede ustanovitve t »osebni h sodnih 01 ganov ali glede omejitev redne pristojnosti državnega sveta Vse ministre opozarjani na strofjo izpolnjevanje teh odredb.
Prepoved krožen ja in postajanja na ozemlju ob železniških progah v širini enega kilometra
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora na podstavi' člena 3. kr. ukaza z dne 3. maia 1911-XIX št. 291.
na podstavi Durejevegp ra »glasa z dne 29. septembra 1941-X1X. objavljenega v uradnem listu »GazzeRa Ufliioiale« z dne ;ui. septembra 1941-XIX št. 231. nanaša i,oče ga so na ka: ženske odredbe v zaščito krajev ali stvari vojaškega pomena.
glede na n uredbo z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135. nanašajočo se na predpise za promet.
smatrajoča za potrebno, da se iz vojaških razlogov in ozirov javne varnosti omejita kroženje in postajanje v neposredni bližini železniških prog Pokrajine in vsa k po svoji pristojnosti
odrejata:
Clen 1. Kroženje in postaianie na prostem polju v širini enega kilometra na obeh straneh vseh železniških prog pokrajine sta v urah nočne pro metne zapore povsem prepovedana.
Clen 2. Prebivalci hišnih skupin ali osamljenih hiš. stoječih v prepovedanem kilometru, smejo še nadalje bivali v n jiih nikakor pa ne smejo krožiti in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu.
Clen 3. Zoper vsakogar, razen zoper po prednjem členu izvzete osebe, ki se zaloti, da prehaja ali postala v prepovedanem pasu. se uporabi or.ožde brez kakršnega koli opozorila ali poziva.
Clen 4. Kršitelji določb te navedbe •e kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo. z zaporom do dveh let ali v denarju do 5000 lir.
Za soienie kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojn.o sodišče II. armade. ljubljanski odsek.
Clen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan. ko se nabije.
Ljubljana due 20. juniia 1942-XX.
ficnrra! Poveljnik	Visoki	komisar
~Xl Armarin. zboru:	za Ljublj. pokrajino:
MARIO ROBOTII	EM1UO GRAZIOM
Vel. Kruli in Cesar je sprejel v avdienci španskega zunanjega ministra Servilna Snfierja v spremstvu Krofa Ciana. Vladar ie oba zunanja ministra pridržal na obedu.
lbiee ie pretekli teden sprejel v Beneški palači v Romi centralni izvršilni odbor in voditelje pokrajinskih odsekov fašistovskega kulturnega zavoda. Tajnik Stranke ie Duceju poročal, koliko članov zavoda ie pod orožjem, nato, ie pa predsednik centrale podal poročilo. Dure je nato govoril o pomenu tega zavoda in dal smernice in navodila za nadalnie delo. Poudaril ie. da mora hiti cilj propagandnega in vzgojnega delovanja zavoda moralna vzgoja in ustvarjanje značaja, kar je v vojnem času posebno važno, da se bo notranja fronta izkazala vredno zmage, ki jo bo Italija po vsaki ceni dosegla.
Nacionalni direktorji stranke se ie sestal pod Ducejevim vodstvom in ie v začetku sestanka poslal navdušen pozdrav Oboroženim silam v Marmari-ki za doseženo zmago. Nato je direk-tprij razpravljal o različnih ukrepih.
Odredbo o omejitvi prometa z motornimi vozili je izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Od 23. junija 1942. dalje ie prepovedan promet taksijev in sploh avtomobilov v javni službi. 1. julija pa izgube veljavo vsa prometna dovoljenja za kakršne koli avtomobile in motocikle. Visoki komi-
sar bo samo v izrednih primerih izdal novo dovoljenje upravnim oblastem. Prošnjo za novo dovoljenje naj prosilci, ki imajo tehten razlog, vlože pri civilnem motorizaeijskem uradu na Visokem komisariatu. Od 1. julija dalje je prepovedano voziti tudi s škropilnimi avtomobili, cestnimi teraktorii m s tovornimi avtomobili. Od 23. junija dalje se ne smejo uporabljati poskusne tablice za osebne in industrijske avtomobile. Lastniki morajo svoje poskusne tablice oddati uradu za civilno motorizacijo. Kršitelji te odredbe bodo kaznovani z globo do 5000 lir in zaporom do dveh let.
Najvišje cene povrtnini je določil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Kila kislega zelja sme stati največ 3 L. kisle repe 2 L. karfiole o L, graha 4.50 L. rdeče pese 3.50 L. zelene 4 L, čebule 3 L. glavnate solate
3	L, špinače 4 L. rabarbare 4 L in radiča 3 L.
Naredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 7. novembra lanskega leta ie prepovedala prodajo slaščičarskih izdelkov iz medu, sladkorja, lešnikov, čokolade in sadja, pozneje ie bilo pa prepovedano uporabljati tudi mandlje in orehe za slaščičarske izdelke. Ker zalog do določenega roka ni bilo mogoče razprodati, je Prevod izdal odlok, da smejo slaščičarji svoje zaloge prodajati do 15. julija t. 1.. prej jih morajo pa prijaviti Prevodu. Ce bi do tega roka še ne prodali vseh zalog, jih morajo prijaviti Prevodu do 25. julija.
Vis. komisar je z ukazom z dne
2.	maia t. 1. izdal naredbo. po kateri se vsa železničarska društva spoje v eno samo z naslovom Društvo železničarjev Liubjjanske pokrajine. Društvu načeluje predsednik, kiga imenuje Visoki komisar.
Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet je ukazal ustanoviti Visoki komisar s svojo naredbo. Pokrajinsko poverjeništvo bo imelo samostojno upravo, podrejeno bo pa Vis. komisariatu in bo moralo skrbeti za stalne stike med občinami, ustanovami in društvi, ki morejo prispevati k razvoju tujskega prometa v ookraiini.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. Ce kdo živilsko nakaznico izgubi ali mu io kdo ukrade. ne more na podlagi določil člena 3. naredile Visokega komisarja št. 78 z dne 23. aprila t. 1. v nobenem primeru dobiti duplikata. Duplikat lahko dobi le tisti, ki lahko z verodostojnimi pričami dokaže, da mu je nakaznico uničila višja sila. kakor požar, povodenj. in je še ni izrabil.
Živilske nakaznice za julij je začel razdeljevati ljubljanski mestni preskrbovalni urad. Družinski poglavarji naj pripravijo glave majskih živilskih nakaznic in denar za julijske nakaznice. Clan družine, ki bo nakaznice sprejel, naj na potrdilo v posebno rubriko napiše vse one člane svoje družine, ki niso več v Ljubljani in ie njihove živilske nakaznice vrnil. Kdor julijske živilske nakaznice tudi nekaj dni po 1. juliju še ne bo prejel, naj to javi v Mestnem domu.
Lastnike goveje živine, ki še niso oddali izpolnjene »Prijave goveje živine'. naj to čimprej store v Beethovnovi ulici št. 7. ker bi drugače uteg-
•	nili imeti neprijetnosti. Razen tega vabi urad tiste, ki so za letošnje leto že oddali določeno število glav živine, naj tisto živino, ki bi še prišla v poštev za oddajo> naznanijo pri tem uradu az dogon. Štela se jim bo v dobro za drugo leto.
Prodajanje sladolcta in slaščic po ulicah ter krošnjarjenje po javnih lokalih ie s posebno ministrsko odredbo prepovedano tudi v Ljubljanski pokrajini. Ljubljansko mestno nadzorstvo bo strogo nadzorovalo izvajanje te na-redbe in bo vsak prestopek kaznovalo.
Mesina občina opominja ljubljanske liišne posestnike, naj svoje zamazane in počečkane hiše čim prej očistijo, ker bo mesi na občina strogo izvajala posledice, če se ne bodo njenemu pozivu odzvali.
Drugo cepljenje proti davici se je pričelo v ponedeljek 22. t. m. in bo trajalo do 27. t. m. Starši naj pripeljejo svoje otroke, ki so bili prvič že cepljeni, isti tedenski dan in na isto mesto kakor k prvemu cepljenju. Po drugem cepljenju bodo dobili otroci potrdilo, da so cepljenje opravili.
Postajo električne železnice so z vogala Zvezde premaknili proti uršulin-ski cerkvi. Ljubljančani, ki se vozijo s tramvajem, naj stoje na pravem mestu, da pri vstopanju v tramvajske vozove ne bo zmede. Poleg tega naj rabljene vozne listke ne mečejo po tleh tramvajskih voz ali na cesto, temveč v predalce za vozne listke, ki ga ima vsak tramvajski voz ob izhodu.
Pasji kontumne odreja novomeško okrajno glavarstvo do preklica za občine Trebnje, Velika Loka. Dobrniče in Mirna, ker so v Trebnjem ustrelili stekline sumljivega psa. V navedenih krajih morajo biti psi in mačke podnevi in ponoči tako zavarovani, da ne morejo napasti ljudi in živali. Vsi psi. ki ne bodo zavarovani po odrejenem predpisu, bodo ustreljeni, lastniki pa najstrože kaznovani.
1. julija pridejo v Ljubljanski pokrajini v promet nove mednarodne poštne nakaznice. Podrobnejša pojasnila o načinu in možnosti uporabe novih nakaznic bodo interesenti dobili ri poštnih uradih. V Ljubljani bo na-aznice izdajala le glavna .pošta. Poštna uprava pa tudi opozarja. da na teh mednarodnih nakaznicah niso dovoljena. pismena sporočila.
Za vozni promet ie zaprta Sv. Petra cesta v Ljubljani, in sicer od Marijinega trga do Kolodvorske ulice. Cesta bo do preklica zaprta, ker popravljajo tlak.
Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani opozarja vse bolnice, da morajo pri vstopu v bolniško oskrbo v smislu člena 12. t. b. -Ureditve o racionira-nju živih izročiti živilsko nakaznico. Ob odpustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vrne. pridržijo se pa ustrezni odrezki za čas oskrbe v zavodu.
Letošnja letina v evropskih državah zelo dobro kaže. V Italiji se je žetev kljub jiozni pomladi zelo zgodaj pričela. Vlada je že izdala navodila za drugo žetev. Posejali bodo riž. koruzo, ajdo in proso, posadili pa krompir in fižol. 20. t. m. so poželi pšenico v nižinah severne Italije in ugotovili, da je pridelek znatno večji kakor lani.
V	srednji in severni Evropi so ozimni posevki zaradi ostre zime precej po-zebli. vendar so se spomladi popravili, tako^ da se ni bati slabe letine. Z Madžarskega poročajo, da pšenica zelo dobro kaže, prav tako tudi koruza in oljarice. Iz skandinavskih držav pa poročajo, da pšenica v primeri z ržio zelo slabo kaže.
Novo vrst« peči so pričeli izdelovati v Italiji. V teh pečeli bodo lahko kurili z riževo slamo in drugimi rastlinskimi gorilnimi odpadki.
Skvadristični bataljon »Tevere« iz Rima. čigar vojaki so sami mladi, do dvajset let stari navdušeni fašisti, ie pretekli teden odšel na bojišče. Ob odhodu so se od niih Trostovih mnogi člani stranke in oblasti, na postaji in po cestah so jim pa množice neprestano vzklikale v slovo in s tem ponovno dokazale povezanost vojske in naroda.
.španski zunanji minister Rainon Šerrann Siincr je bil pretekli teden na uradnem obisku v Italiji, kjer se je sestal z zunanjim ministrom grofom Cianom. Razgovori so potekali v duhu prijateljstva med obema državama. Minister si je ogledal več vojaških zavodov. •
Bolgarija ie bila doslei edina država. ki za časa vojne ni črtala iz ko-
ledarja nekaterih praznikov. Pred kratkim je pa bolgarsko ministrstvo črtalo 11 prazničnih dni. med njimi po en dan pri dvojnih praznikih. Doslei so imeli na Bolgarskem nič manj ko 160 praznikov, ki so jih delno praznovali po vsej državi, delno pa po posameznih pokrajinah.
Poglavnik je odlikoval načelnika italijanskega vojaškega odposlanstva v Nezavisni Državi Hrvatski generala Oxilia z redom krone kralja Zvonimira z danico in meči in s pravico do naslova vitez. Odlikovanje ie Poglavnik podelil v navzočnosti mnogih zastopnikov vojske in ustašev.
Švedi so začeli izdelovati krmo za živino iz celuloze. Poprej so mnogo krme uvažali, zdaj pa ie uvoz znatno padel, zato so segli po nadomestilu iz celuloze.
Hočemo pomagati staršem in mladini!
Starši! Ge nameravate vpisati av.o-iega otroka v srednjo šoti. ga prijavite v tečaj za sprejemne izpite, ki bodo v ieseni. Strokoven pouk. temeljita priprava in ponavljanje. Začetek 1. julija dopoldne ob 8. uri .Trg. dom, Gregorčičeva ulica 27.
Ponavljalni tečaj za popravne izpite iz vseh predmetov za učence (ke) srednjih in meščanskih šol. Strokovno vodstvo. Učenci (ke) ee v tečaju sistematično in pod nadzorstvom jiriprav-liaio za popravni izpit. Tudi italijanščina. Uspeh zagotovljen. Začetek 1. in 15. julija. Trg dom.
Kdor ie končal meščansko šolo ali nižjo gimnazijo in se hoče jeseni vpisati na trgovsko šoto ali trgovsko akademijo. mu prav posebno svetujemo in priporoačmo. da se prijavi v tečaje za trgovsko pripravo, kjer bo ponovil vso potrebno tvarino in dobil temeljni pouk iz trgovskih predmetov, e čimer mu bo zelo olajšan studii na teh šolah Začetek 1. in 15. julija. Trgovski dom.
Jezikovni tečaji za začetnike in za tiste, ki žele poglobiti svoje znanje, ee začno s j. julijem. Poučujejo se: italijanščina, nemščina, hrvaščina, češčina itd. Metoda praktična. Konverzacija. Začetek 1. julija. Trg. dom.
Informacije dnevno od 10.—12. v avli Uršulink. Kongresni trg. Število sprejetih ie zaradi prostorov omejeno, zato pohitite s priiavo. Tudi telefo-nično se lahko prijavite med 3. ki
4.	uro popoldne. Telefon 23-59.
Osebne vesli
POROČILI S0 SE:
V Ljubljani: g. Božo Podkrajšek, ravnatelj »Veselega teatra«, in gdč. Vera Remeeva; dr. Franc Žvanut, zdravnik, in gdč. Milena Mavričeva, uradnica.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Rudolf Horvat, nadučitelj v pok.; Jože Kopač, železniški uradnik; Jožefa Mlakarjeva; Josipina Perkova; Ivan Lokar, nadučitelj v pok ; Roger Bassin, višji finančni svetnik v pok.; Marija škrbinova, upokojenka tobačne tovarne.
V Mariboru: 271etna Viktorija llkova.
V Rogaški Slatini: Albert Drobiuc.
V Lescah pri Bledu: 3S!etna Lucija Jegličeva. — Kaše sožalje!
ŠPORTNI TEDNIK
Prejšnjo nedeljo so odbili še jiosled-nje tekme v italijanskem nogometnem prvenstvu (velja seveda za vrh tekmovanja) in že se je obrnila prva ]x>zor. nost drugam: nič več ni debelih naslovov na prvem mestu o nogometnih dogodkih.
Tako se je to nedeljo za bežen trenutek ustavila pozornost ob cestni dirki za naslov državnega prvaka. Iz Rima nazaj v Rim je merila pot po cestah srednje Italije 245 km in jo je
zdelal Fausto Copjii v šestih urah 53 minutah in 39 sekundah; kar da r>o-vprečje 35,595 km na uro. Se drugo (Mario Ricci) in tretje (Gino Bartali) mesto je zasedla tvrdka Legnano s svojimi izdelki. Ne dirkajo samo vozači, tekmujejo tudi tvornice koles.
Medtem se razvijajo tudi dogodki na zelenem polju v svojo smer. Prvorazredni so šli na zasluženi in nezasluženi prvenstveni odmor, ostala sta pa na terenu še oba finalista za pokalno prvenstvo. Prva tekma Milano-Juven-tus je ostala neodločena 1-1. Povratna v Torinu daje torej možnost stari firmi Juventus, da sede vsaj na ta nekako postranski nogometni jirestoioek.
