m
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 3S Din nedellska izdaja celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrata mali oglasi po 130 InZD,večji oglasi nad 43 mm vlSlno po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, ▼ urednUIcem delu vrstico po 10 Din □ Pri večlem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po praznIHu
Uredništvo le v Kopltarlevl ulici St. 6111 Rokopisi se nc vračalo, nefranlclrana pisma se ne sprelemajo * Uredništva telefon Stev. SO, upravnlštva Stt:u. 329
l*oliiičen lisi sca slovenski narod
Uprava le vKopitarlevl ul.St.a — čekovni račun: ciubllana Stev. tO.650 ln 10.349 sa lnserate, Sara/evoSt. 7563, Zagreb St. 39-OU. Vraga ln llunal St. 24.797
Narodi v soli.
Kakor orjaška naravna katastrofa se ]e bila razvilnala nad Evropo zadnja svetovna vojna. Njeni začetniki so imeli dalekosežne, ogromne namene: predstavljati so hoteli globoko segajoče mejnike, izpodkopati mogočne, tisočletne stavbe in na njih razvalinah postaviti svoje lastne svetovne dvore. Dejansko se je zgodilo tako, toda na njihovo lastno škodo; izšli so iz vojne kot premaganci. Zmagovalci so v prvi omami mislili, da je svet sedaj njihov in da jim niliče nič ne more. Premaganci so v strašnem srdu prisegali maščevanje. Zdelo se je, da je svet razpadel v sovražne si elemente, ki jih nikdar nobena sila več ne bo mogla združiti.
Pa se je začela šola za zmagovalce in premagance! Trda gospodarska šola: Ce je dolžnik na tleh, se tudi upniku ne godi dobro, če odjemalci nimajo denarja, tudi producenti ne morejo dalje. Radi ali neradi — so se na smrt sprti narodi morali začeti pogajati; in če so šli trikrat nespravljeni narazen, so se trikrat znova sešli na nova pogajanja. Neizprosni gospodarski zakoni se niso dali zlomiti in končno so se morali narodi ukloniti: prišel jo Locarno in za njim Ženeva in danes se že snujejo najobsežnejše, po vojni docela neverjetne mednarodne zveze, da celo Panevropa se že čisto resno pojavlja na obzorju. Tako je šola življenja narode izpametovala in divjajoče vode zvedla zopet v redne struge.
Samo dva naroda, dve državi še hodita svoja pota in ostajata izven rednih poti svetovne demokracije: Rusija in Italija. Vojna je tudi nji vrgla iz tira: v eni je prevzel oblast skrajni socializem, v drugi skrajni nacionalizem. V obeh so demokratizem, ki velja v današnji dobi v vsem ostalem svetu kot edina možna politična norma, zavrgli in zatrli. V obeh državah se je kazala velika napadalna volja proti ostalemu svetu, državniki ene in druge so vznemirjali narode s svojimi grožnjami. Pa sta morali tudi Rusija in Italija skozi trdo gospodarsko šolo in radi ali neradi sta se morali polagoma pokoriti zahtevam življenja. Iz Rusije ne prihajajo več napovedi svetovne revolucije in gospod Mussolini je postal v svojih izjavah zelo previden, če že ne iskreno ponižen.
Fašizem je že pred meseci postavil v kot svoje ekstremne elemente, ki niso hoteli razumeti, da se z glavo ne da skoz zid in da svet ne mara nikakih samovoljnosti, ki hi onemogočale ali vsaj oteževale splošno ureditev razmer in vrnitev k normalnemu življenju. Sedaj je po nemalem naporu končnoveljavno storila isto tudi komunistična stranka Rusije. Tako Italija kakor Rusija sta na potu, da se polagoma prilagodita zakonom, ki se jim pokori ostali svet.
Življenje ne pozna skokov in ne priznava izjem za pravilo. In če narodi revoltirajo in se z divjo silo zaženo naprej, morajo potem preko lastnih žrtev nazaj na izhodno točko. To je bila doslej usoda še vseh revolucij in vojn, vseh nasilnih pokretov.
Seveda pa bi bilo zelo napačno, ako bi hoteli sklepati iz tega, da se ne bi smeli oklepati novih, svežih idej ne stremeti naprej. Nasprotno! Tudi zastoj je svojo vrste revolucija proti življenju, ki je neprestano gibanje, napredovanje. Tudi nad zastojem se maščuje življenje s tem, da zahrumi preko njega in stre, kar mu zastavlja korak.
Iz teh dveh skrajnosti se ob sebi razbira nauk o zlati sredi: naravnega, organičnega razvoja.
Ne anarhija ne absolutizem, marveč krepka, iskrena demokracija je pot, ki vodi narode brez velikih pretresov do napredka in blagostanja.
Movo avstrijsko vlado sestavlja dr. SeipeL
Dunaj, 19. okt. (Izv.) Glavni odbor narodnega sveta je danes vzel na znanje demi-sijo dr. Ramekove vlade in poveril dr. Seiplu sestavo nove vlade. Dr. Seipel je mandat za sestavo vlade sprejel ter izrazil upanje, da bo lahko tekom jutrišnjega dne predložil seznam nove vlade.
Dunaj, 19. okt. (Izv.) Na današnji seji kršč. soc. narodnega sveta se je soglasno sklenilo, da se bosta izmenjala v bodoči vladi le dva člana kršč. soc. stranke, in sicer dr. Kiern-bock, finančni minister ter Schmid, minister za uk in bogočaslje.
SNEŽNI ZAMETI V KONIGSBERGU.
Kbnigsberg, 19. okt. (Izv.) Izza jutranjih ur pada snecr zelo močno,	-
Pred novim zasedanjem nar. skupščine.
VPRAŠANJE NOVEGA PREDSEDSTVA. — JUGOSLOVANSKI KLUB ZAHTEVA ENEGA
SLOVENSKEGA PODPREDSEDNIKA.
Bolgrad, 19. okt. (Izv.) S kraljevim ukazom se je zaključilo letno zasedanje. Plodovito ravno ni bilo. Neprestane krize so zavzele toliko časa, da je za stvarno delo v skupščini ostalo prav malo časa. Zato se je vsega skupaj v času od '20. oktobra 1925 do 19. oktobra 1926 moglo vršiti samo 115 sej. Še tisto delo, kolikor ga je skupščina napravila, ni prineslo državi in ljudstvu mnogo koristi. V glavnem jo predvsem .14 milijardni proračun z vsemi svojimi obremenitvami. Poleg tega je bilo sprejetih še par manj pomembnih zakonov.
Skupščinsko zasedanje se je danes zaključilo s tem, da je vladna večina sprejela novelo k stanovanjskemu zakonu, o kateri smo svoječasno dovolj poročali in ki tudi ne zadovoljuje nobene skupine, ki je pri tej spremembi zainteresirana.
Jutri se bo pričelo novo zasedanje, kakor določa ustava. Na jutrišnji prvi seji se bosta izvolila novo predsedništvo narodne skupščine
in finančni odbor. V večinskih krogih vlada še popolna negotovost glede oseb, ki bi prišle v poštev. Radikali o tem niso hoteli razpravljati z ozirom na prihod Pašiča, ki bo jutri na seji že sam sodeloval. V glavnem se misli, da bo ponovno izvoljen g. Marko Trifkovič. Glede ostalih kandidatov ni mogoče reči ničesar pozitivnega. Vsekakor se pričakuje jutrišnja seja z velikim zanimanjem. Na njej se bo končno pokazalo, koliko so resnične vesti, ki so zadnji čas prihajalo iz radikalnega kluba o nekaki razdvojenosti.
Voditelji opozicije so imeli z ozirom na jutrišnjo sejo poseben sestanek. Na njem so razpravljali o izvolitvi predsedstva. Kakor poročajo »Novosti« o tej seji voditeljev, bo Jugoslovanski klub na podlagi ustave zahteval, da bodi en podpredsednik Slovenec, da bi bilo na ta način skupščinsko predsedstvo sestavljeno iz zastopnikov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
fanovanjski lakon.
3usos£ovsnskl Mub glasova! protš vladnemu predlogu.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Danes je narodna skupščina sprejela novelo k dosedanjemu stanovanjskemu zakonu. Besedilo novele je ostalo v glavnem nespremenjeno, kakor je prišlo iz skupščinskega odbora. V čl. 6 je treba v četrti točki k besedi »duhovnik i< dodati besedo »aktivni«, tako da se glasi »aktivni duhovniki«. V istem členu je treba v šesti točki k besedi »samoupravno oblasti« pristaviti »in za uradnike Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njihovih podružnio in ekspozitur«.
Samo k čl. 9 novele je minister za socialno politiko na številne intervencije od različnih strani pristal na to, da se rok za odpoved stanovanj zaščitenim najemnikom, ki so ne bi z lastnikom glede najemnine pogodili, določi na 1. oktober 1927, za izselitev pa ostane rok 1. novembra 1927. Izpustila se je tudi določba, da bi bile za prisilno izpraznitev
takšnih stanovanj kompetentne policijske oblasti.
Jugoslovanski klub je po dr. G o s a r j u v narodni skupščini pojasnil svoje načelno stališče napram temu zakonskemu predlogu. Izvleček dr. Gosarjevega govora prinašamo na drugem mestu. Zastopal je stališče, da bi bilo treba v prvi vrsti s pospeševanjem zgraditve zlasti malih stanovanj ustvariti normalne razmere, potem bi šele bilo mogoče popolnoma odpraviti dosedanjo zaščito najemnikov. Vlada v tem oziru ni storila svoje dolžnosti. Niti se ni potrudila, da bi za svoje uradnike in nameščence zgradila posebna stanovanja, marveč je enostavno to breme prevalila na hišne posestnike. Klub je radi tega, ne samo dosleden opozicionalnemu stališču, marveč tudi iz navedenih razlogov glasoval proti predlogu.
Razprava v narodni skupščini.
Bolgrad, 19. okt. (Izv.) Po končanih formalnostih je skupščina na današnji seji prešla na dnevni red, namreč na razpravo o stanovanjskem zakonu. Minister za socialno politiko S i m o n o v i č je v svojem ekspozeju naglašal, da je po vojni nastala potreba, da država posega v stanovanjsko vprašanje s tem, da podpira gradbene akcije in da ureja pravne odnošaje med lastniki hiš in med najemniki. Vlada namerava izdati naredbo o cenenih gradbenih posojilih. 20 milijonov ima pripravljenih za cenene stanovanjske hiše. Čimprej bo skušal uzakoniti zakon o zadrugah, ki bi naj tudi omogočale gradnjo malih stanovanj. Ministrstvo ima fond 30 milijonov za brezposelne. S tem hoče graditi stanovanjske hiše, pri katerem delu se bedo zaposlili brezposelni.
GOVOR DR. ANDREJA GOSARJA.
Prvi je dobil besedo poslanec g. dr. Andrej G o s a r, ki je v načelu govoril k predlogu:
Stanovanjsko vprašanje spada med tista moderna socialna vprašanja, ki izhajajo nujno in neobhodno iz modernih socialnih, posebno iz modernih gospodarskih razmer. V primitivnih časih stanovanjskega vprašanja ni bilo, pa tudi v tistih delih naše države, kjer so gospodarske razmero še danes zelo enostavne, no -moremo govoriti o stanovanjskem vprašanju. Drugače pa stoji ta stvar v tistih delih države, kjer so kulturne, socialne, posebno pa gospodarske razmere razvito, kjer je razvita industrija.
Iz teh razlogov se jasno vidi, da se stanovanjsko vprašanje ne more povsod reševati z enakimi ukrepi in da smo mi Slovenci in sploh prečaui na pravilni rešitvi tega vprašanja najbolj interesirani. Končno je treba razlikovati pomanjkanje stanovanj, ki je posledica vojne, cd trajnega stanovanjskega vprašanja, ki izhaja iz celokupnega socialnega sistema, posebno iz sedanjega medernega gospodarskega življenja.
Nato polemizira govornik z ekspozejem ministra za socialno politiko, ki je med drugim dejal, da je naša država storila 7a rešitev tega vprašanja vse. To bi pomenilo, da je država storila, kar je bilo mogoče. Ta trditev mini-
strova ni resnična. Minister ni niti povedal, koliko stanovanj se je zgradilo s pomočjo državne pomoči.
Kako jo v Slavoniji?
Po statistiki iz Slovenije se je po vojni j zgradilo 1400 stanovanj. Všteta niso stanova-j nja iz Ljubljane in okolice, kjer se jih je zgradilo okrog 600. Od teh so jih jo zgradilo i državno podporo samo 20, to jo natančno en odstotek od colotnoga števila. S kreditom državne hipotekarne banke, ki je dajala kredite Sloveniji in Zagrebu, se ni zgradilo niti eno stanovanje. Ogromno denarja je šlo tudi na druge strani. Toda vlada ni nikdar podpirala zgraditev čim večjega števila malih stanovanj. V posebni finančni zakon je celo sprejela člen 180, s katerim se dovoljuje oprostitev od davka za 30 let za trinadstropne hišo, za male hišo pa samo za 20 let. To je očividno podpiranje tako zvanili stanovanjskih kasarn, ki niso nič drugega kot kapitalistična podjetja. Mali človek takšnih ne more graditi.
Dr. Gosar navaja, kako je v tem oziru na Češkem, v Nemčiji, Avstriji, Angliji, Holan-diji in drugod, kier država zelo podpira zidanje stanovanjskih hiš. Pri nas se pa ne stori ničesar.
G. minister je nadalje trdil, da so pri nas nastopile že skoro takšne razmere, da bi se polagoma že lahko pričelo z likvidacijo prisilnega uravnavanja odnošajev med gospodarji in najemniki. Te trditve ne drže. G. poslanec pokaže fotografije tistih bednikov, ki v Ljubljani še vedno nimajo stanovanj. Po kritiki posameznih delov novele in njenih odredb izjavlja poslanec v imenu kluba, da bo klub glasoval proti predlogu.
