!..«*> llh* siev. 78. V Celjit. čefrieK a&s.& 7> itt2f ja l^2L. Posisißß ßlatsna v gotctfni. Mi^^HY AM^^^mi^^^A Hu MSB IBB« fiHBf BbhBT gH J^^^«lv ^ ¦ ¦¦- aiou«-.^ i_j Lj t> j j a J73 ^^B^^K i^^^^^^^^^QSh' I^^^^H^S^^^ ^bbbbbb^ fll^BBflHEM^ ÄH^^^^ ^ Stßne cetolptno 120 K, incscCno 10 K. — Oglasi za vsak mm viSine stoJpca 1 K 20 v, Rcklama med tekstom, osmrtnicc in salivate K 1 50 — Posaifctesraa šfevllKa sfane K 1*20 Izttaja vsaK losreH, čelrtek in soboto. UrednSštVO Strossniajerjeva ul. St. 1, J. nadstr. Telefon st, 53. UpravnfištTO Sirossmajcricva ul. St. 1. pritličje. Telefon št. 65 Račun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. Našft politika. v bližnji prihodnosti. Lcljo, due '>. juli.ia. Minister d»1. Kukovec je chines po- vdtloifi svojega kratkega bivania v Uelju sprujel našcga urednik;i in mil i)ucl<".l sic- deče izjavc: Vrednost sprejoija ustave v skupšč:- "' jc vclikii. Tttdi ee bi dc> tega uspoba ne bill prišli, obstajal bi naš na-rod uaprcj, in kar je ustvnrjeno z njeKovrr völjo, ostato bi bilo dal.ie, torn lažj-j. ker imamo mocno in dobro disdpliiilrauo vojsko. VcncJar }c velikcga pomemi, da so f-ineljni zakoni ž-e tu, kcr gre ntijhii rozvoj zdaj niirncjše svojo pot naprej. Vlada bode imcla pri- hndnjc nicscce polne roke cleh, kajti u- stnva jc okvir, na teh tcmeljih treba.zdaj izdckiti ])-:)-drobnn-s(i. Zato ta vlada cia ne bodo odstopila, ampnk stojl baš zdaj zclo trdno" Severn, posameznc osebe odstopajo in s,1 zamenjajo. V nsta- lem je prva naloga radikalcev, dcmokra- iov, miisümanov in samo-stojnih knictov, sporaziimeti .se za skupen program, po kaitcrcm sc mijni daljnji posii izvrše. Vsaj ra-dikalči in demoknii morain misliti na skupno O.c.lo. D'! bi ;:c (U»lo brcz cno iz- mcd ieh u\ c!i strai'.k dcinti. jc prazno. Spreniemba pokrajSnskili vlad k iliij- »a in se bo-de te dni izvršiki. Mesto bana >n prcdsednikov pridcio nainestniki. se- veda oscbc, k.i bodo program vladne vc- cme izvaiale. Razdeliiov pokmjin v obla- sti sc mora pripraviti. (llede Slovenije smo vezani le na najvišjc Slcvilo 800.000 ;luš, katero more obsefjati oblasti.' Kcr nas je Slovcnccv več ncffo tolikn, sevc- c!a >ic more nstati vso. ka-kor k dnnfl». Popolnnina sivar sporazuma nicci nami medscbojno in s sknpščino in vlado jc pa daljn.ic postapanje. Ako bodo sicvonskc strankc pametn^, dosoilc bodo, kar na» rodu in iijini najbol] odK-ovarja. Ni izkl.iii- čcna cnota 7, 800,onf». Ker pa y.\ drufff? ¦potem ni — ljiuli, labko iačmi;;no s k-m. da sc en dc! združi s lirvaškim! oblastnii, in i?io živeli. Dcm^nse, ki so se le zdaj začeli brez predizobrazbe (politične) nasilno in hrnpiio politizirati, treba <3nti in oceniti. ravnati pa po stvar- nem poiožajd. To bode sknpščina in vla- da—• storila. Narod bode pa livaležen. če Drek'o vsega tcga pride km a hi k dru^Jm nnlo.sfam. V naših velikih občinah ne moremo pustiti, kar sluca.j nanese. Svobodi ne sme biti trma in objestiiosi. Najvišja \z~ vrševalna oblast naroda, to je namreC vsakoeasna vlada, je narodu tudi tu nai- bolj (xlgovorna in se mora te odjiwor- nosti zavedati. Nc more se dati n. pr. Ljubljana v roke ljudem, ki bi nekega djic sklenili rczolucijo za revizijo ustave. To je jasno kot beli dan, šc jasnejc neffo komj>romis k. Peska s komunisti. To tu- di ni prikrajScvanje slobodc ne.^o oclklo- nitev nedopustnosti. 1 / J A V 0 : Naša političua osainosvojitev hi uk- diiilenie s Hrvaii in Srbi v Kraljcvstvu Si-bov, Hrvatov ii» Slovencev zahleva, da se tudi kuitumo osarnosvojimo in uje- dininio. Versko vprašanje, posebno vpraša- lije obrednega jeziku, smalramo za ^elo važno kiilturno vprašanje. Nisnio za presiop v pravoslavjie. Mo- ceino pa, da se vrše vsi. verski ubrudi v slovciiskem .feziku, kakor sta j>" izvrše- viila sloviiiiska jjpostola sv. Cirii in Me- tod in kakor jih izvršojejo /e dandaues rhüskokatoüski llrvatjc Rlagoljasi. S teni 'Sc osauiosvojijuo od vpliva italijanskih kardinalov, ki so /.e od pain« tiveka tako kruto prcganiali vse, kar .ie slovanskega, se približanio hrvatskim giagoljašem in pravoslavium -Srbom, po- globinto svöje vcrsko čMSivovanic in ga spravimo v '-Mlvä $ kvovü? /iriroilnlin ču- stvcvanicni. Zato ziiüicvüHto p(iLit^Miii:i ui.iaki cellske iHjalue K?nina//ije, da se od sedaj nadaiic vrše vsc vorske vale, nameitjene di.?aštv«, izključiio v slovenskoiii obied- neni jjcziku. V Cel.iu, ein-: ^S. jniHja 1921. Želeti ie, da naša mladhia zanesc to gibatijc, ki ga ie pričela rned scboj, v ši- roke sloje naroda. Prcdvsem pa je po- trebno, da objame pokrcl vso omladino naše države, kjcr v izjavi konkretizirane zahteve pridejo v poslcv, kr da r,o osla- ne sanio pri izjavi celjskih ginrnazijecv. Orozcnj o ncdopiistnosti takega gibanfa nied dijaštvom ; sirani faiiaticnih lah'n- ccv ne tfre resno jemati v posts v- Mladi- na jc bila in bodi tudi v boddče predbo- ievnik za narodne ideale! Z^ slov^nHkobogoslužje. Ogromiia vcčma dijaštva na kr. cIt- žavrn gimnaziji v Celjn je podpisaJa in iz- ročila na 'Prisioiitcfn incstu sledeeo Nasa vlada za mednarodiia akeüo proti lioiiiüiiisiom. i/Cos-rajski listi poro- cajo, da bo naža vlada prcdložiJa načrt za skuipno akeijo vsch držav proti komu- nistom, proti katenm bi se naj postopalo cnako kakor proti