V	skupini B se bije in se bo bila še tri nedelje srdita borba za drugo mesto. Bari vodi s štirimi točkami prednosti in se že čuti v prvi tekmovalni skupini. Med trojico borcev za drugo mesto, ki še omogoča tako povišanje v činu, je imela neposredna borba Pescara-Padova v prvi vrsti soodločati
o	vrstnem redu. Domačini so jo odločili tesno z 1-0 v svojo korist. Obenem je Vicenza zmagala svojega protivnika in tako je Padova padla z drugega na četrto mesto, še se bo nekaj potu prelilo v naprezanju za dosego drugega mesta!
Na zunanjih terenih je bilo še dokaj živahno. Poročajo iz Madrida o finalni tekmi za pokal generalisima Franca, ki sta se zanjo usposobila Barcelona in Athletic iz Bilbaa. Pred 40.000 gledalci je zmagala Barcelona, a ne lahko. še v 80. minuti je bila v gladkem vodstvu 3-1, do konca pa so Baski izenačili. V podaljšku je potem Barcelona izsilila zmagonosni zgoditek in se nato omejila na obrambo.
Švicarji bijejo še poslednje prvenstvene bitke. To nedeljo so dosegli rezultate: Chaux de Fonds-Luzern 3-0, Grasshoppsrs-Biel 4-0, Grenchen-Zii-rich 1-1, Lausanne-Young Boys 4-3, Lugano-Cantcnal 5-1, Nordstern-Ser-vette 1-0, Young Fellows-St. Gallen 1-1.
Nemci so v prvenstvu dospeli do polfinala. V olimpijskem stadionu je nastopil par Blauweiss-Vienna in so Dunajčani zmagali 3-2; tekmo je gledalo 90.000 ljudi. V drugi tekmi šo knapje iz Gelsenkirchna imeli lahek posel s Kikersom iz Offenbacha in ga odpravili s 6-0. V finalu se bosta tedaj srečala mnogoletni nemški prvak Schalke
04	in odlični reprezentant dunajske nogometne šole Vienna.	O.	C.
£.( 11111111111111111 • i 11111111111111111111111MJ;
I O K V I R J I	§
M	za	2
| SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, §
I KLEIN J
§ LjUBLjANA, ZVolfova 4 5
r71111111111 tl I [ I ■ II11111111111111111111111111 ilč
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA,sedal Stritarjeve ul. 6
pri (rantlškanskem mostu
»sakovrstna ocait, ci noy.eO>. o«<on)er>, nron eii. Mygronietri, itt. Verna ubira ur. muunl ir srtDtnmc. Sams kvalitetni optika	C	trnki	bretriacnc
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 6.
Hesekiela. sai ni nobena izmed nas dobivala drugačne pošte iz Newvorka
—	izvzemši morda vrtnarske cenike, ki jih ie Udai na kdaj prejela Luciia.
Amaiida je vnemamo držala pismo v roki in rekla pismonoši:
»Hvala lepa. gospod Abner. Kako ie vaši hčeri? In kai počne mali?«
O,	hvala, obema ie prav dobro. Miss Amanda.« je zadovoljno odgovoril in pristavil z radovednostjo v očeh: »Pismo ni od Hesekiela.i Auiandi so se zdrznile roke. a obvladala se je in ni pisma niti pogledala. Sicer ni imela pri sebi naočnikov. a Amanda ne bi bila Aman-da. če bi bila izdala svojo nestrpnost pred starim pismonošo. Tako ie dostojanstveno dejala:
»Veseli me, da sta Minnie in malček zdrava. Drevi ju bom obiskala in jima prinesla koruzne pogače. Koruzna pogača ie dobra za porodnico. Miss Lucie jo zna izvrstno pripraviti.«
Pismonoša se ie zahvalil in videč, da Amanda ne namerava titešiti njegove radovednosti, se ie naposled poslovil.
-Ne morem si jiomagati: najboljše bi bilo. ko bi to pismo sploh ne bilo prišlo. Zakaj izpremenilo je vse naše življenje. In če verjamete ali ne: ko sem stala na naši s kovačnikom obrasli terasi, sem zaslntila bližajočo se nesrečo: zdelo se mi ie. kakor da bi sončna pripeka iznenada popustila, in zgrozila sem se. Morda ie bil temu kriv tudi Amandin nenavadni izraz, ko^ je vzela naočnike iz košarice za ročno delo in si jih nataknila. Očitno je že vedela, ko je raztrgala ovitek, da ie bila Lucijina nič hudega ne misleča pripomba opravičena. Vsal njene roke so zdaj trepetale. Prebrala je pismo in ga spustila v naročje. Trajalo je nekaj trenutkov, preden ga to izročila Luciji. Lucijine svetle oči s® preletele vrstice, potlej je pa globoko vzdihnila in prikimala. Tiho je dejala: »Ubogi mali Hesekiel! Nisem bila resno mislila.
Da. res je bito. Hesekiela je bito »poliralo«.
Pismo je sestri obveščalo v bratov* smrti. Zadela ga je bila kap. kaknf je sporočala odvetniška pisarna Mother-\ve!l. Krulili & Krntch. V suhop»r' nem kupčijskem slogu ie tvrdka iz|a'
Zudi DdODEOcOL^- ni od muh!
DETEKTIVSKA POVEST
1.
Bilo je krasnega poznopoletnega due; na sinjem nebu ni bito niti enega oblačka in zrak ie bil tako čudovito čist. kakor more biti samo ieseni. Bito je tako toplo, da smo po kosilu, ko smo pomile posodo, počivale na terasi pred hišo.
Amanda se je bila udobno zleknila t ležalnik in ie kajpak pletla — brez pletenja si ie ni moči predstavljati. Lucija je brezdelno ždela na svoji pručki; v naročju je sicer imela svojo malo. pisano košarico za ročno delo. a vedela sem, da neizrekljivo hrepeni po tem. da bi smela dalje brati svojo knjigo. Očitno ie bil ta kriminalni roman posebno napet — pred kosilom sem bila preletela nekaj vrstic in mislim, da to pot niti Luciia ne bo uganila zločinca. Zato sem torej razumela njeno željo, da bi rada brala dalje, a ura po kosilu je bila cveta in Lucija je prav natanko vedela. kako bi ji Amanda zamerila, če bi zdaj »tiščala nos v knjigo-. Tako je Luciia tiho vzdihnila in nameravala nadaljevati svoje kvačkanje.
Vse. kar ie bito v zvezi z Lucijo in Amando. mi je bilo drago: ljubka mala hišica z zeleno ograjo, v kateri sta •e bili rodili in v kateri sta bili preživeli vse svoje življenje, in vrtiček, ki sva ga z Ločijo skupaj obdelovali.
Ret let sem živela tu. Dotlej sem ■ta nova la v hrupnem, umazanem industrijskem mestu. Toda nikoli nisem mogla pozabiti listega čudovitega poletnega meseca, ki sem ga bila preživela v Kasi-Biddicuttu: kol dvanajstletno dekletce na obisku pri svojih sestričnah Amandi in Luciji.
Ko je potlej moj oče umrl in sta ■ie sestrični vprašali, ali me mika zn ■ekai časa priti k njima, sem vabilo hvaležno sprejela in tako so se ure-pičile. sanje mojega detinstva. Omamljena od miru tega idiličnega koščka •emlje, sem živela tam nekaj tednov In sem le s strahom mislil* na slovo.
Lepega dne sta me pa sestrični vprašali. ali ne bi hotela za zmerom osLi-ti pri njima, in zdelo se mi je. da sta se bili tako odtočili že takrat, ko sta me bili povabili k sebi.
»Kajpak moraš najin predlog zrelo premisliti, draga moja.« ie rekla Lucija, »Zate na vse zadnje ni malenkost. prebiti svoje življenje v takšnem gnezdu, c
»lu živeti z nama. starima ženskama.« je pristavila Amanda. »Za naju dve,« je nadaljevala, ko se je odknš-Ijala, »si še zmerom dražesten otrok; prav tako radi te imava, kakor sva te imeli pred štiridesetimi leti. ko si bila res še otrok.-'
Tako se je zgodilo, da sem ostala pri njima, in zanju sem še zmerom »otrolc. čeprav sem samo deset let mlajša od Lucije, a le-ta je tri leta mlajša od petinšestdeset letne Amande.
V	Amandi n ih očeh ie tudi Lucija še otrok, zakaj Amanda ie tista, ki ima vajeti v rokah: to opravlja sicer z osornim poveljniškim tonom, a če za koga na svetu velja izrek o mehkem jedru pod trdo lupino, velja to prav gotovo za Amando. zakaj pod njeno robato krinko se skriva naj-liežnejše srce. kar si jih morete misliti.
Lucija ie drobna osebica z nežnim glasom in mehko, rožnato nadahnjeuo. kakor breskev mehko poltjo; nad njenim čelom se vijejo srebrni lasje v koketne kodrce. Prav tako kakor pod njeno roko uspevajo cvetlice, se ji posrečijo kar se da okusuc slaščice in veleočarljiva ročna dela; prtiči, čipke in podobna »šara . kakor pravi Amanda, gubajoč, četo; razen tega ljubi Lucija kriminalni Špehi, da se spet izrazim po Amandino.
Skoraj vsako jutro si Lucija izposodi novo. debelo knjigo iz mestne knjižnice. Potlej plane nanjo in jo »pogoltne«, pri čemer postajajo njena nežnorožnata lica čedalje boli vroča in rdeča in ii oči čedalje boli žare. Amanda na med tem časom vodi go-
spodinjstvo. nakupuje na trgu. si beli glavo z gospodinjskimi knjigami in upravlja malo premoženje, ki jima ga je zapustil inoi stric. Natanko od poli enajstih do poli dvanajstih, ko se vrne s trga. presedi vsak dan za pisalno mizo. In sleherni dan se ponavlja isto: Amanda se vrne s polno košaro, sede za pisalno mizo in si natakne ščipalnik; z nagubanim čelom pogleda postrani svojo sestro in strogo vpraša:
»Ali že spet sediš nad temi strašnimi ,špehi‘? Takoj ven na zrak!« |
Potlej Lucija odloži — napol skesano. napol užaljeno — »Afero Andersen« ali »Umor v kopališkem hotelu« ali »Deset čajnih skodelic« ali »Gondolo smrti« in seže po rokavicah in avbici. Da. prav zares nosi avbico. kakršne so bile moderne v devetdesetih letih; njena ie okrašena z nizkim majhnim metuljčkom in — da po pravici povem — prav ljubka je v njej.
Čeprav sta Amanda in Luciia na znotraj in .zunaj še tako različni, v nečem sta druga drugi podobni: obe ljubita živali. Amanda ima ljubko, belo mačko, ki ii je Tabliv ime. Lucija ima pa papigo, po imenu Rabe-lais. ki jo je nekoč kupila od nekega mornarja. Rabelais sicer vselej, kadar zagleda Amando. zakraka: »Nora stara škatla!« a ona ga kljub temu ljubi.
Tistega nebeškega poznopoletnega dne. ki se mu ni prav nič poznalo, da bi utegnil postati začetek izredno razburljivih dogodkov, je Rabelais čejjel
v svoji kletki na terasi. Tabby se je pa priliznjeno smukala okrog Ainan-dinih nog. Zdelo se mi ie. da še nismo doživeli dne. tako polnega miru in idilične tišine.
Sedela sem v gugalniku in sanjarila predse. Imeli smo dobro kosilo: ponvičnik z gobicami in za oblizek slastno jabolčno jed. In ni mi bito prav lahko vstati, ko sem morala iti na vrt narezat šopek poznih krizantem za na mizo pri večerji.
Ko sem stopala s cvetlicami po stopnicah proti terasi, je Amanda rekla: »Pomisli! Danes smo devetnajstega, a še zmerom ni nobene vesti od llc-sekiela.«
Hesekiel je bil njun brat. edini sorodnik, ki sta ga imeli sestri razen mene. Jaz ga nisem poznala, a no fotografijah v družinskem albumu sodeč. je bil mešanica obeh svojih sester: imel ie Lucijine nežne sinje oči in prav takšne kodraste lase. zraven pa Amandin drzni orlovski nos in njeno odtočno brado. Vedela sem o njem samo to. da se s svojim očetom nikoli ni posebno dobro razumel in da je bil skoraj pred petdesetimi leti zapustil ljubko mestece Kast Biddicutt in se nikoli več ni vrnil. Natanko petnajstega vsakega meseca je pisal svojima sestrama nekaj vrstic. Vedeli sta. da se mu dobro godi in da ima donosno podjetje v Nevvvorku. a kakšne vrste je to »podjetje«, o tem ni nikoli pisal. Tridesetega vsakega meseca ie Amanda odgovorila na njegovo nismo in Lucija je tedaj vselej pripisala nekaj vrstic o sosedih, o vrtu. o Tabbv-ju in Rabelaisu.
Lucija ie navezala na Amandino pripombo:
Jaz sem se že tudi čudila. Ubogi Hesekiel. Bojim se, da ga ni pobralo.«
-Nesmisel!? je strogo odvrnila Amanda.	»Zakaj naj	bi	aa	bilo po-
bralo. kakor si se izvolila izraziti??
»Ker ti je tako podoben, je rekla Lucija prijazno, s jmstrani nagnjeno glavico.
»Meni	podoben?	se	ie razhudila
Amanda.	»Ali hočeš	s	tem	reči. da
računaš z mojo skorajšnjo smrtjo?
Nikar no. Amanda! se je našobila Lucija. »V točnosti, mislim, da ti ie podoben. Ce bi nekoč tridesetega v mesecu ne bila mrtva, bi mu vendar na vsak	način odpisala	—	ali mar
ne?«
Amandine pletilke so zažvenketale.
»To drži. a kljub temu ne maram, da bi me primerjala s Hesekielom. Ali sem mar kol mlečnozobo niče kratko in malo odšla od doma?-:
Tisti trenutek so zaškripala vrtna vrata in vse tri smo se hkrati ozrle. Po tlakovani potki ie prihajal proti nam pismonoša. Rekel ie: s Pismo iz Ne\vvorka.t in ga izročil Amandi.
Amanda se ni mogla vzdržati, da ne bi zaničljivo premerila Lucijo: bito ii ie v očitno zadoščenje, da se ie bila niena zasanjana mala sestra spet ■»molila. Zakai pismo je bito seveda od
Listek ..Družinskega tednika '	!
Plastična kirurgija
Napisal G. Sanvenero-Rosselli
Polog preventivne medicine, katere iialoga je, da izboljšuje zdravje narodov, pl^nen in posameznikov, se je razvila tudi operativna medicina, ki uied drugim teži za tem, da bi ustregla estetskim željam ljudi in s kirurškimi operacijami ustvarila v živi materiji nove oblike.
Tako se je poleg kirurgije, ki ljudi pohabi, postopno razvila tudi kirurgija. ki telesne hibe popravlja, ali bovle, »plastična kirurgija«, ki se bavi j> formiranjem in modeliranjem iznakaženih delov in organov in ki odstranjuje posledice nesreč in bolezni.
Razumljivo je, da je najhvaležnej-področje te medicine človeški obraz, a . ne samo zato, ker je obraz »ajbolj izpostavljen poškodbam vseh vrst, temveč tudi zato, ker si ljudje Pač najbolj žele estetsko popolnega obraza.
Zakoni lepote so se menjali, a zmerom so na obrazu našli nekaj, kar je bilo odločilno za ocenjevanje lepote. Ze v pradavnih časih .so ljudje pognali obrt -— v resnici je bila že kirurgija, a ljudje je niso tako imenovali — ki ae je bavila s popravljanjem prirojenih ali pridobljenih hib. Plastična kirurgija je antičnega Porekla, čeprav to mnogi zanikajo. Stare indijske svete pesmi govore o tem, kako so — osem stoletij pred Kristusom — svečeniki-kirurgi_ vseh Plemen pridigali o skrivnostih izpre-iuinjanja nosu s pomočjo krpe kože, 'zrezane s čela, ki so jo prisili na sredo obraza. Veliki rimski zdravnik Aulus Cornelius Celsus, ki je zbral vse medicinsko znanje svoje dobe, je opisal celo vrsto operacij iznakaženih obrazov.
