Predlog Na podlagl 2. odstavka 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77) sklenejo skupščine občin SR Slovenije, skupščina mesta Ljub-Ijane in skupščina obalne skupnosti Koper DOGOVOR O USKLAJEVANJU MERIL ZA DOLOČANJE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen S tem dogovorom se usklajujejo merila za določanje nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) na območju SR Slovenije. 2. člen Skupna višina sredstev nadomestila se oblikuje na podlagi srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča na območju posamezne občine. Občina, komunalna skupnost oziroma stavbna zemljiška skupnost in krajevne skupnosti v občini skladno s plani in programi določijo s samoupravnim sporazumom del sredstev nadomestila za krajevne skupnosti kolikor le-te same upravljajo stavbna zemljišča po 3. in 8. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter ustreznim odlokom skupščine občine. 3. člen Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja me-rila: 1. stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunal-nimi napravami, 2. lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zem-Ijišča; skupščina občine lahko s svojim odlokom določi še druga merila za določitev pravičnejše višine nadomestila in . - smotmost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe, - motnje pri uporabi zemljišča (hrup, trajnejše onesnaževa-nje zraka, dostopnost in drugo). 4. člen Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila do-loči: ji. 1. z metodo točkovanja po navodilu, ki je sestavm del tega dogovora, 2. z določitvijo vrednosti točke na podlagi: - ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan ozi-roma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primemega pomena, namenjenih za skupno rabo, - skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadome-stilo. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednote-nim programom graditve omrežja komunalnih objektov in na-prav primarnega pomena. 5. člen Za določitev števila točk pri uporabnikih stavbnegazemljišča se upošteva zazidano in nezazidano stavbno zemljišče v skladu z navodilom. 6. čten Skupščine občin, skupščina mesta Ljubljane in skupščina obalne skupnosti Koper uskladijo svoje odloke o nadomestilu z določbami tega dogovora ob prvi spremembi svojega odloka, vendar najkasneje do 31. 12. 1979. 7. člen Podpisnice pooblaščajo Zvezo komunalnih skupnosti Slove-nije da spremlja izvajanja dogovora, tolmači določila dogovora ter zbira in daje pobude za sprmembe in dopolnitve dogovora. 8. člen Ta dogovora zafine veljati, ko ga podpiše večina podpisnikov. Dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Podpisniki: NAVODILO K 4. ČLENU OOGOVORA I. Zazidano stavbno zemljišče A. Stopnja komunalne opremljenosti stavbnegazemlji-šča s komunalnimi objekti in napravami. Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav: 1. urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik), 2. neurejeno cestišče (make-dam), 3. možnost priključitve na vodovod, 4. možnost priključitve na kanafizacijo, 5. možnost priključitve na električno omrežje, 6. možnost priključitve na plinovod, 7. možnost priključitve nato-plovod, 8. javna razsvetljava, 9. zelene površine na funk-cionalnem zemljišču. ;¦ Osnovno izhod Skupščine občin same s svojimi odloki razvrstijo nezazidano stavbno zemljišče v ustrezno območje in določijo odstotke glede na stopnjo in vrste komunalne opremljenosti. OBRAZLOŽITEV K PRIPOMBAM NA PREDLOG DOGOVORA O USKLAJEVANJU MERIL ZA DOLOČANJE NADOMESTIUA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Predlog dogovora o usklajevanju meril za določanje nadome-stila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je pripravila sekcija za stanovanjsko in komunalno politiko in gospodarstvo pri Skupnosti slovenskih občin, je bil objavljen v 13. številki Ob-čana z dne 22. junija 1978. S tem je bil dan v javno razpravo do 15. septembra 1978. Sekcija je ob upoštevanju rezultatov javne razprave pripravila naslednji dogovor, ki ga udeležencem daje v sklenitev. Skupnost slovenskih občin je dobila pripombe iz naslednjih občin: Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Slovenska Bistrica, Vrhnika, Kamnik, Lenart, Ptuj, Sevnica, Logatec, Ljutomer in Ljubljana Vič-Rudnik. Pripombe na predlog dogovora: Pripombe na predlog dogovora in odgovori se v glavnem nanašajo na 6. člen (Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Sevnica, Ruj, Lenart, Vrhnika, Slovenska Bistrica in Ljubljana Bežigrad), pri čemer se večina občinskih skupščin strinja, da se upošteva variantni predlog z ustrezno dopolnitvijo, ki jo predlagata občini Ljubljana Bežigrad in Le-nart, medtem ko se Ljubljana Šiška opredeljuje za čimprejšnji podpis tega dogovora, kot tudi za njegovo praktično uresniči-tev, kar pa je seveda odvisno od samih družbenopolitičnih skupnostj oziroma ustreznih predpriprav. Zaradi tega je uteme-Ijen predlog, da se kot realni končni rok za uresničitev tega dogovora določi 31. 12. 