anarhistom. Ministrski svet je odklonil dcmisije lK)slancev Triikoviui. dr. Spaha in Kara-- niehmedoviča, yprejel pa je dcinisijo mi- nistra saobračaja .lankoviea. Zaeasno vodstvo tega ministrstva je prevzel mi- nister za gradjevine (javna dela) loco ..fovanovie. O spreiiiotifhah v pokrajiuskih vla- dah poročajo be-ograjski in drugi listi. — Qovori se, da bi imel priti kot kraljev na- mustnjk v Ljubl.iana naš poslanik v Pra- gi Iva>n Hribar. Zdi sc, da so zaenkrat vse to 1c kombinaeije. Sodba italijanskih Hstov o naših po- slancih v rimskem parlamentu jc soglas- na v tem, da si jc na5 narod v Primorju za zastopnikc izbral sija.ine govomikc, c!a ni mogel boljSih. V komunisfjčMCin klubii jc prišlo do razkola, ker so mnogi poslanci, ki niso vedeli, da je vodstv-o kluba v zvezi z za- rotn-o akeijo, klubu obrniii lirbet. Zakonodauii odsek narodne skupšči- iie bo imel prvo sejo 1. avg. Takrat sc izvrši valitev novega predsednika. Novi koroSki deželni zbor je imel 5. julija prvo sejo. Slovcnska poslanca sta prišla v zbornico z rdcčimi klinčjti v gumbnicah kakor soeijalisti. V nstavnl odsek je bil izvoljen tudi en Slovcncc. Litko BaroS so zasedli laSki arditi (d' Aiinunzijcvci) in je ne zapnste vkljub pozivom treznih italijanskih poslancev. Nova Jtaiijanska vlada. Reformni so- cijalist Bonomi jc sestavi! novo vlado Iz 3 klcrikalcev", 3 refonnnili soeijalistov, 2 liberalnih demokratov. Socijalisti so ob- ljubili Bonomijevi vladi podporo. Albanska vlada v Tirani je I. tm. po- dala ostavko. Iz Gornje Öie/ije. Ko so franeoske in angloSke čete za*cd!o mesit) Bytom, je nemško prebivalstvo priredilo demon- straeije. Francoski poveljnik je bi! odza- daj ustreljeii v v.lavn. Bil jc taikoj nirtoy. Grsko-iurška vo/ua. J)ne 3. tm. se jc pričela nova grška ofenziva. "J'urki so spiistili v zrak veliko grških skladi.se za liiunieijo. Qrki on obslrjljujejo in požiga- io turška mesta. Amerika, Neiiičija in Avstrija. Prt-il- s-ednik Zedinleviili držav Harding je pod- pisal sklep übeli zbornic ameriskega kon- kresa (parlanient.-O, s katerim se progla- Ša vojno stnnjc n>.ti] Ameriko in Nemči- jo tcr Avstrijo za končano. lz Korotana. Nemško-kofoška ju-stlca. j>S1ov. Na- rod« poroea par znacilnih slneajev nem- ško-koroške justice. N pr.: Delavec .lust in Pobehan se v gosrilni sporečeta in pr:d hišo okhifotata. Pri sodni razpravi izjavi Just, da je »socijalist*, Pobelian pa, .da je «Orossdeutscher«. Sodnik raz- sodi: Just plaea 3001 K, ^Pobehan jc prost.__Ncko Slovcnko iz Šmarjctc so ncmCurji psovali z »jugoslovcnsko vla- cugo«. Ona jim očifa krajo drv, ker ima price. Sodnik ncinškiitarje oprosti. Slo- venko pn obsodi na 15000 K. Manoorske novice., Družba »IiUroxid« za gradnjo sta- novanjS'kih liiš se je usianovila v Mari- born in prične Zc l;\ (eilcu z gradnjo bis po aincriskem v;:orcu iz betonn podobne mase. Take hiše se izgctovijo v 14 dneh in stane ena 80-iOO.COO kron. Novo trgovuio s špeccrijo in dczcl- ninii pridelki otvori licfrproti kolodvoru g. Miloš Oset. ki se je preselil seinkaj iz Mute. Brv čez Dravo (nied Slrino ulico in KTJževim dvoroin) jc v soboto popoJdn-e iz ncznancga vzroka pričcla .ccoreti. Zgo- dila bi se bila lahko velika nesreca, kcr sta žagavica in lcsoni oklep, ki o-bdaja prmovc cevi, že pričela sorcti in bi bila lahko nastala strašna eksplozija. Gostil- ničar Prochaska je ogenj pravocasno o- pazil ter obve^ti! policijo in pozarno brambo, ki ste ogenj udus-ili. Obsojeni morilec. Porocali sino lani oktobra, da \z v uoči 16. oktobrn ncm- S'kiitarski fin. rcspicijent Peter Dokl v Sodišnici ob Muri v prcpiru ustrelil fin. sfražnika Mardiua. Slcdnji je namree strogo pazil na tihotapce. Dokl pa jih ie na skrivaj podpiral. Nardin, usticljen v trebuh, jc bil na niestu mrtcv. Maribor- ska porota je Do-kin obsodila na 7 let težke jcoe. Z večjo odlcčnostja je prieela posio- vati mariborska stanovanjska komlsHa in je zasegla dele pr-cvelikih stanovanj pri Ncmcih Scherbaum, dr. Kraus, Wit- laczil, dr. Albingev, Tschcbuli itd, od katerih zadnji so inozenici ozlroma lma- jo v okolici poscstva. Narodno godbo je nstanovil kapelnlk Vanouš v Marjboru. Sodc'uielo saino d-o- mači naroidni godbenikL Pri.^eteii klerikaliri gcrcnt jc bii vce- kakor Kebeinik v Zrkovcih pri Maribo- ru, ki je bil zaradi volilnih slcparij žc ob- s-ojen na izgubo aktivne i» pasivnc vo- lilnc pravice. Scdaj jc bil zopct obsojen na 3 dni zapora. kcr jc kot enrenf- v nhč. uradn okjufotal neko zcnsl. Minister dr. Kukovec, ki sc je tine 5. tm. udeležil važne scie načelstva De- mokratske stranke v Ljubljani, se jc mii- dil včcraj 6. tm. dopoldau v Cclju. S po- poldans-kim ČeškoslovaSkim brznvlakom je o-dpotovaljiazaj v Beograd, kjer bodo 1c dni storjejii važni skkpi vladc glede kraljicvik narncstnikov. Koncern julija pride za delj ^asa v domovino in prircdi takrat vee poiitičnih shodov. Zahvalna inaša. l^ovodom sreene re- šitvc Njegovega kraljevskega Visočan- stva prestolo'naslednika Aleksamira se vrši danes, v četrtck, dnc 7. tm. ob S. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo v tukajšnjii župui cerkvi Sv. Daniicla. Pvc- bivalstv'o sc vabi k udJežbi. Pevska vaja za zünizciii moški zbor danes. v srerlo, ob ?0. uri v Narodncnt domu. Stanovan.Jskii kriza v Celju se dan na dam težjc ulx:uti- Vsi apeli za stavbe v Celju so nrezii.spcsMi. Nasprotno z zvi- jnčami raznih špekulantov se izgubljajo celo (ibstojeca sianovanja. Zuajdejo sc industrijske drnžbc, k\ sc hočejo naseliti s tovarnami, nc mislijo pa na novc zgrad- be. anri'ak -poskusajo adaptirati v to svr- ho obstoječa stanovanjska i>oslopja in vrct-i stranke' na ccsto. Ka'kor pozdrav- Ijamo ra/voj iudasfrije. tako odločno mo- ramo obsodiri taksne praktikc. Industrij- ske druzbe i;i privatni indiis-trijci moraio zidati! Da je za stannvanjsko komisijo v tafcšnih razmcrah položaj neznosen, je raziimliivo. Poles tega pa ima 5e skoro vse celjske odvetnike proti scbi, ki s sy-o- iimi po večini stvar no ncutcmeljenimi prizivi rešitcv stanovanjske kriz? sanio otežujejo in zavlačiijeio. Žalostno pa jo, da se poverjeuistv") za socijaluo skrb- stvo pusfci zapeiiavati po raznih osebnih iiiicrvencijah, .iemlje s svojimi ukrepi iifflcd tukajšnji stanovanjski• komisiji tcr z zavJačevanjcm prizivov lc šc povecuje. namesto da bi pomagalo manjšafi sla- novanj-sko mizerijo. Cele mesecc leže akti v Liubljat'.i, stanovanja stoje prazna, stranke, ki Cakajo nania, pa na cesti. Pri- šlo bo do tega, da se bo tudi scdajna sta- no-vaiijska komisija zahvalila za nehva- Icžni poscl. Dvonjimo, da bo poverjeni- Stvo 5e dobilo koffa, Ui bi v teli razmcrah njene posJe prcvz^l. Ženska podružjiica CMD. v Cclju priredi v soboto 9. julija 1921 ob 20 (8.) uri zvecer v veliki dvorani Nar. doma »Ciril-Metodovo slavnost« s slcdcflm vsporedom: 1. Prolog: deklamlra gdč. Vi- da Cerncjeva. 2. «Ciril in Metod««, ale- gorija, priredi g. Bcnčan. 3. Petje: a) Pe- ča (H. Sattner); b) Pomlad (Hildach), iwje gospa Jeršinovi^eva, spremlia na fflasovirin r. ravnatelj Stolz. i. Alegn- ricne slikc, priredi g. Beiican: a) Diana; b). Spartanka; c) Amor; č) Merkur: d) Izgubljena Koroška, prizor s petjem; e) Riunljanke pri vodiijaku; f) Riinska bor- ba. 5. »Naš čolnie otmimoA, S. Grcgor- čič (deklamira ga. Založnikova). 6. »VI- dov dan 1921«, alegorija, priredi g. Ben- ča>n. — Med posamezuimi točkami svlra godba. Sedeži r»ri pogrnjenih mi/ah. — Okrepčila v dveh šotorih. Vsropnina za osebo 4 din., za otrokc 2 din. Dckliška tneščanska šoJa y Celju je ob zaWjucitvi Solskega leta 1920/21 stela 185 učenk; od teh ie bila 8?«5 nesposob- nih za prestop v višji razred. Razen trch osnovnih razredsi'v ie bila nn zavodu I slovcnska vzjiorednica ter nemSki vzpo- rodnici k IL in III. razr.edu. Prihodnje Sol. leto, ki se pricnp due 13. sept, tl., bo ra- zen potrebnih siovenskih razredov obsto- jala še nemSka vzporcdnica k III. razre- du, ki pa se nasledujc Icto tudi owisti- — Za vstop v I- razred tncSčanske sole ri treba posebnega sprejemnega izpita, ako ]e dotičma učenka stara 11 let in ako je z dobrim uspehoin dovršila 5. šolsko leta osnavnc sole. — Za vstop v N. ali III, razred se vršc. sprejemni izpiti dnc 13. septembra tl. Vrli cellski otrocJ. V Soli so sligali, stariši sojiin pripovcdovali, Čiiali so ter vidcli, kako se vsi pravi Jugoslovoni tru- dijo, da pomagajo ».Tugosiovcnski lrictti- ci«. In brlika lelka ~;i niisli, zakaj bi v do- breni tudi mi otroci rm posnemali odra- slih. Tudi mi priredimo veselico na ko- rist »Jug-oslov. matice«! Jelka razodene svojo namero svoji sestrici Marti in pri- jateljieam Vicii. Miri. Ljerk.. Dragici. Ma- riji in Danili. Pa tudi Milan in Danilo sta morala biti zraven. Po temeljUem pre- vdarku skletiejo praznovati Vidovdan. Navdušeni gredo na delo. Mira je skrbcla pose-brio za dobitke, VicUi, bolj izkuseiia, se je žurila, da bi vse lepo uspelo, Milan je studiral, kako bosta z Daniloin posiav-- Ijahi mize in drugo opravo. Vsak je dobil svo.i'O ulogo. Na iiišntiu dvoriseu zacii^io s postavljanjcm, a kar so po dncvti nare- dili, to jim ja ncvidna roka ])o noči razdi- rala. Knialu so iztakniii nagajivea, zatozili ga lastnemu ooetu. ki ga .ie za kazen za- pr] v ktirnik. Sednj so ncmotcno postavi- ii maze, šotor za cvetice, za šal.jivo po- što in celo za slaščičarno. Imcli so pomo dobrih in hladilni.li, brezalkoliolnih pijač. Ob 3. uri popoldue pridejo na dvorišče vsi hišni stuiiovalci in še nekoiiko prija- teljev. Ob presrencm razpoloženju. tie- j klamaeijali in /ivalini zabavi so mlaui Ju- goslüveni nabrali 570 kroji 80 viii., ka?.c- re so poklonili tnkajsnji podr. »Jiigoslov- malice«, za kar se Jim ista prav sreiio zahvaljuje. — Dragi otroci, lepo je od vas, da ste taku krasno proslavi'i naš naj- veeji in velopomeinbni narodno-državni praznik Vidovega due. N'aj vas v tako žareče-m rodoljubju posnemajo tudi drugi otroci in potem smemo upati, d:t nvogoe- ni in nepremagljivi kralj Matjaž ne bo dolgo dremal, pač pa da kr.ialu kot stra- hovita vihra plane na dan ter osvobodi hi 0'sreči naše tužne brate in sestre, kl v sviojein siluem trpljenju zaupno stcguie*o svoje roke po tolažbi in zlati svobodi. Vaš prijatelj. Okoliška deška osnovna sola v Ce- Iju je irnela ob sklepu sol. leta 423 učen- ccv, med te*ni 45 iz tujih okolisev; na- sprotno Pa obiskuje nad J.?0 uccneev iz okolice celjske mestiu sole. Nad 80% je sipxxsobiiih za višje razrede, 20 deekov i»a prestopi v srednje sole Zavod je hnel v f>retečciiem šolskem letii šest razredov s tremi vzporednieami, katere