Spekulativna kirurgija
Od plastične kirurgije zahtevajo Huiogi ljudje operacije, ki jim jih narekuje njihova nečimrnost. Takšne operacije je treba v moralnem po-Rledu obsojati. Na tej nečimrnosti in y,0ralni slabosti se je razvila kirurgiji ki meji ob šarlatanstvo, »kirurgija spogledljivosti«, ki jo obsojamo in ki jo moramo razlikovati od prave ■'•'plastične kirurgije«, špekulativna kirurgija se je razvila na Francoskem in v Ameriki, kjer obstoji industrija za izkoriščanje ljudske nečimrnosti: klinike, ki obljubljajo povečanje oči, polepšanje ustnih kotičkov in popolno izpremembo obraza, kakršnega nam je Bog dal.
Spomnimo se samo, koliko prahu so dvignile nekoč famozne parafinske injekcije, ki naj bi bile nov vir mladosti! Po nekaj letih so ugotovili, da Je postopek škodljiv in da povzroča ■Tesne motnje v organizmu.
Estetska kirurgija
Takšne težnje, posledice pretirane koketnosti, nimajo ničesar skupnega s težnjami, izvirajočimi iz ljudskih potreb. Danes ne moremo obsojati estetske kirurgije, ker utegne biti res koristna. Vzemimo za primer prodajalke in prodajalce, ki se zatekajo k Plastični kirurgiji zato, ker jim utrujena in starikava zunanjščina škodu-
ieta pri poklicu. Isto velja za igral-e. Brazgotina, ki je ni moči skriti, Rrd profil itd. utegnejo biti težko breme za človeka.
.Odstranjevanje brazgotin, neprijetnih sledov prestane bolezni in drugih hib bi lahko imenovali umetniško deta, vsekako so pa zmerom dobro delo.
“■•la svoje sožalje in sporočila, da bodo »pokojnikove zemeljske ostanke* Prepeljali v Kast Biddicutt. »Njegovo oporoko vam posl jemo posebej v priporočenem pismu: že pet let je v naših rokah.« je končalo pismo.
čez nekaj trenutkov se je Amanda dvignila: stala ie zelo vzravnana in dostojanstvena.
»Nesmiselno je. da obsedimo tu ka-J<or okamenele,« je rekla odločno in 1« s trdnimi koraki odšla v hišo. Lucija je tiho pristavila:
»Oboževala ga je in občudovala, »ljub vsem njegovim napakam. Bila I1* tako ponosna na svojega velikega brata...«
. A tudi smrt ni mogla spraviti sester j* ravnotežja. Bilo jima ie zoprno, da bi kazali svojo potrtost.
Krsta je prispela še isti dan *ve-®er. pogreb je bil pa naslednji dan. .. Ko smo se vrnile s pokopališča, kjer I* Hesekiel zdaj mirno počival poleg svojega očeta, naju je Amanda peljala v dnevno sobo. Tam je ležal na lični, okrogli mizi velik, zapečaten pisemski °yib»k. Amanda se je spustila v naslo-ttiač in mi izročila pismo.
»Kaj naj najprej preberem?« sera vPrašaia potrta.
»To se razume samo po sebi. da najprej Hesekielovo pisuio.c ie kratko Odvrnila Amanda.
. »Moja poslednja volja — Hesekiel l'- Beagle.« je bilo' napisauo na ovit-(|' s Hesekielovo oglato pisavo. Bra-
a sem:
i.	»Jaz. Hesekiel Abidia Beagle. vo-pri polni zavesti in popolnem *uravju v primeru svoje smrti svoii-•!"a sestrama Amaudi Beagle in Luciji {"“agle — ali eni izmed njiju, če ka-yPreživim — vse. kar premorem, '-..dediščino lahko storita, kar se jima 'Hibi. Hesekiel Abidia Beagle.« Spo-imli '? kil datum, potlej so pa sledili 1	dveh	prič	in notarski pečat.
' »d loži la sem list in pogledala Cjmando. Brskala je po svojem moli« i-\ isl'ala robec, se hrupno j.seknila in mi pokimala, naj nada-*Hi lem.
Kfptlierwell. Krutcli & Krutcli so spo-(^a °,)Staia Hesekielovo premo-
•	«».°b njegovi smrti iz vrednostnih uaPuiev v višini iy.irtW.OI dolarja. Ra-
lirar;ije
Nos igra zaradi svoje važne vloge v estetiki obraza najvažnejšo vlogo v plastični kirurgiji, če je nos po obliki in razsežnosti pravilen, a sicer iznakažen zaradi udarca ali zlomljenega korena, je operacija lahka. Resnica je, da nihče nima popolnega nosu. Vsak obraz zahteva svoj določeni nos, vendar lahko rečemo, da določenim profilom ustrezajo določeni tipi nosu. Mojster harmonije Leonardo da Vinci je v obilici različnih tipov pogosto slikal profil z nosom, čigar razsežnosti so sorazmerne z ostalim obrazom. Pri tem tipu je znašal kot med korenom nosu in čelom 30 stopinj.
Vendar se je treba kljub temu izogibati pretiranemu oolepšavanju. Nekateri ljudje, nezadovoljni s svojim nosom, se obračaio do kirurgov. Pri tem mora zdravnik na moč paziti, da ne bi naredil napake, ki bi pokvarila splošni izraz obraza. Nos francoskega kralja Franca I. ali nos Frederica de Montefeltra na slikah Tiziana in Pierra de la Francesca -sta zelo grda, a sta bistven del njun.ih tipov. Ce bi se ta dva moža lahko poslužila plastične kirurgije, bi bržčas ne mola premagati izkušiijave, da ne bi ihala z Apolonovim ali kakšnim drugim božanskim nosom. Zato mora resen kirurg pogosto zavrniti ljudi, ki ga prosijo za operacijo. Človek, ki vidi v zrcalu svoj preveliki nos, bo izbral majhen nos in nesreča bo še večja. To je čisto naravna reakcija, če bi človek mogel zrasti, bi pritlikavec prav gotovo zahteval, naj napravijo iz njega gardista.
Plastične kirurge vse pogosteje prosijo za pomoč ljudje z resnično iznakaženim obrazom. Doslej še nihče ni dovolj poudaril tragičnega trpljenja tistih ljudi, ki vidijo v očeh svojih bližnjih grozo ob pogledu na svoj iznakaženi obraz. Zanje ni na svetu objema ljubljenega bitja, ne otroškega nasmeha. Prav tem ljudem, ki se z neizrekljivo bolestjo in upanjem iz-roče kirurgom, plastična kirurgija dejansko pomaga.
Pogosto je treba iznova ustvariti izgubljen obraz, kdaj pa kdaj celo cel organ, in obnoviti prejšnjo funkcijo, ki je bila — z organom vred — poškodovana.
Rane ali poškodbe se navadno ne omejujejo na kožo in vrhnje plasti, temveč se zajedo globoko, do kosti in sluznice. V takšnem primeru je treba izvršiti korenito obnovo. Kakor pri popravljanju porušenega zidu, tako se zdravnik pri operaciji kože ravna po določenem organskem redu. Najprej zavaruje temeljno snov, nato začne zdraviti notranje plasti in prav tako, kakor se morajo stebri pri zidanju zavarovati z oporami, se začno tudi v plastični kirurgiji zdraviti najprej kosti in hrustanec. Te snovi se navadno vzamejo tam, kjer jih organizem brez škode lahko pogreši, kakor na primer z golenice, kolčnice ali hrustanec z reber. S kostmi obnove čeljusti, a za nadomeščanje ušesne školjke, ki mora imeti prirojeno prožnost, izbere zdravnik od re-berskega hrustanca tisto tkivo, ki ima lastnosti izgubljenega tkiva. Vse to se naposled opaži — pokrije s kožo. Seveda je za vse te postopke potrebnih več operacij. Največja težava pri teh operacijah je postopno odstranjevanje hib, ki utegnejo trajati tudi po nekaj let.
Primeri se razlikujejo drug od drugega in vsak primer zadaja zdravniku posebne estetske in tehnične naloge.
Italijanska plastična metoda
Za takšne operacije so potrebne iznajdljivost, fantazija in umetniška sposobnost, a vselej samo v okviru strogega spoštovanja osnovnih zako-
zen tega je bilo za stroške njegovega pogreba na razpolago :{.">() dolarjev gotovine. Kakršnih koli dolgov ali terjatev ni bilo.
>Razen tega.« je nadaljevalo pismo, »spada k zapuščini — kakor gotovo veste — podjetje, ki že petnajst let dobro uspeva. Najemnina za podjetje in stanovanje ie plačana za prihodnje tri mesece, prav tako vse plače ia mezde uslužbencev. Pisarniški prostori imajo običajno pisarniško pohištvo, pisalne stroje itd. Stanovanje je opremljeno.«
Lucija mi je položila svolo malo roko na laket in me priganjala:
»Prosim. Marthv. nekoliko hitreje.«
»Podjetje velja za eno izmed naših najboljših zasebnih detektivskih pisarn iu njegov sloves bi morali pri morebitni prodaji primerno upoštevati.« S priporočilom svojih nadaljnjih uslug se je pismo končalo.
Lucija ie plosknila z rokami.
»Zasebna detektivska oisarua.« je vzhičena dihnila. »Oh!«
Po teh besedah ie v prijetni dnevni sobi zavladala skoraj grozotna tišina.
»Kaj imaš v mislih sestra?« ie vprašujoče zagostolel Lucijin Tla s.
Iz jedilnice ie zakrakai Rabelai*.
»Marš ven! Marš ven! Zapečkarji!«
»Molči, Rab.« ie zarinmrala Lucija zamišljeno in v istem tonu pristavila: »Mislim, da bi bilo res naihloiše. Kaj misliš. Amanda?«
Amanda se ie vzravnala.
»Kaj? O čem govoriš. Lurija?«
»Da moramo oditi v Newvork. Vem. da si se že odločila za to.* Vzdihnila ie. »Ljubi Hesekiel nam ie zaupal svojo zapuščino. Ali bolie rečeno: tebi! Natanko ie vedel, da boš tej zadevi kos... čeprav ie nekoliko trpko za nas. ali ne. Marthv?... Kaj neki bo iz našega lepega vrtička?«
Amanda ie nekai treuu(kov molčala. Naposled ie uprla svoie resne oči v svojo malo sestro. Z odločnim glasom. ki ni trpel ugovora, ie rekla:
»Hesekielova zapuščina ie resna zadeva. Vrt sem. vrt tja!«
»Da. sestra,« jo odvrnila Lucija skromno. »Mislila.... mislila sem samo...« Sklenila ie roko ir \dano zastrmela predse. Vedela sem. da yidi v duhu pred seboi ostro nabrušena
nov, ki morajo voditi zdravnika pri operacijah in so pogoj za uspeh.
Tak« predstavljata cepljenje in presajanje, ki ju človeštvo že dolgo pozna — očitno so se ljudje tega postopka posluževali tako, da so začeli ponavljati tisto, kar se jim je posrečilo pri rastlinah — še danes osnovni pripomoček, ki je pa kajpak že izpopolnjen.
V	srednjem veku so ljudem pogosto za kazen pohabili nos. Takšne nosove so popravljali s presaditvijo kože s čela, na tako imenovani indijski način. To je pa puščalo brazgotino tam, kjer so kožo izrezali. Zato" je bila genialna zamisel, da bi jemali kožo za popravljanje nosu z roke, tako dolgo trdno privezane h glavi, dokler koža sama ne priraste na osvežene robove iznakaženega nosu. To je osnovni postopek italijanske plastične metode, tako imenovane zato, ker so jo najprej uporabljali izkušeni kirurjri na Siciliji in v Kalabriji: metoda je dolgo časa ostala tajna, ker je prehajala le od očeta na sina. Proslavil jo je pa Tagliacozzi iz Bo-
DARMOL
najboljše odvajalna sredstva
logne, ki je leta 1.597. napisal prvo razpravo o plastični kirurgiji obraza.
To metodo uporabljajo še danes, seveda v zvezi z anestezijo, asepso in drugimi pripomočki, ki omilijo in poenostavijo operacijo.
Nadomestna tkiva
Največja težava pri plastičnih operacijah je v tem, kje naj se dobe nadomestne snovi (koža in kosti) s telesa bolnika samega. Kirurgija je pogosto poskušala nadomestiti dele človeškega organizma s tujimi snovmi, srebrom, platino in slonovino, s katerimi popravljajo lobanjske kosti in čeljusti. Francoski kirurg Ambroise Pare, ki je živel - XVI. stoletju, je lobanjske zlome zapiral s svinčenimi ali zlatimi ploščicami. Kmalu se je pa pokazalo, da telo ne prenese tujih snovi in da jih prej ali slej izloči iz tkiva. Zato se prvotna rana ponovno odpre, pogosto poslabšana zaradi napora pri izločanju tuje snovi. Odpor človeškega tkiva proti tujim snovem ie tako velik, da telo ne izloči samo heterogenih snovi, kakor so na primer kovine, temveč celo tkivo drugih ljudi. Mnogoštevilni noskusi z izposojenim tkivom drugih ljudi, čeprav sorodnih po krvi, so ostali brezuspešni.
Tipičen je primer nekega ameriškega milijonaria. ki »<* pri avtomobilski nesreči prišel ob uho in .je dal v časopis oglas, naj mu ga kdo proda. Ne vemo, ali se je kdo odzval njegovemu pozivu in ali so operacijo izvršili. Kupec bi vsekako napravil slabo kuncijo, ker bi mu uho ne ostalo dolgo časa na glavi.
bodala in zastrupljene nu 'čire. skrivna vrata iu zastrte ženske, moške s krinkami in revolverje... same strahotne reči. Globoko ie vzdihnila.
»Zdaj ie kocec sanjarjenja.« ie rekla Amanda. »in tudi vzdihovanja. Zdaj se ere na delo!«
S	tem ie odločitev padla.
Tri dni pozneie ie bila hiša pospravljena. srebrnino in perilo smo zaklenile, oknice in vrata zapahnile; sosedje so obljubili, da bodo pazili — in me smo se izselile.
Z vlaka smo poslednjič pomahale v slovo vsem svojim prijateljem. Potlej smo se odpeljale svojemu novemu življenju nasproti. Kupfc je bil poln naše prtliage. Tabbv ie čepela v košari. Rabelais ie pa ždel v svoii kletki. Amanda ie vzravnana in z resnim obrazom sedela na svojem mestu in videlo se ii ie da ie pripravljena' iti čez drn in sira za svojim ciljem. Lucijine oči so nedolžno strmele v daljavo, a na njihovem dnu se ie iskril nov izraz. Vedela sem. da je zdaj upala doživeti vse pustolovščine. o katerih je kdaj ianiala.
.laz sem imela pa že takrat domotožje po Fast-Biddicuttu.
2.
Trajalo je nekai časa. preden nas je Amanda zmašila v taksi. Tabbv je prestrašena mijavkala. Rabelais je bil izjemno tiho. iaz sem pa >mela neprijetni občutek, da bi utesnile izgubiti kakšen kos obilne nrtliage. Lucija ie s sijočimi očmi zrla okrog sebe; metuljček na nieni avbic* je zadovoljen mahlial. Zdela se nr' ie neskončno dolga vožnja, preden smo se naposled pripeljali pred hišo Maiden Lane 70. tja, kjer so imeli naši odvetniki svojo pisarno.
Kajpak nismo mogli svoje nrtliage pustiti v taksiju. Tako ie Amauda ukazala onemelemu vratarju, naj znosi v dvigalo vse naše velike in majhne kovčege, ogrinjala in škatle, košaro z mačko in kletko s papigo.
Odvetniki so imeli svoie prostore ▼ petem nadstropju. Neka očarljiva mlada dama ie sprejela nas in našo prtljago z neprikritim strmenjem in nas ie najavila gospodu ligmontu Motherurellu.
Zdi se, da je narava neznansko ljubosumna na tisto biološko individualnost, v kamero je uklenila vsakogar izmed nas. Znanost še ne pozna formule sokov posameznikov, tistega skrivnostnega obrazca, po katerem se celo najbližji krvni sorodniki tako razlikujejo drug od drugega. Morda se bomo nekoč, ko bomo bolje poznali skrivnosti žive materije, lahko posluževal^ »kožodajalcev«, kaKor se danes poslužujemo krvodajalcev’, a zdi se, da je tisti dan še zelo daleč. Za zdaj nam ne ostane drugo, kakor da se poslužujemo snovi bolnikov samih.