Nato so govorili poslanci: samostojni demokrat Demetrovic, dr. Šef kija Belini en (Demokratska zajednica) iu samostojni demokrat dr. L. P i v k o.
STANOVANJSKA NOVELA SPREJETA.
Na popoldanski seji so proli predlogu govorili zemljoradnik V u j i č i č, M i o v i d (Demokratska zajednica), za predlog pa radi-čevcc B a s a r i u e k. Nato je vladna večina sprejela novelo k stanovanjskemu zakonu v načelu s 124 proti 37 glasovom, Z istim raz-
merjem glasov je bila novela sprejeta pri glo« sovanju v podrobnostih.
ZAKLJUČITEV LETNEGA ZASEDANJA.
Nato je vladna večina sprejela drugo toč< ko dnevnega reda: zakonski predlog o priznanju vojnih let nekaterim srbijanskim zdrav-i nikom. Predsednik je narodno skupščino obvestil, da se letošnje zasedanje končuje. Z ozi« rom na predpise poslovnika izgube vsi pred-< logi, interpelacijo in vprašanja svojo veljdvo. Narodni skupščini predlaga, da prenese v nova zasedanje vse nerešene zakonske predloge, nadaljo vse zadeve, ki se nahajajo pred anketnim odborom, zadeve, ki se tičejo grupu ranja novih občin, zadeve, ki se tičejo izročen vanja poslancev sodišču, rezerve glavne kontrole -/, ozirom na porabljanje kredita in sklepi ministrskega sveta, ki se tičejo carinskega tarifa.
Demokrat Pera Markovič jo protestiral, da se interpelacije, katerim se je priznala nuji nost, ne prenesejo v novo zasedanje. Skup-i ščina je šla preko tega.
Nato jo predsednik prečital kraljevi ukaz«
s katerim so zasedanje zaključuje. ____ *
Pasle se ie povrnil.
Navdušene ovacije njegovih pristašev.
Zagreb, 19. okt. (Izv.) Danes ob 10. url
dopoldne je dospel v Zagreb s splitskim brzovlakom Nikola Pašič. Na kolodvor so ga prišli med drugim pozdravit Stjepan Radič z dr, Mačkom in dr. Krnjevičem, veliki župan Kra-marič ter bivši hrvatski ban dr. O. Mihalovič, ki mu je v imenu 149 radikalnih organizacij na Hrvatskem sporočil pozdrave, zagotavljajoč mu neomajno zaupanje. Nikola Pašič sc jc z okna svojega salonskega voza zahvalil za pozdrav ter v kratkem govoru poudaril, da mu je posebno drago, ko vidi, da ga pozdravljajo Srbf in Hrvati skupaj. On veruje v moč države Srbov, Hrvatov in Slovencev in v zmožnosti naroda, ki jc demokratičen. Obenem jc Pašič Izrazil svoje veselje nad napredkom Zagreba, ki ga jc dobro poznal že za časa Avstrije. Stjepan Radič je Pašiču živahno pritrjeval in se potem podal z dr. Mačkom in dr. Krnjevičem k Pašiču v kupe. Ob tej priliki je Radič izrazil svoje veselje, da more pozdraviti šefa radikalne stranke. Novinarjem ni hotel dati Pašič nobenih izjav o političnem položaju. Ko jc še sprejel nekaj prijateljev, se jc odpeljal proti Belgradu z rednim bolgrajskim brzovlakom.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Z nad polurno zamudo je prispel z večernim brzovlakom v posebnem salonskem vozu g. Nikola Pašič v spremstvu svoje soproge in svojega sina Ra-deta Pašiča. Do Zemuna mu je šlo nasproti kakih 8 narodnih poslancev, in sicer neznat-nejših, kakor Dragovič, Radivojcvič in drugi,
Na bclgrajskem peronu sc jc zbralo okrog 500 ljudi, omladinccv in radovednežev iz Belgrada. Vsi so prirejali Pašiču ob njegovem pri-hodu živahne manifestacije in ga pozdravljali: »Živio naš voditelj!«, »Živio rešitelj domovine!«, »Živela siva brada!« itd.
Zanimivo jc, da sta bila prisotna samo minister za narodno zdravje Krsta Miletič, katerega soproga je poklonila Pašičcvi gospej velik šopek, in minister za Soc. politiko Milan Simonovič. Ostali ministri so bili odsotni, kar se smatra kot najjasnejši dokaz, kako je orientirana sedanja vlada.
G. Nikola Pašič izgleda zelo krepak in čil in tudi precej živahen. Kakor pripovedujejo časnikarji, ki so sc peljali Pašiču nasproti, je pokazal v razgovoru mnogo živahnosti in jc rad odgovarjal na stavljena vprašanja. Kakor običajno, pa so odgovori takšni, da iz njih ni mogoče dobiti nobenega pravega vtisa o Pašičevih namerah. Glede krize je izjavil, da bo najprej pozval k sebi vse prvake radikalne stranke in da bo z njimi razpravljal o vseh dogodkih, šele potem sc bo odločil.
Po sprejemu se jc Pašič s soprogo odpeljal na stanovanje. Pred kolodvorom, kjer jc bila precejšnja množica, je nek omladinec navdušeno slavil Nikolo Pašiča kot voditelja srbske-ga naroda. Izpred kolodvora so sc radikalni omladinci podali pred Pašičevo stanovanje, kjer so še pozno v noč manifestirali za svojega voditelja. Pašič sc jim radi hladnega vremena ni mogel zahvaliti.
NOVI PREDSEDNIK MADJARSKEGA PARLAMENTA.
Budimpešta, 19. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bil dosedanji podpredsednik parUuueuta . C a y t v ay izvoljen za predsednika.,
)

Ugibanja o Jugoslovanskem klubu.
Belgrad, 19. okt. (Izv.) Belgrajsko časopisje se še vedno bavi z vprašanjem vstopa Jugosl. kluba v vlado. Vesti si še vedno zelo nasprotujejo in temeljijo na napačnih informacijah.
Tako n. pr. poročajo »Novosti«: »Poslanci Jugosl. kluba odklanjajo izjave o vstopu kluba | v vlado. Gotovo je, da se bodo poslanci Jugosl kluba zelo pomišljali vstopiti v vlado posebno iz dveh razlogov: 1. zato, ker je nejasno, kako dolgo se bo ta vlada vzdržala. V vlado, ki bi bila pred skorajšnjim padcem, ne bi hoteli vstopili. V tem pogledu jim je posebno nejasno, kakšne posledice bo imela Pašičeva vrnitev v radikalnem klubu. 2. Oni ne bi hoteli ostati v vladi brez stvarnih vplivov. Oni zahtevajo jamstva, da se bodo njihove zahteve Izpolnile, posebno zahteve gospodarskega čaja. Radikali so danes izjavljali, da žele poslanci Jugosl. kluba, da bi se vzeli v kombinacijo pri volitvah v predsedstvo narodne skupščine in zahtevajo zase podpredsedniško mesto.«
Memčija in Vatikan.
Berlin, 19. okt. (Izv.) Vodilni nemški krogi so zelo naklonjeni misli, da bi se sklenil drž. konkordat. Vendar naj bi bil ta konkor-dat strogo verski dogovor, ki bi ne vseboval nobenih določil v pogledu šolstva.
Svetovni finančni trust.
London, 19. okt. (Izv.) Pogajanja za usta-aovitev mednarodnega finančnega trusta se bodo zavlekla predvidoma še za teden dni. □snovna glavnica se glasi na fantastično vsoto dveh miljard funtov.
Angleška državna konferenca.
London, 19. okt. (Izv.) Tukaj se vrši dr-Savna konferenca, kateri prisostvujejo najod-ličnejši člani vseh dominionov širnega kraljestva. Na konferenci, ki bo trajala štiri do pet tednov, se bodo obravnavala zelo važna vprašanja. Danes zjutraj se je ob priliki te konference odkril spomenik v svetovni vojni padlim junakom, zvečer pa bo pozdravni banket. Na jutrišnji seji bo glasom poročil imel Chamberlain velik govoT o zunanjepolitičnem položaju.
Razkol v Rusiji.
Pariz, 19. okt. (Izv.) Kakor poroča »Ma-tin«, je bilo izključenih iz komunistične stranke v Rusiji 112.000 članov, ki bodo sedaj baje prešli v opozicionalne organizacije.
Eomunska kraiiica v Ameriki.
Newyork, 19. okt. (Izv.) Romunska kraljica, ki je potovala na ladji »Majestic«, je prispela semkaj. Ob prihodu »o jo pozdravili s 21 topovskimi streli. Pri vstopu na ameriška tla je pozdravil kraljico državni podtajnik \V r i g h t, pozneje pa newyorški župan W a 1 k e r. Kraljica je nato raz magistratnega balkona pozdravila tukajšnje meščanstvo.
Madžarske falzifikatorje bodo pomilostaii.
Budimpešta, 19. okt. (Izv.) Kakor poroča časopisje se je v kuloarjih narodne skupščine naenkrat pričelo govoriti o splošni politični amnestiji, ki se naj raztegne tudi na one, ki so bil radi zloglasne falzifikatorske afere kaznovani. Posebno velikega pomena je izjava justičnega ministra, da se o vprašanju splošne amnestije še da govoriti. Slično se je izrazil tudi minister dr. Waas, ki je rekel, da bi bilo zelo važno, če bi se tudi javnost sama pričela zanimati za vprašanje splošne amnestije. Kar se tiče Francije, pa je najbolje, da napravi plemenito gesto in da pusti vso afero pri miru, ker nima niti franc. banka niti francoski narod kakšne efektivne materialne škode radi falzifikatorske afere.
Potres na 3eponskem.
Tokio, 19. okt. (Izv.) Danes predpoldne so se pričeli dvigati iz vulkana Sarupultu na otoku Kokkaido velikanski stebri dima. Potresni sunki so se čutili v razdalji mnogo kilometrov. Nad Tomakomai in Horobotau (?) se je usul pravcat dež pepela. Doslej ni šc nobenih poročil o človeških žrtvah.
NAMERAVANI ATENTAT NA JAPONSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Tokio, 19. okt. (Izv.) Včeraj so tukaj zaprli mladega moža, ki je imel pri sebi bodalo in pismo, naslovljeno na min. predsednika. Mož je hotel priti do min. predsednika ter mu izročiti pismo, v katerem se zahteva njegova demisija. V slučaju, da bi se predsednik vlade ne oziral na to zahtevo, je bil neznanec očividno pripravljen, ga zabosti. Očividno gre Ui za čin slaboumneža.
ANGLEŠKA STAVKA.
London, 19. okt. (Izv.) Število rudarjev, ki delajo v rudokopih, znaša 219.000, t. j. za 17.000 manj kakor jih navaja zadnja statistika. To gre predvsem na račun propagande glavnega tajnika Cooka v zadnjem času, pa tudi na račun dejstva, da izostaja ob pondelj-kili veliko število rudarjev od dela.
Dunajski kongres za katoliško vzajemnost
Union Catholique d'Etudes internationa-les, kaj naj bo to? Ze leta 1917., ko so bile
konture nove Evrope še silno medle, so švicarski krogi okoli profesorja Gonzaque de Reynold sprožili misel, da je tudi s katoliškega stališča treba nastopiti za obnovo du-šovnega sodelovanja vseh narodov. Tedaj so se z mislijo o Društvu narodov pečali šele kot z drzno slutnjo in eksperimentalnim predlogom. Ko je potem nova institucija stopila v Ženevi v življenje in je komisija za duševno sodelovanje dobila trdno podlago, se je pokazal velik krog novih nalog na tem polju. »Union« je postala kljub premnogim težavam, da celo kljub opoziciji Društva narodov, katoliškemu svetu komisija za duševno sodelovanje.
Katoliški monsignor Beaupin, vseučiliški profesor Halecki in Gonzaque de Reynold so kmalu zastopali katoliško stališče tudi v komisiji Društva narodov, kjer je dobila »Union« svojega stalnega zastopnika, ki ima enake pravice kakor zastopniki držav. Rektor milanskega katoliškega vseučilišča pater Gemelli je ustanovil zvezo katoliških vseučilišč in vse-učiliških profesorjev. S tem se je ustvarila praktična podlaga.
Ta organizacija je imela letos že svoje šesto *lelno zborovanje, to pot na Dunaju v nadškofijski palači. Zbralo se je 60—80 naj-odličnejših predstavnikov mednarodnega katoliškega življenja. Zborovanje je potekalo kot zborovanje učenjakov, ki se tiče najtežjih in najresnejših problemov, v popolni tihoti, bilo pa je toliko plodonosnejše. Delo se je razdelilo po odsekih: za duševno vzajemno delovanje, za narodne manjšine, za humanitarna vprašanja. Naslovi nekaterih referatov nam dajo grobo sliko n. pr.: Vzgojni problem in Društvo narodov, Sodelovanje katoličanov raznih stanov, katoličani v mednarodnem življenju.
Za temi naslovi se skriva odločivni problem za bodočnost Ali je dovoljeno, da katoličani sodelujejo pri nekonfesionalnih mednarodnih akcijah? Praksa je že davno odločila v pozitivnem smislu. Sedaj skušajo postaviti na široki bazi katoliškega svetovnega naziranja splošnoveljavno formulo: »Nam v prvi vrsti ne manjka krščanskega državnega družabnega in gospodarskega reda, tudi ne nova izdaja Konstantinove ere, v kateri naj bi bila katoličanom na razpolago vsa sila krščanske države, predvsem je potreba, da. krščanske ideje postanejo meso in kri v našem mišljenju in življenju, da te ideje, proste človeške navlake, zgrabimo in jih prenesemo v življenje. Treba je, da vsi spoznajo, da je vera.tudi stva-riteljica države in bodočnosti Evrope.