pa sc bo- do morale v prihoduje vsekako pomno- žiti. k>er se bodo vrnili zavo«iu vsi oni učcnci iz okolice, ki so obiskovali doslej mest. os-novno šolo. Okoliška šolska ob- čina namrcč ne more in nc inara plače- vati po 150 K za vsakega iznt'd onih i okoliških otrok, ki po'.iajai© osnovtic niestne sole, kako; to zahteva inestni za- stop. Zle posledico vojnc, ki so leta in le- ta ovirale ugoden razvoj zavoda, so de- loma izginile, dclcH'na se ublažile toli'kö, da dcluje okoliška Sola zopet povsem nonnalno. Izletuiški v!ak na progi Celjc—Vele- nje. Počenši z 10. julijem tl- se vpelje na progi Celje— Velenje ob neclcljah in praz- nikiii izk-tniS.ki vlak St. 4852. Odhod iz Ce- lja ob 4. uri 7 minut, dohod v Velenje ob 5. uri 50 minu't. V Velenju ima zvtzo na niešani vlak, kateri dospe v Slovenjgra- dec ob 8. uri 10 minut. Vlak ima postauek tudi na vseli ;)ostajicah. razim na posta- jici Pesje. Uvedba tega vlaka je zasluga Ccljskiega odseka Sav. podr. S. P. D. S tern so turistom omogočene daljšc eno- dnevne ture. Turisti, poslužite se vlaka! Umrl ie 3. tin- v Orcgorčičevi ulici upokojeni uradnlk Franc Poppcl v staro- sti 82 let. Bil ic vojen Dunajčan. CHHerca poziva — v zakriti oblikl med vrstaini — nemške soineščane, da se ne udeleže prosiave izvoHtve prvega slovcnskega župana v CqIju. 2e enkrat smo piovdarili in pravimo danes zopet sa- mo: Kakor si boste postiljali, take, boste spali . . . • Automobil «»a zveza Celfe—Vojiilk— Dohnta. Kakor se iiam poroča. je ač Y j interesu obiska državnega. kopaliÜOu na Dobrni. Iz celjske okolice lum poroeajo, da namcrava soc- demokratičiii obč. odbor- nik g. Iv. Martinčič odložili svoj odbor- niški niaiulat in se posvetiii prodvscm svoji novi tiskarni. V kinu Oab-^rjie se ijira \- potek 'S.), sohoto (9.), ncJcIfo (10.) in ]»otideljek (11. julija) vclika drama iz anvJeške zgodovi- ne Ana Hole\u. .!e to eden najlepšili svc- tovmili filmov tako sk-du vsebine kakor glede sccnerik. Po ceni odvetHik je vsekakor g. dr. Fritz Zangger. Iniiimo v rokah doluiment. iz katerega je vazvidno, da'raeuna-ra na- vadmo opominsko pismo siy.no -¦ - o4(>. K. Ciotovo priporočljiv odvetnik! Radi tatviuö je bil aietiran I. tin. 18- lotni vajoncc v Kirbischevi tvanii Karl Lcbie. ko je nescl poln nalirbtnik, v ka- tcrem je hue! 20. skoro popolnoma novifi vreč. Izjavil je, da mu ji!i ie dal očini A\'g. Mesarie, vratar v mestneiu mlimi. Tudi ta je bil 2. tin. aretiran. Pravi, da ie res vzel vreee, i!a pa iili ni srnafral za last mlina. ker so bile nad Stevilo. Zloglasno (sltico Marijo Zclič. ki je tudi v Celju in okolici innogo tatviu jz- vršila, so arotiroli v Zag"cbu. kier se na- haja v prciskovalucm zapirn'pri snd.be- nom stolu- Pri krrulnii živine — težko ranjen s sekiro. V ce'isko iavnc' bolnico je bil vec- raj 6. tm. zjutraj prcpclian IS-letni Juri Kores od Sv. Roka ob Sotli. V noei od S. na 6. tin. je kradel v Rogatcu živino. Po- scstniik ga ie zalolil, ga udaril s sekiro fr> glavi in ga težko rani I- Obrtnf vestnik. Obrtni dan v Slov. Bistrlci. Iz Celja odkle veeina udeležeucjv v soboto, due 9. julija popoldtij ob 3. uri. Po dohodu v Slov. Bistrico ogled Sternbcrgerjevc to- vanne za baker, nato zvcčcr občni zbor zveze obrtnili zndrug. Za občni zbor cio- ločeni ddegati inorajo vsi priU v Slov. Bistrico že v soboto. Obcni zbor sc prie- ne oo" 7. uri zvečcr. Za prcnočišča Ie skrbljeno; iz previdnosti naj sc udcic- ženci šc prijavijo do .p'etka pri tajniku Obrtnega društva v Cclju, kjer se ciobijo tudi izkaznice /x\ polovično vo^ujo- Savez hrvatsUili obrtnlka, ki spaja hrvatske obrtnikc v niočno slanovsko organizacijo. je na dan sv. Petra in Par- la imel svojo ledno skupščino v Bclova- ru. Zbor je bil ninogosteviliiG obiskan Vii se ga je udeležil tudi zastopnik slovc.iske obrtniske organizacijo g- II. Franchetti, predsednik pokrajinske zvezc obrtnlh zadrug s scdežem v Ljubljani. Naše obrf- ništvo ima pred seboi resne Case. Ceto vrsto važnih vprasanj. ki se tiecjo cc-lo- kupnega obrtnega stanu, bo i ešiti v bli^- li.iI bodočnosti. PrJlike in pajožaj v posa- mezinih pokrajinali so zelo različne. ' V veljavi so zako:ii, ki se bistveno razliku- jejo. Iz te različnosti bo treba iskati po- to\' do enotnosti. Veselo znameuje na- prcdujoče stanovskc zavednosti je goto- vo, da se zastopniki našili in hrvatskih stanovskili organizacij medscbojnc ude- ležujejo velikili stanovsko - strokovnili zborovanj. Bodoči glavna skupšeina Sa- veza bo na Sušaku. Sokolstvo. Okrožni /let v Sevnici priredi 7. av- gusta posavsko oikrožje zagrebš-ke so- kolske župe. Sokolski dojn v Srcdišču. Na Vidov dan se je vršila l'ri nas siccr s-kronina,. toda tern pomembncjša slavnost. Po ina- ^i snvo se zbrali na sta-vbišču. kjer je br. siarosta po kratkem nagovoru položil te- mcljni kamen našemu domu. Letos praz- nuje naš Sokol 10-letnico svojega obsto- ja, in lepše ne bi mogel proslavitl tcga dneva, kakor da si poslavi doin, ki bo vedno Živa priča sokolskc tnisli v nasem naprcdnem trgu. Zdravo! Slovenska Rlstrlca. Lne 10. julija tl- priredi slovenjebistriški Sokol veselico z zelo obsirnini sporedom. Ta dan sc vrSi tudi obrtniški shod, tudi nas ppseii jczdni odsek mariborskega Sokola. okoli 50 jez^- deccv. Uzorne vrste telovadcev nas