Treba je pa poudariti, da je plastično kirurgijo mogoče uporabljati samo pri mladih osebah, ki imajo pred seboj še dolgo dobo življenja.
Tako je plastična kirurgija v prvi vrsti v službi otrok. Na tisoč novorojenčkov prideta dva s hudo pohabljenostjo:	imata na primer zajčje
ustnice ali pa volčje grlo. To so hibe. ki vplivajo ne samo na zunanjost, temveč motijo tudi eno izmed najvažnejših socialnih funkcij človekovih — govor. Že iz tega lahko spoznamo neizmerni pomen nlastične kirurgije. ki se bavi s popravljanjem teh hib in vrača družini in družbi normalne ljudi. Let tura, Milano.
Rokavica
Napisal Per Christiansen
: Vse to se je začelo takrat v .Pic-cadillviu',« je. rekel Niels.
Bil sem presenečen.
»V .Piceadillviu'? Da se v kakšnem plesnem lokalu zakoni razderejo. še razumem. Tudi to< da tam nastajajo novi zakoni. Da bi se pa v .P!ccadillv-ju’ ponesrečen zakon spet poravnal...«
»Zakaj ne. Nenavadno je. kajne? In začelo se sploh ni tako. da bi človek mislit, da bo srečen konec. Narobe. Bil sem z Majo v .Piccadillviu*. Zakaj? Ker sva se doma dolgočasila. Zato sva hodila takrat skorai vsak večer ven. Bila ie sobota — nabito polno — nisva dobila mize samo zase. temveč sva morala prisesti k dvema drugima človekoma. Očitno tudi zakonski par. On: dolgočasen in korekten. A ona — takoj mi ie ugajala. Maihua in svetlolasa. Sijajno Rad bi bil navezal 6tike z nto. A kako? .Jaz z Majo — ona s svojim korektnim možem. Neki gospod od neke druge mize. očitno tujec, jo je prosil za ples. se naspol priklonil njej. naspol pa njenemu možu — ona je moža vprašujoče pogledala — rahlo je odkimal — ona se ie vljudno, a nepreklicno zahvalila. Tudi jaz sem sicer nasprotnik takšnih stikov. Sai nismo na maškeradi. A to pot me ie jezilo — zakaj vedel sem. da bi tudi iaz dobil košarico. In. čeprav sicer tega ne storim, sem privolil, ko ie neki tuj mladenič Majo poprosil za ples. Iz protesta. Zdaj ie Maia odšla. A to mi ni nič pomagalo. Zakonca sta šepetaje govorila med seboj in me očitno sploh nista vzela ua znanje. Tako se ie pač spodobilo — a to pot mi je bilo vse. kar se spodobi, na moč zoprno. In naposled sta šla zakonca plesat. Iii ostal sem sam.«
»In potlej se je Maia vrnila in ti ie iznenada boli ugajala kakor mala svetlolaska...«
»Čisto napak. Svetlolaska mi ie čedalje boli ugajata. Sicer ne vidim prav dobro — a svetlolasko sem razločno videl pred seboj, tudi ko ie ni bilo za mizo. In napravil sem drzen načrt. Morda — sem si mislil — «i pred možem ne upa vračati mojih pogledov. Morda si prizadeva, da bi bila prav tako korektna kakor on, v resnici pa sploh ni. Moram io še kdaj videti! Pred njenim sedežem je ležal par rokavic. Vzel sem posetnico, na kateri ie tudi moj naslov .napisal nanjo .Ljubim te!‘ in jo potisnil v rokavico. Takoj nato je bil ples končan, par se je
Odvetnik ie imel okrogel, rožnat obraz in plešo. Pod njegovimi brezbarvnimi obrvmi so zastrmele vame najbolj presenečene oe;. kar sem jih kdaj videla v svojem življenju.
Luciia me ie uščipnila « laket in mi zašepetala: »Ali ni takšen kakor iz romana?« Amanda jo je svareče pogledala in pozdravila odvetnika r. dostojanstvom, ki ga je bila samo ona zmožna. »Jaz sem Amanda Beagle: ali vas smem seznaniti s svoio sestro Lucijo in svoio sestrično Miss Marthv Meechatnovo?«
Zajecljal ie nekai nerazumljivega In nas prosil, naj sedemo. Nato je sedel nazaj na svoj slol za pisalno mizo.
Amanda ie pogledala okrog sebe. zadovoljno prikimala in pripomnila:
»Veseli me da sem vas spoznala. Mr. Motbervvell. Ne bi vas rada zadrževala s podrobnostmi. Da vam torej na kratko povem: me nameravamo dalje voditi detektivsko pisarno svojega pokojnega brata in hvaležne bi vam bile. če bi nam izročili vse potrebne listine in nas — če vam čas dopušča — nemudoma odvedli tia.<
»Mislite... mislite... sami hočete...«
»Seveda!« se ie glasil Amandin kratki odgovor.
»Toda... eh... ali se zanesete...«
Nežen glasek ie zažgolel:
»Moia sestra se zmerom zanese. Je namreč duševno na višku svojih moči.«
Mr. Motherwella ie hotel očitno zadušiti njegov lastni kašelj.
»Toda., eh... toda... eh...«
Amanda ie vstala in odločno izjavila:
>Dovolj smo govorili, zdai ie čas, da kai naredimo, če nam nočete pomagati. Mr. MotherwelI...«
Luciia ii ie smehljaje se segla v besedo:
»Moia sestra je čudovita. Mr. Motlier-well. Boste že še spoznali, da ie Re-sekielova dedjščina pri niei v najboljših rokah. Presenečeni boste: Amanda bo vsemu kos.«
Amanda io je strogo pogledala, kakor da bi bila hotela reči. da ne potrebuje zagovora, in ie stopila proti vratom. Lucija itv iaz sva krenili za nio. za seboi sva oa slišaii oklevajoče korake Mr. Mothervella.
ZRCALO
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačama S St
Brezbrižnost
V	zasebnih vrtovih in javnih nasadih letos raste zelenjava, kjer »a še lani cvetele cvetice. Zato bi marali še bolj kakor prej paziti in varovati javne nasade, ki so še ostali v okras mestu. Kaj še! Otroci še im-prej trgajo sveže zelenje in veje s cvetočih dreves.
Odrasli ljudje, ki hodijo mimu, mirno gledajo to početje, in ni (ta človeka, ki bi otroke opozoril in pograjal, kar bi najbrže zadostovalo. Za odrasle pa. ki kljub otnzorilu trgajo po cela naročja cvetočih vej iz nasadov ob Gruberjevem prekopu, bi bila edino primerno plačilo globa.
S.	J.
vrnil in tudi Majo je n fen plesale^ privedel nazaj l< mizi
>ln to ie tvojemu zakonu tako dobro delo?! Nezaslišano! Ali pa nazadnje nisi več poročen z Majo. temveč z malo svetlolasko-.’-
. »Ne — ne — še zmerom, z Maj* Torej — Maia se je vrnila. In mi :« rekla — tudi šepetaje — kakor se t> f-, spodobi, da ie njen plesalec post *i vsiljiv in da naj naslednji ples plešem z njo. da ne pride spet ponjo. ‘1 -s• rej sem plesal z Majo.*
»In pri tem plesu...?«
>...se ni nič nenavadnega pripetilo. Bil je zelo dolgočasen ples. Nisem bil v svojimi mislimi prav dosti pri Maji, Po plesu sem srečal nekega znanca in sem z njim pokramljal. Ko sem s« vrnil k mizi. rokavice ni bilo v<^S tam. Svetlolaska io ie morala vzeli in v njej najti mojo posetnico. Domišljij sem si. da se mi je nasmehnila. V ugodnem trenutku sem io pogledal: predrzno in vprašujoče. Toda ona io odkimala. Pri njej sem lorei imel smolo. _ln kakor se tako rado zgodi...«
»Zdai vse razumem. Iznenada »e ti je zdelo, da sploh ni tako lepa — in da ie dosti premajhna...«
»Res je! In da so temni lasje doiti očarljivejši kakor večni priskutni plavi, ki jih neizrekljivo precenjujemo. Maja ima — kakor veš — posebno temne lase. In da bi svetlolasko jezil, sem bil nalašč prijazen iu nežen nasproti Maji. Tako se ie začelo. Iz teg« je nastat še očarljiv večer zame in za Majo; izvrstno sva se zabavala kakor že dolgo ne. Tako kakor nekoč. In od tistega večera sva spet srečna zakonca. Maja ie bila izprva kar pro-senečena. A hitro se ie privadila. In naslednji dan se nama je že obema zdelo čisto samo po sebi razumljivo.«
»Ali sta kdaj govorila o tem — ali si ji zgodbo z rokavico pozneje povedal?«
»Seveda sem ji nameraval povedati. A nisem prišel daleč — hvala Bogu. Začel sem in rekel: »Ali veš, .Maia. da se je vse to začelo takrat v .Pica-dillvju“?‘ — Seveda/ je rekla. — I« hotel sem ii povedati, kako mi j.» mula svetlolaska iznrva ugajala. A Maia mi je segla v besedo in nti rekla: .Moram že reči: prav nenavaden načia imaš. kako pridobiti žensko zase!" — .Kako misliš?* sem vprašal. Sai zadeve z rokavico vendar ni mogla opazovati. Ali je pa poznala svetlolasko in ji ie ta pozneje povedala? — .Kako misliš?* je nadaljevala Maia: .ali je bilo treba svoji lastni ženi vtakniti posetnico z ljubezensko izjavo v rokavico? Tisto, kar je bilo napisano ua posetnici, bi mi bil pač lahko ustna povedal !‘<
Ni bilo prav lahko stlačiti r taksi k vsei naši prtljagi še odvetnika, a so nam ie le posrečilo Pred neko star* trgovsko hišo na zahodnem delu mesta smo se ustavili.
V	gornjem nadstropju hiše so bila na koncu nekega ozkega hodnik* steklena vrata Na niih se je bralo:
DETEKTIVSKA PISARNA . BEAGLE
NajuglMtaMiti UMkni «*tefcti<tk< mr»4 LASTNIK H. A. BEACLE
Odprl nam ie mlad mož z rdečkastimi kuštravimi lasmi in pegastim pri-frknienim nosom. V niegovetn obrasu se je zrcalil isti zbegani .izraz kakor očitno na obrazih vseh Newvorč*nov. Ko nas ie na Mr Motherwell predstavil. se ie ua moč zadovoljen nasmehnil.
»Jaz sem Jeff. sprejemni šef. tekač, tajnik, kuhar in pomivalec krožnikov,« ie ves sijoč pojasnil. Potlei io stresel Amandi roko da sem se zbali, da ii bo laket izpahnil. »Ta podobnost 9 Hesekielom. čudovito!«
Amanda se ie odkašliala in — nasmehnila! A hitro si ie nadela spet svoj strogi izraz:
»Svoie lase si morale bolje česati in ščetkali. Jeff. Saj ste na pogled kakor Pavliha.«
Ubogljivo ie izvlekel glavnik in -ei potegnil z niim skozi lase. a bilo ia zaman: takoi so prameni spet štrloli pokonci na vse strpni.
»Vidite.« ie rekel potrt, »takšno lase imam, da mi kar pokonci stoje. Strašno!«
»O Jeff. fo ie vendar zabavno!« j# vzkliknila Luciia. »Zanje bi vas skoraj lahko zavidala.«
Jeff ie poln občudovanja »ogledal zviška na drobno postavico.
»In vendar imate p a i le p Je lase. kar sem jih kdaj videl.«
Mr. Motbervvell se ie pogladil oo svoii pleši in ie hotel nekai reči. AU Amanda ga ie prehitela: »Dovoli i« klepetanja!«
Dalje prihodnja
DEZEB-O! NARAVNOST VAN 3 BOM PADEL \
- -j
BOC, DA^,DA BI P 01* STAL NA Tl S TEMLE .OTOKU I
DOBRO 3IVOZ.IL, MIHJrC,ZDO 51 SAM SAMCAT NA ZAPUŠČENEM .OTOKU! . S
KONČNO SEM SRET NA TRD' sNIM TLEM' f'
TAKO, BALON \ Z PAD Ml NE A iUIDEŠ! ^
4. njen, aspik. 5. senco, Tajo. 0. k, obrnit ( V 7. is, enak, vi. 8. barva, F. B., n. 9, edikt, rnja. 10. lie, salun. 11. eksaktnost. 12. Got-
Nerešena uganka
Skrivnostna moč človeških sanj
Dijaki, ki v sanjah najdejo rešitve matematičnih nalog, In glasbeniki, ki v spanju ustvarjajo najboljše skladbe
Človeške snnie so v svoji raznolikosti neraziskana skrivnost. Sicer pravimo: »Sanje so pene!« vendar io zmerom ne drži. Često se zgodi, da speči v sanjah najde pot do rešitve težkih nalo« ali umskega uspeha. Mnogi umetniki ustvarjajo v sanjah in mnogo izumov in odkritij se ie rodilo med spanjem.
Profesor teologije Schwarz iz Hei delberga pripoveduje, da je še kot osemnajstleten dijak hodil v svojem rojstnem mestu k predavanjem takratnega profesorja matematike Boh-ma. Tedaj je često v sanjah rešil najtežje matematične naloge. Nekoč se je iz takšnih sani prebudil, skočil iz postelje in sedel k mizi. Potem ie narisal in dokazal enega izmed posebno težkih izrekov dioptrike, legel nazaj v posteljo in spet zaspal. Ko je naslednje jutro pregledal svoje nočno delo. je dokaz, ki ga ie bil v spanju tako lahko izvedel, le s težavo doumel.
Ljudje, ki imajo občutljiv živčni sistem in duševno delajo, na primer pesniki in pisatelji, često v spanju grade svoja dela. v sanjah rešujjejo najtežje probleme ali navdušeno kujejo verze.
O skladateljih Tartiniju in Mozartu trde, da sta imela često v sanjah na-vdahnjenja, ki sta jih potem uporabila za svoje skladbe. O tem priča Mozart sam v nekem pismu: »...često mi pridejo v spanju po kosilu ali ponoči na misel pravcate trume najboljših misli. Tiste, ki mi ugajajo, si zapomnim, — in če potem pišem, vzamem zamisli iz zaloge, ki sem si io prej nabral v možganih. Zato tudi lahko tako hitro skladam, zakaj — kakor sem rekel — so ideje v moji glavi že gotove in jih le redko izpremenjene napišem.«
Tudi o Robertu Sehumanu vemo, da je za več svojih zborovskih in viiolin-skih skladb dobil navdahnjenje v sanjah. Nekoč se mu je sanjalo, da mu Beethoven diktira neko snov. Potem ie to skladbo iz svojih sani, ki ie ena izmed njegovih najboljših, imenoval »Duhovna snov«.
Pesnik Paul Hevse je nekoč sanial. da hodi s svojim prijateljem Ludwi-gom Schneegansom po glavnih cestah mesta Sestri-Levanta (Severna Italija). Stopila sta v cerkev in zagledala v niei mrtvaški oder. na njem pa lepo meščanko kakšnih 40 let. Cerkovnik jima ie pripovedoval njeno življenjsko zgodbo, ki ie bila tako zanimiva, da ie Schneegans vzkliknil: >To je vendar krasna novela!« — Približno 40
dni po teh sanjah, tako ie pripovedoval Paul Heyse sam, ie napisal »Gospo markizo«. V glavnih potezah ie delo napisal po pripovedovanju cerkovnika v svojih sanjah, celo imena so mu ostala v spominu in jih je uporabil.
Neki gospod W. je v časopisu obia vil članek, kako ie v sanjah rešil matematično nalogo.
