Sola na Jesenicah na Gorenjskem, Petiudvajset let bijemo boj za jeseniškim razraeram odgovarjajočo šolo, a vea ta čas nismo dosegli ničesar, kar bi bilo v dobrobit šolstvu. Nasprotno je tekom tega čaaa naraslo število šoloobiskujočih otrok na 700, in učilnice so postale v zdravatvenera in praktičnem smislu popolnoma nespoaobne za pouk. V razredih, kjer je predpisanim potom dovoljeno Ie 30 do 40 otrok, sedi, oziroma čepi po tleh ali pa na deskah raed klopmi po 60, 70 do 80 otrok. V več razredih zavzemajo klopi in po tleh sedeči otroci ves prostor, tako da občuje užitelj lahko le a poleg katedra priaotnimi otroki. Ker je bilo šolsko poslopje nekdaj graščina, zato je popolnoma neprimerno za šolo. Na vseh straneb je prepih, zaradičesar trpijo -otroci na trganju, zobobolu ia učitelji na rermatizmu, prehlajenju. Zaradi nepravilne razsvetljave vidi na tablo le komaj polovica razreda in ob deževnem vremenu se sploh ne vidi; zavoljo starosti poslopja motiio pouk miši, ki v strah in nekaterim v zabavo motijo pouk in tudi nprešički1* in mladi ščurki, ki jih dobivajo otroei v tintnikih, kvarijo estetični uspeh. Najlepše je pa takrat, kadar si skozi strop pribori dež pot, da ohlaja prevroč, easib 25° do 30° C razgreti smrad v šoli: tudi ui redko, da udari dim iz dimnika tako silno v šolske sobe, da se ne da dihati, zaradi česar se raora izpustiti deca doroov. Da so peči slabe, tako da se ne dajo izkuriti, je tudi važno. Pozimi ge prav pošteno zmrzuje in prehlaja. Lepopisje, risanje in slični predmeti se ne morejo gojiti. Ni prostora, posebno ne za one otroke, ki sede med klopmi ali po tleh. Ni težko umeti, da pri teh razmerah vkljub temu, da se poučuje najbolj vzorao, ne more biti norraalnih uspehov. Tudi pa ne morejo žrtvovati učne osebe svojega zdravja-, ne morejo izčrpati vseh svojih življenskih sil, da bi vendar sprarile uspeh na normalno višino, ker zato bi ne imele nobenega priznanja, le hiranje bi bila krvava ironija priznanja. No, priznati pa se mora učiteljstvu, da idealno izvršuje svojo nalogo, zaradi česar pa tudi v malem hira. Vsi učenci, ki se udeleže prehkušnje za sprejem v srednje šole, to dobro prebijejo. A vendar niso uspehi v vseh razredih Dormalni. To de učiteljstvu težko. Ljudstvo namreč ne upošteva zaprek in očita vse učiteljstvu ; jeseniško ljudstvo hoče izobrazbe za svoje otroke, a naša šola je ne more dati in pri najboljših uspehih že zaradi tega ne, ker je samo štirirazredniea. Zato ni čuduo, da se je ustanovila šulferajnska šola, kamor pošiljajo navadno mlačni starši svojo deco z nado, da se t konfortni šoli več nauči kot pa na slofenski štirirazrednici. Posebno nemški jezik se tu uvažuje. Zadnji čas se nam obeta šestrazrednica, meščanska šola, obrtuo-koTinska in gospodiujska šola. Da bi se vendar raerodajni faktorji zedinili in dali Jesenicam šol — po katerih naše ljudstvo tako hrepeni; naj bi rešili tudi ti faktorji uciteljstvo trdega, zdravju kvarnega dela v učilnicah, ki niso učilnice. Koliko bolezni se utihotapi v sedanjih razmerah v nežao mladino, ki jo potem spremlja v vse dobe živIjenja, če ne atrejo že takoj mladih, razcvetajočih telesc. Koliko težkega imajo oni na vesti, ki z intrigami zavlačujejo mirno rešitev jeaeniške glavne šole; naj bi 8e jim ta zbudila, da sprevidijo svoje neplemenito delo. —e.