tii.'li obiščejo in nam pokažejo svojo izborno telovadbo na raznem telovadnem orodju. Uljudno vabimo cenj. občinslvo, posebnf) pa brate in sestre k obilni udeležbi. /!e- lezni§ka zveza jc liajugodnejša. K zad- njoiniiv vlaku bode vozij posebni vlak — Ždravo! U0 Prosveta. »KRAU AiATJAŽEVA VOJSKA«. Oeeno o delu ge. dr. Sernečeve, ka- tero smo videli na Vidovdan na celjskcm odru, bo gotovo napisal poklicauejši kri- tik na drugem niestu, zato sc liočem omejiti Ie na površen progled. Igrokaz nam podaja lepo zamiSijeno klejo tlelne o.svobodiive nasega naroda po kralju Matjažii -- bratili Srbih. Pri- povedika o Ivi'aljn Matjažu razvname v innlcm Podgorniknvem lva:iu silno fire- pci^nje po osvoboditvi slovejiskega ua- roda. ki ga žene z donia iskat votlino kralja Matjaža. Vodi ga škrat. ki ga sie- ča v gozdii. in puščavnik, kamor ga po- vede škrat, mu da uavo-d'la, kako ?«ajde viotlino. ter ga blagoslovi. Ivan (Sloven- ei) pa je preslab, da bi odvalil kamen, ki zaslania vhod v votlino. Vile, kalerim v sanjali razodene svoj nakkpw mu prineso eiidežnc vode, ki. mu da tako moč. da od- vali težko skalo izprcd votline ter vsto- pi, Ivan obstrmi. ko ugleda pravcatega kralja. Matiaža s kraljiuo Alenčico. obda- nega ravdc« sc v ozadju pokaže aicuorija: kraij Matjaž na pohodu s svoiii voislvo, da osvob:Kli ves narod. JgT(-kaz irpi najvec pod velikim s(e- vilom slik, kar tehüieno zelo -olcžkoča uprizoritev in tudi utrnja gledalce, ker trpe presledki skupno dalje nego- igra sania. Tako bi .so n. pr- 2. slika dala spo- jiti s prvo ali trctjo. Kavnot.'ko bi se da- li nekako združiti 2 gozdni sliki. V zad- njem dejanju je gledalec osupnien nad malim zanimanjem. ki era doprineso ro- jaki vrnivSeimi se Ivanu. Vsekakor pa je pričakovati, da bo delo v izpopoluj'-'iii o- bliki našlo pot med naSo tnlatlino. Režija jc bila v rokah gosp. Stanka (iradišnika, kojc&a iuie nam jc dovoljno jamoifs) za to, da bo vprizoritev na vr- huncu mo'znega. Prodstava pa nam je po-ka-zala, da sta zinožnos.t in marljivost g. režiscrja ta vrlnmec celo prekoračili ter nam nakloniü toko dovršcno in za- okrožeiio uprizoritev, kakoršne z ozirom na male igraioe pač nihčc nc bi pričako- val. 7.a dejstvo. da jc iznril g. Ciradisnik 70 teli malckov (ako, da so nastopili z uprav neverjeli!') točnostjo in neprisiije- nostjo ter da so nekateri njih iz svoje vlogc napravili celo vcč kakor prieaku- jemo od odraslih diletantov, potem pra- vilna izgovorjavii, dobei -naglas, mimika, sli'kovita grupacija po'samcznili seen in Se innogo drugn.-ga nam priča o ogrom- 110m delu in Ijnbczni do stvavi same, ka- koršne je zinožen le rcžiscr s kvaliteta- ini g. Graidišnika- Tudi zelo skrbno za- mišljena sccneri.ia je dokaj pripomogla do izbornega uspeha. Vsi malčki zasluzijo prav (>bilo po- livale, posebej pa moram omeniti se nc- katere, ki so nie s svojo igro naravnost pres-enetili. Najboljsi je bil Pfie mali Sal- mic, k\ je igral škrata z rutino odraslega igralca. Njcgova maska je bila sijajna, njegova mimika pnpoliionia v skladu z njo. Bil ie res ljubek in zelo /abaven škr at. Z neiiavadiio resnostjo se je -poglo- bil v vlogo ovcta Podgoniika Vratanar. katerenm jc prav dobro stala ob stran\ Tavearjeva kot Marjeta. Ivan fStcin- buechler), mladi junak, je nastopil svoji ulogi ¦prwnierno prnv pogunmo in mwdu- šeno in jc posebno z občutkom igral sli- ko, ko odliaja 7 doma. Zelo prikupen je bil Zupanck v v'logi Tončka, Ded (Štepic) je bil v kretnjah izboren, če je niestoma govoril prcliitro, mu tega kot otroku nl st'Cti v slabo. •— Kralja Matjaža nam je s primernim dostojanstvom prav izborno podal g. Jurman. •Qo-Stpiodu (jradišniku pa poUigam-o na sree, naj nam iiaSo mladino vndi turn naprci po tej poti. Dclo ie res <^ " ~ grad l.atrud. V njegovemuspehu na, ga potrjujc dejstvo da muje b,lo vse cibčinstvo iz dtia diiše Iivalezno za res ! umetiiiški užitek. i^oklonjcu i;ui jc bit I krasen sopek. Soiskemu vod.stvu pa ee- j siitiiino na tako izbonie.'ii vzgojitelju.' Zelo so ugajale pevske točke, katere je z malčki nrušfndiral in delorna sam 11- glasbil g. Ciril Pregelj z iispehom, ki smo ga pri njem že vaiciii. Tudi niemii je bil poklonjen šopek. Malo srečiiij sestavljen j)a se mi ie zdel pbs vil. V ob.ir igro bi ,;ae bolje spadalo kolo. Avtorico ie obelnstvo priklicalo na ':der. k.K'r 11 ie hi] poUion.icn lavoriev venec. Tako uprizi.rjeua igra pač zasluži, da si jo oglcda vsakdo. kdor se noče oro- pati res plcmcnifega iižitka. Igra se kot btncfična predstava v prid sodclujoum inalčkom po-navija v torek 12. julija ob 20. uri v proslavo godn kralja Petra. Za- hvalimo se uialčkom za njihov true: > pol- nim gledališčcm. Mr. S. S. Maricc dr. SeiiK-ceve ruladiiisku na- rodua \i*r& »Kralj Maiiazeva vojska«, ki jc imela pri premijen in reprizi tako ve- lik uspeli, se :i;i obfio že!j<5 občinstva zo- pe( uprizori v lorek 12. (in. ob 8- mi /ve- čer. Kdor še ni vklel tc učinkovit". s pris'tnim narodnirn duhom propoie.n-e igre, katero je rcži.ser g. Oradišnik z mladimi igalci kur nujvistneise nastudiral in sce- nično res izborji,-) zamislih naj ne /anuidi to prilike. Prcdprodaja vslopaic pri Go- ričar 6: Leskovšekii. Jugoslovanski gasilec. JUGOSLOVANSKA GASILSKA ZVFZA »LJUBLJANA«. (H gasilskemu svcüi 