»V šoli smo obravnavali znani Pitagorov izrek,« pripoveduje pisec. »V zvezi z njim je bila v naši matematični knjigi napisana naloga: če zvežemo oglišča treh kvadratov (kvadrata nad hipotenuzo in obema katetama) dobimo tri nove trikotnike, ki so prvotnemu ploščinsko enaki. Naš profesor je dejal, da bi rad videl, kdo bo drugo jutro to nalogo znal rešiti.«
Reševanje matematičnih nalog mi je bilo že od nekdaj v veliko veselje. Tudi te naloge sem se takoj lotil. Risal sem in sestavljal, vendar nisem mogel priti do rezultata. Tudi po večerji sem nalogo reševal in celo v postelji dali časa bdel zaradi nie. Naposled sem zaspal. Spal sem nemirno, ker mi naloga niti v sanjah ni dala miru. Tedaj sem v sanjah na lepem nega razpleta naloge.«
»Ko sem se drugo iutro zbudil,« zagledal pred seboi sliko geometrič-končuje W. svoj članek, »sem v duhu spet videl rešitev naloge pred seboi. Hitro sem vstal in še preden sem se oblekel, hitro narisal rešitev naloge. Izmed mojih sošolcev pa naloge nihče ni rešil.«
škotski zdravnik Abercrombie pa poroča tole zanimivost: Nekega odličnega odvetnika so prosili za izvedensko mnenje glede neke zelo težke zadeve. Odvetnik ie zadevo več dni premišljeval. tedaj je pa neke noči njegova žena opazila, kako ie skočil iz postelje, stopil k svoji pisalni mizi, nekaj pisal, potem se pa spet vrnil v posteljo in dalie spal. Naslednje jutro ie odvetnik pripovedoval svoii ženi, daje v sanjah rešil problem in da bi veliko dal, če bi mogel strniti niti iz svojih sani v celoto. Zena ga ie tedaj _ peljala k njegovi pisalni mizi, kjer ie našel iskano analizo težavnega problema.
V tem primeru so bile sanje zvezane z nekakšno »mesečnostior. V sani-ski literaturi je popisanih mnogo sličnih primerov, v katerih so glasbeniki v sanjah sedli za klavir in napisali kakšno skladbo, o kateri potem, ko so se prebudili, niso prav nič vedeli.
Nerešene uganke noči! Kdo jih bo rešil?
LMUfficio informazioni nella Citta del Vaticano e sopraccarico di lavoro. Da tutto 11 mondo ffli giungono giornalmente circa 2000 lettere con le quali i paren ti chiedono notizie dei loro earl, dispersi dal turbine della guerra. Sulla fotografla: i Iavoratori volontari che completano di dati g-Ii seritti ricevuti. — Poročevalski urad za ujetnike v Vatikanu Ima polne roke dela. Vsak dan prejme okrog 2000 pisem z vsega sveta, v katerih sorodniki poizvedujejo *a svojci, ki so se izgubili v bojnem metežu. Na sliki: prostovoljci tega urada, ki opremljajo prispele akte z datumi.
Vera prvotnih avstralskih prebivalcev
Prvotni Avstralčani verujejo, da je človek nastal iz; velikih črnih kuščarjev. Stvarnik je po njihovem prepričanju odsekal tem črnim kuščarjem rep, tako da so lahko hodili pokonci, potem je pa njihovo živalsko glavo izpremenil v človeški obraz in tako ustvaril človeka.
Naprstnik so nosili na palcu
Naprstnika ljudje še ne uporabljajo dolgo. Prvi naprstnik je dobila obo-^evanka nekega amsterdamskega zlatarja v dar. Ker pa ni imela navodila za njegovo uporabo, ni vedela z njim kaj početi. Pozneje je pa neki zmožen trgovec spravil v promet veliko naprstnikov iz poceni snovi. Ti naprstniki so se kaj kmalu ljudem priljubili. Toda minilo je še precej Časa, preden so ljudje spoznali, da se naprstnik prektičneje uporablja na sredincu ka-Kor pa na palcu.
Pomen leva v hieroglifih
Meseca julija stopi sonce v živalsko znamenje leva. V Egiptu prestopi Nil v tem času bregove in poplavlja deželo. Zato je v Egiptu, kakor nam poroča grški zgodovinar Plutarh, znamenje leva v hieroglifih pomenilo vodo.
Iz Istega vzroka so Egipčani cevi, iz katerih pri vodnjakih voda brizga, izoblikovali v levje glave; takšne pipe ■i levjimi glavami so se v Grčiji ohranile do danes.
Kakšne čevlje nosijo v Parizu?
Spomladi so se Parižanke pojavile na pariških ulicah in cestah v vseh mogočih vrstah čevljev, samo v usnjenih ne. Tako lahko opaziš čevlje iz slame, iz blaga, iz klobučevine in celo iz povoščenega blaga. Podplati teh čevljev so po večini iz lesa ali iz neke sestavine, ki jo pariški čevljarji imenujejo »agglomere«. Vidite pa tudi čevlje s polnimi podplati, lji dajo nogi močnejši videz. Ženske so se tej novi modi že čisto privadile.
Zanimivosti z vseh vetrov
* Zgodovinar Roland Rnss (1857. do 1932.) trdi, da je stara Grčija propadla samo zaradi malarije, če bi takrat že poznali kinin, bi se bili zgodovinski dogodki najbrže drugače zasukali.
4 Golobi-pismonoše lete v višini 100 do 150 metrov, s hitrostjo okrog 60 km na uro.
* Mož, ki se mu je leta 1786. prvemu posrečilo priti na Montblanc, je bil deležen tolikšnega navdušenja, da Je dogodek proslavil celo neki pesnik — Ippolžto Pindemonte — s prigodno pesnijo.
* Otok Jan Mayen, ki leži 500 km severno od Islandije, ima najgrše vreme, kar si ga je sploh mogoče misliti. V vsem letu je lepih komaj 24 dni,
33 dni v letu divjajo orkani, ki dosežejo hitrost do 30C km na uro, ostale dni v letu je pa nebo venomer pokrito z oblaki. Za nameček obiščejo nesrečni otok še potresi.
* Julij Cezar (100,—44. pr. Kr.) je bil plešast, še preden je dopolnil 30. leto svoje starosti.
* Kljub mrzlemu vremenu, ki nekaj več ko tri mesece izpren.?ni oašnike v led in sneg, rede na Finskem okrog dveh milijonov glav govejo živine, tako da pride na vsakih sto Fincev po 34 glav živine. Zato je pa na Finskem mleko tudi temelj vse prehrane. Vsak Finec popije na dan vsaj eri liter mleka.
Širom po svetu
Dve kili težko ščuko z briljantom je
ujel neki ribič iz Tessina na švicarskem. Ko je ščuko odprl, je v njej na veliko presenečenje našel briljant, vreden nič manj ko 200.000 irankov.
Oblačilne nakaznice so dobili tudi Irci. Skupaj z uvedbo teh nakaznic je irski minister za oskrbo ukinil krušne nakaznice, ker je Irska v zadnjem času prejela več ladijskih tovorov moke.
V zemljo se je vdrl grič Ahios v bližini mesta Cuenca na španskem. Okoliški ljudje so najprej slišali močno podzemeljsko bobnenje, potem se je pa grič Ahios dobesedno sesul in so ogromni zemeljski plazovi z njega zdrveli v dolino. Pri tem so se iz zemlje dvigali več sto metrov visoki stebri prahu, okrog pogreznjenega hriba je pa v okolici kakšnih 1000 metrov za-
zijalo v zemlji več globeli. Zemlja je pogoltnila več oljčnih nasadov in vinogradov, človeških žrtev pa na srečo ni bilo.
Naprave za zajemanje maščobe iz kanalov so postavili v nemških mestih. Vse občine, ki imajo več ko 200.000 prebivalcev, morajo postaviti »lovilce maščobe« povsod tam, kjer se nabira maščobno blato. Prav tako morajo te naprave imeti vse klavnice, restavracije, hoteli, topilnice loja in drugih maščob. Po statističnih podatkih so v neki srednjeveliki tovarni za klobase nabrali s to napravo, na mesec okrog 400 kil maščobe, v nekem gostinskem obratu pa kar 600 kil. Tako
Sridobljeno maščobo tehnično predejo, da izgubi duh, in jo uporabljajo v tehnične namene ali za krmljenje živine.
Mesečni obrok mesa je zmanjšala švedska vlada. Ljudje dobivajo na teden po 17 in pol d kg mesa. na razpolago imajo pa dosti rib; njih ceno je vlada maksimirala.
Tvomico za izdelovanje umetnega bencina iz rjavega premoga ustanavljajo v Parizu. Francoska vlada je pri tem udeležena s 24 milijoni frankov.
V Parizu so polovili vse nezaposlene mladenke in mladeniče, k- so postopali po mestu. Kdor ni imel nobene zaposlitve ali ne študira, so ga poslali na deželo, da bo pomagal pri delu na: polju.
Nenavaden mraz je pritisnil v Južni' Ameriki (tam imajo namreč zdaj zj-mo). iz Buenos Airesa poročajo, da! imajo 4,7 stopinje pod ničlo, v okolici Santiaga v državi Cile je pa zapadlo 12 centimetrov snega, '<
?UGANKE
Križanka
Vodoravno: 1. Veliki ruski pisatelj (1821,—1881.; Zločin in kazen). 2. Miren, brez glasu; zver. 3. V šoli smo na njej hlače trgali; zdaj cvetoče drevo, ki je dalo Krpanu les za kij. 4. Orožje pred puško; stari oče; glas. 6. Kraj pri Ljubljani; indijsko žganje iz riža; prislov kraja. 6. Nada; osebni zaimek. 7. Kvarta; posteklina; ‘votla mera. 8. Kemični znak za kalcij; japonske svečane igre s posebnimi maskami ali naš medmet; dva samoglasnika, ki pomenita po latinsko grem ali tja, k temu (iz znane rečenice: ob sebi umevno); poučevanje. 9. Priredni veznik; ilovica; znana kratica za dobro pomni!; pritrdilnica. 10. Snetljiv '11. Prodajalna s starimi knjigami (tujka).
Navpično: 1. Tujka za sklanjatev. naklon. 2. Gaj; pritok Visle v Galiciji. 3. Ječanje; kratica za priimki, ki loči očeta od sina. 4. čut; gorovje na evropskem polotoku. 5. Medmet nevolje; akademski naslov v kratici; rožni venec. 6. Znan kraj v Libiji; polovica izpuščaja. 7. Arabsko-španski spolnik; daje; konča. 8. Suh; obroč, kolut. 9. Svitanje; osebni zaimek nagovora. 10. Znoj; zel. 11. Znani nemški filozof kategoričnega Imperativa (1724,—1804.).
Zloženka
Ime je enotno; a reka vijuga ta v Volgo dremotno, v Angaro se druga.
Zelena planina prostrana je staja, Ojstrice strmina, polet jo opaja.
Oboje se strne, nov pojeir odgrne: je davno živelo, nato otrpelo.
Izpolnilmca
S/154
TAKO, ZDAJ še malcA ZASPIM IN KO 5E 2BUDIM , BOH ZE NA J ZEMLDI!	^
MIKEC :>E DRE5PAL NOC; MED TEM PA 3E VETER. ZANESEL 8A. LON DALEČ OD VZLETI* ŠČA NAD ŠIRNO JEZE* RO.
Rebus
dr. med. univ
SA
Presledke izpolni tako da dobiš navpično samo samostr.lmke; dopolnjeni vrsti povesta priimka dveh naših že umrlih pesnikov.
111
Rešitev ugank iz preišnje številke
Križanka:	Vodoravno	po	vrsti:
1. Škofja Loka. 2. pa, Rute, as. 8. Atla9, vol.
the, nt.
Zlogovna Križanka: vodoravno: 1. raze, pretepa — posnetek. 2. boleli, megaloma* ne. 8. Tenerifa, nižanje. 4. Velika Britanija. 5. Sape, kadeta, zazna. 6. racionalističen. 7. prevaja, graviranje. 8. metonimija. jnvao, i. kačica — lakota, NJemen. — navpifi** no: 1. rabote-vežala, Meka. 2. zelene lipe, pretoči. 3. lirika, Ravanica. 4. fabrikacija mila. 5. teme, tadeo, jako. 6. Paganlni — Tanapra. 7. položaja, Livija. 8. snemanje, zasti ravan Je. 9. tekme, označenje — ©men.
čaroben kvadrat:	1.	Korab, 2. oper*#
3 Repin, 4. arija* 6. Banat.
+♦+» »♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦+ Nekaj zanimivosti
Indijanci Severne Amerike štejejo čas še zmerom na lune in ne na leta. Tako šteje zanje lOletni otroit 123 lun.
Niti pajčevine so tako neznansko drobne, da jih gre 100 na debelin0 človeškega lasu, in tako tanke, da bi pajčevinasta nitka, položena oko!1 ravnika — torej dolpa 40.000 km —' tehtala 228 g, torej manj ko četr* kile.
Skok žabe je veliko daljši, kako* mislimo. Najdaljši skok, ki so ga z*1' pazili, je bil 8 metrov in 1 centiwe' ter dolg.
Človeška koža zazna mraz šestkrat hitreje od vročine.
DRUŽINSKI TEDNIK	mummMMMIMmmon»m—w	25. VI. 1942-XX,
u ZW je Liani bilo očitno, da je OctuKtiv. Kje na svetu je človek, Iti **i. iz kakršnega koli drugega vzroka £tal v nalivu sredi ceste in strmel v tuja okna? šele ko je videla, da jo Je zagledal — zdelo se ji je, da se je celo malce namuznil — je odmaknila stol od okna. Prvič, odkar ga je videla, ni vedela, kaj naj stori. Morda ibi kazalo, da bi odprla okno in ga kratko in malo poklicala gor? Odkrito bi ga vprašala, kdo ga je najel iti zakaj. Ne, boljše bo, da počaka. ■Imeti sestanek v lastnem stanovanju s tujim, čudaškim gospodom ni priporočljivo. Gotovo se bo kmalu naveličal in odšel. Najbrže se je le hotel prepričati, če je doma.
' Spet se je na videz zatopila v krpanje, čeprav jo je ščemelo, da bi stopila k oknu in pogledala, ali neznanec še stoji pod platano. Toda premagala se je. Tako bi ga samo Spodbodla in mu dala razumeti, da se tudi ona zanima zanj. Ta misel Ji je bila neznosna. Ne, vse popoldne ne bo več stopila k oknu -— bogve ali Ra bo potem še imelo, da bo stal na prazni cesti in se dal močiti dežju?
Dala si je besedo, morala io ie držati, čas se je vlekel po polževo. Zakrpala je že vse nogavice, pogrela in popila kavo, prebrala dve poglavji Inodernega ljubezenskega romana, toda ni se hotelo zmračiti. Dež je nekoliko pojenjal, mehke, sive megle so se nizko vlekle in obetale novo merico moče. Liana se je zvedavo ozirala proti oknu. Ali naj prelomi besedo in pogleda?
Nazadnje se je domislila. Vsak čas >nora leči mrak. Stopila ie k zavesam Sn jih spustila. Od strani je pokukala Jia ulico, na tihem prepričana, da bo prostor pod platano prazen. Zmotila Be je bila! Visoka postava je še zmerom stala tamkaj, krepko vzravnana, negibna.
. Spoznanje, da je v tem dežju vztrajal dolge tri ure, jo je ztjiedlo . bolj sakor vse dotedanje zasledovanje. »Sveta nebesa, kakšen človek je to?« jo ugibala sama pri sebi. In skoraj je začutila tiho sočutje z njim. Niti Zavedala se ni, da je usmiljenje preddverje ljubezni...
LJUBEZENSKI
KOMAN
njen prni mož j
vi
Čeprav je bila Liana šele pol leta v službi, je vseeno dobila teden dni nopusta. Gospa Limayeva sicer ni tila tako socialna, da bi razumela potrebe in željice svojih uslužbenk, toda v avgustu si je sama privoščila nekaj dni počitnic, zato je vsako leto kratko in malo zaprla salon za teden dni. Tega dopusta so bili vsi potrebni. zakaj_ vedeli so, da se bo takoj nato pričelo mrzlično pripravljanje ra jesen, ki bo terjalo od vsake posamezne vso energijo.
Liana se ie veselila dopusta kakor otrok božičnih počitnic. Že teden dni poprej si je izdelala natančen načrt,
* "-Ko ga bo preživela. Uredila je račune in ugotovila, da ji je ostalo nekaj. denarja, ki ga lahko porabi za svojo zabavo. Zavedala se je sicer, da vsota.ni tako velika, da bi se lahko oapenala v kakšno letovišče, zato si pa lahko toliko udobneje in prijetneje uredi življenje v Parizu.
Poznala je majhno, prikupno gostilno, kjer je vsako opoldne in vsak večer igral orkester. Cene so bile še dokaj zmerne, postrežba izvrstna. Liana se je odločila, ria si bo počitniški _ teden privoščila kuharskega razkošja. Obedovala in večerjala bo v gostilni, zajtrkovala pa doma.