Podrobno je kongres obdelal reformo tiska in kina. Zanimiv in važen problem je sprožil avstrijski vseučiliški profesor princ Hohen-lohe, ki je predlagal, da naj se v evropskem katoliškem tisku uvede pripravljalna akcija za to, da se proglasi cerkveno zakonsko pravo kot splošno edino veljavno za vse katoličane. Istotako zanimiva so bila poročila angleških, francoskih, čeških in poljskih delegatov o mirovnem delu katoličanov v odnosnih deželah.
Izmed sklepov kongresa naj omenimo oster protest proti preganjanju katoličanov v Mehiki. Manjšinski odsek se je pečal z vprašanjem katoličanov v srednji in vzhodni Evropi, posebej še z vprašanjem manjšin v Italiji. Italijanska delegacija bo do prihodnjega kongresa izdelala tozadevno svoje predloge in spomenico, nakar pride stvar znova v pretres. Kongres je izrazil željo, naj katoličani v najrazličnejših mednarodnih organizacijah čim intenzivneje sodelujejo.
Po dnevnem reuu zadnja, a po pomenu osrednja točka kongresa je bil govor bivšega avstrijskega kancelarja dr. S e i p 1 a o »stališču katoličanov v mednarodnem življenju.« Izvajal je med drugim:
»Kot bistveno katoliška misel mora veljati, da imajo tudi v življenju držav svojo veljavo isti socialni zakoni, ki jih je postavil Kristus s svojim moralnim zakonom za skupno življenje posameznikov. — Dokler je bila oblast v rokah maloštevilnih vladalcev, se je mogel posameznik izogniti vprašanju, na kak-I šen način hoče v javnem življenju uveljaviti ; načela Cerkve, z izgovorom, da nima nobenega i vpliva na razvoj stvari. Danes je to drugače, ko se je demokracija vseskozi uveljavila in daje vsakemu posamezniku delež na oblasti, pa tudi dolžnost resnega sodelovanja, zave-dajočega se velike odgovornosti, ki je s tem zvezana. Dobro merilo za to, v koliko se čuti katoliška Cerkev poklicano za urejevanje vsakokratnih zunanjih razmer, nam dajejo koraki papežev, predvsem enciklika Leona XIII. o socialnem vprašanju. Rerum novarum prinaša v mišljenje in sodbo katoličanov čisto nov kompleks vprašanj. Zlasti pa so problemi povojnega časa postavili katoličane pred čisto nove naloge. Havno tu mora zastaviti svoje dejansko sodelovanje. Pri tem ga ne sme motiti, da sodeluje tudi s čisto drugimi elementi, neverniki ali celo veri naravnost sovražnimi. Tu je treba imeli vedno pred očmi le končni cilj, red zemskega življenja v smislu Kristusovem; tudi praktična skupnost v. nevernimi ne more nikdar zabrisati jasne ločiv-nice med katoličani in nekatoličnni.«
Te besede so katoliški krogi smatrali poleg drugega zlasti tudi kot poziv na sodelovanje pri Panevropskem gibanju, z omejitvami
seveda, ki so ža katoličane vsikdar in povsod dane po večnih ciljih.
Kakor je stal kongres v splošnih vprašanjih na višku, se v podrobnostih ni vselej obdržal na isti višini. Tako n. pr. v poročilu o šolskih knjigah narodnih manjšin ni prišla do izraza polna objektivnost, vsaj kar se tiče koroških Slovencev ne. O tem piše zadnji »Koroški Slovenec«: »Na internacionalnem kongresu katolikov na Dunaju se je govorilo iudi o šolskih knjigah narodnih manjšin. Dr. Braun-eis, referent v manjšinskih zadevah, je izjavil, da imajo Slovenci na Koroškem neoporečne šolske knjige. Kakor vedno, se je tudi ta trditev izrekla brez naše vednosti z namenom, da se širi kot resnica po svetu. Vsakemu pa je znano, da imamo na naših ljudskih šolah že skoz 50 let samo Prešernov Abecednik, ki se je že v mirni dobi od slovenskih in drugih pedagogov ostro kritiziral. Nemci so v tem času večkrat zboljševali svoje šolske knjige, zlasti sedaj po vojni, za nas pa naj bo najboljše, kar je veljalo za dobro pred 50 leti. Mi moramo na to knjigo polagali največ pozornosti, ker se preko nje po naših šolah ne pride. To vedo tudi naši duhovniki, ki morajo uč.iti poleg veronauka še slovensko abecedo, ako se noče pripustiti, da se slovenski otrok popolnoma zanemarja in more slediti vsaj ve-ronauku v svojem jeziku. Kakšne ■ knjige so neki predlagali, da se je mogel omenjeni gospod tako pohvalno izraziti o njih? Mogoče pa so je le sam preplašil svoje izjave, ker je končno le rekel, da so z verskega stališča knjige hrvaške manjšine na Gradiščanskem boljše kot one koroških Slovencev. Mogoče se dajo sedaj knjige zboljšati?«
Dr. C-a:
Berlin, 16. oktobra.
Z dr. \Yirthom sva se sešla v parlamentu ob priliki, ko je imel parlamentarni klub Cen-truma sejo pod predsedstvom dr. Marxa. Obljubljeni politični razgovor je dr. Wirth skrčil na eno samo točko: »Republikanska unija« pod vodstvom cenlrumaša dr. \Virtha, socialdemokrata Lobeja in demokrata Haasa ter jo tako utemeljil:
S 1. septembrom izide v Frankrurtu naša revija »Deutsche Republik«, katero bom sam urejeval. Kdor pa se vrine v trop publicistike z nečem novim, mora dokazati pomen, voljo in metodo svoje akcije. Naš pomen pa je — republika. Dvojno je mišljenje v Nemčiji o obliki države. Mi republikanci smatramo republiko za višjo državno obliko, plemenitejšo obleko za narod, merodajnejšo konstrukcijo, da se moči celotnega naroda zlijejo v skupnost. Mi republikanci vidimo v popohii republiki ideal in želimo, da naš narod državno obliko republike vzdržuje in razvija. Drugi mislijo drugače in smatrajo za sporno, katera oblika države je boljša. Vendar pripoznajo, da Nemčija v trenutkih svojega najglobljega ponižanja kot celota ni mogla drugače vstati kakor v obliki republike. V tem pripoznanju so pripravljeni posvetiti svoje moči tudi republiki. Naše gibanje, naša revija pa bo sprejela vse, ki dajo roko in srce republiki, ker spadajo k domovini. Država pa propada, če se njena oblika prenaša samo na način, da se trpi. Državi se inora pritrditi s celo močjo političnega človeka. K čemer damo svoj »da«, temu bomo dali napredek, kar se pa le prenaša in trpi, mora poginiti. Če to velja za vsako republiko, velja za nemško še posebej.
Mi republikanci gremo še globlje. Misel nemške republike je tudi v tem, da postane prosta za ogromne mase proleiarskega naroda, da se ta prolelarcc razvije v zavestni volji do države, pozitivno, ne negativno, pritrjujoče, ne zanikajoče, z delom, ne samo s prenašanjem. Drugi narodi gledajo nazaj v stoletja skupnosti, mi pa vlačimo iz stoletij breme razdora, ko se razni razredi, poklici niso zlili z ljudstvom in državo v celoto in enoto. In na tem trpimo vsi. Polovica naroda je v odvisnem položaju, se preživlja z delovno roko in če je tudi pozno prišla do svoje pravice, se ni zlila v ostali narod, in treba je preprečiti sedanjo medsebojno borbo mišljenj in moči. Republika naj bo torej tudi za te njihova posoda.
Mi gremo še dalje. Nemška republika je obkrožena od narodov, katerih roke so bile še nedavno obrnjene proti nam. Vse pa, kar daje vrednost človeškemu življenju, vsaka nada, vsaka vera, vsaka plemenita misel, vsako veselje, vsaka skrb za bodoče rodove, razvitje dobrega in lepega na zemlji, vse to vpije, sili, zahteva, kliče soglasno in z vsemi močmi, da naj se razrahlja sovraštvo, da se uravnajo človeške oblike neizogibnih bojev, da se odstranijo pokolji mas, da zmaga pravičnost, razumevanje med ljudmi. V teh klicih ml nemški republikanci nismo osamljeni. Urejena Evropa pa je usoda naše države, je našo zdravje, močno narodno življenje celotnega, tudi proletar-skega naroda. Nemška republika pa ima nalogo, da izgotovi meje pravičnega prehoda med močnim narodnim lastnim življenjem in skupnim delovanjem z drugimi narodi in da obstoji v tem dobljenem stanju naprej.
Mi hočemo torej odpraviti nasprotja med narodom in državo, mi se hočemo nasloniti na vse, kar je upravičenega v človeški kulturi in 7, novo revijo, ki bo gojila gornji program, se obračamo na vse naše može in ženo.
Kak odmev je u-.šel naš poziv, vidite lahko v tam seznamu do sedaj priglašenih sotrudnikov, preko 100 po številu, od kancelarja dr. Marxa, bivših kanclerjev in ministrov, sedanjih vladnih članov, univerzitetnih profesorjev, šefredakterjev in najvažnejših publicistov, tudi Hermanna Wendla.
O drugih stvareh, kakor zmenjeno,« se ja poslovil g. kancler in, kakor da je hotel izraziti: Centrum zboruje o važnih stvareh — izr ginil v klubove prostore.
Barantači pod firmo edinstva.
Komaj smo v nedeljo zopet zapisali, da — je za procvit naše države potreben sporazum med vsemi tremi njenimi narodi, že je pobesnelo »Jutro« in bije okoli sebe s svojim lesenim mečem, ki se mu pravi »narodno edinstvo«.
Kaj pojmuje »Jutro« in SDS pod narodnim edinstvom, pa kažejo njena dela. Od Narodnega veča preko vseh vlad, v katerih je sedela SDS, smo imeli priložnost čutiti, da narodno edinstvo po receptu SDS ni nič dru-r gega kot ubijanje slovenstva.
Če že moramo pri naših »mladinih« predpostavljati, da so brez idej, brez političnega programa, je vendarle težko razumeti, da j« v Sloveniji mogla nastati grupa, ki «i je postavila za nalogo, da uniči podlago, na kateri stoji. Primitiven sebičen nagon, če drugega nima, bi jo moral odvračati od tega. In vendar je drugače. Kako to?
SDS je treba presojati z drugega vidika. SDS potrebuje narodno edinstvo za vse neka) drugega. SDS je stranka, ki ima dejansko zvestih pristašev samo toliko, kolikor je »voditeljev«. Ti ljudje imajo o politični organizaciji iste pojme, kakršni veljajo za kupčijsko družbo, ki se peča s posli najslabše vrste. Konjunktura te družbe po prevratu ja v Belgradu. Nc morda radi kakega narodnostnega ali kakega državnega ideala, tudi ne iz poštenega namena, ki se sedaj nazivajo SDS, s<i sprejeli geslo narodnega edinstva samo in prav samo kot reklamen napis na svojo trgov-* sko kuverto po istih konjunkturalnih principih, po katerih so poprej denuncirali svoj narod na Dunaju in po katerih so bivši najhujši Sokoli v slovenskem Primorju, danes kolovodje fašistov. Kakor bivši Sokol — seuanji fašist zagovarja pretepanje, zapiranje, ovajanje svojih lastnih rojakov s tem, da dela to iz svoje ogromne ljubezni do enotne enona-rodne Italije, iz katere je treba iztrebiti vsako tujo kri in govorico, prav za isti namen potrebuje slovenska SDS narodno edinstvo, Tam in tukaj gre za prodajo svojega iniena, za zatajitev svoje narodnosti radi politič»ie konjunkture.	" -
Le kdor tako presoja našo SDS, bo mogel razumeti, kako je mogla ta stranka prodati vse, kar se je sploh dalo za samo, golo naklonjenost centralizma. Le pod tem vidikom si je mogoče raztolmačiti, kako more SDS tepsti lastne pristaše s tem, da vodi politiko proti njim in proti celemu narodu, ne oziraje sc na to, da bo taka politika njej sami in njeni organizaciji najbolj škodovala. To je klika, ki smatra politiko za svobodno trgovino s tujim blagom.
Največja nesramnost pa je, če »Jutro« protestira »v imenu Slovecev in v imenu Slovenije«, Isto »Jutro«, ki je Slovence vedno negiralo.
Zato so pa Slovenci že z volivnimi kroglicami poskrbeli, da SDS tudi formalno ni upravičena govoriti v imenu Slovenije.
les
A Na kolena je morala SDS kljub temu, da je po kolenih hodila za Pašičem po ljubljanskem kolodvoru, na Bledu in Belgradu. Pozicije na kolenih je SDS sicer navajena, toda na kolenih pred milostnim gospodarjem, ki je pripravljen za dobro uslugo plačati dobro nagrado, ne pa na kolenih — brezplačno, proti svoji volji in še po vrhu na kolenih takrat, ko SLS z višine gleda vso sramoto SDS.
A Izgubo Koroške »Jutro« v svoji nesramnosti zopet očita »klerikalcem«. Take nesreče vsega naroda more strankarsko zlorabljati pač le glasilo stranke, ki ji je narodnost farsa.
A Ustava je »Jutru« dogma. Celo srbski radikali so že povedali neštetokrat, da je ustava slaba in premalo demokratična. Seve. da: »Jutru« je glavno to, da je centralistična Centralizem je SDS-arski malik.