10. jiiliju v Žalcu.) Za tern Jmeiioin sc skriva.io za mar- sikogar skrivno«tU Moj namen je, spra- viti nekai liiči v le skrivnosli. (iotovo bode žc kdo vprašal, odkod to ime. zakaj no riwrda slo;/cn.ska gasilska zveza s se- dežem v Ljubljani, zakaj jugoslovanska. ako so včlanjen,! samo slovenska in ne ludi druga druStva z jugoslovanskiin na- rečjeni. Ta ugovor je upravicen in jc pri- čakovati, da se bode imc v najkraišem času spremenüo. Pri listvarjan.in imenn nas je vodila misel, da medimo slične organizacije v vs-jli pokrajinah SHS in da bi sc te organizacije imenovale slicno naSl, Hr tUtrTö^nSToVtitrsita prnsliskn zvcr.n »Bengrad« alf M"]S .Sarajevo«. Toda de- lali smo raeun brez krčmarjn, to se pra- vi. takrat nismo še vedeli, da iinamo pri sku-pni višji organizaciji, zvezi vseh toll jugoslovanskih gasilskih zvez. raeimati samo s hrvalsko vatrogasno zajtdnico in naSo JGZ «Ljubljana«. Bosna, Hercego- viiia, Srbija in sploh nasi južni kraji so gasilsko tako slabo zavarovani in imajo tako malo gasilskih druStev, da se jili niti nc splača organi^irati v župo, tern manj v JüZ z doitavkom imena glavne- ga mest«'!. Odpadc toraj i)redpogoj za tio- seda.nje naše ime in se bode isto, kakor reeeno, sprcnienilo/O. Kdo je lahko clan? Ysako gasilno druStvo. naj si bode poklicno oli prosto- voljno, v Slovcniji. Razumo se, da pride- jo v poštev le društva, katera so v stro- g'O naroduih rokah in da za neniška dru- štva «nenia mesta <. Claiii so lahko r-osa- mezne osebc in sicer ali kot podporni ali kot čaiStni člani. Podpornc člane voli od- bof. bo-disi za gmotuo all idealno padpi- ranjc gasvlstva, častno Clane izvoli gasil- ski svet v priznaiije posebnih zaslug. ki si jihjulo pridobi za gasilstvo. Clani so toraj posamczna društva. Vsako društvo pa jc cnota s samostojnini delokrogom in najširSo avfouomijo. Ti clani niso podrcjeni organi zveze, am- pak, kakor pravijo praviln, pndlaga Zve- ze in njc' obstojni deli. Kaj je namen zveze? Namen /veze je. ustvariti vse Pogoje za ohranitev in razvoj gasilstva v Sloveniji v toliki met'- da bode vsa Slovcnlja gasilskova»"»0 za" varovana in organizirana. Polcß vnist a za Ijudsko življenje in premožcnic do po- dala s tern tudi podia«« /a varnos dr- žavnoga zavarovanjj. s tern se delokrog /vcze stavi sc na vlSjc, lucalneise stalfs- Cc in delo Ka-silstva cdiiiolc v sltlžbo Jjn. beznt do bli/njega in mile doinovii.c. ¦ ¦ Za'svoje onemogk- in v ffasilski službl :)) Ctidiuio se tc.i inisfl! Ali »ojdcino zopet korak nazaj mesio naprej? Trebn pač poslati aposlolc gasilske ideje v po- krajine, kjer še >ii razvita. Samo <-d sebc brez pouka, se gasilstvo.tudi pri nas nt razvilo! Ime jugoslovansko pa ostani! Op. in'. ^v. 78._ v ft L» '" -¦% i-f v» i> _A_« Strang ponesrečene gasilee ter njih potonice n- j stanovi zveza podporni skiad (§ 2 pravil ! KiZ). Mislim, da t.i ravnokar uavedeni paragraf tako jasno govuri, da ui trcha drugcga dostavka, kakor, da je ome'ijeni podporni sklad že iistanovljin in upaiii, da b,odc kinalii riosegel tako višijio, da bodcino obrcsti ialiko upornbljali za pod- poro. Kaka. je Motranja organizacija? Zve- za obstoji, kakor sniu slisali, iz gasilskih ennt. Te enote organizira zveza po te- renskih in proinetiiili skupinah in ustvar- i'd s tem župc in vsc župe tvo-rijo skupno JOZ »Ljubljana^. Vsaka naved-ena edini- ea (dništvo, žnpa in zveza) ima svoj dc- lokrog, v kate-rega vpeljati bi pa preda- leč dovedlo. Sicer pa, kdor pazno čita »nnnicnZvczc«, bode tudi spozna! delo- krng posaniezuih enot. Kaka je nprava zvez^? Kakor sem že zadnjič omenil, sloni vsa itprava na iiiijširši deiuokratski ipodlagi. Po njeniu opravilih delhno zvezo v zakonodajni Kasilski svct in zakonizvršuioči odbor •'GZ. Da pa zveza lažie deluje, ima svo- te župe (do danes je .K1Z razdeljcna v 23 žiip). Zvczue posle toraj npravl.iajo: zbo- r' tfasilskega sveta, zve/,ni odbor, zvez- "o predscdstvo in gasilske župe. Oirie- nihMiaj še. da sestoji odbor zveze iz sta- rrste, dvch nauiüstnikov, lajnika in nic- govega namcstnika, urednika strokovru- «a lis-ta »Gasiice« in 5 odbornikov, pred- seds-tvo pa sestuji iz vseli gori navrdcnih izvoljcnih dostojanstvenikov in pa cne- ga odbornika. Sedaj pa, cenieui citatelji. hvala vam na potrpežljivosti, s k'itcro ste zasledo- v-ali članke o gasilstvu. Ako bi objavijcni clanki iineli ra uspoh, da so pridobili ne- kaj novih članov za uašo organ izacijo aii «pa, da so vsaj ustvarili v širših krogih zaiiirrnanje za gasiistvo, so sturili svojo dolžnost. Sicer pa bodcmo, vsaj dvlorna, vidcli uspcli tch člankov due JO. julija v -Žateu, kajti prepriean sein. da prid..