Že več mesecev je očkala z ličnim kolesom, razstavljenim v neki športni trgovini. Kako čudovito bi bilo, če bi si ga mogla privoščiti! Spet je pre-
• te!a denar. Morda bi bilo dovolj, če bi pritaknila nekaj prihrankov po renti tetke Brigite? Nameravala se Je se posvetovati z Andrejem in Marto.
Kdaj pa kdaj bo vzela malega Filipa in Klavdijo s seboj v park in ee tako vsaj nekoliko oddolžila Marti za njene dobrote. Kajpak ne bo pozabila izrabiti sončnih dni za kopanje, saj mora tako vse leto sedeti za šivalnim strojem in jo sonce ošine samo zjutraj in v opoldanskem odmoru !
Njen počitniški teden je bil hkrati Prvi teden avgusta. Po deževju se je
počasi zjasnilo. Narava se je zdela kakor umita poletnega prahu. Vse vonjave so postale izrazitejše, opoj-nejše. Sonce je spet pripekalo z neukrotljivo žarkostjo, večeri so bili mehki in dolgi, jutra vesela in polna kipečega veselja.
Liana se je vsa predala užitkom brezdelja. Vendar je zjutraj ni strpelo v postelji, vse preveč je bila va-jelfa zgodnjega vstajanja. Zdaj si je privoščila nekoliko izdatnejši zajtrk, sop banan, kruh z maslom in mezgo, kavo ali sadni sok. Nato je vzela svitek s kopalno obleko in jo mahnila v kopališče. Komaj dva dneva se je pekla na soncu, pa se je že sama sebi zdela kar prerojena. Nič več senc okrog temnih oči, na zagorela lica_ je dahnila mehka rdečica, sicer otožne oči so se zabliskale kdaj pa kdaj z dovtipno, mlado hudomušnostjo, ki je prej nisi opazil v njih.
Zdaj je že dva dni obedovala v gostilni in uživala tisto ugodje delovnih ljudi, ki si kdaj pa kdaj privoščijo razkošje, ki ti ga da zavest:, da si dobro postrežem, da se drugi bavijo s teboj, da smeš izbirati po mili volji nesluteno dobre jedi in se ti ni treba zadovoljiti s kosom delavniške govedine in praženega krompirja. Po kosilu je vselej še nekoliko posedela ob črni kavi, predajajoč se sanjarijam in nežnim zvokom orkestra. Usoda ji je bila očitno naklonjena, zakaj skrivnostnega neznanca že teden dni ni bilo blizu. Njegove sive oči je niso več plašile v snu, in tako je včasih pomislila nanj celo s tiha otožnostjo odpovedi...
Zdaj je bila že tretji dan svobodna kakor ptič na veji. Srkala je malino; yec skozi slamico in ugibala, kam naj jo mahne popoldne. Tedaj je čez snež-nobeli prt na mizi šinila temna senca, da je podzavedno dvignila oči.. Namršila je obrvi.
»On!« je pomislila zmedena in z nekakšnim uporom. »Torej le ni odnehal!«
Hladno ga je ošinila, nato se je pa na videz nebrižno zatopila v časopis pred seboj. Hotela mu je pokazati.
j,e bila že privadila njegovi bližini, da je ne plaši več — še več, da je niti ne opazi!...
Kljub temu je kmalu nato poklicala plačilnega in poravnala račun. Vendar se je odločila, da se ne bo dvizala, ker bi s tem samo dala ysiljivcu zadoščenje uspeha. Nehote je kdaj pa kdaj ošinila sosednjo mizico, kjer si je bil izbral prostor in se na videz ves posvečal mrzlemu narezku in kozarcu piva.
Pogled ji je uhajal na zapestno urico, ki so se nje drobni kazalci vse prepočasi pomikali dalje. Naposled se ji je zdelo, da je čas, da gre. S hlinjeno mirnostjo je vstala in krenila proti izhodu, hodeč nekoliko zategnjeno, kakor ženska, ki se zaveda, da je brezhibno oblečena in da lahko prenese puščice oči, uprtih vanjo.
Nenadno je zagledala pred seboj senco, ki jo je prehitela. Tujec je obstal pri vhodu in ji vljudno odprl vrata, sla je mimo njega, ne da bi se zahvalila. To je bil pač samo eden izmed njegovih načinov, da se ji približa.
»Menda se vam zelo mudi, madame Lussanova!« je zaslišala za seboj njegov mehki glas.
Ustavila se je kakor vkopana. Slutila je, da jo bo ogovoril, vendar ni bila še nikoli pomislila, kaj naj bi v takšnem trenutku storila.
Pogledala ga je odkrito in se zdrznila. Zenska se nikoli ne moti o načinu, kako io moški gleda. Ta človek J° je gledal zdaj s hudomušno prizanesljivostjo, zdaj z napeto pozornostjo; okrog lepo oblikovanih ustnic mu„1® trepetal komaj viden podsmeh.
Odgovorila je hladno in skoraj brez zadrege: »Ne poznam vas, gospod!«
»Torej je zdaj najlepša priložnost, da se spoznava, madame,^ je pikro odgovoril. Pogled njegovih sinjih oči je postal trši. »Upam, da vas ne motim?«
Prav mar ti je, ali me motiš ali ne, ji je šinilo skozi možgane, toda ni se hotela pokazati nevljudno in je mirno odgovorila:
»To je odvisno od tega, kar želite od mene.«
»Rad bi spregovoril z vami nekaj besed. Ali vam je prav, da bi skupaj pila kavo?«.
Liana je že imela odklonitev na jeziku, toda. ko je uprla pogled v njegove oči, je spet začutila, da je v njih neka čudna, močna volja, ki ohram-lja njeno samozavest. In zakaj naj bi se tudi branila, saj mora lepega dne tako in tako izvedeti namen njegovega zasledovanja! Ali ni boljše, da se to čim prej zgodi?
»Naj bo,« je rekla po kratkem premisleku. »Tudi jaz bi vas rada to m ono vprašala.«
Nasmehnil se je zviška kakor zma-
fovalec: »Poznam prijetno kavarno, Jer je zdaj le prijeten mir. Ali bi hoteli jti tja?«
Molče je prikimala.
Po poti do kavarne, ki jo je izbral, sta se pogovarjala o drobnih nevaž-nih ničevostih. Obema se je poznala zadrega prvega razgovora. Pomenek Sfi Je Pletel o vremenu, o najnovejšem filmu in o športnih prireditvah.
Liana se je kazala nebrižno, toda P°slusala ga je z budno pozornostjo. Čutila se je nekam varno pred njim, zakaj mimo terase, kjer sta sedla,
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za pestniee itd Pere. suši. nion«a in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
je valovila množica ljudi. Presenetilo jo je spoznanje, da se skrivnostnega tujca od blizu manj boji kakor od daleč.
Občutje, ki jo je tisto nedeljo prevzelo v saintgermainski cerkvi, se je zdaj', ko je sedela ob njegovi strani, vračalo s presenetljivo jasnostjo. Zdelo se ji je, da znajo njegove stroge sinje oči gledati tudi otožno zaupljivo. Nehote je opazila ,da se ji je čudno približal, in podzavedno ie čutila, da se ta tujec najbrže bolj boji njene šibke plahosti kakor pa odločnega odpora, ki ga je bil morda pričakoval. Vendar ni hotela izrabiti svoje premoči, čutila je sladko omamo ob tem novem občutju in ni hotela, da bi se prehitro izgubila.
Zdajci je tujec obrnil pogovor.
»Vem, da živite sami in da si s šivanjem služite kruh..., da ste brez moža in da nimate drugega znan ja... Vidite torej, da sem dobro poučen o vas. Igrava torej lahko z odprtimi kvartarni!«
Ni ga pustila dogovoriti. Nenaden srd jo je prevzel ob misli, da si drene ta tujec poizvedovati za njo, da si lasti pravico do njenega zasebnega življenja. Vzkipela je:
»Oprostite, gospod, da vas že takoj v začetku prekinem! Vem, da ste dobro poučeni o meni, kakor ste pravkar sami priznali... Toda nečesa ne razumem: kaj tiče?...«
Sinje oči so spet dobile kovinsko barvo, šele ko so se v nemem vprašanju globoko potopile v njene, so izgubile nekaj trdega sijaja.
»Ne bojte se, madame,« je odvrnil suho. »Menda si lahko mislite, da ne izgubljam dragocenega časa samo za lastno zabavo. Višji vzroki me ženejo, da vas zasledujem!«
Torej le priznava, da jo zasleduje! Njene temne oči so spet dobile preplašeni izraz preganjane košute. Tiho je dejala:
»Nikoli nisem ničesar prikrivala! Vse moje življenje je kakor odprta knjiga...«
»Vsaj na videz,« je pikro odvrnil. »Oh, tudi v resnici,« ;e ogorčeno vzkliknila in ga strmo pogledala. »Rada bi vedela, kaj nepravilnega bi mogli izvohati v mojem življenju!«
Pričakovala je, da ji bo očital njeno nenavadno možitev. Bila je pač prepričana, da jo zasleduje po nalogu policije, ki se hoče prepričati, ali so bile njene navedbe glede možitve z Anatolom Lussanom resnične.
Zmotila se je bila. Tujec je nasršil obrvi in zdelo se je, da ga je njen očitek v živo zadel. Ni takoj odgovoril. čutila je, kako ji raste pogum. Nadaljevala je strogo in zviška:
»Ne razumem, zakaj ste se prilepili name? Kaj neki v mojem življenju vas utegne tako zanimati?«
»Videti je. da se vam zdi kaj nenavadno, če človek v mojih letih kdaj pa kdaj stopi za čedno žensko,« je porogljivo odgovoril, čutila je, da odgovor ni bil iskren. Ne vedoč, ali bi se jezila ali žalostila, je vsa, rdeča odgovorila:
»Ne, ne zdi se mi tako'nenavadno, če je vzrok temu kakšno... kakšno globlje čustvo.«
»In vi ste takoj, ko ste me zagledali, uganili, da mojemu zasledovanju ni vzrok tako imenovano .globlje čustvo'?«
»Ne vem,« je zamišljeno odgovorila. »Morda tudi vas žene neko globlje čustvo, morda sovraštvo, morda I maščevanje... Vsekako čutim, da v : tem čustvu ni nič dobrote, nič prizanesljivosti !«
I	Grenak smehljaj ie skrivil neznan-! cu listnice:
»In vam se je zdelo docela naravno, da vas čisto tuj človek zasleduje z maščevalnimi.nagibi?«
Ob tem vprašanju se je nehote zamislila. Res, kako je le mogoče, da je takoj od prvega trenutka mislila, da. celo čutila, da jo tujec zasleduje z nekim posebnim namenom, in ne tako. kakor pohajajo plašni zaljubljenci za izvoljenkami svojega srca? Zakaj ji nikoli ni prišlo na misel, da je nesrečen, da morda pričakuje od nje kakšne pomoči, kakšnega pojasnila? Nikoli niti mislila ni. da bi utegnil imeti spodobne namene.
Tiho je priznala:
»Res je. od prvega trenutka, ko sem vas zagledala, sem čutila: to je človek, ki ga ne bi rada srečala na samem. Ne vem, kaj je krivo temu. Mogoče vaše oči. ki leže tako globoko in so tako hladne. Kakor koli že, podzavedno sem čutila, da mi nočete dobro!«
»Podzavedno ste rekli,« je nenavadno živahno povzel tujec. »Ali se
v	svojem življenju ne zavedate ničesar, kar bi vam dalo slutiti, da je moje trdovratno zasledovanje upravičeno? Na koncu koncev se človeku, ki ima čisto vest nikogar ni treba bati!«
Če bi ji bil kdo drugi kaj takšnega očital, bi ga bila že zavrnila. Zdai ob tem tujcu, ki ii nič več ni bil tako tuj, je pa čutila, kako ji čudna zadrega brani, da bi ga prestrogo zavrnila. Zato je kljub tihemu ogorčenju na videz mirno odgovorila: »Povedala sem vam že, da se v svoji preteklosti nimam česa sranio-se vas vse to vati ali bati. Moje življenje je bilo zmerom neoporečno! Ne zatajim pa, da me vaše zasledovanje vznemirja. Ne morem si razložiti, zakaj tako vztrajno hodite za menoj.«
»Mislite si torej, da se zanimam
za vas... iz kakšnega .globljega na-
*iba. Na primer jz ljubezni.«
Odkimala je: »Ne, gospod, preveč sem resnicoljubna. Ne dam se slepiti.«
V	neznančevih sivih očeh, ki so bile zdaj, ko so se smehljale, spet čisto amje, je zaplesalo sto vražičkov:
»Kaj je to tako čudnega, madame? Zrel moški sem in vi ste mladi in... lepi!«
»Prosim vas, nehajte že vendar!« je nejevoljno vzkliknila, čuteč, kako postaja njena rdečica vse temnejša m njena zadrega vse večja. »Ne bodite bolj nevljudni, kakor ste v resnici !«
Ob tem nenameravanem poklonu se je neznancu zjasnil obraz. Nekoliko prizanesljive je je pogledal mlado ženo in si prižgal novo cigareto.
»Priznam,« je po kratkem premolku dejal, »da sem se motil v vas. Predstavljal sem si vas bil drugačno...«
»Predstavljali!« je začudeno vzkliknila. Torej jo že dolgo pozna? »In zakaj prav mene ?« je vprašala.
»Ker se zanimam prav za vas in za nobeno drugo,« se je glasil točni odgovor.
»Zame? Prav zame?«
»Da.«.
»Torej ste me poznali, še preden ste me videli?«
»Na to je težko odgovoriti. Mislil sem na vas, slišal sem marsikaj o vas, toda presenečen sem bil, kd sem vas prvič zagledal. Podzavedno
—	dovolite, prosim, da se tudi jaz oprem na podzavest — sem si vas zamišljal drugačno in priznam, da se ie moj odnos do vas izpremenil takoj, ko sem videl, kakšni ste.«
»In vendar ste bili tako nevljudni, da ste prekoračili celo najosnovnejše meje vljudnosti,«, je očitajoče dejala. »Ali si ne morete misliti, da je mladi ženski neprijetno, če ljudje prično o njej prišepetavati, da ima razna znanja, da jo nekdo vsak dan zasleduje. In v kakšno zadrego ste me spravili, ko ste povpraševali našo vratarico po meni!«
Opazila je, da so ga njene besede nekoliko presenetile, morda celo spravile v zadrego. Hlastno 'e odgovoril:
»Vzroki, ki me silijo v to, so tehtnejši kakor prirojena vljudnost, madame!..
»O kakšnih vzrokih govorite?« je presenečeno vprašala.
»Denimo, da je vzrok sovraštvo, če že ne marate ljubezni,« je odvrnil med smehom. Prvič zdaj se je odkrito zasmejal in Liana je opazila, da ima bele. ostre zobe.
»Oh,« je ogorčeno vzkliknila, »tako ne prideva dalje! Že pol ure govoriva o vseh mogočih ničevostih m še zdaj nisva prišla stvari do jedra...«
Kmalu bova napredovala, madame,« je pikro dejal.
»Mogoče vi tako mislite. Mene ni več volja, da bi govorila z neznancem ! Dejali ste, da vas moje življenje zanima, da ste poučeni o vsem... «
»Točno, ne ugovarjam!«
»Prav! Vendar se ne dam vleči za nos! Ne maram besednih iger, za katerimi nič ne tiči. če mi takoj ne odgovorite, kdo ste in kaj želite od mene. bom vstala in odšla!«
»Moja radovednost nima drugega vzroka kakor zanimanje za vas, madame!« se je spet zasmejal tujec, vendar je čutila, da ta smeh ni bil tako iskren kakor prejšnji.
»Zelo sem ganjena.« je vzkliknila, »vendar dovolite, da ravnam jaz z vami tako kakor vi z menoj!«
»Kaj hočete reči?«
»Izvedeti želim vaše ime in.., vaš poklic. Pravite, da me poznate... da vam je moje življenje na dlani... Morda bi bili tako dobri, da bi se prej predstavili^ preden kažete zame tako živo zanimanje!«
Nikoli dotlej se Liana še ni otresla prirojene plahosti. Sama sebi se je čudila, kje jemlje energijo svetske ženske, ki mirno in zviška ošteva tujega moškega. Videč, da ji ne odgovori in da jo z živim zanimanjem opazuje, kakor da bi jo hotol pretehtati, je še izzivalneje dejala:
»Morda ste pa pozabili, kako vam je ime, gospod? Zdi se mi, da o svojem poklicu nič ka.i radi ne govorite!«
Dalje prihodnjič.