A Ironične medklice na račun SLS so slišali včeraj okoli poldne v Krrafljevi ulici. O njih poroča »Slovenski narod«, kakor da jih je slišal iz Belgrada med govorom dr. Go-sarja. V skupščini pa niso nič takega slišali in ni bilo prav nobene priložnosti, delati ironične medklice, ker dr. Gosar absolutno ni pohvalil ministra Simonoviča, kakor to poroča »Narod«, ampak ga je ostro skritiziral istotako kakor tudi vladni predlog, katerega so naši poslanci potem tudi enoglasno odbili. Starina »Narod« bi bil žc lahko malo bolj resen in ne posnemal prav v vsem malega Mo-rica v »Jutru«.
Oslo, 19. okt. (Izv.) Pri glasovanju za ali proti prepovedi alkohola je bilo za prepoved oddanih doslej 114.187 glasov, proti prepovedi i Da 82.087 glasov«,
Etev. 240.
»SLOVENEC«, on« zo. omota* ivza
Stran 3.
Slovenci v Italiji
Nazadovanje Trsta in predilska železnica.
Trst, dno 17. oktobra 1926.
V dnevih, ko je Ninčičeva ponudba proste cone v splitskem pristanišču Madžarom silno vznemirila tržaške trgovske kroge, prihaja tržaška trgovska zbornica s statistiko o prometu v tržaški luki v mesecu septembru. Promet preko Trsta gre fatalno navzdol in zdi se, da so se Tržačani že sprijaznili z usodo mesta. K ministrom ne odhajajo več deputacije, javnih razprav srečaš tudi malo po listih, ki prinašajo golo številko brez vsakega komentarja.
Celotni promet (odhod in prihod) v mesecu septembru je znašal 3,200.922, v istem mesecu leta 1925. pa 3,932.390, razlika 6G5.3GS, kar predstavlja približno 17% zmanjšanja prometa z ozirom na lansko leto, to se pravi, da jo promet v mesecu septembru dosegel le 83% lanskega v istem mesecu. Promet v prvih mesecih tega leta je znašal 35,299.928, v istem času lanskega leta 40,919.775, potem takem predstavlja letošnji promet okoli 80.2% lanskega v istih mesecih. Promet gre navzdol tudi v primeri s prometom v mesecu avgustu leta 1920. Za avgust je izkazovala statistika 3,725.255 (avgust leta 1925. 3,900.508); razlika med avgustom in septembrom leta 1920.) je — 458.333 za september. V prvih osmih mesecih leta 1920. je dosegel celotni promet 80.0% lanskega v istih mesecih, medtem ko predstavlja promet v prvih devetih mesecih 80.2% lanskega.
Značilno je, da padajo predvsem številke, ki izkazujejo prihod blaga po morju in dosledno temu odhod po železnici. V septembru leta 1920. je došlo po morju 1,129.185 q blaga (leta 1925. 1,254.113), odšlo po železnici 650.207 q (leta 1925. 840.727); tako doseže prihod po morju le 74% onega v lanskem letu in odhod po železnici 70.4%. Toda \ primeri s prometom v mesecu avgustu je tudi dohod po železnici in temu dosledno odhod po morju nazadoval v septembru. V avgustu leta 192G. je prispelo blaga po železnici 1,052.908 (leta 1905. le 1,012.345, torej je dohod v letu 1920. celo prekašal onega iz leta 1925.), v septembru leta 1926. pa B47.482 (leta 1925.) 95-1.278, dohod v letu 1926. je bil tako za okoli 100.000 q manjši od onega v letu 1925.). V septembru leta 1926. je v primeri z lanskim letom potem takem padel prihod po morju in odhod po železnici, padel pa je tudi prihod po železnici in odhod po morju, ki je v avgustu t. 1. prekašal lanskega. Nazadovanje torej v vsakem oziru.
■ Ali je kaj čudnega potem, ako je Tržačane vznemirila vest o odstopitvi proste cone v Splitu Madžarom? Res je sicer, da prihaja za Madžarsko predvsem v poštev Reka; toda radi neurejenih -Mtzther na Reki gre preko Trsta še vedno precej prometa z Madžarsko. Poleg tega pa so v mnogih slučajih prizadeli isti trgovci na Reki kakor v Trstu.
V zadnjem času je nekdo s svojim člankom v »Boltettino del Lloyd< zopet ponudil rešilno bilko Trstu. Dr. L. Valentinuzzi resno dokazuje, da bi predilska železnica rešila Trst. Valentinuzzi nt povedal nič novega, oglasil se je menda zato, da spet malo popiha v umirajoči ogenj, da popolnoma ne ugasne. O vprašanju predilske železnice je bilo spisanih na stotine člaknov po tržaških listih in gospodarskih revijah. Vsi clankarji se v bistvu postavljajo na stališče, da bi Trst veliko pridobil s predilsko železnico, ker bi imel direktne stike z Avstrijo; železnica bi ne tekla več po jugoslovanskem ozemlju (od Podbrda do koroške meje), promet bi ne bil več podvržen šikanam jugoslovanskih carinarjev in nagajivi tarifni politiki jugoslovanskih vlad. Predilska železnica je po mnenju tržaških piscev, katerim se tu pa tam pridruži kak pristen Italijan, naravnost življenjskega pomena za Trst. »In o predilski železnici je govora le tu pa tam po naših listih nekoliko melanholično, ker zgraditev predilske železnice — tako važnega da ne rečem življenjskega pomena
za pomorski tržišči v Trstu — vstaja pred očmi Tržačanom kakor nedosegljiva prikazen v daljavi,« piše g. Valentinuzzi. Pisec namreč toži, da se za zgraditev direktne proge Milan— MUnchen— Berlin veliko dela, za predilsko železnico pa nič. V zadnjem času so govorili, da bodo Američani finansirali podjetje; sedaj pa prihaja glas, da se jo stvar zopet odložila. Valentinuzzi se toliko zavzema za novo železnico, ker bi so tako vplivni pas (delokrog, trgovsko zaledje) Trsta pomaknil bolj proti severu in bi Trst lažjo konkuriral Hamburgu. Valentinuzzijev optimizem jo brezdvomno precej pretiran. Nočemo trditi, da bi bila nova proga brez vsakega pomena za Trst; gotovo pa je, da bi se vplivni pas Trst presneto malo pomaknil proti severu radi nove proge. MUnchen, Dunaj, Praga bi bili prav malo bližji Trsta in'tudi tarifama politika Jugoslavije na tako kratki progi (od Koroške meje do Podbrda) ne more v toliki meri vplivati na tranzit; carinska politika pa ne igra pri tranzitni nikake vloge. Na drugi strani pa ima Trst lahko tudi danes direktne zveze z Avstrijo preko Trbiža. Saj obstojijo direktne zveze Trst—Videm, torej jo lahko tudi možna direktna zveza Trst—Trbiž in dalje, da se izognemo šikanam jugoslovanskih carinarjev in nagajivi tarifami politiki jugoslovanskih vlad.
Uradno glasilo fašistovske stranke »Popolo di Trieste« je ulilo mrzel curek na Valentinuzzijev članek: »Resnica, za katero že znamo, toda... predilska železnica bi stala šibko milijardo. In sedanji finančni položaj se ne zdi ravno najbolj prikladen za pričetek dela, ki zahteva tolikšen kapital.«	_ski
Mussolini in sv. Frančišek. V Trstu se je ustanovil pokrajinski odbor za nabiranje darov za postavitev spomenika sv. Frančiška na Subaziju, »ki naj bo žig one dobe, ki je zgodovinska doba italijanskega življenja, žig nacionalnega duha res fašistovske dobe, ki je imela najbolj ugodno razpoloženje, da čuti globoko velikost asiškega svetnika.« Tako je določil nameri spomenika tržaški prefekt Crasti na prvem sestanku tržaškega odbora, Svojo trditev je prefekt obrazložil, češ da je fašizem, ki uči, da je treba žrtvovati tudi svojo mladost, svoje življenje za ideal, zravnal pot praznika sv. Frančiška s tem, da je pomelel s socializmom in komunizmom, ki izključujeta vsak idealen polet in se zavzemata za nauk o materielnem uživanju. Prefekt ni povedal zbranim nič novega, ker so vse to lahko že čitali po italijanskih listih. Sedanji režim, njegovi predstavniki iu posebno fašistovski tisk se trudijo, da bi dokazali, da imata fašizem in frančiškanstvo skupne idealne točke. V roke dobiš brošure, spisane v ta namen; v njih bos našel sliko, ki predstavlja Mussolinija, kako daje svoji levinji jesti, in sv. Frančiška, ki pridi-guje živalim. Slika naj prikazuje analogijo med fašizmom in frančiškanstvom. Menda ni treba posebno globoke izobrazbe, da pride človek do zaključka, da so taki poskusi naravnost absurdni. Mussolini je imel dan po proslavi sv. Frančiška v Asiziju nagovor na množico v Perugi, v katerem je med drugim izjavil: »Nobena sila na svetu se ne more spraviti z izvoljene poti;« »opozicija ne bo sklonila moje volje, ampak me bo napravila še bolj trdega in odločnega;« »v fašistovski milici je shranjena največja rezerva narodne bojevite energije.« In da bi mogel režim, ki sloni na diktaturi, prepoveduje nauk sile in vedno in vedno ponavlja, da je revolucionaren, ugladiti pot sv. PTančišku?
Politična policija. Piero Sapniti, ravnatelj fa-šistovskega glasila »Popolo ai Trieste«, predlaga v uvodnem članku, naj se poleg navadne tajne policije uvede šo posebna politična. Torej ni zadosti, da jo pred dnevi izšel zakon, s katerim se tajna policija v Italiji dvakrat pomnoži?
Zračna proga Trst—Zadar. V soboto se je otvoril promet na novi zračni progi Trst—Zader. Proniet vzdržuje podjetje SISA (Šocietft Italiana Servizi Aere, v Trstu z istimi pomorskimi letali kakor prej progo Trst—Turin, ki se je sedaj opustila. Podjetje finansira večinoma Cosulkji, Nekateri listi poročajo, da se je promet Trst—Turin opustil radi goste meglo v padanski dolini; bolj verjetna pa je domneva, da je SISA to storila, ker je v zimskem času premalo prometa. V Zader odhajajo letala dnevno razen nedelje iz Trsla ob 9. uri 30 minut, postanejo na Malem Lošinju in na zahtevo tudi na Brionih, prispejo v Zader cb 11. uri 30 minut; iz Zadra odhajajo ob 13. uri. Cena iz Trsta v Zader je 250 lir, tja in nazaj 15% popusta. Isto podjetje vzdržuje ludi zračno progo
Trst—Benetke; iz Trsta odhod dvakrat na dan razen ob nedeljah ob 10. in 13. uri, dohod v Benetke ob 10. uri 50 minut in 13. uri 50 minut Cena 130 lir, tja in nazaj 15% popusta. Odhod iz Benetk ob 11. uri 10 minut in ob 14. uri 10 minut.
Slovenska dekleta v tujini. Tržaška »Edinost«
te nedavno zapisala, da se slovenskim dekletom, :i služijo v Milanu, Turinu in celo tudi doli v Rimu, dobro godi in da so povsem zadovoljne. Vse jih ima rado: gospodar in gospodinja. Radi verjamemo, da so slovenske služkinje priljubljeno povsod; saj se n. pr. splošno govori, da tržaški Italijani veliko rajši vzemajo k sebi slovensko služkinjo kakor kako Furlanko ali Italijanko. Slovenska dekleta so pridna, varčna in poštena. Tako najdeš po tržaških listih oglase: slovenska služkinja se išče. »Edinost bi se menda morala zavedati, da se s takim pisanjem vabijo slovenska dekleta daleč v tujino, v čisto italijanska mesta, kjer nimajo ni kakih stikov s svojo rodno zemljo, kjer nimajo nikakih društev, kjer se za slovenski narod popolnoma zgubijo. Dekle, ki je enkrat v Turinu, kam naj se obrne, ko jo morda gospodinja iz kateregakoli razloga vrže na cesto? Iz Trsta je blizu domov. V Trstu je poleg tega veliko našega življa. Sicer pa nočemo morda trditi, da je Trst sam na sebi moralno višji; ampak ravno radi omenjenih okolščin je za slovensko dekle gotovo boljše, da gre v Trst, ako je že to »malum necessarium«. V interesu slovanskega življa v Italiji pa bi bilo, da bi začeli s sistematično propagando proti odhajanju naših deklet v tujino. Po vojni je nastala prava manija na Primorskem po tujini: v Aleksandrijo, v Trst, v Turin, v Milan, v Rim in še nižje doli! Gospodarske razmero so res obupne; a gotovo je, da pri vsem tem gre morda polovico žensk v tujino, ki bi lahko ostale doma. Izseljevanj žensk gotovo ne bo mogoče ustaviti, pač pa bi se dalo zmanjšati. Na drugi strani pa bi bilo treba pričeti v mestih, kamor nese bridka usoda slovenska dekleta, z rešilno akcijo. Vprašanje ni novo in prihaja vedno in vedno na dan. Začeli bi bilo treba najprej doma v Trstu.