1979. Nekatere družbenopolitične skupnosti postavljajo vprašanje, kdo naj bi bil podpisnik tega dogovora (Ljubljana Šiška, Ljub-Ijana Bežigrad), medtem ko Sevnica predlaga, da bi o tem dogovoru predhodno razpravljale vse komunalne interesne skupnosti v SR Sloveniji. Na podlagi 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem sklenejo tak dogovor občine, to se pravi sveti skupščin občin. Glede obravnave dogovora v komunalnih skupnostih pripominjamo, da so le-te imele možnost razprav-Ijati o tem nadomestilu tako v okviru Zveze komunalnih skupno-sti Slovenije, po drugi strani pa tudi v povezavi z družbenopoli-tičnimi skupnostmi na občinskem območju. Kljub temu, da je nadomestilo dohodek komunalnih oziroma stavbno-zemljiških skupnosti, le-te niso podpisnik tega dogovora. Za specifično problematiko, ki se nanaša na rezervate, ni možno sklepati posebnih dogovorov (Ljubljana Šiška), ker je potrebno na podlagi pooblastil republiškega zakona to proble-matiko razrešiti z odloki družbenopolitičnih skupnosti. V dogovoru so upoštevane tudi pripombe občine Ljubljana Vič-Rudnik z izjemo merila za smotrnost izkoriščanja zemljišča, stopnjo vlaganja v komunalno opremljanje zemljišč črnogradi-teljev in vrednosti točke ter predloga, naj bi se le-ta oblikovala skladno z gibanjem cen gradbenih in komunalnih storitev. Glede smotrnosti izkoriščanja zemljišča smo mnenja, da se to merilo v dogovoru še ne da posplošiti, ker dosedanja praksa kaže, da je v posameznih primerih to merilo neustrezno vredno-teno. Kljub temu 3. člen dogovora omogoča, da skupščina občine s svojim odlokom določi še druga merila za določitev pravičnejše višine nadomestila, in sicer za: 1. smotrnost izkoriščanja zemljišča oziroma stavbe, 2. motnje pri uporabi zemljišča (trajnejše onesnaženje zraka, dostopnost in drugo). To pomeni, da družbenopolitične skupnosti dogovor ne ome-jujejo v pogledu vrednotenja meril pod tč. 1. in 2. V pogledu vrednosti točke se večina občin ni izrekla proti navedenemu predlogu, ki je oblikovan v 4. členu, ker menijo, da je z vsakoletnim programom graditve omrežja komunalnih ob-jektov in naprav primarnega pomena že podana možnost, po kateri se upošteva tudi gibanje cen gradbenih oziroma komu-nalnih storitev. Prav tako je v 4. členu že upoštevana pripomba, da je navo-dilo sestavni del tega dogovora. . Pripombe in predtog navodila ' V pogledu navodila sta pripombe podali le občini Ljubljana Vič-Rudnik in Lenart, medtem ko občina Ljubljana Šiška opo-zarja na tehnično plat dogovora, ki zahteva tudi ustrezna pri-pravljalna dela, kadrovske okrepitve in dodatna finančna sred-stva. V navodilu so primeri točkovanja, vendar je prilagoditev tega navodila in točkovanje za potrebe posameznih občin prepu-ščena tudi njihovim lastnim specifičnim pogojem in potrebam. V navodilu so upoštevane pripombe občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki se nanašajo na urejeno cestišče oziroma različno strukturo površinske utrditve, vključujočtudi pločnike, rpedtem ko je pri zelenih površinah upoštevano funkcionalno zemljišče, ki pripada zgradbi. Zato je v primerjavi s predlogom v prvem delu navodila zamenjan vrstni red prvih treh odstavkov in črtano besedilo »v cestnem telesu«. Na vprašanje v zvezi s 50. in 52. členom zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, postavljeno na seji sekcije za stanovanjsko in komunalno politiko in gospodarstvo pri Skupnosti slovenskih obfiin ter Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije, je Republiški sekretariat za urbanizem posredoval naslednje mnenje: »V 45. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ni nikjer določen rok, do katerega bi morale občine skleniti dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zato je odločitev prepuščena občinam oziroma Skupnosti slovenskih občin kot organizatorju dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po 50. členu navedenega zakona bi morala občinska skup-ščina uskladiti do 31. 12. 1978 svoj predpis o prispevku za uporabo mestnega zemljišča o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča. Gre tedaj za uskladitev že sprejetih odlokov o pri-spevku. Po določbi 52. člena zakona se v drugem odstavku odreja, da obveznost pladevanja nadomestila za uporabo stavb-nega zemljišča preneha, če občinska skupščina v dveh letih po uveljavitvi tega zakona ne sprejme urbanističnega ali zazidal-nega načrta na ožji gradbeni okoliš, za katerega je bil z odlo-kom občinske skupščine vpeljan prispevek za uporabo mest-nega zemljišča. Intencija zakona je v tem, da se območje, kjer se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tudi ustrezno urbanistično uredi. Zato je bil tudi dan dveletni rok, po katerem bi občinske skupščine v normalnem postopku lahko sprejele ustrezne urbanistične ali zazidalne načrte. Kolikor pa tega niso storili, zakon jasno pove, da dolžnost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča preneha.« Navajamo še odgovor istega sekretariata glede oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: »Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradnr list SRS, št. 7/77) v 43. členu taksativno našteva pri-mere, ko se plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemlji-šča ne more predpisati. Med naštetimi primeri ni zavezancev, ki ste jih imenovali vi v vaši prošnji (zdravstvo, šolstvo, otroški vrtci itd.). Torej se nadomestilo za uporabo ne more predpisati za zemljišče, ki se uporablja za potrebe Ijudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tudi diplomatska in konzu-larna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organiza-cij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, kyih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije« Z odgovoroma je odpravljen dvom o skladnosti dogovora z zakonom. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča naj bi v bodoče predstavljalo osnovni vir financiranja komunalne infra-strukture in eno glavnih oblik zajemanja mestne rente. Glede na to, da je izvajanje dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča šteti za trajno nalogo, bo potrebno na podlagi družbene prakse nje-govo spreminjanje in dopolnjevanje, kar naj bi bilo v domeni predvsem zveze komunalnih skupnosti Slovenije. Izvršni svet Skupščlne občine Ljubljana šlška je predlog dogovora obravnaval na 84. seji dne 16. 8. 1979 in s predlogom dogpvora soglaša. Delegatom skupščine občine predlaga, da dogovor obravnavajo in sklenejo.