HUMOR
Zna si pomagati
»Zdravnik ti je povedal, da ti vino Škoduje, pa ga vseeno piješ?«
»Da, vendar ga zdaj pijem na svoje *dravje!«
Nepričakovano
»Gospodična Eva, ali bi se poročili
2	bedakom ki ima denar?«
»Ah, vaša ponudba je prišla tako nepričakovano!«
Previdnost
»čisto odkrito vam bom povedal, k a k Sne vrste človek ste.«
»Rajši vidim, da molčite, sicer vas bom moral tožiti zaradi razžalitve.«
Poklon za poklon
j Prav rad bi se poročil s teboj, ko *ie bi bila preneumna zame.«
»Prav imaš. Dobiti moraš ženo, ki ko imela pamet za oba!«
Dobrohotno
Umetnik: »Had bi podaril svojo naj-riovejio sliko kakšni dobrodelni ustanov i.«
Kritik: »Potem jo poklonite zavodu slepe!«
Kakor v raju
»Sičc-k, ko se boš z menoj poročila, boš živela kakor v raju.«
»Ali hočeš s tem reči, da ne bom *«cla nič obleči?«
Moral je povedati
»Oospoci Slnien, zakaj ste venela* da sem vam po.soriil sto lir.
sva se domenila, da bo ostalo med
»Ar,, gos]**} Rogač, res nisem tega *nv. Včeraj mi je Zobia dejal
v gostilni, da ni na svetu takšnega osla, ki bi mi posodil denar. Tedaj sem v razburjenju povedal, da ste mi
vi posodili sto lir.«
Preprosto
»Kaj naj storim zdaj, ko so mi izpadli vsi lasje?«
»Prodaj glavnik in .ščetko!«
Na sodišču
Sodnik:	»Obtoženi ste. da ste v
restavraciji ukradli jedilni pribor. Ali se morete zagovarjati?«
Obtoženec: »Bila je pomota, gospod sodnik.«
Sodnik: »Pomota? Kako mislite?«
Obtoženec: »Mislil sem, da je pribor srebrn.«
Spoznala Ra je
»Zena: »Kaj. danes greš na lov? Saj je vendar praznik.«
Mož: »Zakaj se ti pa to tako čudno zdi?«
Zena: »Trgovine so zaprte, torej ne boš mogel kupiti zajcev!«
V	službi
šef: »te ne bi zmerom spali, bi bili že davno lahko šef svojega oddelka,«
Uradnik: »Ce pa spim, sanjam, da sem generalni ravnatelj.«
Moč navade
2epar pokaže tovarišu svojo sliko in pravi: »Ali nisem dobro zadat?«
»Ne pdi se ni,« pravi njegov tovariš, »ker držiš roke v svojih žepih!«
Točnost
Učitelj zakasnelemu učencu: »Kaj ti pnde na misul. da prideš tako po^no k pon/u. Ta^oj pojcii domov ;n pridi točneje v šolo.«
ZAKONSKE MALENKOSTI
»Poročil sem se z angelom, zdaj imam pa vraga«, mi je dejal nedavno prijatelj, ko ie ves skisan prilomastil iz stanovanja in hitel v urad. Nekaj minut nato sem na^ vrhu stopnic srečal njegovo mlado ženo: bila je objokana. in ko sem jo vprašal po vzroku, je rekla: »Prej je bil kakor med in mleko, zdai pa ie kakor osat.-,
Take krize so v začetku zakonov, posebno tedaj, kadar minejo medeni tedni, zelo pogoste. rekli bi celo lahko — normalen pojav. Ponekod so sicer samo drobne meglice, ki le za trenutek zakrijejo zakonsko srečo, drugod pa se lahko razdiviaio v hude nevihte in popoln razkol. Njihova večja ali manjša ostrina le odvisna od značajev zakoncev. Popolnoma morejo izostati samo lani. kjer ie eden ali drugi izmed zakoncev čislo brez lastne volje, ali kier je sorodnost med obema tako velika da trenja sploh ne morejo nastati. Oba primera sta le izjemi, ki potrjujeta pravilo.
Kje in kaj so vzroki? Ali sle o tem že kdaj premišljevali?
I)a si nista niti dva človeka na svetu po svoji zuiianiosti popolnoma podobna. Io veste Kar velja za zunanjost. velja seveda tudi /a notranjost. Vsak človek' ie v svojem bistvu le enkraten no in v čeprav obstajajo med temi sicer enkratnimi pojavi tako veliki' sorodnosti, da posamezne ljudi z določenimi osnovnimi lastnostmi lahko uvrščamo v v<dike sorodstvene skupine značajev temoernmentov itd. In ker je vsak človek razen tega oseb-nost. hoče Io svojo osebnost uveljaviti povsod, predvsem v svojem čisto za-sohnem živlioniu. ki ie in mora ostati vedno najbolj njegovo. Vse to nastane iz prirojenih in privzgojenih lastnosti.
Pri popotnem skupnem sožitiu dveh ali več ljudi je za razumevanje ali nerazumevanje zelo važno vzajemno razmerje njihovih osnovnih bistev, značajev, temperamentov itd., a prav nič mani ni važno nskladenie ali ne-uskladenje privzgojenih lastnosti in celo najbolj drobnih navad. Kjer so temeljne lastnosti diametralno nasprotne, lam je tudi v zakonu iz naj-veeje ljubezni težko ustvariti trajno zakonsko harmonijo. Taki zakoni se kaj lahko razderejo. če pa ostanejo, niso nikoli taki. kakršni bi morali bili. Dor im se pa prav lahko naideta dva človeka, ki sta si po notranjih temeljih sorodna, dasi seveda nikoli ne popolnoma enaka, ie popolnoma izključeno. da bi docela harmonirala tudi v privzgojenih lastnostih in vsakdanjih navadah.
Vse te velike ali male različnosti je mogoče spoznati samo v popolnoma skupnem življenju, sožitju ali zakonu. Pred tem. v času spoznanja, zaroke itd., je to več ati mani izključeno. Mimo tega navadno tudi zaljubljenost ne dopušča, da bi kdo na to sploh mislil. Ta zaljubljenost ie lepilo, ki lepi skupaj vse: ie zavesa, ki skriva ozadje in blesk, ki jemlje vid.
'Poročil sem se z angelom... , Prej ie bil kakor med in mleko...« Ali res? Nikakor! Prav taka sta bila oba, kakršna sta sedaj, ko sta »vrag« in »osati. Bila sla oba po eni strani dobra. po drugi siaba. kajti »ljudje se ne delimo na bogove in satane, ki nosijo podkove, ker v vsakem izmed nas je del obeh«. Samo da iima ie bil prej onemogočen pogled v tisto, kar je med liji nu različnega, in sta zaradi pomanjkanja prilike in zaradi zaljubljenosti videla samo tisto, kar ie bilo med obema enakega.
Sedaj ie konec čiste poezije, pričenja se vsakdanjost * sto in sto drob-
uimi malenkostmi. Ona ie vajena piti vrelo kavo. ker se je tako naučila od svoje mame; on ie vajen piti samo malo toplo: tako so namreč pili pri njegovih doma. On je od doma navajen brati med kosilom časnik, pri njenih pa so se med kosilom pogovarjali. On si zjutraj, ko se prebudi, prižge cigareto; njen oče pred zaitr-kom tega nikoli ni storil. To so same drobne malenkosti, toda popolno harmonijo vendarle motijo: zato si želi ona, da bi se njen mož tudi v vsem tem prilagodil tistemu, kar se zdi njej prav, on pa hoče. da bi ona opustila svoie in se ravnala po njegovem. In Če gre morda še za pomembnejše razločke in če kdaj popusti Iju-b( znjivost. je trenje neizogibno. Kaj lahko se vname resničen prepir in neprijeten kreg z jezo in solzami.
»...zdaj imam pa vraga«, »...zdai ie pa kakor osat-. Ona. ki jo on vendar liubi mu oporeka ali brani to in ono. On. ki je videla v njem samo dobroto, le sedaj naenkrat surov in zadirčen... Ali je to ljubezen? Ali je to zakon? Kaj storiti?
Razumen moški in razumna ženska se morata prvič že pred sklenitvijo zakona zavedati, da hosta neizogibno trčila na različnosti. Pameten mož in pametna žena se morata drugič zavedati. da ne smeta drug drugemu odrekati prav vseh individualnosti. Uvideven zakonski drug in uvidevna zakonska družica se morata tretjič zavedati. da je mogoče ostrine razlik, ki so morda res take. da se morajoobru-siti. obrusiti le polagoma, z obojestranskim prizadevanjem, potrpljenjem in prizanesljivostjo. -Mož. ki hoče napraviti iz svoie žene docela brezvoljno krpo. ie tiran. Žena ki hoče spremeniti svojega moža v copato, ie Ksanlipa. Resnična ljubezen ne dovoljuje ne prvega ne drugega
MED NAMI REČENO...
Slara resnica je, da ženske Inko rade govore o oblekah, kakor da bi bila to najvažnejša stvar na svetu. Stara resnica je, da se zdi moškim to nerazumljivo. Oboji imajo prav. Res je — če bi ženske hotele storiti vse tisto, kar jim priporočajo kozmetični in modni časopisi, hi morali njih otroci kmalu od lakote umreti, po sobah bi se kupičil prah, njih vrt bi prera-stel plevel, ona, ,božanska' bi pa neutrudljivo iskala svojo ,pravo osebnost'.
Hvala Bogu znajo modre ženske ubrati zlato srednjo pot. Tudi, če jim obleke in vse tisto šarjenje okrog njih nista posebno pri srcu, vedo, da je dolžnost sleherne ženske, da je tako mična, tako prijetna za oči sveta, kolikor ji dopuščata čas in denarna sredstva. Skromno in brez nečimur-nosti naj bi vsaka ženska rekla sama pri sebi: ,Skušala bom biti tako prijetna in ljubka, kolikor le morem, da bodo ljudje, ki žive z menoj, dobre volje.'
Zenska ima pač lahko najlepše in kar najboljše vzgojene otroke daleč naokrog, lahko zna pripravljati kar najokusnejše jedi za svoje prijatelje, lahko ima cvetoče gospodinjstvo, vzorno urejen vrt, toda neizpodbitno je, da otrok, stanovanja, vrla in jedi ne more povsod nositi s seboj. Spoznamo jo samo po obleki. Obleka izdaja njeno bistvo, njeno prizadevanje, njeno življenje. Govore nam: ta je vedra in razigrana, ta prostodušna, ona puritanska, ta se strogo ravna po družabnih pravilih, ona druga je drzna in vsa podjetna.
Da, obleke lahko marsikaj izdado. In nikjer ni rečeno, da- je obleka brezimna zato, ker je podobna sto drugim oblekam, ker je njena nosite-Ijica siromašna in ker ima druge skrbi kakor oblačenje in lepotičenje. Brezimna je zalo, ker ni njena obleka, ker ne pripoveduje o njej, ker ni bila ustvarjena zanjo.
In zato mora ženska misliti sama nase. Ne sebično in domišljavo, temveč kol vir veselja za svoje bližnje. Njena obleka izdaja o njenem bistvu več, kakor sama sluti. S človekom, ki si zna na poseben, neposnemljiv način pripeli svežo cvetlico za ovratnik, bomo povsod in v vseh okoliščinah lahko prijetno živeli. En sam ženski klobuk učinkuje kakor gnezdo laži ali pa narobe kakor svež poletni dan. Ozki, beli ovratniček pod milim obrazkom nam govori o nepopisljivi ljubkosti... Nihče ne zna razložiti zakaj, toda tako je.
Ne dopustite, da se naše oči odvadijo želje po 'epoti!	(n)
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Zi vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Dobra rožičeva torta
Iz 25 dele rožičeve moke, 10 dek krušne moke, 5 dek sladkorja ali za sladkorno bolne 5 kristalov saharina, 4 del mleka, 2 pecilnih praškov, nastrgane lupinice 2 limon in 2 rumenjakov ugneti testo. Iz 1 beljaka naredi sneg in ga dodaj testu, da postane bolj rahlo. Vre skupaj vlij v namazano pekačo, razmaži povrhu še sneg iz 1 beljaka in razdeli vrhu snega češnje, rozine ali kakršno koli sadje in peci tri četrt ure. Ko je pečeno, shladi, prereži čez pol in namaži z marmelado. Da bo to’ta še boljša, jo potresi — če zmore — s sladkorjem.	P.	M., Ljubljana.
Borovničev štrukelj
8 srednjevelikih kuhanih še vročih krompirjev pretlači, dodaj malo maščobe, 1 pecilni prašek, 1 jajce, 6 žlic enotne ali koruzne moke in soli. Testo tanko razvaljaj in namaži s kondenziranim mlekom (4 žlice 1, potresi s četrt litra borovnic, ki si jih prej zmečkala in zmešala z 2 žlicama kondenziranega mleka, dodaj še nekoliko nastrgane limonove lupinice, zvij in namaži s črno kavo ali kavnim odced. kom, da se lepo rumeno zapeče, Peci dobre pol ure v vroči pečici. Daj še toplega na mizo. štrukelj zadostuje za šitri osebe in stane približno 10 lir.
E. S., Ljubljana.
Domače toaletno milo
Vzemi G zavojčkov šampona, 4 žličke olja, 15 gramov borovega praška, pol litra vode. Vso to zmes kuhaj četrt ure. Ko dobro prevre in se vse raztopi, pusti, da se shladi, če imaš modelčke, prelij tekočino v modelčke in jo pusti v njih, da se ohladi, če jih pa nimaš, pusti milo, da se v posodi shladi in strdi, in nareži poljubne Koščke, če hočeš, lahko milu dodaš tudi kakšnih dišavnih dodatkov, da bo še lepše dišalo. Tak0 pripravljeno milo je zelo dobro in ne stane dosti.
F. M., Idria.
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za. praktične gospodinje*, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke na1 lovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 346.
Varujte se strele!
Nevarnost poletnih dni
Ali se moramo strele varovati?: Menda! Kako pa udari strela? Redko na en mah; navadno se na istem' mestu večkrat razelektri. Prva strela udari navpično iz oblakov na zemljo, kakor da bi si hotela izgladiti pot.
Tej streli sledi druga, ki traja samo s/iob sekunde in jo privlači kakšen predmet, bodisi strelovod ali pa odprt dežnik s kovinsko konico, drevo ali voda. Tema dvema pa tretja, ki udari po poti prvih dveh v približno </io sekunde in vse, kamor trešči, raztali ali sežge.
Bodite torej previdni in med nevihto nikar ne stojte na prostranem polju ali na mokrih tleh!
Ali bi radi izračunali, kako daleč je nevihta od vas? Neki filozof je rekel: »če blisk vidite, vas je že zgrešil, če ga pa niste utegnili ne videti ne slišati, ne boste mogli o tem nikomur več pripovedovati!« — Ker napravi zvok v eni sekundi 320 metrov dolgo pot, lahko sekunde med bliskom in gromom štejete. Če je presledek trajal 10 sekund, je nevihta oddaljena od vas še tri kilometre. Vendar pozor! Vzemimo, da bo pri prihodnjem blisku nevihta oddaljena od vas še dva kilometra, pri naslednjem pa še samo en kilometer, se morate brez odloga zateči na varno, a nikakor ne pod drevo! Strelo najbolj privlačijo jeklene zgradbe, visoka drevesa, električne napeljave in brzojavni drogovi. Včasih se zgodi, da udari strela v enega izmed takšnih predmetov, potem pa z njih preskoči na ljudi v soseščini. — V bližini hiše, ki ima strelovod, ste precej varni.
Strela udari po statističnih podatkih v 505 hiš brez strelovoda in samo v 28 hiš s strelovodom. Elektrika se po strelovodu izgubi naravnost v zemljo, ne da bi koga zadela. Zgodilo se je pa že, da je udarila vojaka, ki je nosil mokro strojnico
Zdaj pa še nekaj nasvetov:
Med	nevihto	ne	nosite	nad seboj
kovinskih predmetov. Nekoč je strela udarila	v moža,	ki	je držal	v roki kovinsko	paličico	za	trnek, medtem ko
so njegovi spremljevalci, ki so imeli bambusove šibe, ušli smrti.