Kdaj smo cerkovnik zvoniti? Primorski faran bi sedaj odgovoril na to vprašanje: kadar to zahtevajo stare navado in kadar ukaže g. župnik, čo gre za izjemno prilike. Zadnja beseda je šla do sedaj vedno župniku, t. j. Cerkvi. V cerkvi je ukazovala pač vedno Cerkev. In vendar jo bil cerkovnik obsojen, ker je zvonil »po starem«. Sodišče je prisodilo cerkovniku v Podgradu 10 lic globo »per disturbo di quiete pubblica per avet suonato le campane« (radi motenja javnega miru, ker je zvonil z zvonovi). Odlok pove nadalje, da je cerkovnik zagrešil ta prestopek, ker jo na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda predolgo zvonil, pri čemer ga ej zasačil podgrajski brigadir. »Slovenec« je o dogodku žo poročal. Tudi letos so dan pred praznikom sv. Cirila iu Metoda, ki sta cerkvena patrona pedgrajske fare, veselo peli zvonovi v Podgradu in naznanjali, da jo praznik največjih propovednikov krščanstva in cerkvenih patronov pred vratmi. Toda orožniški brigadir jo iztaknil v brnenju zvonov »protidržavno propagando«; šel jo v zvonik in ustavil zvonenje. Povedal je cerkovniku, da jo to protidržavna propaganda. Cerkovnikovi pomagači so se zbali, da bi orožnik ne aretiral cerkovnika in stekli so po župnoga upravitelja. Katerega duhovnika bi ne pograbila sveta jeza, ko je zvedel, zakaj se cerkovnik in orožnik pričkata. Duhovnik jo v resnem tonu povedal pred zbranim občinstvom brigadirju, naj se ne vtika v cerkvene zadeve; v cerkvi ukazuje duhovnik. No, brigadir se jo čutil užaljenega in je naznanil cerkovnika in tudi župnega upravitelja. Pri pristojnem oblastvu jo župni upravitelj izjavil, da je ravnal pač kot varuh ugleda cerkve in da ni prekoračil svojega pravnega delokroga. Cerkovnik pa bi sedaj moral plačati 10 lir globe. Radovedni smo, ali ostane pri tem, V Podgradu se ljudje vprašujejo, kdo jo pravzaprav vršil protidržavno propagando«, cerkovnik ali brigadir.
Auto zgorel. Na cesti Ajdovščica—Trst so je šoferju Knabenu vnel auto. šofer so je komaj rešil in ni mogel ognja pogasiti. Auto je popolnoma zgorel.
,	Maribor, 16. oktobra.
Vsem nam je še v živem spominu boj, katerega smo bojevali že parkrat za obstoj bolnic v Sloveniji. V bojih za eksistenco slovenskih bolnic so bili samostojni demokratje brez interesa in gledali prekrižanih rok, kako se je trudil Jugoslovanski klub in vsa poštena slov. javnost, da je odstranila nevarnost ukinitve bolnišnic v Sloveniji. Od časa teh bojev in protestov so nam postale slovenske bolnice nekaj nedotakljivega, saj so tudi oskrbovane z vso vestnostjo in se zdravniki ter uprave trudijo z vsemi močmi, da bi se ugodilo vsem zahtevam moderno bolniee. V Sloveniji se še ni našel list, ki bi se bil drznil pognati kamen neresnične kritike v kako slovensko bolnico. Le »Jutro«, ta »najboljši« dnevnik v Sloveniji, je v številkah od 8. o okt. in 12. okt. nagromadilo par debelih laži in podlih denuncijacij o mariborski splošni bolnici.
V notici od 8. okt. trdi dopisnik »Jutra«, da st jo nalezel učenec, ki se je zdravil v izolirnict proti škrlatinlci, tam še grižo. Omenjena trditev je prosta laž in nosi pečat ovaduštva. Zlagana notica pa jo tudi škodovala zavodu. Starši se že itak bojijo izolirnice in po možnosti prikrivajo na epidemijah bolno deco in sedaj se bo ta bojazen šo povečala, ker »Jutrot laže, da čaka bolnika v bolnici po ozdravljenju iz ene epidemije že koj druga in hujša. Na tak način, kakor to dela »Jutro«, so epidemičnih bolezni ne bo pomagalo zatirati, ampak se starši naravnost pozivajo, naj nalezljivo bolnih otrok nikar ne dajejo v bolnico, kjer jih čaka mesto zdravja — nova bolezen.
Omenjena notica »Jutru« še ni bila dovolj, ampak je lopnilo po bolnici tudi v številki od 12. okt. trdeč, da je kirurgični oddelek tako prenapolnjen, da morajo operirani bolniki ležati po nosilih. Tudi ta notica je debela laž in lausirana v javnost z namenom bolnici škodovati in vodstvo bolnico denuncirati, ker nima rezerviranih prostorov niti za najtežje bolnike. Ti dve dejstvi smo morali pribiti, da bo javnost videla, kako se drznejo samostojni krogi blatiti pred javnostjo celo slovenske bolnice, ki so po snažnosti vzgled reda in natančnosti v izpolnjevanju predpisov.
Smrtna nesreča.
Grof Attcms ima v gozdu v Gornjem logu občina Cigonca pri Slov. Bistrici tri zelo velike ribnike. Tretji ribnik so zadnje dni snažili in temeljito popravljali. Pred vsem so izkopali pod zemljo prehod iz tretjega ribnika v drugega in so pri tem delu premalo podprli izkopano in kot človek visoko izdolbino. Pri izkopavanju predora je bil zadnji petek zaposlen 301etni delavec Hri-bernik Viktor iz Križnega vrha in oče dveh nepreskrbljenih otrok. Hribernik je zapustil v petek zvečer zadnji delo in ko je žo bil iz predora zunaj, je še skočil nazaj po motiko, katero jc bil tam pozabil. Ko jc bil v izdolbini, sc je neadoma zasula preslabo podprta zemlja v taki množini na ubogega moža, da mu je pri priči zlomilo hrbtenico in je obležal na mestu mrtev. Preteklo ja precej časa, predno so prihiteli njegovi sotovarišl na mesto nesreče in izkopali njegovo popolnoma zmečkano truplo.
Težka nesreča.
Poročajo nam iz Maribora: V soboto okrog 10. ure zvečer so slišali v gostilno Benetke ob Pristanu obupno kričanje na pomoč. Domači sin Maks je tekel takoj po rešilui oddelek in ta jo od-brzel na drugo stran Drave na Ruško cesto, odkoder se je slišalo bolestno stokanje iz globoko grabe ravno pod deško šolo. Bilo je temno in trajalo je precej časa, predno so možje od rešilne postaje našli ob Dravi 30 m globoko pod Ruško cesto v luži krvi kakih 46 let staro žensko. Reva si je pri padcu zlomila roko tako, da so štrlele kosti iz mesa in zelo močno je bila obtolčena pa glavi. Stalo jo precej truda, predno so ponesre-čenko spravili v rešilni voz ter jo odpeljali v bolnišnico. Ponesrečena jo gospa Wolf, ki stanuje na Ruški cesti št. 13 in je zabredla preko obcestno ograje v ta globoki prepad v živčni razdraženosti. Omenjeno grabo so izkopali iz ceste j)roti Dravi letošnji nalivi, a jo bo treba zasuti, sicer se bo zgodila še kaka večja nesreča.

(Predavanje poslanca Franca S m o d e j a na II. prosvetnem večeru v »Ljudskem domu«.)
(Dalje.)
Jaz sem imel vtis, da predsednik nase vlade v Belgradu ni dovolj energičen in da ne hrabri naše delegacije. Na nobeno osebno intervencijo ni pokazala, da se dovolj briga za naša mejna vprašanja na severu in nobene naše tozadevne interpelacije ni pripustila na dnevni red, češ da bi to državi škodovalo.
Na moj pritisk pri drugih klubih smo izsilili tajno konferenco, na kateri naj bi se nam poročalo o zunanji politiki iu o stanju naših zahtev v Parizu. Saj so pred nami skrivali in nismo mogli dobiti drugih poročil kakor pisma, ki so po kurirjih prihajala iz Pariza od naših prijateljev. Pa niti na tisti konferenci, po zakonu za javnost tajni, nismo dobili nobenega jasnega poročila. Same fraze. Vedeli smo toliko ko prej. Jaz sem se ogorčen zglasil k besedi. Zal, da se v tajnih konferencah govori no stenografirajo, ali imam še svoje zapiske o tedanjih izvajanjih. Naj slede tukaj:
To razpravo bi si bili želeli že zdavna, pa ne na konferenci, marveč na javni sednici, in obžalujem, da interpelacija Jugoslovanskega kluba iz prvih dni meseca marca ni prišla na pretres v sednici. Narodno predstavništvo
je imelo samo dvakrat priložnost, da je dvignilo svoj glas za zedinjenje in integriteto naših granic, to je bilo ob volitvi predsednika in v adresni debati. Ko pa jc postalo vprašanje naših granic na mirovni konferenci najbolj pereče, je bila skupščina obsojena na neprostovoljen molk. V najkritičnejši dobi Narodno predstavništvo ni dobivalo skoro nobenih zanesljivih oficioznih poročil o poteku pariške konference. Ko se je v Narodnem predstavništvu odločevala usoda več kakor pol milijona bratov, se je tukaj v zbornici pojmovala državniška misel tako, da se je bil boj za začasne mandate, ki je Jugoslovanskemu klubu zagrenil sodelovanje, da je sklenil ab-senco.
V svetovni vojni ni zmagalo orožje, ampak \Vilsonov program, ki ga je antanta sprejela. Svoboda malim narodom je bilo glavno načelo. Ko pa bi morala antanta to načelo udejstviti, je smatrala najmanjše narode ra kupčijski objekt in najmanjši narod, nas Slovence je razkosala kar na štiri države, kljub temu, da je bila vsa slovonska javnost, ves slovenski narod najodločneje za zedinjenje s Srbi in Hrvati. Kaj je pedvzela v tem pogledu naša mirovna konferenca v Parizu? Razen par privatnih poročil iz Pariza, pa ne od naj-merodajnejših oseb, ne vemo ničesar, če se no oziramo na nezanesljiva poročila v časopisju. Ne vemo tudi, kake podrobne instruk-cije da jo dobila delegacija od naše vlado in v koliko se je teh instrukcij tudi držala. Vemo Da lo. da ima naša mirovna delegacija
sicer velik aparat, da pa člani niso imeli pravega stika med sabo, da se naši ljudje tam med sabo niso niti poznali, in da niso bili niti edini v zelo važnih vprašanjih. Za nas ui v tako važnem -vprašanju kakor je določitev granic naše države, merodajna strankarska pripadnost tega ali onega delegata. In če bi se kateri delegat, naš najožji pristaš, nekorektno obnašal, ga desavuiramo, kakor smo desavuirali in vrgli iz stranke svojega nekdanjega voditelja dr. šusteršiča.
Takorekoč popoln neuspeh, popoln polom naše stvari v Parizu skoro drugače ni bil mogoč kakor da naša delegacija ni na celi črti pravilno postopala. Razumem težkoče, ki so nastalo vsled londonskega pakta, upoštevam, da naša delegacija ni bila enakopravna in da morda ni imela tudi toliko sredstev na razpolago kakor n. pr. italijanska, in da torej nasproti italijanski delegaciji ni imela pravega uspeha, toda nerazumljivo mi je, da naša delegacija ni mogla doseči nobenega uspeha proti sovražnim državam. Prekmurje je za nas izgubljeno; mažarski bolševiki so predrli proti naši delegaciji tudi v Parizu. Prekmurci so Slovenci. Kaka je usoda granico na štajerskem, tudi še ne vemo; to pa verno, da bi bil Maribor s celim slovenskim zaledjem izgubljen, ako bi ga ne bili Slovenci sami osvojili. Ravnotako nerazumljivo mi je, da zahteva antanta za Koroško plebiscit in kakor se zdi, ne samo v slovenskem delu, ampak v celi koroški kotlini do Šent Vida. Torej naj cdlo-čuiei« usodo koroških Slovencev Nemci in si-
cer tisti Nemci, ki so bili najhujši germani in najhujši neprijatelji antante, tisti Nemci, ki so stoletja germanizirali, zatirali in usužnjevali Slovence. — Plebiscit sedaj, ko je izvrševala tam nemška oblast in soldateska vso svojo moč!
Plebiscit na od nas zasedenem ozemlju aprila v dveh dneh: 36.000 Slovencev in 600 Nemcev. V od Nemcev zasedenem ozemlju kmetje sami taino skušali pobirati podpise: Ivan Švarc.
Na podlagi londonskega pakta na zahtevo Italije je antanta odklonila plebiscit za primorske kraje; za Koroško ga je pa odredila. Zdi se mi, da bi tukaj ne bilo posebno težavno za naša delegacijo izpedbiti plebiscit za Koroško, ali o bi nastopila solidarno, odločno, in bi imela podporo od strani naše vlade. Plebiscit na Koroškem se mi zdi največje ponižanje kraljestva SHS in največji neuspeh naše delegacije.
Pa tudi ni čuda, če je bila taktika naše delegacije, kolikor je pač že danes mogočo presoditi, ta, da se je postavila za vse krajo nasproti Italiji, Nemški Avstriji, Mažarski na enako stališče. Nikakor ni res, da bi se bila mogla posiaviti za splošen plebiscit tudi proti sovražnikom, ako se je zavzemala za plebiscit nasproti tako imenovanemu zavezniku Italiji. Seveda, ako so dobi med našo delegacijo v Parizu človek, ki trdi, da smo Slovenci im-perialisti, ako zahtevamo Maribor, Celovec in Beljak, in če je morda res, da je to — kar pa ni dokazano — trdil tudi nasproti Ame.rikan-
/
l>nei>ue novice
•k Darujte za poplavljence. Na prejeta vprašanja naznanjamo, da sprejema prispevke za poplavljence kakor tudi darove za sploSne namene Rdečega križa Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Wolfova ulica 5, I. nadstropje. Posebnih prošenj ta odbor radi prihranitve prevelikih stroškov ni razpošiljal, nego apelira na vse človekoljubne rojake, da žrtvuje vsak po svoji moči čim več in svoj prispevek nakaže na čekovni konto št. 11.862 poštne hranilnice. Eventuelno sporočite le Bvoj naslov in vam takoj položnico za brezplačno nakazilo vpošljemo. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa.
