Leto LXX Štev. 250 V Ljubljani, v petek, 30. oktobra I942-XXI Spadlzkra« ia iUiouaMie poeta!* Poitnln« plačan* * gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnin« mesečno IS Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ea inozemstvo 50 Lir Ček. rat Ljubljana 10.650 ia naročnino in 10.349 za isserate. Podružnici) Novo meato. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, NEC tzbata vsak dan (Intra) razen p onedellka ln dneva po prainlkn. s Urednlltvo to apiavat Kopitar)«*« t, L|abl|ana. t I Redatlon«, Ammlnlstrazionei Kopltarlcv« 6. Lublana. Talcton 4001 -400S. \bbooam«nti- M.n 18 Llrei Estero. mata A) LIT«. kdiiione domeoica. anno 34 Lir«, tstero 50 Lir« C. C f j umim 10650 per gli abbo-aamentt' 10-34V pej 1« Inserrioni. Filial«! Novo mesto. Coneessionaria eaclnilva per la pubblicita di proventeaza Italiana ed estera Unione Pubblicita Italiana S. A. Milana. BoIIettino No 886 Poderosi attacchi nemici stroncati Deoine di carri armati distrutti e centinaie di prigionieri II Quartiere Generale delle Forze Armate co-munica: La violenta baltaglia ehe da cinque giorni si combatte sul fronte di E I A I a m e i n , ha visto anehe ieri rinnovati poderosi attacchi nemici ai quati le forze dell'Asse hanno opposto accanita rc-sistenza. Abbiamo distrutto alcune altre diecinc di carri armati e latto parecchi cenlinaia di prigionieri. In efficaci azioni a volo radente, reparti del-1'arma italiana e germanica hanno mitragliato e spezzonato concentramenti di truppe e di mezzi sulle linee avversarie. Due velivoli britannici venivano abbaltuti da aviatori tedesehi, due altri dalie batleric contro-aeree. Gli aerodromi di Luka e Ta Venezia sono stati hombardati dalPaviazione dell'Assc; uno »Spitfire« si incendiava sotto il tiro della caccia germanica. Una forntazione di quadritnotori »Liberator«, rhe tenlava di attaccare il porto di Navarrino č stata intercettata dai nostri cacciatori e rostrelta a sganciare lc bombe in marc: un aereo nemico, repetuiamente colpito preeipitava in liamme. Vojno poročilo št. 886 Močni sovražni napadi odbiti Desetine oklepnih vozil uničene in več sto ujetnikov Glavni Man Italijanskih Oboroženi! Kil objavlja: V siloviti bitki, ki se že pet dni bije na bojišču pri El Alameinu, je prišlo tudi včeraj dn novih motnih sovražnih napadov, nasproti katerim so se osne sile srdito upirale. Uničili smo nekaj nndaljnih desetin oklepnih vozil ter prijeli več ste ujetnikov. Italijanske in nemške letalske skupine sn med učinkovitimi napadi v nizkih poletih obstreljevale ter bombardirale zbirališča čet in sredstev v sovražnih črtali. Nemški lovci so sestrelili dve angleški letali, dve nadaljni pa protiletalsko topništvo. Osno letalstvo je bombardirali letališči Luka in Ta V a n e z i it. En »Spitfire«, ki so ga zadeli nemški lovci, se je vnel. Skupino štirimotornikov vrste »Liberator«, ki je nameravala napasti pristanišče Navarrino, so prestregli naši lovci in jn prisilili, da je zmetala bombe v morje: eno sovražim letalo, ki je bilo večkrat zadeto, je v plamenih treščilo na tla. Princ Piemontski maršal Italife Rim, 29. okt. AS: Agencija Štefani po-reča iz Rima. da je bil Princ Piemontski s kraljevim ukazom imenovan za maršala Italije. Železna strnjenost okoli Ducefa Hitlerjev pozdrav Ouceju — Duce sprejel poveljnike Oboroženih Sil — Poročilo in poklonitev Stranke Duceju Amnestija za politične konfinirance Rim, 2«) okt AS: Slavnostni dan dvajsetletnice pohoda na Rim so po vsej Italiji označevale resne prireditve v spomin zgodovinskega dogodka. Prireditve so bile po vseli poglavitnih mestih, a ne da bi se pretrgalo navadno delovno življenje po tovarnah, |>oljih in uradih. V Rimu so dopoldne položili lovorove vence v kapelici padlih, v Liktorskcm domu na oltar padlih fašistov vrli Kapitolu. v zaobljubi jeni kapelici v Verami in v svetišču milice. Po vsej Italiji so v navzočnosti zastopstev organizacij, ki sestavljajo vladne sile. bile službe božje v spomin padlih za revolucijo in domovino. Razne ustanove in združenja so Vladarju, Duceju in tajniku stranke poslala izraze vdanosti in trdne vere v zmago, za katero vsa Italija dela 7. zagrizenim zanosom. Po raznih mestih so izročili rabi javna dela. dogotovljena v XX. letu. Ob 12 so zvezni tajniki v spremstvu zveznega vodstva, krajevnega fašija, predsednikov bojevniških organizacij in vojaških poveljnikov, šli v vojašnice ter najvišjemu vojaškemu dostojanstveniku izrekli pozdrav, ki ga Črne srajce ponosno izrekajo oboroženim silam, katere jc zora tretjega desetletja revolucije našla živo zaposlene na vseh vojnih toriščih. Po številnih mestih so bile prireditve nn čast vojnim ranjencem. Ob spomenikih padlih za revolucijo na sedežu fašistovskih zvez so se v straži vrstili pohabljenci in ranjenci iz revolucije, skvadristi in fašisti izpred pohoda, vojaštvo. člani GUF-a in GIL-a. Sedeži organizacij in javna poslopja so bila ves dan v zastavah. Rim, 20. okt. AS. Ob dvajsetletnici pohoda na Rim je Hitler Duceju poslal naslednjo brzojavko: »Ekscelenci predsedniku kr. italijanske vlade, rav. Benilu Mussoliniju, Kini. Ob dvajsetletnici pohoda na Rim se moja misel v duhu najzvestejšega prijateljstva in zavezništva nlirara k Vam in k Vašim stvaritvam, ki nimajo v zgodovini primere. Z menoj se vse nemško na-rndnosoeialistirno ljudstvo živo udeležuje obletnice zmagoslavja fašistične revolucije. Kar ste Vi. Duce. in Vaši bojevniki dopolnili potem, to je Vašemu tedanjemu sunku daln vrednost preobrata v človeški zgodovini. Danes se najini ljudski revoluciji borita v najtesnejšem orožnem bratstvu zoper iste sile, ki so nekoč v notranjosti brez uspeha nasprotovale fašizmu po Italiji in naredneniu socializmu pn Nemčiji. Judovstvo, bogataštvo in boljševizem bodo zaradi tega izgubili ta hoj prav tako. kakor so ga izgubili tedaj. V tem trdnem prepričanju Vas, Duce, pozdravljam kar najprisrfneje in pošiljam Vam ter Vašim Črnini srajcam svoje iu nemškega tovarištva pozdrave. Adolf Hitler.« Rim, 29. okt. AS: Duce je včeraj ob 12 sprejel načelnike glavnih stanov oboroženih sil, katere m ii je predstavil načelnik vrhovnega glavnega stana maršal Cavallern. Sprejeti so bili: general Ambrosio, načelnik glavnega stana vojske, admiral Riccardi, načelnik glavnega stana mornarice, general Fougicr, načelnik glavnega stana letalstva, glavni namestnik general Galbiati, načelnik glavnega stana milice. Navzoč je bil državni pndtajnik za vojsko Scuero. Maršal Cavallern je spregovoril nekaj besed, na katere je Duce odgovoril in dal načelnikom glavnih stanov obsežno priznanje za dopolnjeno delo. Dodal je. da kakor vedno računa na njihovo razumno iu vdano sodelovanje pri bodočih nalogah. Rim. 20. okl. AS. Oh dvajsetletnici pohada na Rim je Dure izdal obsežno pomilostitev za poli- Poslanica generala Galbiatija Rim. 29. oktobra AS: Za 20 letnico Pohoda n« Rim je poslal načelnik glavnega stana Milice general Gulbiati naslednjo poslanico borcem po vseh bojiščih: »Borci! Milica je priredila danes vrsto zabavnih koncertov, posvečenih vam in izvajanih od vaših tovarišev v sivozelenem in Črnih srajcah, ki so se vrnili iz vojne ali bodo prišli na bojišče. Hotel sem. da pade ta prva oddaja na 20 letnico revolucije. V pozdravu, ki vam ga pošiljam na ta slovesni dan, morate pokazati dejansko bratstvo, ki veže v cu svežen j vse italijanske borce. Zora tretjega desetletja vas je našla v orožju povsod, kjer se bije borba za ti-iumf pravične stvari. Junaški duh fašizma, ki je pred 20 leti navdihnil prve mučenike. vas vodi v teh trdih časih odločilne borbe. Pomnite tovariši borci, da se vojna dobi predvsem z duhovnimi vrlinami. Skvadristi. ki se še danes bore ob vaših straneh, o tem pričajo in to potrjujejo. Domovina vas gledali) vam sledi s skrbno ljubeznijo. Vi sle tolmači njenih teženj, vi ste graditelj nove zgodovine. Duce je na čelu napredujočih legij. V njegovem imenu se lahko samo zmaga! Tovariši borci, liktor bo zmagoslaven na celem sve- Vznemirjenost v Ameriki Rim, 29. okt. AS: V članku z naslovom *Bor-ba v Pacifiku« piše »Times«: Nikdar doslej ni mornarica Združenih držav bila zapletena v tako živo borbo, kakršna se bije sedaj za Salomonske otoke. Ameriška poročila so upravičeno zavita v inolk. V takšnih spopadih, kakor se razvijajo v jugozahodnem Pacifiku, so obojestranske izgube neizogibne. Borba se brezdvomno nadaljuje, kajti nohtna od obeh strani ne more biti zadovoljna z dosedanjimi nejasnimi postojankami in zato jo treba pričakovali zelo Irdo borbo na tem, kakor tudi na drugih tihomorskih bojiščih. tu in vaš ponos bo, da ste z vašo žrtvijo in z vašim pogumom prispevali h končni zmagi tega simbola, ki je porok pravičnega reda in rimske civilizacije med narodi.