Ali so med nevihto vrata in okna v hiši odprta, ni važno. Strela udarja povsod in ne potrebuje vrat. Nevarno je stati v bližini kovinskih, posebno pa mokrih predmetov.
Ne stojte med nevihto na kraju, kjer tvorite v vsej okolici najvišjo točko!	Na mokrem polju	na primer
privlačite blisk kakor strelovod. Rajši se pred strelo zatecite v klet, v stanovanje ali jx>d skale, ki ne leže na pobočju, če računate, da se vam bliža nevihta in ne morete nikjer najti zavetja, se zleknite na zemljo, še prej pa odvrzite vse kovinske predmete, dežnik, palico i. sl. Boljše je, da ste malo mokri, kakor da bi vas strela do kosti osušila.
tem ofičeska it pika na i naše zunanjasti
Nikoli ni počesana?
Dandanašnji ni nobenega opravičila za to, da ste slabo in neurejeno počesani. Svojega obraza ne morete izpremeniti, za svojo pričesko pa nosite sami odgovornost. A prav nič ni težko, pričesko imeti vselej lepo v redu, posebno kadar greste na cesto. Pa tudi za delo imate danes takšne pripomočke, ki vam ne bodo razkuštrali las in vas na pogled naredili še ljubkejšo. Saj so se gospodinje že precej sprijaznile s prikupnimi mrežicami za lase.
Seveda so lasje, ki se dajo radi urediti, in lasje, ki jih zlepa ne morete spraviti v red. V tem primeru vas bo pričeska stala nekoliko več truda, a ne zaman. Zakaj lepa pričeska prispeva več ko 60 odstotkov k vaši zunanjosti. Prinašamo vam nekaj nedostatkov vaše pričeske, ki se dajo lahko popraviti.
Lase nosite počesane navzgor. Pričeska je neoporečna, a prekratki lasje vam neprestano padajo po tilniku. — Temeljito jih posčetkajte navzgor — česanje ne zaleže dosti — in jih pripnite z. lično zaponko.
Lasje, počesani navzgor, so kakor ptičje gnezdo. Preveč ste jih nara; ni jati, da bi se zdeli bolj gosti, zdaj vam pa silijo na vse strani. — Če imate res zelo redke lase, si jih najprej počešite v drugo smer, kakor so počesani sicer, potlej pa posčetkajte v običajno pričesko.
Vaši lasje so pregosti. zato_ se zdi pričeska navzgor dosti pretežka. —
l
N
SAH
K
Urejuje A. Pretnfalk
Iz stare dečve, ki je ne morete več nositi, si lahko napravile obleko, ki vam jo kaže prvi model naše slike. Zivotek je enobarven in se zapenja po vsej dolžini Srednji model gornje slike kaže športno obleko iz rožnatega lanenega platna. Krilo ima spredaj in zadaj dve gubi. Iz kockastega blaga pa lahko napravite praktično obleko z naramnicami, kakršno vam kaže zadnji model. Naramnice se na hrbtu križajo in pripenjajo za pas.
V tem primeru nikar ne oklevajte stopiti k dobremu frizerju in si jih dajte nekaj izstriči ter pričesko primerno urediti. Tako se boste dosti laže česali.
Lase nosite počesane po tilniku navzdol in zavite navznoter. Zadaj vam še dovolj dobro drže, stranski kodri pa neprestano silijo v nasprotno smer. — Zvečer si stranske pramene las navijte na vitic in za nekaj dni boste imeli mir.
Pogosto se lasje pri ušesu ločijo in posamezni kratki prameni silijo na lice, kar nikakor ni lepo. — Pustite jih zrasti in si jih vselej, kadar se češete, temeljito poščetkajte za ušesa odnosno navzgor, kakršno pričesko pač imate.
Napaka je tudi, če imate stalno takšno pričesko, kakor da bi pravkar prišli od frizerja. — Lasje morajo biti narahljani in morajo zbujati naraven vtis. Zato vam svetujemo, da ne greste isti dan, kadar ste kam namenjeni, k frizerju, temveč vsaj en ali dva dni poprej.
Gospodinjska kartoteka
Napravite si jo sami
Po nerodnosti ste se zadeli ob mizo, prevrnili steklenico črnega vina, ki se je razlilo po snežnobelem prtu. Obupani strmite predse. Kaj bi storili? In potlej se spomnite samozavestno: »Saj vendar vem, saj sem zadnjič brala, kako se očisti takšen madež!«
V glavi nastane zmešnjava, nasveti in recepti vam švigajo po spominu, poskušate najti določeni recept — a
Nič več ne boste »glave izgubile«, če se vam bo najboljši, snežnobeli prt polil s črnino, če boste pološčeno mizo pokapali s svečo, prismodili mleko, če bo presno maslo postalo žarko, itd. Samo segli boste v kartoteko in poiskali nasvet, ki ga potrebujete, ter nezgodo popravili. In nič več ne boste ob takšnih priložnostih ugotovili, da kljub desetinam receptov, ki jih preberete, ne veste ničesar, kadar bi ga potrebovali.
Pred a alo.be voljel
Ne bodite ena tistih, ki pripoveduje zmerom samo o nesrečah in spominja ljudi na skrbi in bolezni. Rajši povejte kakšno veselo, nesreče in bolezni pa prepustite drugim. Vsi znanci vem bodo za to hvaležni in vas zmerom vabili v svoio družbo.
Prav gotovo imate skrbi — kdo iih !>a nimal Zato pa še nimate pravice, da bi svojim otrokom ni niih vprašanja odgovarjali:	»Pusti me. skrbi
imam!« Otroci niso krivi vaših skrbi, so pa poroštvo vaše boljše bodočnosti.
Zakaj se skoraj vsak dan jezite na zadnjo stopnico v svoji temni kleti, ki je nikdar ne vidite in zmerom strahu stopite nanjo, misleč, da boste padli? Vzemite enkrat s seboj kos bele krede in napravite na to stopnico belo črto. Tedaj bo vaš strah izginil. Ko boste šli v klet. vas bo svetla črta na stopnici »rešila« padca, pa tudi nepotrebne mdre.
Točnost je lepa čednost! Za današnje dni to še posebno velja. Prihranite tistemu, ki vas čaka. nevoljo iu nepotrebno skrb! Hvaležen vam bo za to,
Namesto da rečete: »Tako sem ne-
nazadnje izprevidite, da vlada praznina v vašem spominu. Recept ste I srečna,« rajši pomislite, ali ni vašega pozabili. In zakaj? Samo zato, ker so I slabega duševnega razpoloženja krivo
Bela platnena obleka za vroče dni. Poživljajo jo veliki žepi, posuti z modrimi zvezdami.
vam nasveti, ki jih stalno skrbno prebirate, takoj izpuhteli in ker si jih niste izrezali ali prepisali in jih shranili.
A tudi posamezni listki in izrezki imajo svojo slabo stran: v pravem trenutku, to je tedaj, ko bi jih najbolj potrebovali, prav gotovo ne najdete pravega. Vse druge, samo pravega ne. Zato je potrebno, da si vse takšne recepte in nasvete tako uredite, da’ jih boste lahko takoj našli in tudi vedeli, kje imate iskati.
Zato je bila nad vse potrebna kartoteka za gospodinje, ki jo je izdelala neka švicarska knjigoveznica, ki si jo pa vsaka gospodinja lahko tudi sama napravi. Kartoteka ni nič drugega kakor močna škatla, s 25 predalčki po abecedi. Posamezni predalčki naj imajo po 10 kartotečnih listov, med katere boste dajale izrezke iz časopisov in knjig ali pa prepisane recepte. Zato si tudi v predalčkih samih uredite recepte po abecedi.
Vsak predalček naj bo razvrščen po snovi in abecedi, na primer: gospodinjski nasveti, kuharski recepti, perilo, ročno delo, vlaganje, vrt itd. To si bo vsaka pač sama razdelila po svoje. Delo gospodinje je potlej samo še v tem, da zbrane recepte skrbno porazdeli in jih prav tako skrbno tudi dalje urejuje, sicer nimate od kartoteke nobene koristi.
Ko boste imeli urejeno takšno kartoteko, se ne bo več zgodilo, da bi dirjali obupani po stanovanju, kadar se vam pripeti kakšna vsakdanja ne-zgoda, ne vedoč, kako bi si pomagali.
telesno neugodje. Šele tedaj boste svojo slabo voljo lahko zdravili na pravem mestu.
Nikar ne kažite svoie žalosti vsemu svetu! Če ste jokali, denite. preden jreste z doma. na oči obkladke z mrzlim kamiličnim čaiem. Sledovi solz bodo po nekaj minutah izginili. Tako vaše žalosti ne bodo mogli nalesti še drugi.
Če se nikakor ne morete otresti slabe volje ali otožnosti, poidite v naravo. Ko boste hodili pol ure med zelenietn. bo še tako trdovratna ten-čica žalosti odpadla od vas. Spet bo posijalo sonce in vas poživilo.
Porabni nasveti
Pireja ne smemo nikoli postavljati ! na ogenj. Posodo zmerom denite v J drugo posodo, polno vroče vode. ♦
Stekla v oknih zahtevajo v svetlih* sončnih dnevih še posebno snago. Ka-* ko lepo je, če se šipa sveti v sončnih
Turnir v Solnoc/radu
DR. ALJEHIN ZMAGOVALEC
Turnir šestorice velemo strov v Mozartovem rojstnem mestu Solnogradu prijetno (»oživlja mrtvilo v mednarodnem šahu. Prav značilno je, da je potekal zelo nervozno in razburljivo. To je glede na okoliščine zelo razumljivo in so zato mnogoštevilne napake in pogosti usodni preobrati kar opravičljivi. Za posebno presenečenje je poskrbel svetovni prvak dr. Aljehin. kt je izgubil dve partiji. Eno točko nul .ie odvzel Bogoljubov in se s tem maščeval za več zadnjih zapoiednili porazov; drugo si ic pe privoščil lSletnl Junge, ki je že v precej slabem položaju spretno izkoristil prvakovo ne-. previdnost.
* Aljehin se je v izjavi časopisom tie-'' koliko zavaroval proti morebitnemu neuspehu. Pravi, da je br«_z vsake teoretične in praktične priprave, kar je seveda posebno v hudi konkurenci lahko prav usodno. Toda stara borbenost ga ni pustila na cediiu in mirni alpski kotiček mu je pomiril živce. Kakor za pripravo na naskok je ualo remiziral s Stoltzem, potem pa zat»>-redoma premagal Schmidta in Keres*.
Bogoljubov je drugo presenečenje turnirja. V prvem turnusu je začel z zelo močno in solidno igro in je za Aljehinom podrl še Schmidta in Jun-geja, remiziral s Keresom in dobljeno igro s Stoltzom izgubil v časovni stiski • strahu tega tekmovanja.
Keres se je boril dobro, a v polnem zamahu ni bil. Dr. Aljehin mu je zaradi zadnjih naporov bolj slabo prerokoval, a prav slabo mu je šlo 1« proti preroku samemu. Dobil je proti Stoltzu in Jungeju in delil točko s Schmidtom in Bogoljubovom. ki se je moral za polovičko pošteno spotiti.
Stoltz igra precej dvorezno in je poleg že omenjene tčoke remiziral z Aljehinom in Junge'em, a poraza doži. vel s Keresom in Schmidtom. Tudi Schmidt zelo rad forsira, kar mu često pripravi razočaranje. Da ne ponovimo vsega, omenimo le da je remiziral s Keresom in Jungejem. Junge je samo po letih in imenu mladič, v igri pa že tako močan, da mu tudi Aljehin napoveduje visok jrolet Vsekako je njuno srečanje potrdilo psihološko pravilo, da se s hvaljenjem nasprotnika razorožiš. Da vidimo revanšo!
Stanje po prvem turnusu, to je po prvih petih kolih, je bilo naslednje: Bogoljubov 3V*, Keres 3, A’jehin 2Vt, Junge, Schmidt in Stoltz po 2 točki.
V drugem krogu je Aljehin nadaljeval z zmagovitim pohodom in še povzpel na vodstvo. Po vreti je po-mandral Bogoljubova, Schmidta, sfe maščeval nad Jungejem in v sitno dramatični bitki nazadnje ugnal š« Stoltza. Tu mu je že trda predla, toda Šved je začel popuščati, dokler ni razočaran po osem in pol urni muki se remija zapravil.
;; Toda tudi Keres ni hotel zaostati in je svetovnega prvaka stalno zasledoval. S Schmidtom in Jungejem je pač samo remiziral, zato se je pa polastil Stoltzove in Bogoljubove točke in se tako za pol točke slabši spoprijel v odločilni zadnji partiji z vodečim Aljehinom.
! I Boj za ostala mesta je bil do zadnjega kola čisto nepregleden. Zelo sta se jjopravila Schmidt in Junge; prvi je premagal Bogoljubova ter remiziral s Keresom in Jungejem, slednji je pa ugrabil tčoko Stoltzu in tudi s Keresom delil točko.
Bogoljubov je v povratnih kolih po. polnoma odpovedal, a tudi Stoltz se more samo z njegovo točko pohvaliti.
Zadne kolo se je odigralo ob velikem zanimanju in razburjenju. Ker je imel Keres že zagotovljeno drugo mesto, za prvo bi pa moral zmagati, se je zato z vso silo zaletel v Aljehina iu že v začetku žrtvoval dva kmeta. Aljehin se sicer ni vedno najbolje branil !! toda Keres je dvakrat zav-gel možnost remija in končno sta oba kmeta le odločila svetovnemu prvaku v prid partijo in turnir.
Bogoljubov je Jungeju pač odvzel kmeta, dovolil pa, da si je nasprotnik zgradil močno pozicijo, ki mu je prinesla celč zmago. Kakor ? Aljehin v drugem turnusu vse partije dobil, tako je »Bogo« vse izgubil.
Podobno je tudi Stoltz popustit. Schmidt mu je vse nesolidne napadal, ne poskuse odbil in zmagal.
V drugem turnusu je nabral Aljehin 5 točk, Junge, Keres in Schmidt po 3. Stoltz 1 in Bogoljubov nobene točke. Končni rezultat je jx> '/sem tem: I. dr. Aljehin 7‘/j točke, II. Keres G. III. do IV. Junge in Schmidt po 5, Bogoljubov 3‘/i in Stoltz 3 točke.
Ustanovitev evropske šahovske zveze
V zvezi s turnirjem v Solnogradu se
žarkih, ker ni motna in zamazana!?je vršij tudi kongres 13 evropskih dr-Najbolje jo očistimo s krompirjevimi* £av j-j so ustanovile Evropsko Schov-olupki, tako da z njimi drgnemo stc-Xsli0’ ZVezo. Pristopile so Belgija, Bol-klo, pri čemer pazimo, da olupek vec-t garska Finska. Francija, Hrvatska, krat zamenjamo s svežim. Potem*Holandska. Italija, Madžarska, Nem-splaknemo okna z vodo, kateri pofčija Norveška. Romunka, -'manija in možnosti dodamo nekaj gorilnega m-*švedska. Taka zveza je bila že od kohola. Na koncu je zelo dobro, če jihXnekdaj potrebna in bo. šahu gotovo zdrgnemo z usnjeno krpo; ako okna$zelo koristila. Sčasoma bo še bolj pri-niso bila zelo zamazana, pa s caso-*dobila lla pomembnosti. Toda že sedaj pisnim papirjem.	♦	nekatere članice šah zelo podpirajo m
Če ste zelenjavno juho preveč oso-J širijo med ljudstvom. Med drugim so lili, ii nikar ne prilivajte vode. Z vo-i določili, da se bo ze septembra meseca do jo boste samo razredčili, okusa ii| prvič odigral turnir za evropsko prven-pa ne boste popravili. Presoljeni juhijstvo. Čeprav Caissa žaluje za mam-dodajte nekoliko nastrganega in ku t katerim izmed svojih ljubljencev, uteg-hane^a krompirja ali pa košček slad-x no biti ta turuir prav zanimiva l korja.	♦	reditev.
Izdaja K,
. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.