•k Ameriški Hrvati za poplavljence na Hrvaškem. Narodni Zaštiti v Zagrebu so poslali ameriški Hrvati 5500 dolarjev za poplavljence. Od tega je poslala Hrvatska bratska zajednica v Pittsburgu 5000 dolarjev, hrvatsko podporno društvo »Bratska Sloga« v Piltsburgu pa 500 dolarjev, skupaj 812.235 dinarjev. Pač lep bratski čin!
■k Umrl je 17. oktobra v Zagrebu cand. Juris Stanko Kij a jo, predsednik »Doma-goia«, urednik »Luči«, odbornik JKD Lige in odbornik JAPD. Idealnega in delavnega fanta bo pokopali včeraj ob 4 popoldne. N. p. v m.!
■k Drugi Jugoslovan član Akademije umetnosti v Firenzi. Za člana Akademije umetnosti v Firenzi je bil te dni izvoljen srbski akademični slikar Milutin P. Mihajlovič. Član te akademije je tudi kipar Meštrovič.
■k Načrt preproste monštrance za župnijo Gomilsko, o kateri smo včeraj poročali, je izvršil v Plečnikovi šoli absolvent tehn. fakultete arhitekt g. Jaroslav Černigoj, in ne g. vseuč. prof. arh. Plečnik sam.
* Stanje obnovitvenih del, potrebnih vsled zadnjih poplav. Kakor smo izvedeli, •znaša škoda na vseh od poplave prizadetih deželnih cestah in mostovih okroglo 11 in pol milijona dinarjev. Državna ponvoč za popravo teh poškcdb še ni dovoljena. V Medvodah je promet na Ljubelski državni cesti prekinjen že polne tri .tedne, ker državni most še ni obnovljen. Z ozirom na ra-ne neutemeljene govorice smo se na merodainem mestu informirali ter pozvedeli, da je kredit za popravo poškodb, povzročenih vsled poplave na državnih cestah in mostovih že dovoljen. Z deli za provizorični most na dosedanjem mestu se še ni pričelo, ker kredit še ni otvorjen. Provizorični most bo služil prometu, dokler ne bo zgrajen definitivni most, ki je projektiran približno 50 m višje proti Goričanom, da bodo odpravljeni trije nevarni ovinki v Medvodah.
k Osrednja Štajerska vinarska zadruga
s sedežem v Mariboru je začela letošnjo jesen z rednim delovanjem ne le kot centrala ostalih štajerskih vinarskih zadrug, ampak še posebej kot zadruga za Maribor in okoliš do meje. Naše vinogradnike bi pri tej priliki opozorili nanjo. Dejstvo je namreč, da se bo potom te zadruge z združenimi močmi dalo dobiti brez posredovanja nemških vinskih trgovin vinski trg v Gradcu in drugod v inozemstvu. Poleg tega je pa zanesljivo pričakovati, da se bodo slovenski krogi, ki želijo pristno in dobro blago, obračali na to zadrugo, katera je imela pogum začeti na najtežjih tleh, v mestu, kjer je polno upeljanih nemških veletrgovin z vinom. Pričakovati je torej, da se bo zadruga razvijala, kar zadeva članstva in organizacije, pa tudi glede prometa.
■k Orožništvo itn redukcije. Z ozirom na naš članek v štev. 177 z dne 7. avgusta t 1. smo prejeli s pristojne strani sledeče pojasnilo: Prejšnje avstrijsko orožniško poveljstvo jo obsegalo samo bivšo deželo Kranjsko, medtem ko se delokrog sedanjega 8. orožnišlcega polka razteza na celo ljubljansko in mariborsko oblast razen Medjimurja. Poleg tega prejšnje orožniško poveljstvo ni imelo nikjer varstva državne meje, 8. orožnški polk pa mora varovati celo avstrijsko, dve tretjini italijanske in eno četrtino mažarske meje. Sedanje številčno stanje orožniških častnikov in moštva torej ni pretirano visoko ali nesorazmerno s prejšnjim stanjem, zlasti ker so se po vojni, kakor znano, poslabšale varnostne razmere. Orožniško poveljstvo v Belgradu je razpisalo konkurz za sprejem 30 častnikov že 7. junija t. 1., torej mnogo prej, kakor je sledila redukcija draginjskih doklad državnih nameščencev.
■A" Noveseli pozdravi iz Afrike. Slovenci, ki so bili svoj čas zašli v francosko tujsko legijo, nam pišejo iz Maroka: Kolono smo dovršili, sedaj pa smo zaposleni pri trdnjavslrih delih: dan na dan vlačimo kamenje. Delamo pod pravo kaznilniško disciplino. Hrana je tako nezadostna, da od slabosti omagujemo; na dva vojaka pride dnevno po en hleb kruha, to je za moža po 300 gramov. Kolonska služba ni nič strašnega; posamezniku sploh ni treba nositi orožja. Žalibog smo prišli do prepričanja, da sploh nismo nikaki vojaki, ampak navadni sužnji. Le sreča, da nas je tukaj le malo Jugoslovanov. Prisrčno pozdravljamo domovino, ki jo morda ne bomo nikdar več videli! Slovenski legijonarji: Rudolf Žlindra, Jožef Praprotnik, Anton Žerjav, Alojz Glušič, Senega^nik in Š.pes.
k Za rezervne častnike. Pododbor Ljubljana društva rezervnih častnikov naznanja: Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo pod Dj. Br. 32.796 z dne 22. septembra 1926 pojasnilo, da se vaje rezervnih častnikov, predvidene v čl. 252 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, računajo cd dneva nastopa službe pa do razrešitve. Službeni prejemki pa v slučaju vaj pritičejo rezervnim častnikom v zmislu čl. 283 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od dneva odhoda iz kraja stanovanja na vaje pa do povratka domov po končanih vajah. V uradnem vojnem listu z dne 9. oktobra t. 1. štev. 42 je i'.šel pravilnik o izdajanju zdravil in obvezilnega materijala aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in njihovim rodbinskim članom ter rezervnim častnikom, ki so se udeleževali vojn, kadar se zdravijo v domači oskrbi. Ta pravilnik je članstvu združenja rezervnih častnikov in vojakov na razpolago v društvenem lokalu vsak delavnik med pošlovn mi urami.
k G. M. Gaspari nas naproša, da potrdimo, da on ni risal karikature v zadnjem »Ilustriranem Slovencu«, kar tem potom radi storimo. — Uredništvo IS.
■k Razpis nagrad. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4—1, razpisuje pet nagrad za najboljše načrte klekljanih čipk po nerodnih motivih. Risbe naj bodo v naravni velikosti in risane na pavzni papir. Nagrade so sledeče: 1. nagrada 500 Din, 2. nagrada 300 Din, 3. nagrada 200 Din, 4. in 5. nagrada po 100 Din. Ime risarja je priložiti načrtu posebej v zalepljeni kuverti. Nagrajeni načrti postanejo zavodova last. Načrte je izdelati do konca novembra in jih je poslati upTavi Državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani. —
Ocenjevalno komisijo tvorijo: B. Račič, upravitelj zavoda; akad. slikar prof. S. Šantel; akad. slikar M. Gaspari; strokovni učiteljici M. Ravenova in K. Gnezdov^. Podrobne informacije daje uprava zavoda na Turjaškem trgu 4—1.
* Knjižnica Ruske Matice. Od lanskega
leta vzdržuje RM v Ljubljani rusko knjižnico, ki šteje že sedaj okoli 1500 knjig in revij ter se vsak mesec izpopolnjuje. Ima skoraj vse nove ruske leposlovne knjige kakor tudi spise klasičnih avtorjev. Naročnina rtane na mesec za eno knjigo Din 7, za člane RM pa Din 5. Kot član RM more biti sprejet vsak Rus in vsak drug Slovan. Članarina znaša na leto Din 20. Pravila RM se pošiljajo na zahtevo. Knjige se izposojujejo tudi Izven Ljubljane stanujočim za isto ceno, poleg pcštnih stroškov. Katalog se pošilja proti vplačilu (tudi v poštnih znamkah) Din 5. Knjižnica se nahaja na Jurčičevem trgu 3—TI in je odprta razen praznikov ob ponedeljkih od 15 do 16, sredah od 18 do 19, in petkih od 19 do 20. O tem se obveščajo vsi, ki se zanimajo za ru-oko knjigo. — Odhor Ruske Matice.
k Malica Hrvatska za pismenost med ljudskimi sloji. Odbor Matice Hrvatske se je ! v svoji zadnji seji pečal z vprašanjem analfa-i betiz.ma med Hrvati. Po poročilu R. Hercega je danes med Hrvati v Banovini samo 10 odstotkov ancTabetov, zato so pa v Bosni in Hercegovini ter dalmatinskem Zagorju coli kraii, kjer je do 90 odstotkov odraslih ljudi nepismenih. Matični odbor je uvedel živahno akcijo za pobijanje analfabetizma in upa doseči, da se do prihodnjega ljudskega štetja leta 1930 nepismenost med Hrvati popolnoma iztrebi.
■k Umetnostne razstavo v Zagrebu. Na zagrebškem velesejmu je te dni razstavil svoje slike Slavko Tomerlin. V svojih slikah prikazuje življenje na vasi.
k Kon<rros jugoslovanskih cionistov. Te dni se je vršil v Zagrebu kongres Zveze jugoslovanskih zionistov. Navzoč je bil odposlanec svetovne zionistične organizacije Feliks Ro-senbluth iz Londona in do 4000 jugoslovanskih zionistov. Otvoritvi kongresa sta prisostvovala tudi veliki župan zagrebške oblasti Kravnarič in armpdni general Matič. — Vidi se, kako močno je židovstvo v Jugoslaviji.
cem, potem se neuspehu ni čuditi. Z isto pravico bi lahko kak drug delegat trdil, da smo imperialisti, ako zahtevamo tudi umetno po-italijančeno Reko, Zader itd. Vlada naj da pojasnila!
Moj oster nastop je bil opravičen in že zgodovina nastopnega leta mi je dala prav, čeprav so me celo nekateri tovariši tedaj grajali, da sem bil preoster.
Jaz sem smatral, da koroški Slovenci po tisočletnem potujčevanju in sekanju plebiscita me bodo srečno prestali, zato sem storil, kar sem mogel v tem oziru storiti proti plebiscitu.
Vprašanje na Stojana Protiča 20. maja 1919, na katero nikdar nisem dobil odgovora.
Nasprotstvo antante se je pokazalo tudi, ko smo končno zasedli Koroško s Celovcem vred. V Parizu se je antanta zgražala nad našo okupacijo, zanjo pa je bilo v redu, da je italijanska vojska v sporazumu z Avstrijo zasedla del Koroške in sta si naša in italijanska armada stali blizu na Gosposvetskem polju. V Celovec je prišel angleški polkovnik, ki je zahteval zopetno evakuacijo. Sestavil sem zanj promemoria, ki ga je v angleškem prevodu iz.ro čil a naša deputacija g. polkovniku. General Smiljanič se je držal dobro, pa se je moral končno udati zahtevi naše vlade, na pritisk ratante, da evakuira zopet Celovec.
(Konec sledi.)
NIHČE m PRISILJEN
da takoj kupi, pač pa si lahko pri meni brez-obvezno ogleda bogato zalogo angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd. po najnižjih cenah,— JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4.
tSHvln Sardenko: Sveti ASoJzij.
Študije in pesmi.
O tem najnovejšem delu našega pesnika prinaša >Naš Dom«, list za ljudstvo prosveto, letnik 18., izpod peresa dr. Ivana Dornika sledečo oceno:
Povojna doba je s silo potegnila človeštvo v materializem. Lov za denarjem, za uživanjem in razkešnostjo, nepriznavanje vsake postavno avtoritete nemorala, poplitvenost duha in duševnosti, ne-socialno čuvstvovanje: to so znaki tega žaloslnega časa. Toda v vsem tem strahotnem plesu se javlja vedno bolj in bolj — nemir srca. In razdvojeni duh se jo začel gibati, iztegati roke po rešilnih vejah, vpiti po obnovi življenja, se žejno ozirati za vzori, ki bi ga dvignili iz blata. Najbolj se zrcali to v vseh vejah in strujah umetnosti.
Kot klic kvišku in k vzorom je izšla sedaj, polna mini in lepote, Sardenkova knjiga o sv. Alojziju. Posvečena je ta knjiga »Njim, ki mislijo, se bore in varujejo«. Tri težke besede, polne glo-bokosti. »Kdor hoče svojemu življenju dati višjo smer... morda ne prezre te knjige,« pravi pesnik v uvodu; kajti »naše srce hoče živih vzorov iz naše srede«.
Iz naše srede! Kdor misli, da mu naslov naznanja pobožno knjigo, se bo zmolil. To je pesnitev velikega pesnika. Sveti Alojzij se nam je zdel doslej nekako tuj, oddaljen, z meglo askeze, odpovedi zastrt, nedosegljiv, neposnemljiv — pretežek in previsok mladini. Zakaj? Ker so v zadnjih stoletjih in desetletjih razne nabožne knjige in življenjepisi svetega Alojzija odtujili našemu duhu in naši mladini, spnčili njegovo podobo, ali pa jo dvignili od nas, iz življenja, v skoro nedogledno višino. Naloga te knjige pa je, približati vzornika mladim, podati končne zaključke dolgoletnih raziskav o razmerah, v katerih je bil sveti Alojzij rojen, se vzgajal in spopolnil.