« lične konfinirance. Po tem ukrepu hn osvobojenih okoli 1.10II konfiniram-ev Brisani bodo vsi policij ski opomini in nezaupnice, ki jih je izrekla policija zaradi političnih zadev. Rim. 29 okt. AS. Ob I2.V1 je Duce v Beneški palači sprejel tajnika stranke, ki mu je v spremstvu članov državnega vodstva izročil člansko izkaznico stranke št. 1, obnovljeno za leto XXI. Navzoče je bilo zastopstvo sirot, in sicer osem sirot padlih za revolucijo in osem sirot padlih v vojni. Tajnik stranke je zapovedal pozdrav Duceju. Duce ee je po očetovsko ustavil pri vsak"tu otroku. Med njimi je bil tudi sin pretekla Vezia Orazia. V posebno zadovoljstvo so nur bile besede ljubeče vdanosti, ki jih je izrekel balilleki aiornarček. Tajnik stranke je Duceju predložil izkaz o silah, ki jih obsega fašistična stranka in pa njene organizacije. Stanje 28 oktobra leta XX. je bilo naslednje: bojevniški lašiji: 4,770.770 organiziranrev; fašistične vseučiliške skupine: 150.207; (■ IL: 8,754.589: ženski fašiji. 1,027.409; kmečke gospodinje: 2,491.702; delavke in postretnice: 864.922; tuji študentje: 875; fašistično šolsko združenje: 179.615; fašistično združ. javnih nameščencev: 3S6.8ti.">; fašistično združenje uslužbencev v državnih podjetjih: 153.421; fašistično združenje železničarjev: 158.582; fašistično združenje poštarjev: 87.645; Dopolavoro: 4,612.294; CONI: 740.980; narodni zavod za fašistično omiko: 211.990; narodno združ. rodbin padlih v vojni: 379.281; narodno združenje padlih in pohabljenih pri letalstvu: 6202; narodno združenje italijanskih rezervnih častnikov: 301.532; skupina odlikovanrcT z zlato svetinjo za vojaško hrabrost: 126; ustanova Sinjega traku: 23.668; narodno združenje tribarvnega traku za odli- kovance: 3500. Narodno združenje pohabljencev in vojnih in validovt 215.852 Narodno bojevniško združenje: 907.196. Legija italijanskih prostovoljcev: 97.841. Oddelki italijanskih arditov: 20.037. (iaribalduiska legija: 5989 Italijanska pomorska zveza: 261.499. Nato je minister Vidussoni Duceja takole nagovoril: »Duce, imam čast izročiti Vam izkaz o silah stranke ob dvajsetletnici pohoda na Rim. V dvajsetih letih nepopustljive udanosti do stvari jc stranka v častne vrste prištela naslednje svoje tovariše iz fašistovskih vojska: padlih 34.322, od tega 1240 dostojanstvenikov. Ranjenih 50 435. od tega 1524 dostojanstvenikov. Odlikovanih 17.613, od lega 1302 dostojanstvenikov. Časlni seznam veže v cn snop žrtve tisle ki so padli po cestah v junaških lotili na predvečer in tiste, ki so padli v vseh vojskah, ljudi vseh slarosfi in vseh slojev, tiste, ki so po veri in po udanosti do fašizma in do domovine bili izmed nas najboljši. Zastopstvo narodnosocialistične stranke pri Ouceju Rim, 29. okt. AS. Dclegaciia narodnosocialistične slrankc, ki jo je vodil Hitlerjev posebni odposlanec nemški delovni vodja dr. Ley in v kateri so bili nemški mladinski vodja Axmann. nemški študentovski vodja dr. Sheel, je bila takoi po prihodu v Ritn sprejeta pri Duceju v Beneški palači. Dr. Ley je predstavil Duceju člane delegacije, nato pa je izjavil, da njegovi spremljevalci niso samo nosilci osebnih Hitlerjevih čestitk, marveč tudi nosilci mišljenja nemških delavskih organizacij in vojakov, ki se bore ob ramah italijanskega proletar-skega ljudstva in vojakov fašistične Italije. Nemčija občuduje italijanskega duha, ki jc vedno 6 tolikšnim pogumom in b tolikšno vnemo ohranil ter ohranja svoje ideale: Nemčija tudi ve, da bo zmaga kronala skupni napor obeh osnih narodov. Oba naroda sta mlada ter sta se vedno borila v podobnih okoliščinah s sovražniki, ki bi radi ovirali razvoj obeh narodov. Iz te zveze se je porodilo prijateljstvo, ki ne pozna ovir in ki bo s časom poslalo vedno tesnejše in izdatnejše. V odgovor na pozdrav jc Dncc omenil dogodke pred 20 leti, ko se jc začela fašislovska revolucija. Od takral je v teku ostra borba proli boljševizmu, bogataštvu in judovstvu. V tem času jc morala Italija stati nasproti trem vojnam: prvo vojno v Abesiniji je vodila dejansko proti Angliji, kajti za Abesinijo je stala Anglija sama, drugo vojno v Španiji je bila Italija prvič skupno z nemškimi to variši in je pripomogla, da so junaške falange nove Španije porazile boljševizem. Tretjo, to je sedanjo vojno hoče italijansko ljudstvo izvesti do konca in ta koncc pomeni zmago. V zadnjih treh letih vojne se je porodilo tesno prijateljstvo med italijanskimi in nemškimi vojaki. In to prijateljstvo, jc dodal Duce, je najboljše poroštvo za bodočnost obeh narodov. Na koncu je Duce prosil dr. Leva, naj se zahvali Hitlerju, ki je blagovolil poslati posebno od-poslnastvo narodnosocialistične stranke na svečanost 20 letnice Pohoda na Rim. Na Kavkazu se boji nadaljujej V Stalingradu so Nemci zavzeli novo ozemlje in nove hišne bloke oklobra. Nemško Hitlerjev glavni stan, 29. vrhovno jioveljstvo objavlja: V zapadnem Kavkazu so nemške čete uspešno podprte od letalstva odbile trdovratne napade sovražnika na gorske postojanke, ki so bile zavzete v prejšnjih dneh. Hrvatski letalci so sestrelili 6 sovražnih letal ob eni lastni izgubi. Zapadno od Tereka so romunske planinske čete skupaj z nemškimi planinskimi lovskimi oddelki v naskoku zavzele od Sovjetov močno branjeno in močno utrjeno mesto N a r č i k. Severovzhodno od Narčika obkoljene sovjetske čete so bile uničene ali zajete. S tem je bilo v štirih dneh boja uničenih več sovjetskih divizij, zajetih doslej nad 7.000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 66 topov, 38 tankov, kakor tudi mnogo drugega dragocenega vojnega materiala. V Stalingradu so naše četo po odbitju \\ Cilji angleško-sovjetskih laži V primeri s sovjetskimi divjaki je drugo bojišče za nemške vojake igrača Berlin. 