> fa- krat vse na Stiridesetletnico žalskega ga- silnega društva, vsaj pa vsi tisti, katcn so se sedaj začeli zanimati za gasilstv-o. Konečno pa je bil tudi delni n.imen član- kov, zainteresirati široko javnost zi slavlje v Žalcii. Dr. Rill. Berginatiii. CiASILSKA SLAVNOST V ŽALCU. \' iicdclju. dnc 10. julija ti. zborujc Žalcii. prvič Jugoslov. Rasilski Savez, ? kojcm-ti jc prija\ i.ienih žc dancs pad 1000 Kasilcev. Odücnc tfostc iz raznih krajev Slovenije, kakor lndi \z ZaRTeba, Pože- ge, Siska, Karlovca, Varaždina, Samobo- ra itd. bodemo inicli Zalčani east po- zdravliati; tr^ sam se bo o-ciel z zastava- mi v praznic.no oblcko. Po pozdravu na koio'dvoru se daruje v nje^a Mižini na proste-in sv. niaša; nalo se fonnira spre-- vod po trKii pred rotovž, kjcr pozdravJ «rile nain ^ostc tržki župoii; slavnostnw zborovanjc domačctfa gasilncša druStva. ki bo inielo v svoji ^redi tudi ustanovni- ke. se vrši pod predsedsUom y Josipa Sirci' v Roblek'jvi uvorani; temu sledi v drevorcdn pronicnadni konccrt trbovelj- skc rudokopnc godbc. V opoldanskern odinoru je dana gostoin prilika ogledo- vsHija risb in ročnih c'cl meščanske sole v sols'ki telovadnici. Pri voseiici israjo tr: #odbe. Lc-ta se vrši v masično razsvetljcniii ^odzemskih prostorih, kjcr bodo uasc pozrtvovalnc sospc in gospice v narodni!' nošah kra- sile sedmero Sotorov tcr ntidilc povprcč- stnn kakor razvajcnim želodcem najokus- iicjSe. jcstvin.:, svetovno-znano delniško Salvator-pi'VO, uajfincjša vina, šampanj- ca, slaščice in cvetlice. bonbončkc in zvoaičke v prijc-tnen. liladu. kjcr ni pro- stora žarkom pekočej?a solnca. V okrašenem veseličncm labiriiitu, v tiedeljo »Žalski bar« imcnovaiKMn, Ui os- mcro d\roran, ki so vse spojene s pro- storniimi hodniki, kjcr se no more nihče zgubiti. tudi v p.ozni uri ne. Je to vele- mcstna klet, ki hoče vsake^a zadovoljiti; poleg vseh udobnosti se lahko prislušku- ie koncertu dveh godb, ali pa sanja in &e di\n krasnim melodijam slovanske pesmi pev&kega zbora žalskegu Pramat. dru- §tva. Ako -se pa utetfne zgoditi. da tcmu ali onemu gostu vsled utrujenosti večne- La podzcmskega potovanja odpovedo iioge svoje sodelovanje, poteni kliče krafkojnalo >Na iMtmoCU in prišel bo vodiiik, ki {?a popeljie do najbužie »rešil- ne postaje«, kjer bo množica nežnih ro- cic taJcoj konštatirala pravo diagnozo. Kdor torej želi solidne in neprisilje- tle šotomc, kanccrfne all plesne zabave, naj pohiti ta dan v Žalec. Na sviden!e! i Turistika in sport. J. jugoslov. ;^iiovski gJavni turnir (tcr šaliovski kmigrcs sc vrši od 15. avg. do konoa avg. najbrže v Celju. Zalec. Na dan gasilskega slavlja v Žalcu se vrši na državni cesti Ljubljana- Maribor velika koiesurska dirka za pr- venstvo v .Tugoslaviii. Skozi žalski tr«; \hk\o dirkali v dopoldanskiii urah iiajbolj- ši slov. dirkaci. Hočcnio jih tu poz-Jraviti na ncovirani pnii. Pri prvcnsivoni uosoiuctiri iekitii v Tiedeljo ijicd celjskim Atlilctik-Sportkln- bom in Slov. športnim klubom ».Maribcn« je zinagal prvi v razniunu 2:1. JDS. Demokratska sirajjka se rcor.nanizi- ra in je klub deniokratskih posiancev v (a nainen izvro!il poseben odbor. (ilavni koiigres Deaioksatskc straa- ke se vrši sreJi av«. v IJeogradu. Ore v glavnein za reor^anizacijo in sprenienibo štatiita- PROŠNJA RU3OV-BEGUNCEV. Agent drzaviie komisije ruskih be- gu-ncev v Maribf.irti Boris Smirnov dia- slov: Strnisee pri Ptnju, v.'l?uski Tjerem«) naprosa vse tovaniiške nprave. ravna- tc'ljstva bank, indnsirijalce in vsa ostala podjetja, kakor tndi zasebnike, .ki bi po- trebovali dclavnc nioči, to je ruske bc- giwice, katerim /eiijo pomoc, da nui bla- govolijo poslati naslcdnja poiasnila: 1. kake vrste moči potrcbujejo; 2. koliko; 3. pod katerimi pogoji; 4. možnost doba- ve hrane, stanovanja in place: 5. vrsta in niesto dela; 6. znanje katerih jezikov se zaliteva; ali zadostuje znanje ruskega jezika; 7. nataneen naslov, na katerega se je obrniti glede konenili dogovorov. Med rnskimi begunci se nahajajo sprctni inžcnerji, iehniki, zemljenierci, poljedelci in agronomi z višjo izobrazbo ui s popolnim zhaiijuni vodstva konroar- jev in industrijskih podjetij, profesorji in nčitelji, ki posednjej;) v vsaki stroki višjo izobrazbo, zdravniki. zobozdravniki, ži- vinozdravniki, .^lazbeniki in razni uioj- stri, konono rokodclci in kmctovalci. Ve- eina Rusov je zmožna neniškega. franco- skcga in angleškega jezika. Pri morebitni ponudbi dela uaj sc blagovoü uposlevati, dasi) rnski begnnci raztrešeni pa cele-ni teritorijn države. vsled Cesar sc rabi za dogovor nninianj 7 dni. Ako želi kdo ustnc informacijc, na] se obrne na uospoda Nikitorja Pivljako- viča (v Mariboru, Aleksandrova ulica 25. »Adrija«). •— Agent Boris Smirnov, jo plaeujejo poviirečno po 32 K. Kljub I temu pa je cena rnesu, kakoi v Celju ali Ljubljaiii po 32 K-~ in Se le zadnje dui so jo znižali na 28 K. A^islimo, da iinamo jjravico zahtevati oil novcga občinskega odbora, da temeljito obraČMini z naSimi imcsarji in prepr^ei enlri nas se- nienj. na katerega so prignali nad 500 glav živine. Cenc so se gibale od 14 do 20 K žive teže. Tekoni sejma pa je dobil mesar K. od mesarja Košenine i/ Ljublja- ne brzojavno naročilo, naj pokupi lep^ vole in jih plača po 23 K in še dražje. In skoJtoinn je šla cena splošno kvišku na to visino, ki bo /daj za letos merodajna zopet za ves okraj. Zakaj vlada in naze okrajiio glavarstvo ne napravi konea Ko^eninovemu poeetju, je res netlmevno. Znano je, da je baš ta mož najveeji navi- jalee een v našem okraju, da je storil te- ga in onega kmeta nesrcčnega s svojitn dragoletstvom. sani pa o-dleti z malen- k»s4no globo, ki si jo pri prvi kupčiji zo- pet petkrat povrne. Nekaj dni kasneje so pripeljali kmerie za Košenitio kupljene vole, kakor iim je bilo naročeno, v I^a- ško. Košenina pa si je premislil, morda je tu<ü slutil kako pretečo nevarnost, ii tejavil. da