Zato je knjiga razdeljena v štiri dele: v uvod, v študije, v katerih je v glavnih črtah naslikana zgodovina rodu Gonzagov, dobe, v kateri |e bil sveti Alojzij rojen in se je vzgajal, razmer in nazorov, ki so vladali tedaj: Alojzijev življenjepis, njegovi boji, vzori, namozatajevanja in odpoved. Koliko slik, koliko misli in razmišljanj! Drugi del so pesmi... zopet življenjepis svetega Alojzija in njegova zad-nia oot kvišku k SDODOlnitvi. li Kristusu. Kot četrti
Kajti
>Nočem drugega vedeti med vami, kakor Kristusa z ranami, solzami!«
»Nove skrivnostne globine našlo je moje srce.«
O Časnikarski konccrt se bo, kakor vsako leto, tudi letos vršil na praznik zedinjenja, dne
1. decembra v veliki dvorani Uniona. Ker je to v celem letu edina časnikarska prireditev v Ljubljani in je njen dobiček namenjen časnikarskemu pokojninskemu skladu, opozarjamo nanjo vse organizacije in jih prosimo, da ne prirejajo istočasno svojih prireditev. To tem bolj, ker bi naše časopisje ne moglo delati reklame za konkurenčne prireditve. — Odbor ljubljanske sekcije JNU. i O Tečaj za angleški jezik se otvori v če-! trtek 21. oktobra. Obiskovalci II. tečaja naj se j zbero ob pol 5 v Rokodelskem domu, levo od i glavnega vhoda. Obiskovalci I. tečaja (začet-| niki) pa ob 6 istotam.
O Tečaj za nemški jezik se otvori v po-i nedeljek 25. oktobra ob 6 v Rokodelskem do-| mu, Komenskega ulica. Vsi priglašeni naj se točno ob 6 zbero. Za ta tečaj je priglašenih polno število in se novih priglašencev ne more več sprejeti.
del dostavek, razlaga posameznih pesmi. Vse pesmi so tako globoko občutene, oblika jasna, v vsaki pesmi druga. Sardenko pesmi komponira, kakor jih je komponiral Prešeren in kakor jih komponira Oton Župančič. Čisto njegova je zgradba sonetnega venca z magistralom. Sardenko, ta čisti, velik naš , lirik bi zaslužil znanstvene študije. Začne s povestmi matere Donne Marthe, ki govori sinčku:
»Dušo nastavi!
Komur je duša polna svetlobe, zreti ne da telesu trohnobe.«
Nato ga vodi po vseh potih, ki jih je hodil, skozi vse boje, ki jih je preboril, kvišku, ko mu začne peti duša:
Potem se zlije v pesmi na brate, kalerim kliče: »... žito smo, žito ...
ista je hrana za življenje slednjemu dana; ista Kri nas žejne napaja, ista zarja v srcu nam vzhaja ... Vsi smo bratje 1...
Svatje istih smo samostanov, božje mesto istih občanov ...
»Ljubi me!< je vsem ime.«
To je socialna pesem naših dni, ki govori in pove več nego cele znanstvene knjige!
Potem pa oblika knjige! Ta knjiga pravzaprav ni knjiga — ampak kultura! Z izbranim umetniškim okusom urejena, da že kar iz platnic in črk dihaš in slutiš lepoto, ki je v njej.
Ali se bodo uresničile kdaj naše tihe želje tako, da bo vsak naš slovenski dom kakor rožni vrt, poln dehtenja, lepote in miru, i da ba na vsaki mizi naših kmetiških hiš ležala ta knjiga — kot salonska knjiga naših domov?.
Brez dežnika
je lahko vsakdo ob nalivu na prostem, ie imi izboren angleški DEŽNI PLAŠČ od tvrdke
DRAGO S C H WAB — LJUBLJANA,
O Tečaj za italijanski jezik ae otvoii v torek 26. oktobra ob 6 zvečer v Rokodelskem domu. V ta tečaj, kakor tudi v angleška tečaja, se šo sprejemajo priglašenci v Prosvetni zvezi na Miklošičevi cesti 7.
O Himen. Poročil se je včeraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Franc Hrastnik, uradnik pri upravi »Slovenca«, z gdčno Marijo Traun iz Kamnika. — Bito srečno!
0 Iz seje magistratnega gremija, V gre-mijalni seji dne 18. oktobra se je sklenilo, da se prepove po mestu vsako prodajanje turškega medu po ulicah. Policijsko ravnateljstvo se naprosi, da strogo zasleduje vsako tako poulično prodajo slaščic, da se obvarujejo domači slaščičarji pred tako konkurenco, katero delajo bogve odkod došli tujci. — Med oškodovane poplavljence v pomeriju mestne občine se razdeli po cenilni komisiji priznana jim podpora v skupnem znesku okoli 82.000 Din. To je doslej največji znesek, kateri je bil nakazan poplavljencem. Po poročilu cenilne komisije, katera je vso škodo ugotovila na licu mesta, so utrpeli največjo škodo posestniki ob Gradaščici in so bili Barjani v primeri z dru-goletnLmi poplavami pri sedanji manj oškodovani. Glavni navr.l vode je namreč prišel po Gradaščici in njenih dotokih. Domneva se, da je tako velika poplava po Gradaščici nastala vsled tega, ker se je začelo z njenim reguliranjem deloma pri Kožarjih in nad Kolezijo, mesto da bi se najprej spodnji del struge izre-guliral. Tako ie po že uravnani strugi pri Ko-leziii drvela Gradaščica z veliko brzino, medtem ko je pod Kolezijo cela vodna masa zadela na krivulje in razne druge ovire ter se ni mogla zadestno hitro odtekati. Vsled tega je porušila vse, kar jo je oviralo. Odnesla je zatvornico pri Zalokarjevi hiši v Krakovem in se zarila v b rezine na desnem bregu tik pred mestnim mostom ob Ljubljanci. V nevarnosti je bila bližnja hiša xer ves most, kateri bi sa bil zrušil, da ni mestna občina v naglici navo-zila večjo množino kamenja, katero je ustavilo nadaljnje izpodkopa vanje mostu. Celokupna škoda posestnikov se je ocenila na circa 450.000 Din, a mestna občina je na lastnih napravah oškodovana okrog 200.000 Din, za katero bo treba iskati kritja izven proračuna. Mostove in škarpe pa bo treba hitro popraviti in zavarovati.
O Ljubljansko uro. Iz meščanskih krogov nam pišejo: Te dni so časopisi zopet pisali o stari mizeriji, da je v Ljubljani tako težko'B. pravim časom, dočim se da to vprašanje, da-, nes, ko imamo na razpolago radio, vendar prav enostavno rešiti I Naj se v magistratnem poslopju namesti radio-aparat, s katerim se vsak dan ob ob 12.55 iz svetovne radio-postaje Nauen pri Berlinu sprejme na sekundo pravi čas in po tem naravna rotovška ura. Stroški za to napravo bi znašali kvečjem 4000 Din. Še bolje bi pa bilo, na omenjeni način naravnati stolpno uro na Gradu, po kateri bi se na lažje ravnale tudi vse cerkvene ure in pa sploh ljublansko prebivalstvo.
O Ljubljana in tujski promet. Zagrebški >Morgenblatt« prinaša simpatično poročilo o Ljubljani kot važni točki tujskega prometa. Poročilo naglasa stalno naraščajoči obisk tujcev in hvali snago ljubljanskega mesta, ki da je svetovno znana. Obžaluje, da se mestni nasadi, posebno Rožnik, v zadnjih letih zanemarjajo. Nedostatne so tramvajske zveze z okolico, pesebno občutno pa je pomanjkanje hotelov in pa — javnih stranišč.
© Prijava rezervnih častnikov. Mestni magistrat razglaša: Bivši rezervni in upokojeni častniki, rojeni 1876 do 1904 ter pristojni v LjubPano, ki doslej kot taki še niso bili sprejeti, odnosno prevedeni v našo narodno vojsko, naj se takoj, vsaj pa do konca oktobra, med običajnimi uradnimi urami zglase v mestnem vojaškem uradu (soba 3) v Mestnem domu.
O Ljubljana počasi napreduje. Mestna občina je pričela s tlakovanjem spodnjega dela Kongresnega trga. Tlakovan bo z malimi gra-niinimi kockali. Promet je radi tega zaprt za vozove preko Wolfove ulice, Kongresni trg v smeri proti Gosposki ulici. — Dalmatinova ulica in trotoarji trga kralja Petra so vsi že asfaltirani. Včeraj so delavci končali tudi z asfaltiranem Tavčarjeve ulice. — V ponedeljek so po dolgem obotavljanju pričeli z zgradbo poslopja poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti. Ko bo poslopje dograjeno, bo Aleksandrova cesta znatno pridobila. Vprašanje je le, kdaj zginejo le še neokusne reklamno deske nasproti nošte.
O Če so ljudje borbeno razpoloženi.., Iz te stvari bi lahko nastala prav velika afera, če še ni, pa morda še bo. Zadeva je namreč precej komplicirana in je v kratkem povedana približno taka: Srednje velika družba boljših in olikan h Ljubljančanov je napravila izlet proti Šent Vidu. Ko so se vračali, scf srečali upokojenega železničarja in poljskega čuvaja g. Antona Grila, ki jim je privozil s kolesom nasproti. Eden boljših gospodov je zakričal:
Oblačila
za gospode in otroke kupite najugodneje pH staroznani tvrdki
L MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12.
»To je tisti, ki me je pred tednom ustavil v Podutiku, da nimam psa na ketni, ker je pasji Icontumac!« Gril se objestni družbi ni mogel umakniti, ker je družba zastavila celo cesto. Gospod, ki je Grila spoznal, ga je udaril parkrat s pasjim bičem, njegova žena je odtrgala svetilko od kolesa in jo vrgla v travo, pes pa je Grila dvakrat ugriznil v nogo. Gril se je umaknil, zgrabil kol, da se brani, tudi tega •mu je objestni gospod izpulil iz rok in ga udaril tako po hrbtu, da se je kol zlomil. Med tem pa je še nekdo zagnal Grilovo kolo v obcestni jarek. Šele ko so prihiteli ljudje Grilu na pomoč, se je bojno razpoložena družba umaknila. Gril trpi poleg bolečin še 1000 Din škode. Storilci, ki jih je policija že zaslišala, pa vse krepko — taje.
O Izgred pijancev. V Novakovi gostilni v Mostah bo trije pijanci predsinoči znatno prekoračili svojo mero v uživanju alkohola, nakar so uprizorili tak i/gred, da je morala poslati gostilničarka svojo natakarico klicat pomoč na policijsko stražnico. Policija je ugotovila, da so pijanci razbili štiri šipe v vrednosti 375 Din. Najhujši razgrajač je bil aretiran; ko se je v zaporu streznil, je svoje dejanje obžaloval. Čudno je le, da so pri takem medsebojnem pretepu vsi trije pijanci odnesli popolnoma zdravo kožo.
O Policijska kronika. Policija tudi predvčerajšnjim ni nikogar aretirala. Policijski zapori se počasi praznijo. Prijavljeni sta dve tatvini kokoši, 1 lovska tatvina, 1 tatvina sklede, 1 tatvina kolesa, 1 tatvina jestvin in denarja, 1 tatvina dežnika. — G. Josipu Špicer-Ju je ukradenih nekaj mladih psov v skupni vrednosti 1000 Din. Policaja je zabeležila eno poškodbo tuje lastnine v pijanosti, eno lcelje-aje nočnega miru, eno pijanost, en prestopek pssjega kontumaca, 1 ogenj, 1 izgubo psa in 15 prestopkov cestno^policijskega reda. Dve psici sta se zatekli v tujo hišo.
© Mesto venca na krsto svoji umrli ko-leginji gospej Heleni PTemelčevi, magistralni uradnici, so zbrale magistratne uradnice Din 400 za poplavljence.
O Damski dežnik je bil minule dni pozabljen v posvetovalnici KTD. Vprašati v upravi.
G Cenjene dame! Preden kupite moderen pbšč, se prepričajte, da ga dobite najceneje le pri tvrdki Fr. Lukič, Pred škofijo št. 19.
MarltoOT
□	Nesocialno. Delavci žel. materijalnega skladišča se skoro vsi nahajajo na prisiljenih brezplačnih dopustih. To je veliko zlo, ki je zadelo to delavstvo ravno na jesen, ko je največ stroškov za vse mogoče potrebščine pred zimo. Če se pa ti delavci ravno pri enem delu ne potrebujejo več, pa jih je mogoče nastaviti pri kakem drugem oddelku. Tu naj merodajni krogi čimpreje odpravijo to nesocialno postopanje z delavstvom.
□	Trgatev v okolici Maribora. Tu so čakali s trgatvijo do tega tedna. Dasi je pretekli ponedeljek deževalo, vendar je bilo vsled severnega vetra upati, da se bo' čez noč zjasnilo, kar so tudi vremeniki napovedovali, tokrat pravilno. Zdaj se trgatev vrši v lepem. Uspeh trgatve pa ni tisti, kakor se je pričakovalo ob pogledu na lepo oskrbovane vinograde. Kjer se je računalo le na 25 odstotkov manj kot lani, je po 50 odstotkov in še več odstotkov manj. Je pa mošt še precej sladek: 17 do 19 odstot. Ravna se po legah, ki je letos predvsem odločilna. Cene so se ravno zavoljo tega dejstva, da bo malo pridelka, znova znatno zboljšale.
□	Prvi letošnji sneg na Pohorju nad Mariborom. V deževni in mrzli noči od ponedeljka na torek je zapadel krog Bolfanka na Pohorju prvi sneg, ki je pa tekom torka popoldne teginiL
□	Ekshumacija. O smrti vpokojenega polkovnika Aljančlča smo že poročali. Pogreb se je vršil v torek. Poprej je bila ekshuml-rana njegova žena in bosta sedaj počivala oba v skupnem grobu.