29. okl.: Taulero Zulberti poroča v »Piccolu« iz Berlina naslednje zanimivosti, ki so v zvezi z vzhodnim bojiščem: da bi odvrnili pozornost od izostalili uspehov, ki so jih obljubljali in jih morda še pričakujejo v Moskvi in Londonu. so začeli širiti razne laži. Tako govore o nekem propadlem nemškem poskusu izkrcati se pri Kronstadtu iu pa o predlogu nemškega poveljnika pri Stalingradu. ki da je prosil za štiridnevno premirje, da bi se lahko pokopali mrtvi in pobrali ranjenci. Cilj teh laži je jasen Odvrnili pozornost od pravih skrbi in prepričevali javnost, da položaj v Rusiji ni tako nevaren in da Nemci ne morejo streti sovjetskega odpora. Odgovor na to prinaša »Das Schvvarze Korps* glasilo napadalnih oddelkov, ki razjasnjuje kavarniškim strategom, kakšna je razlika med boji na Poljskem, Norveškem, v Franciji in Grčiji in pa na vzhodu. Ni točna trditev, da je preje šlo vse hitreje, sedaj pa Nemci napredujejo mnogo počasneje. Reče se lahko samo, da je lažje hitreje premagati Angleže kakor boljševike. Nemške divizije, ki so izpolnile svojo nalogo na vzhodu in so bile prepeljane na zahod, da bi preprečile morebitno angleško-ameriško izkrcanje, so imele občutek, da gredo na letovišče. Med An-glosasi in boljševiki je velika razlika. Sicer so angleški vojaki že davno opustili takozvano kava-lirstvo, vendar so boljševiki zverine. Boljševiški vojak se obupno bori tudi če je ranjen in četudi ve, da bo pobit. Ti ljudje so sicer hitro premagani na odprtem bojišču, so pa kakor za nalašč za zahrbtno borbo v stalingraj-skih podrtinnh. Doslej še ni bilo takšnih bitk kakršna je za Stalingrad. Vsako mesto je bilo doslej ali od zunaj v celoli branjeno, ali se je v relolj predalo. Sovjetska strategija ni na višku, pač pa je komunistična in judovska revolucija naredila iz ljudi živino, ki jim slepo in avtomatično ler nagonsko sledi do samouničenja. Seveda s leni še ni mogoče dobiti vojne. Zdaj pa pridejo Angleži in Amerikanci z. upanjem, da bodo lahko premagali Nemčijo na drugem bojišču, da bodo premagali tisto Nemčijo, ki je uničila boljševiško zimsko ofenzivo ter je zadala sovražniku inilijonsike izgube. Kar koli IkhIo podvz.eli Angloamerikanci. IkkIo v primeri z. vzhodom le igračka za otroke. Na vzhodu namreč ni boj narodov z narodi, vojakov z vojaki, marveč boj proli temnim nagonom, organiziranim v skupine peklenskih zločincev. To ni več vojna, to je potop. Uničenje takšnih mas zahteva čas, Ih> pa uresničeno. Naročajte »Slovenca«! več sovražnih napadov zavzele nadaljne dele industrijskega ozemlja in hišnih blokov. Kazbreme n i I ni napadi močnih, s tanki podprtih sovražnih sil na nemške postojanke južno od mesta so se. kakor vedno doslej, izjalovili pri zelo visokih izgubah za sovražnika. Poleg močnih nastopov nad mestom je izvedlo nemško letalstvo dnevne in nočne bombne napade na sovražna letališča, topniške postojanke in promet. V severozahodnem delu Kaspiškcga morja sta bili potopljeni dve tovorni ladji s skupno 3000 tonami, dve petrolejski ladji ter pel drugih tovornih ladij pa je bilo zažganih, oziroma težko poškodovanih. Sovražnik jo včeraj zgubil 44 letal. Tri lastna letala so pogrešana. Srditi boj v Egiptu sc je pn petih dneh obrambne bitke še stopnjeval. Navzlic najtežjim napadom in izredno visoke porabe streliva sovražnik zaradi pogumne obrambe neniško-italijan-skih čet ni mogel doseči nikakih uspehov. Več sto ujetnikov je bilo prijetih. Nadaljevali so se napadi na letališča na Malti. V jugovzhodni Angliji so nemška bojna letala izvedla včeraj napade na industrijske, prometno in pristaniške naprave. Berlin. 29. okt. AS: Iz vojaškega vira se je izvedelo, da nemški oddelki včeraj vdrli v zadnje sovjetske postojanke v neki veliki pekarni ter pregnali sovražnika iz celotnega severnega okraja in tudi tukaj dosegli Volgo. Prav tako je bilo zavojovano neko petrolejsko skladišče južno od leh postojank. Sovjetski protitankovski topovi so spustili v zrak nekaj sovjetskih tankov, ki so šli proti nemškim vrstam Ugotovljeno je hilo, da so rdeči napolnili z. eksplozivom slepa avtomobilska vozila, ki so jih brez voz.ačev pognali proli nemškim vrstam, kjer naj bi eksplodirala in raznesla nemške utrdbe. Eksplodirala pa so zaradi točnih zadetkov nemških lopov pred samimi sovjetskimi postojankami in so zmedle Sovjete, nemškim napadalnim oddelkom pa omogočili napad. Pri bojih so sodelovali roji strmoglavcev. Novi davki v USA Buenos Aires, 29 oktobra AS: lloosevelt jc ie podpisal nov zakon o davkih. Po tem zakoiiu bodo Amerikanci abdavčeni kakor še nikdar v zgodovini. Za vsak dohodek, ki tedensko prekaša 12 dolarjev, bo treba plačati 25% davek. Poslanice Oboroženih Sil Vis. komisarju ob 20 letnici Ljubljana, 29. oktobra. Ob priliki dvajsetletnice Pohoda na Rim so dospele Visokemu komisarju naslednje posla-nice: Od generula Poveljnika Divizije »Isonzoc »Divizija »Isoii/.o«, katere pehotni polki, po svojih slavnih vojnih doživetjih, slavijo praznik svojega zbora 28. oktobra ob obletnici Pohoda na Rim, ki povišuje duševno moč Fašizma, ki je preizkušena v dvajsetih letih bojev in slave ter se more enačiti le s slavo Rimskega Imperija s ponosom pozdravlja slavne znake legij, nn ka-lere so navezani vsi dogodki Revolucije in Domovine v orožju.t Od poveljnika 21. pehotnega polka: »Sponi in j a joč se na junaška dejanja pri Santa Lucia di Piave, »modri« p"šei 21. polka »Como« strnjeni okoli svoje raztrgane slavne zastave izražajo železno voljo boriti se do končne zmage in omogočiti zopet mir ter plodovito delo v Vaši pokrajini.« Od generala Poveljnik« Divizije »Alpski lovci«: »Alpski lovci«, ki se nahajajo za dvajsetletnico v neposr dnem boju proti boljševiškemii zmaju, Vain preko mene izražajo svojo vero v varno bodočnost fašistovske domovine.« Fkscelenca Crazioli je odgovoril trem Poveljnikom ter je poslal njim častnikom in vojakom svoj prijateljski pozdrav in vročo željo v gotovost zmage. Dar Eksc. Vis. komisarja ob 20 letnici Pohoda na Rim v korist najpotrebnejšim Eksc. Visoki komisar si je v sredo ogledal poslovanje mestne zastavljalnice in dečjo bolnišnico ob Strossmayerjevi ulici lzmenja¥a čestitk predstavnikov Stranke in Oborožene Si k v ljubljanski pokrajini ob 28 letnici Pohoda na Rim V sredo dopoldne je obiskal Ekse. Visoki komisar v spremstvu viceprcfekta dr. Davida in šefa kabineta dr. Bisie mestno zastavljalnico na Poljanski cesti. V mestnem zavodu, ki vrši važno socialno nalogo, so pričakovali njegov obisk ljubljanski župan general Rupnik, ljubljanski podžu- kjer so nn varnem spravljeni pisalni in šivalni stroji, pokazal je veliko blagajno, kjer so shranjene dragocenosti in veliko skladišče, kjer je v vrstah oinar spravljeno drugo zastavljeno blago. Lksc. Grazioli se je zanimal če sedaj na Kkseolenca Grazioli si v Mestni zastavljalnici ogleduje poslovanje zavoda pan komendator Trancbida in presednik občinskih podpornih uradov. Direktor Zastavljalnice gosp. Rudolf )e pozdravil Eksc. Visokega komisarja in nato \ odil goste po uradih, razlagajoč jim način poslovanja pri ocenitvi zaMa.vljenih predmetov. Nato je razložil gostom ureditev v skladišču, Predpisi za ogrevanje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. V zimski dobi 1042 1943 se uradi. za: sebna stanovanja, hoteli in drugi javni obrati, ki imajo centralno kurjavo, ne smejo pričeti ogrevati pred 1. novembrom in se mora ogrevanje, če ni drugačnih odredb, končati dne 15. aprila 1943-XXI. Člen. 2 Kotli centralne kurjave za urade se ne smejo zakuriti pred t), uro, za zasebna stanovanja, hotele in druge javne obrate pa ne preti 8. uro. Kotli se zadnjič ne smejo naložili po 16. oziroma 18. uri. Najnižja temperatura v ogrevanih prostorih mora znašati 16 stopinj Celzija, najvišja pa 18 stopinj. Člen 3. Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četudi se zaračunavajo ločeno od najemnine, ne smejo presegati prispekov iz zimske . dobe 1940 1941. Prav tako mora ostati nespremenjen tudi znesek, ki se je plačeval v minuli dobi 1940 1941 v hotelih in v zasebni oddaji sob. Člen 4. Odajanje tople vode iz samostojnih centralnih naprav se mora omejiti na največ tri dni v tednu, in 6icer na soboto, nedeljo in sredo. Člen 5. Morebitne spremembe določb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih in oddaje tople vode v bolnišnicah in zdraviliščih, 6e odobrujejo po Visokem komisariatu na obrazloženo zahtevo prizadetih. Člen 6. Če bi nastali pri uporabljanju predpisov le naredbe 6pori med lastniki poslopij in stanovalci, jih rešujejo krajevno pristojna prvostopna upravna oblastva. Proti odlovbam teh oblastev je dopuslna pritožba na Visoki komisariat, ki odloča dokončno. Člen 7. Kršitelji te naredbe se kaznujejo s kaznimi in po postopku iz naredbe z dne 20. ianuarja 1942-XX št. 8. je«en prihajajo zastavljalci dvigat suknje in obleke. Eksc. Visoki komisar «i je ogledal tudi veliko shrambo zastavljenih kole« na dvorišču nato pa se vrnil v pisarno kjer je izrekel priznanje vodji in vsemu uradništvu mestne zastavljalnice za vestno delo in red ki ga je videl nri pregledu. * Po prejetih informacijah od ravnatelja zastavi ju Iu lce in od predsednika Zavoda za zavarovanje Sen. Kampane, je Eksc. Grazioli izjavil, da problemi, ki ovirajo promet v zavodu na škodo liednega ljudstva, "e proučujejo in da bodo najvažnejši izmed njih morali biti rešeni na način, da se da Zavodu potrebna prožnost poslovanja, ki mu bodo dovoljevala odpovedi začasnih dispozicij, prisposobljenc potrebam sedanjosti. Naposled je Eksc. Visoki komisar odredil znesek '50.000 lir za rešitev zastavljenih polic siromašnih družin z otroki, ki niso v položaju, da bi si lahko preskrbeli zimsko obleko in zastavljene odeje. Vodja zastavljalnice se je ganjen zahvalil Eksc. Grazioliju za veliko podporo in izrekel prisrčno hvaležnost tudi v imenu vseh stotin najpotrebnejših zastavljalcev, ki jim bo plemeniti dar omogočil, da bodo lahko rešili zimske obleke. Eksc. Visoki komisar je nato krenil v spremstvu ljubljanskega župana in podžupana še v dečjo bolnišnico, kjer ga je na vratih pričakoval prima-rij in vodja bolnišnice dr. Bogdan Derč. Eksc. Grazioli si je oglodal vos zavod in obiskal sobo za sobo ler se je zanimal podrobno za malčke in tudi za matere, ki so bile pri svojih otrokih na obisku. Primarij dr. Derč jo sproti tolmačil in Eksc. Grazioli se je i>osebej zanimal, če zavod dobiva dovolj mleka za dojenčke in naročil, naj ga obveste takoj, če bi kdaj nastopila pri dobavi mleka za otroke kaka zapreka. Ogledal si je tudi kuhinjo in pralnico zavoda in končno izrekel priznanje in zahvalo vodstvu zdravnikov in vsemu osebju, ki tako požrtvovalno deluje v prid najmlajšim. Primarij dr. Derč je opozoril Eksc. Graziolija, ki je že sam poudaril, da je videli, kako se bori bolnišnica s pomanjkanjem prostora, da bi bilo nujno potrebno, da se zavod razširi. Eksc. Visoki komisar je zagotavljal, da je njegova želja čimpreje se lotiti razširjenja bolnišnice ler očali akcijo v korist zaščite in pomoči materam in otrokom. Poslanica Zveznega Tajnika Vrhovnemu Poveljniku Oboroženih Sil Slovenije in Ralmazije Ob priliki -d letnice pohoda na Rim je Zvezni tajnik iiodal F k so Roatti vrhovnemu poveljniku Oboroženih sil Slovenije in Dalmacije nasledn|i tovariški pozdrav frnih srajc Ljubljanske pokiajine, vrlim vojakom ki delujejo v novih italijanskih deželah: »Ob zori tretjega desetlclia fašističn« dobe pošiljajo Črne srajce moje zveze preko mene svoj toplo občuteni lovariški in prisrčni pozdrav s čestitkami vam, I kscelenca in vsem tovarišem po orožju, ki se pod vašim poveljstvom in pod liktorskun znamenjem bojujejo za večjo Italijo. Podpis: Orlanclo Orlundini.« Pozdrav Poveljnika Armadnega Zbora Črnim srajcam Ekscelenca general Robotti. poveljnik ti. armadnega zbora, je poslal Zveznemu tajniku naslednjo pozdravno poslanico Črnim srajcam Ljubljanske pokrajine ob priliki 20 letnice fašistične revolucije: »Na dan, ko Strank« in ve" narod praznujeta in dvigata prapore in duše, združuje dvajsetletnica fašistične revolucije naše vojske onstran meje na straži, kujoč nriliodnjo»t Italije, dviga tt. armadni zbor simbolično svoje zmagovito orožje s klicem revolucionarne vneme ker "p pridružuje z vsem srcem čustvovanju vesh Italijanov. Živijo Kralj! Živijo Duce! — General Mario Robotti.« Poslanica poveljujoča generala Montažna in poveljnikov čet v Sloveniji Zveznemu Tajniku Razen tegn so naslovili poslanice poveljujoči g"nernl Montagna, poveljnik skupine Črnih srajc: »Črne srajce v orožju ob zori dvajsete obletnice pozdrtivljajo s ponosom tovariše zveze v prvi črti in njihovega znamenitega Zve/nega tajnika in z.gledncza nnvdušpvnlca v Ducejevem imenu Zmagali bomo! — Poveljujoči general Montagna.« Zvezni tajnik je odgovoril takole: »Ginjen «e zahvaljujem za Tvoje tovariške pozdrave, Tebi in Tvojim vrlim legionarjem velja naj-prisrčnejsi in tovariški pozdrav Črnih srajc Zveze v prvi črti. — Zvezni tajnik Orkndini.« Komandant batni,jonov skvadristov Nizza: »Častniki in legionarji skvadristi bataljona Nizza. ponosni, da se bojujejo v imenu Ditccjo za veličino cesarske in fašistične Italije, pozdravljajo na zgodovinski dan, ki je naznanil svetu začetek fašistične omike, v vas vse junaške Črne srajce Ljubljanske pokrajine. — Prvi senjor Giovanni Tebaldi. * Poveljnik 17 skupine topništva obmejne straže: »Ob 20 letnici pohoda na Rim so topničarji te skupine, trdo in zmagovito preizkušeni v bojih proti sovražnikom domovine, razširjevalcem komunizma, ponosni, ko 'zagotavljajo Vam, predstavnikom Stranke, svojo popolno vdanost Domo- vini in njeni nezlomljivi veri v zmago, Živijo Kralj! Živijo Duce! Polkovnik Simontetti.« Tajnik je odgovoril takole: »Hvala za vaše ponosne izraze. Vam in Vašim vrlim topnifarjem tovariški in prisrčni pozdrav Črnih, srajc moje zveze ter voščilo za vedno nove zmage v Imenu Kralja in Duceja. Zmagali bomo. Zvezni tajnik Orlandini.« * Poveljnik (lruerga bataljona Črnili srajc: Častniki in logionarli U. hatallona udarnikov črnih srajc sloboko občutik) dokaz prisrčnega tovarištva preko vas s Stranko in ko se zahvaljujejo, ponavljajo svojo trdno odločitev, da bodo s popolno vdanostjo služili stvari fašistične revolucijo v vrstah milice, pripravljeni na vsp napore in vse žrtve v dosono ciljev, ki jih ie določil Duce s poho lom na Rim. cilieČ. ki bodo za stoletja zagovolli rimski mir v znaku Liklorija. Prvi senjor Ceressotto.« * Poveljnik IV. bataljona planincev črnih srajc: »Častniki in legionarji IV. bat. Črnih srajc, praznujoč v orožju 20 letnico pohoda na Rim so ti hvaležni za tovariško pozornost, ki jim jo posvečaš. Fašizem prve črte bo vedno vreden dobrohotnosti Ducejeve Vsakršno žrtev zanj bomo z veseljem izpolnili. Ne bomo poznali počitka Zora 21 leta na« nahaja še bolj bojevite in bolj odločne, da popolnoma »tremo komunizem z ramo ob rami z našo slavno vojsko. Živijo Italija! Živijo Kralj' Živijo Duce! — Skvadristi Senjor Gnrdini n Madori. Zvezni tajnik je odaovoril takole: »Vračam vaše tovariške besede in pošiljam tvojemu bataljonu nnjtoplejšp voščilo za vedno nove zmage v imenu Duceja. — Zvezni tajnik Orlandini.« Zvezni Tainik pri predstavi za Oborožene Sile Včeraj zvečer je pokrajinski Dopolavoro priredil za tovariše v sivozelonem predstavo razne umetnosti v gledališču Dopolavora Oboroženih Sil Pri predstavi, ki je bil« umetniško izvedena ml tovarišev Dopolavorcev denarnih zavodov, je prisostvoval Zvezni tajnik, ki je razdelil med mnogoštevilne udeležence darove Stranke. Prcdsta\a je bila prenašana po radiju ljubiianske no«taje. Dar ljubljanskemu fašlju Ravnatelj nekega važnega ljubljanskega industrijskega podjetja je p""!"1' Zveznemu tajniku ob priliki 30 letnice revolucije znesek 1000 lir. Zvezni tnjnik se je zahvalil za tovariški dar ter je dal navodila, naj se znesek nakaže l3opolavoru tukajšnjega fašija. Preimenovanje ulic Ob priliki 20 letnice Pohoda na Rim je bila Gogpnsvetska ccsta v Ljubljani preimenovana v Cesto Aricle Rea v spomin na prečisto mučenico, ki je bila barbarsko ubita od izdajalske bombe, vržene v italijansko restavracijo V počastitev spomina bivšega bana Dravsko banovino dr. Marka Natlačena, žrtve uničujoče aktivnosti partizanov, je bila preimenovana Ulica sv. Cirila in Metoda t Natlačenovo ulico. Zadnja pot ravnatelja dr. Josipa Cholewe V sredo popoldne so pospremili številni prijatelji in znanci, zlasti pa