živine ne prevzamc. Ubog kmetje so jo morali zonet gnati domov potem ko so malone Po ver, dan izgubil iter je živina zRubila vsled gonje na teži Kmetje, zapomnite si Košenino! A tud rtašim mesarjeni moramo povedati rosno besedo. Kar pomnimo, nis.mo jcdli v La- Sk.em völovske^a mesa, pitaio nas s sta- rimi, suhimi kravami ali mlado živino, ki I |)olnoma ukinjeiia in se za neprodane o- stanke nikdo ne zanima. Društveno vodstvo.. Izvoz iiaše države v prvih štirih ine- secili tl. znasa vrednost 78VJ06J40 din. Narodna bauka SHS je imela 22. ju- nija v pro-metu noveanic za r>,,693,25°.405 dinarjev. za 28, rni7-15 din inanj ncgo 15. junija. Poroeilii o selvinah v Sloveniji ka- žejo. da je pričakovati srednjo žetev. Pšeniea dobra, jeemen slab, rž razmero- ma dobra, vinogradi v Slov. goricah ne /kažejo ugodno, koruza dobra. Tudi v ostali Jugoslaviji je prieakovati le sred- ¦njedobro žetev. Cenc žitn vsled tL'ga rastejo- 50 milijard defieita bo imela Avstrija v tekoeeiu lelu v državnem gosj^odar- stvn. 21 milijard od te-a odpade na Ijud- sko jjrelirano. Bopza 5. jiallj»,. Beograd: Valute: dolarji 36.70—37, francoski franki 299—301^ lire 180-182, le- ji 56—57.25, marke 52.50—53.50, napoleon- do ri 120-123. Zagreb. Devize: Dunaj 21.25-21.35, Berlin 206.50-207.25, BudimpeSta 56.75-57, Ita-lija (izplafilo) 733-734, (ček) 732, London Uzplačilo) 0-564, (ček) 0—566, Newyorlc (kabel) 150-150.50, (Cek) 148 — 148.75, Pariz 1200-1204, Praga 204.25- 204.50, Švica2530 0 .Valute: Doiarji 146 -146.25, avstr. krone 22.50—23.50, levt Češke krone 206-207, franki 1070-1085, napoleondori 493—497, nPinSke marke 210 212. leji 223-227, lire; 725-730. Curih: Berlin 8.0'i, Holandija 195.10, Newyork 592,Londou 22.17, Pariz 47.60, Milan 29.10, Bruselj 47.30, Kodanj 100, Stoc- holm 129.25, Kristjanija 84.25, Madiid 76.50, Buenos Aires 178, Praga 8.10, VarSava 0.30, Zagreb 3.65, BudimpeSta 2.20, Bukarešta 9, Dunaj 1, avstr. krone 0-80. Dnevna k^onika. Regent Aleksander je 4. jiilija odpo- toval v Pari/,. Jugoslovenski profesorji imajo 25. 2b. in 27. sept, v Zagrobu kongres svoje- Ki\ edinstvencM'a društva. Za Ijiibljanslii vclik; scfiieni .ic vlada na predlog ministrov ^\\\ Kukovca in Puclja dovolila 600.000 K podpore. Za Dijaški doni v Liubljani (aka- demski dom) je kurutorij Akademsjiega kolegija kupi! dozdajni hotel lliriia v Ko- lodvorski ulici. Prostora bo v n.iem za krog 120 visokošolcev. Splosno amuesHjo ic luiineraval po sprejotju ustave izdati regent. Vsled atentata na regenta se to nc bo zgodilo. Prvi mediiarodni konsres strokovnih organizacij sc jc prieel 3. jul. v Moskvl. Prisostvuje tun 200 dclcgatnv \/. 20 dr- žav. ' V bivših carskih palačali v Riisiji na- merava boljscviška vlada otvoriti novo sanatorije za približno 25.000 bolnikov. Zveza z brzovlaki v RoRaško Slati- • no bo od 6. tm. naprej oniogočcna, ker bodo dunajski in beograjski odnosno '/a- grebs'ki brzovlaki ustavljali tudi ra Clro- belnein- Zasfinja po^ooiia» Likvidaei.ia pokrajinskih uprav. H o og r a d 5. julija. Najaklualnejše vprašanje jc scdaj imenovanje kraljevih namestnikov. Vrsi predsedniki deželnili vlad so podali ostavko. Porrcbno je, via sc postavijo namestniki, ki izvedejo Ii- kvidacijo. Oledc imenovanj se vrše po- gajanja. Vlada še ni storila iiobenega s'klcpa. V Ljubljaiii sin kandidata dr. Bal- tic in Ivan Hribar. Vlada bo sklepaia o tem še le po ozdravljcnju PaSiea- O razkoiu v konuniistienem klubit. B e o g r a d 5. julija. Listi poroeajo o razkoiu komunistieiiega klnba v tcrori- stično levico in zmcrno desnico. Komu- nisti so izdali kouiuiiike, v katerem de- mentirajo vesti o razkoiu. Vendar lisli tr- dovratno trde, da pride do razpora Ve- eiiia bo na strani zmcrne siruje. Lastnica in izdajateijica: Zvezna tlskarna v Celju. Urednik: Vekoslav SpJ.f?dJer. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Hontoi'istinjü zmožna knjigovodstva z večletno prakso se sprejrne. Ponudbe na Ooričar & Leskovšok, Celje. 728 2—1 Narodno gospodarstvo III. poroeilo Hmeliarskega drušiva za Slovuiiijo o ra.^li hiiielja. Žalec (Savinjska dolina\ kouctni ju- nija 1921. Še le zadnje dni nieseca junija nasta- lo je dolgozažcljeno polctne vrcme, ka- terega je bila hmeljska rastlina nujno potrebna. Obee se lahko rcee. da se je upanje na dobro letino znianjsalo; pridc- lali bodoino sicer več hmelja ne-go v mi- nulem letu. pa ne mnogo vee, da-si se je ploskev, s hmeljem zasajena, nekoliko povecala. — Rastlina jc zdrava in je brcz mrčesa, vendar je postala nekako bulj vittka in njen pogled se je nekoliko spre- meni'l. Toplo vreme in nekaj dežia bi zo- ' pet pomagalo rastllni. — Kupeija je po- Kupi se vsake množino žaganih odpadkov, meh- ka kakor trda cepijena drva franko skladišČe Celje. BVIATA B&TIČ, trgovina z drvini, Celje, Ljubljanska cesta §tev. 14. ' 744 1 Sprejme se 743 2—1 koiitoristinja za tovarniSko podjetje, katera ima vsaj eno leto prakse in js zmožna vseh pi- sarniSkih del. Naslov v upravi lista- sBukovooglje! nadrobno in debelo, prodaja»k*sna trgovina« Stefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33). Proda se: Stare darnske bluze in 12 kom. namiznega Qrodja. Olavnijrg 17. I nadst. od 10- 4 ure. t Strap » N 0 V A DOBAi Stov. 7>'. Poi:liii u'k. rač. 10.598 9>o