premnogi hvaležni bolniki ravnatelja zavoda za novotvorbe in privatnega docenta zagrebške univerze gospoda dr. Josipa Cho-lewo na zadnji poti proti Sv. Križu. Premnogi 60 prihiteli, da se zadnjič poslove od zemskih ostankov zdravnika in človeka, ki je vse življenje s tako vnemo posvetil zdravju bližnjega. Ko je blagoslovil zemske ostanke rajnega šent-peter6ki župnik Košmerlj Alojzij, 60 prenesli krsto pred molllnico, kjer je v vznesenih besedah spregovori: zastopnik Visokega komiuarja, pokrajinski zdrainik dr. Baljstreri, ki je orisal pokojnika kot zdravnika — prvoboritelja proti raku v naših krajih in idejnega očeta pokrajinskega zavoda za,novotvorbe. Ganjen se jc poslovil govornik od požrtvovalnega delavca in želel večni nur in pokoj duši. V prisrčnih besedah se je nato poslovil od prijatelja in tovariša predsednik zdravniške zbornice in ravnatelj umobolnice dr. Gerlovič Franc. Orisal je življenjsko delo pokojnikovo, ki je ne glede na žrtve takoj potem, ko je videl koliko trpljenja povzroča rak bolnikom, vso svojo življenjsko silo ter delavnost posvetil samo raziskavanjem te zahrbtne bolezni. Dolga leta raziskav, združena Ob slovesu je Eksc. Grazioli še naročil, da naj po svoji uvidevnosti predlagajo za siromašne potrebno perilo in druge potrebščine, ki jih bo poklonil 011 sam. Z globoko zalivalo je sprejel primarij dr. Derč velikodušno podporo in se zahvalil za obisk Eksc. Grazioliju. Karocajte in čitajte »SLOVENCA« s premnogimi stroški, ki jih je pokojnik kril vse iz lastnih sredstev, so napravila iz njega strokovnjaka, ki je bil edini poklican, da vodi pri nas borbo proli raku. Ko je bila dana možnost ustanovitve zavoda za borbo proti novotvorbam, je spet ne glede na osebne žrlve rad prišel v Ljubljane, kjer je pod njegovim vodstvom bil ustanovljen vzorno urejeni zavod, ki uspešno deluje že štiri leta. Sredi dela. sredi načrtov, kako lajšati trnljenje bolnikom, ga je ustavila smrt, za njim pa žalujejo tisoči bolnikov, zavod in vse osebje plačnik za vsa dobra dela. njegov spomin pa vsem vzor zdravnika — človekoljuba. Dolga pogrebna vrsta se je nato začela vrstiti za krsto, pred Valero so nesli prekrasne vence pokrajinskega zdravnika dr. Balistrerija, Društva za zatiranje raka. Društva pokrajinskih uslužbencev in venca zdravnikov zavoda in uslužbencev zavoda. Na zadnji poti k Sv Križu so pospremili zaslužnega jpokojnika najvišji predstavniki, tako zastopnik Visokega komisarja, pokrajint-ki zdravnii« dr. Balistreri z gospo soprogo, poveljnik policijskega diviziona major dr. Fiameri, načelnik socialno-političnega oddelka Visokega komisariata Anton Kosi s številnim uradništvom o.l-ielka. Zavod za novotvorbe je bil zastopan do zadnjega na čelu s primarijem dr Leo Šavnikom, upraviteljem Šeme-tom Milanom, univerzitetnim docentom dr. Avči-notri Francom, dr. Žitnikom in drugim osebjem, kateremu so se pridružili tudi bolniki zavoda. Univerzo je zastopal rektor dr. Milko Kos z mnogimi univerzitetnimi profesorji. Zdravniški tovariši na čelu z predsednikom zbornice dr Gerlovičem Francem so pohiteli v izredno častnem številu ter so bili navzoči vsi primariji in zastonniki ter predstavniki prav vseh ljubljanskih zdrav, ustanov. $an|e in resnica Govori se ludi, da je ruski finančni minister Witte odklonil potrebno kredite za vojne izdatke in zalo bi naj bil on tisti, ki se je zavzemal za to, da naj se skliče nova mednarodna konferenca, ki bi omejila oboroževanje za določeno dolio. Sam Witte si je jKtzneje lastil to zaslugo, toda zastopniki diplomatskega zbora v Petiogradu so hitro ugotovili, da je car moral postati plemenit zaradi tega, ker finančni minister ni imel dovolj sredstev za pospešeno oboroževanje. Vsekakor je zunanji minister sprejel to misel z. navdušenjem. Menil je, da bo lahko zbral vse kontinentalne države na redno zasedanje in tako pospešil izločenje Anglije iz svetovne politike. Objavil je spomenico dne 5. aprila, v kateri je razložil in podprl razloge za razorožitev oziroma omejitev oboroževanja in je v spomenici podčrtal, da ni verjeti, da bi Avstrija v tem oziru sklonila kakšen poseben sporazum z Nemčijo. Vsekakor pa bi predlog za konferenco podprli Avstrija in Italija. Verjetno bi sledili tudi Anglija in Francija. Muravjev je zalo predlagal no toliko omejitev oboroževanja, pač pa se naj na konferenci prouči možnost, kako omejiti oziroma znižati proračune, prav tako pa se naj prouči možnost urejanja mednarodnih sporov z razsodiščem, ne pa z, vojno. Trenutek je bil za liusijo zelo ugoden, ker je šele pred kratkim dobila primerno oporišče na Daljnem vzhodu in sjilošen dogovor bi ji prepustil veliko premoč v tem delu sveta. Ta spomenica je bila sestavljena v zunanjem ministrstvu in sicer jo je spisal Bazilij, uradnik v zunanjem ministrstvu, ki so je resnično zavzemal za mir in za omejitev oboroževanja. Car jo jo najbrž odobril in ukazal, da naj se po njej izdela diplomatska rioia, ki bo poslana vsem evropskim velesilam. Toda iz neznanih razlogov se je sestava note zelo zavlekla. Sele v juliju je car pred- ložil Kuropatkinu načrt za noto, ki jo je izdelalo zunanje ministrstvo in ta nota je velesilam predlagala, da naj se skliče mednarodna konferenca. Dozdeva se, da je v zunanjem ministrstvu »samem nota naletela na precej nasprotovanja. Najbrž je Bazilij sam, ki se je pri tem opiral na pomoč lovariša Priklonskega, izsilil ugoden izid. Oba uradnika sta bila leta 1896 med zasedanjem medparla-mentarne zveze v Budimpešti in tedaj je Priklonskij sklenil sestaviti spomenico, ki jo je lota 1898 dokončal ln predložil Lamsdorfu in Muravjemu. V istem času pa je car prebral delo Ivana Bloha o vojni. Knjiga je izšla v šestih delih in jo na carja silno vplivala. Toda \Vilte je vedno trdil, da Blohovo delo ni vplivalo na carjeve sklepe, vsekakor pa je bil ta vpliv le drugotnega pomena. Viri iz ruskega zunanjega ministrstva dokazujejo danes, tla čustva niso igrala velike vloge v vodstvu ruske politiko. Ko proučujemo mirovni manifest z dne 21. avgusta 18P8 (spomenica ruske vlade drugim državam), moramo proučiti mednarodni položaj v tem trenutku. Rusija se je bila ravno zapletla v hud prepir z Anglijo zaradi žclcznic na Kitajskem. Napetost je bila tolikšna, da je angleški veleposlanik v Petiogrndu izjavil zunanjemu ministru Muravjevu, da bodo izbruhnile hude mednarodne težave, če Rusija ne bo popustila. Na Rusijo je odločno stališče angleško vlade vplivalo, bali so se napada nn Daljnem vzhodu, ker b| jim vojna mogla odvzeli razne prednosti in ugodnosti, ki so si jili pravkar pridobili. Muravjev je tedaj predlagal, da naj se sklene sporazum z Anglijo in car jo k lomu predlogu pripisal: »Mir je važnejši od vsega drugega, toda naša čast mora ostali neoniade-ževana.« Da bi razbremenil nevarnost na Daljnem vzhodu, je rar dal dne 21. avgusta 1898 zastopnikom tujih držav v Pclrogradu razdeliti spomenico. Besedilo je bilo sestavljeno v zelo plemenitih be- sedah. Opozarjalo jo na to, kako si vsi ljudje žele miru in kolikšna denarna sredstva so šla za oboroževalne namene Dasi je orožje tako drago, vendar ni moglo izsiliti nobene odločitve: »Na stotine milijonov izdajamo za orožje, ki pa lahko jutri zaradi novih iznajdb že postane zastarano. Nova iznajdba bo zopet požrla nove stotine milijonov... Oboroženi mir, ko se razvija gospodarska kriza zaradi čezmernega oboroževanja, postaja strašno breme, ki ga bodo narodi vedno težje prenašali. Če se bo ta dejanski stan nadaljeval, bi nastal tisti prepad, kateremu se hočemo vsi izogniti in katerega se vsak pameten človek boji,« Car je torej predlagal, da naj se snide mednarodna konferenca, da bi proučevala to težavno vprašanje. Car Nikolaj ni mogel izbrati boljšega sredstva, da bi spravil na noge voditelje mednarodne diplomacije. Francija je bila ruski zaveznik in nanjo je spomenica vplivala kakor strela z jasnega. Ruska vlada jih ni povprašala za mnenje, ker so sklepali, da bo mednarodna konferenca samo potrdila tisto dejansko stanje, ki se je ustvarilo leta 1871 s sklenitvijo frankfurtskega miru med Nemčijo in Francijo. V Franciji je navdušenje za ruskega zaveznika Že prej precej popustilo, sediij pa se je javno mnenje Izredno nezadovoljivo izražalo o ruski spomenici. »Tempa«, ki je bil glasilo zunanjega ministrstva, je tiste dni napisal: »Dokler ne bodo popravljene krivice iz lela 1871, dokler Francija ne bo zadovoljna, pravi nasledniki francoske revolucije ne bodo mogli podpisali Muravjeve spomenice.« I.ist »Autorite« pn je bil še bolj nezadovoljen in je pisal: »Carjeva pobuda prinaša Franciji najžalostnejše posledice. Franciji je bila s tem odvzeta zadnja nada. Ml nismo Sli v Petrograd zato, da M se predali politiki pozabe ali popuščanja Nam ni bilo treba hoditi v lo prestolnico, da bi odložili orožje. Berlin že dolgo časa žali, da bj se z nami pogajal na tem temelju.« (Dalje.) fbhoJ&JM, novica Koledar Petek. 30. oktobra' Alfonz Rodrigez, spoznavalec; Evtropija, mučenica; Klavdij, mučenec; Ze-nohjj, škof in mučenec. Sobota. 31. oktobra; Volbenk, škof; Krištof mučenec; Lurila, devica in mučenica; Antonio. škof; Kvinktin, mučenec. Novi grobovi -.e T V Dobrunjali pri Ljubljani je umrl v sredo, 28. oktobra gospod Mihael Anžič, posestnik, gostilničar in mesar. Pogieb bo v petek, 30. oktobra ob 3 popoldne iz hiše žalosti Hradeckega cesta 66 na pokopališče k Božjemu grobu v Štenanji vasi Naj v miru počiva! Žalujočim hčerkam in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! J',v Kranju je umrla gospa Marija Jczeršek . ebolj. Pokopali jo bodo v petek, 30. oktobra dopoldne na pokopališču v Kranju. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Pozor pred strupenimi gobami! Ljudje, ki so se poprej brigali le za par splošno znanih užitnih gob, hočejo naenkrat poznati vse gobe, oziroma vse nabirajo. Čudež je, da se ni zgodilo že več nesreč. Znani in neznani gobarji obeh spolov ustavljajo ob Večni poti pravega pioznavalca s prošnjo, naj jim pregleda -plen« v posodah. Pri tem je imel neki intelegenten gospod v košari med drugimi gobami tudi najhujšo strupenjačo, strupeni kukniak ali krotnpirjevko (amanita phalloides), ki se dobi v treh barvah: bela (verna), bledorumenkasta (citrina) in bledo zelenkasta (viridis). Ze 6amo en izvod te nevarne strupenjače bi zadostoval za smrt družine. Strupeni kukmak ima v zemlji hruškasio odebeleli koren v hrapavi kožnati lupini. Pri treh mestnih nabiral-kah pa se je dobilo več istotako strupenih u s 1 o-čenk (Entoloina lividum), ki so jih smatrale za cigane ah slanarje. V prvi mladosti je uslo-čenka res nekoliko podobna ciganu, razvita pa ima vedno izrazito upognjen kocen, odtod ime (nemško: Verbogener Rotling). Cigan ali slanar (pholi-la caperala, rezites ca|2erala) je |>o- klobuku belkasto orosen. 1 tki s slano prevlečen in ima vedno na kocenu kožnat obroček (manžeta). Prodajalke na trgu imenujejo to okusno gobo popolnoma napačno »šampinjon«. A B st ♦ ' ~, Po n,n?nom nalivu ponoči — zjutraj lepo. V sredo, 28. t. m. je bilo kaj čudno vreme. Dnevna temperatura se je od prejšnjega dne nekoliko dvignila — na + 16.2" C. Splošno je bilo deloma oblačno, deloma nekoliko sončno. Omenili smo že, da je lani na ta dan padla jutranja temperatura 'pod ničlo za 3 stopinje, dnevni maksimum pa se je nato dvignil nad ničlo na +4.5" C. Na dan 20. oktobra lani je znašal jutranji minimum —1", dnevni maksimum pa -f-S^C. Ta dan jc začelo snežiti in je snežilo med dežjem vse tri dni oktobra. Zadnji dan oktobra je dežomer zaznamoval kar 31.2 mm padavin. Letos 29. oktobra je bil zaznamovan jutranji minimum + 10.5" C. Bilo je zjutraj močno toplo, deloma oblačno. Prav zgodaj so viseli na obzorju še temni, gosti deževni oblaki, a zarja si je počasi utirala pohod skozi nje in dopoldne se je nenadno hitro zjasnilo. Nastal je jesensko prijeten dan. Zelo močan naliv pa se je nad mesto spustil ponoči od 20.30 do 23.30 V dobrih treh urah je padlo nad 10 nun dežja. V času od srede zjutraj do četrtka zjutraj pa je bilo za 13.1 nun dežja. Barometer pa je od srede do četrtka nekoliko padel in dosegel stanje 700.4 mm. Prav zanimiva je krivulja jutranjega • temperaturnega mi-nima od 23. t. m naprej. Takrat je bila v oktobru najnižja jutranja temperatura + 2" C in od tega dne se 6talrto pomika kvišku, tako da je v četrtek dosegla gornje stanje. Leto 1942. bo za najmanj 50% bolj suho kot leto 1941. Lani je bilo do konca junija v 6 mesecih 98 deževnih dni in 814.3 mm dežja. Letos pa zaznamuje vremenska kronika v 9 mesecih in še v oktobru skupaj 111 deževnih dni in 719.2 nun dežja. — Pokrajinska podkovska šola v Ljubljani, Poljanska cesta 69, začne s 1. novembrom t. 1. zopet redno obratovati. Podkovanje konj bo ob delavnikih od 8 do 14. — Dva nepridiprava. Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Ljubljani sta bila obsojena neki Janko in neki Banko, starejša malotetnika, vsak na 10 mesecev strogega za- zloCi"a ponarejanja podpisa in prestopka prevare. Poslala sta k 65 letni zasebnici H Gregorinovemu »Očenašu« likoWlltd0LgV? nJsc.m ®e' gledal. Ne vem, ko-1 kokiat sta ga bil. ze igrali. Nazadnje sem s re- S^h- ff'* ti t0 P? moram ^ndar videti! Spodobi sel In šel sem m bil _ presenečen. Kaj takega nisem pričakoval! Nisem sicer strokovnjak v umetnostni oceni, a menda mi bo vsak kdor je x,0cenas< videl, pritrdil, če rečem- To 'je res umetnost! To je mojstrovina! Te zamisli, pa ta kompliciranost, mnogoličnost prizorov! In ta rea-lističnost! To življenje!... Sicer bi si — kot nestrokovnjak — želel nekatere reči malo drugače Na primer: Ali bi ne bilo lepše in primernejše, ko bi Kristus nastopal vedno v beli halji, kakor nastopi v zadnji »prošnji«, a ne v »civilu«? Seveda bi se v drugi »prošnji« za gostilniško mizo ta častita halja ne podala. Gostilniški »milje« je tu sijajno prikazan. Da, tako je gostilniško življenje! Dalje: Ali četrta »prošnja« »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« ni kar pregrozna? Taka sveta noč! Juj!... Kako smo napelo gledali! Umetnik je zagrabil v globčino tragike življenja. Tragika ljudi, ki ne poslušajo božje besede, ki nimajo Boga za očeta. Povem, da sem ves čas jokal. Robec mi je bil čisto moker. Bože mili, koliko bede, koliko tudi trdosrčnosti, ker ljudje ne poslušajo evangelija! S tem pa umetnik molče prikaže kontrast in pokaže logične posledice: kako bi bilo vse drugače, ko bi ljudje poslušali Kristusa in izvrševali njegovo glavno zapoved: Ljubite se! Tiha pridiga — a prav nič vsiljiva. Niti najmanjše tendence ne opaziš. Vse je čisla poezija. Samo razumeti jo je treba! Dražestna je šesta prošnja »Ne vpelji nas v skušnjavo«. Ga že ima! smo rekli in se morali nasmehniti. A samo pogled Kristusov je vse niti pretrgal. Gregorin je zelo dober igralec. A tudi njegovi sodelavci so res živa bilja, vzeta prav iz življenja, kakor jih vidimo vsak dan. Vse tako naravno, neprisiljeno. Vsa čast! Občudovali smo tudi otroke, kako so naravno igrali, kakor da so na odru rojeni. Gospoda Gregorina pa prosimo, naj dela v tem pravcu naprej, naj nam ustvari še več podobnega in dokaže, da se tudi religiozna ideja na giedališkem odru da izvrstno prikazati in z največjim užitkom gledati. Gledalec. lončki pismo, ki naj bi ga bil pisal njen. v zaporih se nahajajoči mož, proseč jo, na mu po teh mladeničih pošlje |>erilo, obleko, nekaj jedil in denarja. Nepridipravu sta od lahkoverne zenice izvabila vse v vrednosti do 1500 lir. Njuna sleparija pa je prišla na dan in sta bila razkrinkana Perilo in obleko sta prodala, jedila sta sama porabila in sdaljšana. Zato prizadetim ni treba vlagali pri oddelku finančne kontrole prijavo za odmero točilne takse za taksno periodo 1943-1945. 1 II. dekliška (licejska) ljudska šola ima začetno službo božjo v soboto, dne 31. oktobra 1942 ob 9 v Vajenskem domu, Kersnikova ulica 3 (nasproti Slamiča). Tam bodo učenke zvedele, kje in kdaj se bo začel pouk. 1 Na vernih duš dan, v ponedeljek, 2. novembra, bodo uprizorili v Dr ami »Oče naš...« za red A. To novo slovensko delo, ki ga je spisal član Drame Edvard Gregorin, prikazuje 7 pretresljivih zgodb iz življenja, ki zgrabijo vsakogar in doživljajo vse-spiošno priznanje. Začetek predstave bo ob lb in konec ob 18.45. > ruitev podmornice »Baruarigo« po vojnem križarjenju. Poveljnik opirališča za podmornice pozdravlja poveljnika in posadko podmornice. 1 Trg v znamenju krirantem. Zadnje dneve je Živilski trg spremenjen tako rekoč v vrt ali veliko razstavo samih krizantem. Vrtnarji, ki imajo svoj določen prostor ob Vodnikovem (spomeniku, prodajajo raz.ne vrste umetno vzgojenih krizantem v lončkih, ki so po 10 lir naprej. Na zelenjadnem otoku pa "sedaj zavzemajo nad polovico tega prostora same krizanteme v raznih barvah. Dalije, ki so k sreči Še v bujnem cvetu, so na trgu redke. Kakor kažejo vremenske prilike, ne bo pred praznikom slane in tako bodo ljudje imeli dovolj rož na izbiro, da okrase na praznik grobove svojcev. 1 Mrtev promelni prostor pred »Slavijo«. Pred tremi leti se je dvignila palača zavarovalne banke »Slavije« na prostoru, kjer je bila v preteklem stoletju garnizijska bolnišnica. Pred palačo ob sedanji Bleivvoisovi cesti jo |>recej obsežen prostor, ki je. v prometnem pogledu docela mrtev in nikomur ne koristi. Pasantje, ki so prihajali mimo, so najraje hodili j>o asfaltnem, ob palači in sosedni Piskarjevi hiši |x>ložencin hodniku, le nekateri so si krajšali pot čez la prostor. Svoj čas je tam postavil svoj dežnik in |>ručico čistilec čevljev, u je posel kmalu opustil, ker jc imel tam maloštevilne odjemalce. Tu in tam je v sezoni postavil barako kak kostanjar. Sedaj so začeli ta prostor znova preurejali, tako da ga bodo uredili za vozovni promet, kjer se bodo lahko umikali vozovi in avtomobili pred tramvajem, 1 Razprava o ukradenih zalogah usnja. Letos v marcu je bilo vlomljeno v skladišče tovarne »Indus.; vlomilci so odnesli precej usnja. Pozneje sta bila glavna vlomilca prijeta. Pred malim kazenskim senatom pa je bila včeraj pisana družba, ki je bila v to vlomilsko zadevo zapletena v toliko, j da so nekateri obtoženci lo ukradeno usnje skrivali in ga naprej prodajali, drugi pa, da so usnje kupovali, jasno, da po zelo nizki ceni. V dvorani št. 79 se je zbralo do 15 obtožencev, med njimi mnogo ljubljanskih čevljarjev. Glavni trije obtoženci, ki doslej še niso imeli opravka s kazenskimi paragrafi, so bili Lojze S., Janez B. in Stanko B., ki so bili obtoženi, da so dajali tatovom potuho in da so kar obrtoma razpečevali nakradeno usnje raznim čevljarjem. Tako je n. pr. Ix>,jze S. marca prevzel od nekega »Toneta« kar 70 kg kruponov v vrednosti 10.000 lir. Ta družba je imela do 18.000 lir nakradenega usnja iti več pomagačev, kakor tudi mnogo interesentov, ki so radi kupovali ceneno usnje. Pred senatom so bili, ko so dejanje v bistvu priznali, obsojeni zaradi omenjenega zločina, in sicer Lojze S. na 8 mesecev strogega zapora in 150 lir denarne kazni, .lanez B. na 3200 lir denarne kazni, Stanko B. na 7 mesecev in 100 lir denarne kazni ter jiomagač Avgust T. na 6 mesecev strogega zapora. Državni tožilec je z ozirom na amnestijski dekret od 15. t. m. umaknil obtožbo proti ostalim obtožencem, ki so od prvih kupovali usnje. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. 1'ctck, 30. oktobra "h 16: »Hamlet . Prvič v sezoni. Red Premierski, — Sobota, 31. oktobru ob 16.30: »Deseti brati. Izven. — Nedelja, 1. novembra ob IS: »Hamlet«. Izven. — Ponedeljek, 2. novembra ob 16: »Očo naš . . .« Red A. Opera. Petek. M oktobra ob 16: »Traviata«. Izven. Znižane cene od IS lir navzdol. — Sobota. .11. oktobra ob lil: »Don Pasquule«. Prvič v sezoni. Red Premierski. — Nedelja, 1. novembra ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. RADIO. Petek. 3». oktobra: 7.3(1 Pesmi In napevl. — 8 Napoved čnsa, poročilu v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.4.1 Lahka glasba. — 13 Napoved časa. poročila v Italijanščini. — 13.10 Pet minut irospoda X. — 13.15 Poročilo Vrhovnem Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Radijske pesmi vodi dirigent Angelini. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.1") Koncert radijskega orkestro. vodi dirigent D. M Šijanec: Pisana glasba. — 14.45 Poročilu v slovenščini — 17.15 Kmečki Irio. — 17.35 četrt ure za tvrdko Nizzardo. — 17.50 Pisana glasba. — 10 »Govorimo italijansko', prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Komorna glasbn. — 20 Napoved čnsa, porodila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnib dogodkov v slovenščini. — 20.30 Vojaške pesmi. — 20.45 Znani duell. — 21.15 A. Nieo-lera: Pofovor s Slovenci — 21.30 Violinski koncert Alberta Dermel ia nr' kleviriu M. Lipovšek. — 22.10 Koncert ninnistke Marceile Barzetti. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resl.ievn c. 1, mr. Bahovec. Kongresni trg ■št. 12 in mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta 48. POIZVEDOVANJE. Izgubila sem črno, rabljeno, denarnico s 1090 lirami Pošten najditelj naj prinese v upravo »Slovenca«, kjer dnhl lepo nagrado. Iz Hrvaške Za zboljšanje prometa na zagrebški postaji so bile izdane sodobne odredbe. Ker je sredi oktobra bilo na zagrebški postaji nad 5C0 neiztovorje-nih vagonov, se je železniška uprava odločila, da bo začela le vagone razlovarjati na kar najbolj sodoben način. Železniška uprava je dala v promet j 20 tovornih avtomobilov in 2 traktorja z 10 pri- j kolicami. S temi je začela razlovarjati vagone in razvažati pripeljano blago v mesto. Povprečno po 50 vagonov je bilo tako iztovorjenih vsak dan, storjena pa je bila 6 tem še jx>sebna usluga Zagrebčanom, zboljšala 6e je namreč dobava življenjskih potrebščin, hkrati pa je železniška dostava |jo mestu tudi ugodno vplivala na cene za lovorni prevoz jpo mestu. Vrnitev Nemcev iz tuzlanskega okraja v domovino. Nemška narodna skupina v Tuzli je sredi oktobra objavila velike proglase o sporazumu med NDH in nemško državo o preseljevanju domačih Nemcev v rajh. Izselili se bodo skoraj vsi Nemci j iz okraja Tuzle, ostali bodo največ le starčki. ' Vsega skupaj bo odšlo 170 družin z okrog 600 člani. Večina pripadnikov nemške države je hiia doslej v državni uradniški službi, nekaj jih je bilo obrtnikov in strokovnih delavcev. Težakov meJ njimi ni. Proslava princa Evgena v Zemunu. IS. okt. je organizirala zemuiisku nemška narodna skupina proslavo princa Evgena, nekdanjega branilca mesta Belgrada pred Turki. Na slovesnosti je bilo več govorov. Slavnostni govor je imel vodja nemške narodne skupine v NDH. Delavske kuhinje odprte v Gružu in Lapadu. Podružnica hrvatskega Radiše je po dolgotrajnih pripravah odprla delavske kuhinje v Gružu in Lapadu. Kuhinje bodo jiosebno dobrodošle industrijskemu delavstvu, ki je to socialno ustanovo pozdravilo z navdušenjem. Dan hrvatske knjige v Karlovcu. 24., 25. in 26. oktobra je bil prirejen v Karlovcu dan hrva-ke knjige. Razstavo knjig je priredil državni poročevalski urad v zvezi z mestno občino in organizacijo ustaške mladine. Sarajevo se pripravlja na zimo. Na zadnji seji občinskega sveta v Sarajevu je bilo sklenjeno, da obn'ina najame posojilo 15 milijonov kun za nabavo življenjskih potrebščin. Za čiščenje mestnih ulic ie bilo dovoljeno 400 000 kun. Ustanovljena je bila tudi mestna veterinarska zaloga zdravil, s pomočjo katere nameravajo pobijati bolezni med živino. Sneg po bosanskih planinah. Deževje v drugi polovici oktobra združeno z mrzlimi vetrovi Je povzročilo, da je planine v Bosni |x>be!il sneg. Pod snegom so vrhovi Trebevič in Ivanplanina, kakor tudi drugi nižji grebeni. urnKrnc 40. KO STA ŠKRJANEC IN PRINCESA PRISPELA V KRALJEVI GRAD, SO SE JU VSI ZELO RAZVESELILI. KRALJ JE ZE 01) DALEČ SPOZNAL SVOJO HČER IN JI POHITEL NASPROTI. 47. UKAZAL JE PRIREDITI SLAVNOSTNO VEČERJO NA ČAST HČERKI IN REŠITELJU. A. Fogazzaro: 24 Palača ob jezeru »Kdo vraga vam jo ukazal, rla morajo biti okna tako zaprta?« je nevoljno vzkliknil grof. »Nisem jih zaprl jaz. Brez dvoma jo to storila gospa Fani.« Grof je udaril s pestjo |k> mizi. >K.jo je gospa Fani»« »Mislim, da je spodaj na dvorišču. »Kaj neki dela na dvorišču?« Služabnik je nekoliko okleval. »Ne vem,« je dejal Grof se je dvignil, šel naglo odpret okno. pogledal ven, nekaj zagodrnjal in rekel služabniku: »Naj prideta oba gor.« Sluga se je priklonil. >Niste vedeli tega! — je vzkliknil grof. Sluga ie tiho odšel »Neverjetno!« je vzkliknil grof. »Tisti osel od zdravnika dvori sobarici moje nečakinje. Na vrtu sta kol dva golobčkal« Minuto pozneje je vstopil zdravnik ves rdeč in • ' liknil: »Kako naključje! Kako naključje!« Dejal je, da je prišel prav namenoma, da bi naredil par-lijo... »S Fani,« ga je prekinil grof. Zdravnik se je začel na ves glas smojali in dejal, da se grof hoče šaliti. Temu pa ni l ilo videti, da bi zorno gledala figure. Prišla je neopazno kakor vila ali pa je Silla bil Iako zatopljen v svoje misli, da je ni slišal. Silla se ni ganil. Bologna 4 2 1 1 7 2 5 Genova 4 2 l 1 12 5 5 Fiorentina 4 2 1 1 9 6 5 Lazio 4 2 1 1 6 4 5 Ambrosiana 4 2 1 1 4 4 5 Torino 4 2 0 2 9 6 4 Bari 4 2 0 2 4 7 4 Trieslina 4 6 3 1 3 4 3 Milano 4 0 3 1 3 5 3 Liguria 4 1 1 2 3 6 3 .luventus 4 0 2 2 4 8 2 Vicenza 4 1 0 3 6 13 o Atalanla 4 1 0 3 2 5 2 Venezia 4 0 2 2 3 8 2 Obisk na igriščih je bil ludi preteklo liedelio prav dober in je več tekem gledaia več ko '20.000 glava množica. Delavniki: 15-30. 17-30, Sloga od 14 dalje, nelelie in nraznile 10 13-30. 15-30. 17-30 Zelo napeta ilrama skrnlneirn severa vvelefdmu Baslard 1'ilm odlikovan na meilnnrodni rn/.slnvl v Vene7.il Odlični un etniki lla'>rlel Alio II b'n IPirirstroem. (ii-oii? Lockkberic. Signe Hhsso Vsak .lan predst-ive On 11. lf,'JO in 17 40 Konec predstav oh I1T15 » Sl.OtU TKI,. 27-30 Drama sodobne socialne vsebine Da, milosiljiva .. . KM M A liKAMATICA Maria Denis — Leoiu.rdu toriese VIA tiCA - IFL. S j Jna konienor. Skušala sem s pomočio M.mike zaobrniti raz govor na svetovne dogodke na opere, na novice Takoj je pogovor zastal. Knjižica Tomaža Kenipča- Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž na je bila odprla na strani >. naslovom: >Moja milost je tako velika in dragocena, da ne more imeti nič skupnega s posvetni nu rečmi.« Lenor se je zdela utrujena Ob slovi su je rekla: »Danes ni prišel mojster Valente. Pridite spel čez nekaj dni. Mojster Valente igra klavir, kakor ga more igrati samo slepec v Assisiju. Pridite gotovo!« * Večkrat sva šli k Lenori. Spoznala sem mojstra Ignacija Valente. Spremljal ua je reven deček, v sivi obleki, ki se je plašno tiščal v kolu. dokler mu m bilo treba peljali moistra domov Molče je grizel čokolado in kruh. ki mu ga je dajala Lenor. Včasih sem ga poboža a Spominjal me je na Ci-rincina: enake plave oči. uprle v nebo in ista barva obleke. Ignacij Valente je bil še zelo mlad in je iinel voščen, začuden obraz Dotikal se je tipk s tistim nematerialnim dolikom slepih pianistov, ki jim je duša takoj v zvezi z onostranosljo Odkril mi je Beethovna, ki ga do tedaj še nisem poznala m ču tila sem. kakšna tolažba je Beethoven za Lenorino bolečino. Milo mi je bilo. ko sem opazila Lenor kako se je prebujala kakor iz zamaknjenosti med eno in drugo sonato Prislonila je k ustnam mladeniča skodelico čaja mu dala v roke pecivo, potem po mu položila med ustne prižgano cigareto Ko je odhajal mu je spustila v žep denar s prikrito rahločutnostjo: mojster je bil namreč reven Tudi druge resnične ubožce, reveže brez. umetnosti in brez talentov, prave božje sirote sem videla vstopati A najbolj uboga jo bila ona, uboga v zapuščenosti svojega srca. s to strašno pošastjo v mesu. Toda nikdar ni tož.la. — V senci na po- lici sem opazila sliko moža z bledim, dolgim in ozkim obrazom »Bil je moj zaročenec,« je zamrmrala, a čulila sem, da bi rajši ne govorila o tem. »Danski slikar Srečala sem ga na Capriju. ko sem bila še živa. pred venovi Neumnosti! Zdaj se zanje pokorim Pa on? Ne vem več. ne vem Ne smem več vedeti.< Spet sem zaslišala tisti rezek smeh, da me je zabolelo srce. Slika je padla Lenor jo je bila vrgla Vendar ji je bilo takoj žal: pobrala io je in jo po stavila, na prejšnie meslo. »Vidite, in potem imam še pogum trditi, da sem mrtva Oprostite, prosim! Težko |e pač sprejeti življenje kol kazen in kot očiščevanje In sprejeti ga naravnost, kakor smrt. Včasih ie človek slab in strahopeten Oprostite, prosim!« Iz hiše ie šla samo takrat, kadar je šla v baziliko k maši. ali v cerkev sv Klare in teda.i, ko |t! obiskovala ubožce, Sredi avgusta pa. preden sem odpotovala, je šla z menoj in z Moniko na pokopališče: neke sobote.'na vigiliio Vnebovzetja Aai-ško ljudstvo slavi namreč po tradiciji na praznik Vnebovzetja svoje rajne. In ni ga ki bi ne nesel na grobove rajnih šopkov tož in vencev, pa velikih in malih slik umrlih Cesla. ki je vodila na pokopališče, je bila polna mož, žena in otrok Šli sipo 7. njimi. Bile smo tri uboge ženske enakim Čustvom ljubezni. Fni so liho peli molitvene pesmi"e. drugi so iim odgovarjali. Na -pokopališču in okrog cerkve so bile pristrižene ciprese: na eir strani se dolina pogreza z vijugasto, v ozadju usahlo reko, na drug-strani pa žarita v večer Velika in Mala trdnjava kakor duša v molitvi. Živi so se pogovarjali z mrtvimi in mrtvi 7. ž'vimi in nisi vedel, kateri od njih so živi in kater so mrtvi. Nikdar ne bom pozabila te ure Zakaj nisem ostala v Assisiju z Moniko in Lenor! Saj sem vendar prišla iskat miru In kje bi mogla najti popolnejši mir in večjo odpo-.ed? Nekaj me je spominjalo na moj domači kraj. Morda samo trhline, ki so se svetlikale v vodi Ali pa trate, ki jih jesenska megla ovija v mehko bonlbaževiuo. Bog je povsod, če ga naše srce kliče. Toda Lenort Lenor je prestopila mejo. preko katere človek ne išče več svoje domovine na zemlji Zaobljubi jeni plamenčki, ed^n na križu, drugi na U a meniti plošči! V ozračju ki je bilo še .svetlo od sončnega zahoda, so fzgubljali svojo svetlobo. Monika se je oddaljila za neka) korakov od nas, da je prižgala lučko m položila šopek rož na grob svojega očeta in zgodaj umr eta sina Zdelo se mi |e. da bi morala ostal, pri tem čistem m pobožnem opravilu vedno tam: kakoi kip. Taka mi bo ostala v spominu Zdaj je Lenor tiho rekla: »Ali gresta z menoj pogledat moie bivališče? Za telo. seveda Ko se hasle vrnili v Assisi, me boste našli tu notri. Toda vi niste ena izmed tistih, k' se vračajo.« Potem me je skoiaj vesela peljala. Ona in njena bolečina sta me vabili, naj vstopim v njih lepi vrt. Videla sem kamnito ploščo: bela je in prazna, vzidana v pokopališko obzidie Spredaj je kratek pravokoten prostor, zaprt z ograjo Imena ni bilo. ^amo nekaj časa še in ime te žene bo vklesano v ploščo. Lučka ni gorela, ko bo vklesano ime. jo bodo prižgali. Ob bratski svetlobi lučic. ki so brlele okrog, sem prebrala na notranjem robu plošče: V Tvoje roke, Gospod! (Konec.) Urednik: Viktor Cenuiu izdajatelj: inž. Jože Sodja