□	Logar so jo pojavil. V ponedeljek popoldne je odredil hišni zdravnik v bogoslovju prepeljavo bogoslovca Edvarda Kocbeka v iz-olirnico splošne bolnice, ker je obolel na le-garju. Legarja že precej dolgo ni bilo v Mariboru.
□	Splašeni konji. Na vojaškem strelišču v Radvanju so se v ponedeljek popoldne spla-šili vojaški konji vsled streljanja. Konji so bili vpreženi v voz, naložen s tarčami ter so oddivjali brez voznika proti Mariboru. Na glavnem mostu jih je ustavil policijski stražnik. Kmalu za konji je prisopihal vojak-voz-nik, ki je z navečjim strahom bežal za svojimi podivjanimi konji. K sreči niso napravili nobene nesreče.
□	Izpodlctelo mu je. Zadnjo nedeljo krog poldne se je pripeljal s postaje Sv. Lovrenc na Pohorju v Maribor na koroški kolodvor posestnik iz Kaplje g. Vraber. Z mariborske brvi je gledal proti Felberjevem otoku, odkoder bi morali pripluti njegovi splavi. Kar se mu je pridružil neznanec in ga vprašal, kaj da gleda in od kod da je. Vraber je po pravici povedal in neznanec je koj znal. da se je seznanil s človekom, ki ima pri sebi denar. Potepuh je videl na Vraberjevi roki palico, to mu je hotel kot obrambno orožje odvzeti, a tedaj se je Vraber le spomnil, da ima opravka z nevarnim človekom. Urnih korakov jo je ubral po brvi in proti ulici ob Dravi, kjer se je zatekel
v prvo hišo. Neznanec mu jo sledil, ga klical, a v hišo se ni upal. Ako bi se bil Vraber srečal b tem možakom v večernem času, bi se bil najbrž njegov denar preselil iz njegovega v nepoznančev žep.
□	Nova stanovanja. 1. Aškerčeva ulica 9, I., 3 sobo, veranda, soba za služkinjo, kuhinja in pritikline, od stranke Podlesnik Al.; 2. Mejna ulica 22, pritličje, 3 sobo, kuhinja in pritikline od stranke Franc Kaučič; 3. Meljska cesta 44, pritličje, 2 sobi, kuhinja in pritikline, od stranko Pavline Schaup; 4. Državna cesta štev. 24, podstrešje, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Franca Kolbl; 5. Tržaška cesta 57, I., 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Jakob Zupančič; 6. Mlinska ulica 24, pritličje, na dvorišču, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Ivan Lukas; 7. Pobrežje, Stanko Vrazova ulica 1, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Antona Tajzcl; 8. Kamilica štev. 10, 1 soba s štedilnikom, od stranke Terezije Gradišnik, katera jo lastnica štedilnika; 9. Studenci, Ciril-Metodova ulica 6, plitličje, 1 soba, kuhinja in priliklino, od stranke Terezije Verhovšelc; 10. Nova vas, V/olfgangova ulica 14, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranice Avgusta Divjak.
□	N.ijbolj topel jesenski ds;n v Mariboru. V petek krog 1. ure popoldne jc karal na solncu barometer na Glavnem trgu 32 stopinj. To jo isvnnredna jesenska toplota, kakršne nc pomnijo v Mariboru.
Nafo "Prosvetno drv. Sive« .(o uprizorilo 10. t. m. v Domžalah igro: P. Petrovič: Mrak. Udeležba pri predstavi je bila lepa. — Prihodnji torek: 26. t. m. (ob 19 in pol zvečer) pa bo v Domu društveni občni zbor. Po pravilih pridejo k zborovanju vsi člani, dragi so prijazno vabljeni.
FranStikaniki Merilci, organizirani v društvu sv. Bonaventure, so preteklo nedeljo zvečer priredili akademijo v spomin 7001etn!ce smrti sv. Frančiška. Globoko občutenemu govoru definitorja dr. p. Hadrijana Kokolja je sledilo več umetniško izbranih točk: razne deklamacije, koralno petje, svi-ranje na violino in končno dramatična slika: Slovo asiškega serafa od goro Atverno. Le-ta je vzbuiala posebno pozornost. Povabljeni, katere je prireditev iznenadila, častitajo pp. frančiškanom na upapolnem naraščaju.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Liutomeru priredi v nedeljo dne 24. in BI. oktobra krasni igri: Petdejanko »Roka božja« in tridejanko »Fernando, strah Asturije ali spreobrnenje roparja«.
Slivnica pri Mariboru. Za nedeljo jo bila sklicala SDS tukaj svoj shod. Pa sta se gg. Pivko in Spindler lahko prepričala, da kljub tamu, da so razposlali več stotin vabil po pošti, so Sllvničani malodane čisto prezrli njun »shodič', ki jp bil napovedan za 7. uro zjutraj. SDS arslti »štabe je najprej v zaprti sobi premotril situacijo; ko so pa gospodjo videli, da ni nevarno, so prišli ven in 1 »ofvorilit shod. G. Pivko je na dolgo razložil situ- j ncijo, nato šo g. Spindler; obema pn se je zahvalil g. Klasinc za njune »res tolažilne besede«. Ko je ' nazadnjo prišlo do volitvo odbora, so naši odšli, ; I boječ se, da bi znali koga kar »poriniti- noter. ' Do tu je bilo navzočih 26 oseb; ko so pa omenjeni i odšli, jih je ostalo celih 7, beri: Sedem! K sklepu i bi nsšim »domačim« demokratom samo svetovali: ! No silito preveč s svojo demokratsko barvo v osnre- j djo, ker Slivničani so potrpežljivi, a samo toliko ! časa, dokler mera ni polna.
Slovezjt&lzai RrafMai j
Bolezen g. Klekla. Pred par dnevi smo poročali, da je poslanec g. Klekl zbolel. Naknadno smo izvedeli, da se mu je stanje tako poslabšalo, da so ga morali prepeljati v bolnico v M. Soboto. Zdravniki so ugotovili, da ima vnetje pljuč, izrazili pa so tudi upanje, da je v kratkem upati na okrevanje.
Ali Dol. Lendava dobi elektriko? Odkar ima
Murska Sobota že vse pripravljeno — napeljava je žc izvršena in treba le zveze s centralo _ da dobi rlektrično razsvetljavo, se vedno bolj izraža želja, da bi tudi Dol. Lendava dobila električno luč. Bilo bi r^s zelo v iaurcsu trga, da se to zgodi, — Dol. Lendava jc vendar bila prej nekako središče in je tudi sedaj sedež raznih političnih oblasti. Električna razsvetljava bi bila potrebna žu radi tega, da trg na zunaj nekoliko pridobi. Želeti bi bilo zato, da sc merodajni krogi zganejo in to zadevo pretresajo. Tolike življcnske ' moči Dol. Lendava še gotovo ima, da bo zmogla 1 s tem združene stroške.
Samo oni so pravi Penkala izdelki,
hi so označeni z imenom ali
tmitvsno znamko-
m
Novi zvon. Še iS. 9. smo dobili za tukajšnjo pokopališčno cerkvico sv. Roka iz Strojnih tovarn nov zvon, ki tehta 109 kg. Glas zvona je zelo ljubek in čist in uglašen na e. Glavno zaslugo za nabavo ima bivši mestni gospodar g. Ivan Trampuš. Tudi ga je on sam osebno s svojim vozom pripeljal. Ob tej priliki pri pritrkavanju se je pa zlomil pri metliškem srednjem zvonu kembelj, ki je pa tudi že popravljen.
Trgatev je končana. Vinogradniki so bili letos še dosti poslušni postavam in so brali en teden po »sv. Miholk, kar je častna izjema za Belo krajino. Zato pa tudi ne bomo imeli »kislicec, kakor se posmehujejo sedaj našemu vinu, ampak dobro »robot. Res je pa, da se je mnego manj dobilo, kot so pričakovali. Vreme je bilo zelo ugodno ob trgatvi. Tako Bog vse nadomesti, kar je spomladi in poleti zamudil. Da je novo vino dobro, kaže veselo petje, ki se dan in noč razlega po vinskih goricah iz zidanic.
Pretep. Dasi so naši ljudje zelo miroljubni, vendar se dobe tudi kaki sitneži, ki iščejo in potem tudi najdejo. Tako je 17. 10. zvečer dobil naš »škofiček« med pleča z nožem, kar je iskal. Vendar ni menda nobene nevarnosti.
Šmarj& pri Je:lša§
Proslava obletnice IioreSkega plebiscita. Zakasnili smo se nekoliko in smo obhajali spomin žalostnega 10. oktobra šele 17. t. m. Proslava se je vršila v Katoliškem domu po skupnem načrtu Prosvetnega društva in podružnice Jugoslovanske matice. Bil je lep popoldan v Katoliškem domu, ko se je zbralo številno občinstvo, da vzbudi spomin na lepo Koroško, sedaj odtrgano od svoje domovine. Lepa deklamacija — »Gospa sveta«, združena z živo sliko, je otvorila proslavo. Nato je navdušeno in pesniško lepo govoril slavnostni govor šmarski domačin msgr. Vreže. Opisal je z lepimi le njemu lastnimi besedami, prepletenimi s citati naših starih narodnih romantikov, krasoto slovenske zemlje in prav posebno zibel in raj našega naroda — lepo Koroško. Opisal je Korošea-trpina, _ Korošca-nezmagljivega, v glavnih potezah zgodovino njegovo ter njegovo usodo pred šestimi leti. Poudarjal je pa prav umestno, da ne bodimo malodušni, ampak zaupajmo v končno zmago pravice. Po krasnem govoru msgr. je sledila simbolična vaja »Gor čez jezero« s spremljanjem klavirja in pevskega zbora. S svojo simboliko je vaja zelo ugajala. Nato so predstavljali »Miklovo Zalo«, ki so jo igrali tudi pred 14 dnevi. Priznati treba: igralcem vsa čast, igrali so v resnici dovršeno. Tako je minila proslava v najboljšem razpoloženju. — Opazili smo pa eno: prebivalstvo trga ni pokazalo potrebnega zanimanja, ki ga taka narodna prireditev zasluži. Kje jc tu narodna zavednost? Na ta način se diskreditira vse idealno delo Jugoslovanske matice in se slabijo moči.
Pogreb. Pretekli teden je bila pokopana 251ctna Terezija Rupnik iz Stranj, o kateri je trdil vsak, da je bila najpridnejše dekle v župniji. O tem je pač dovolj pričal veličasten pogreb in solze ob slovesu. — To je bila letos že testa žrtev jetike, ki posebno v Šmarju zelo veliko mladine spravi v grob.
ML
Duhovne vaje za akademike se prično danes, dne 20. oktobra ob 20. uri v kapeli frančiškanskega sarjostana (vhod skozi porto). Vodil jih bo g. p. dr. Roman Tominec. Naslednji govori bodo v čo trtek, petek in soboto zjutraj ob sedmih in zvečer ob osmih, sklep pa v nedeljo zjutraj. Vsi akademiki, ki čutijo srčno potrebo po religiozni poglobitvi svoje duše, iskreno vabljeni!
Na 76. rednem občnem zfcor.: »Slomška«, društva mariborskih bogoslovccv, se je izvolil za društveno leto 1926.-27. sledeči odbor: predsednik: Edvard Kocbek, II. letnik (ker je bolan, ga začasno nadomestujc Fr. Kolenc, IV. 1.), tajnik: I Franjo Korban, I. 1., blagajnik: Joža Schondorfer, i I. 1., knjižničar: Ivan Slrnad, IV. 1,, čitalničar in ' dopisnik ar: Anton Babič, III. 1,, urednik »Lipice«: Tone Trstenjak, I. 1., revizorja: Tone Krošl, I. 1. in Rupert Pušnjak, I. I. — V vednost vsem bratskim in tovariškim društvom.
Vse odsske ljubljanskega orlovskega okrožja opozarjamo na tehnični tečaj, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. oktobra v telovadnici Ljudskega doma v Ljubljani. Pričetek ob pol 9 zjutraj. Ker se bodo na tečaju že vadile nove proste vaje za 1. 1927. naj sc ga vaditelji, posebno načelniki, čim številneje udeleže. Za dva vaditelja iz odseka je udeležba obvezna.
©jplsl
Dob pri Domžalah. Katol. prosv. društvo v Dobu uprizori v nedeljo 24. oktobra 102S ob 3. uri popoldne ljudsko igro v 4 dejanjih: »Vaški lopove.
Sv. Ana v Slov.* noricah. Dne 11. t. m. smo pokopali ob številni udeležbi župljanov gospo Jero Karner, posestnico v Krembergu. Bila je nad 20_let vdova, edinega otroka je ugrabila smrt v nežni mladosti. Obširno posestvo je zapustila sorodnikom, ki so ji dolga leta zvesto služili. Znatno vsoto jo izročila za slikanje domače cerkve; pomagala je denarno in naturalno pri zidavi •»Društvenega doma«. Dobrotljivi Bog naj bo blagi raj-nici plačnik. Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje!
Haloze. Trgatev v Spodnjih Halozah (Sv. Barbara in Zavrče) gre proti koneu. Količina Je en« tretjina lanskega pridelka, pa izboru« je kakovost ker je mošt kazal v aadniili *r«£Ui dnevih od IS* do 23* sladkorja.
CfuIzlfan&Uo gleeMŠče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 20. oktobra: DRUGI BREG. — Red D. Četrtek, 21. oktobra: HLAPCI. — Red B. Petek, 22. oktobra: VIJOLINSKI KONCERT BOLGARSKEGA VIRTUOZA SAŠA POPOV. -Izven.
Sobota, 23. oktobra: JOY. — Red C. Nedelja, 24. oktobra: MACBETH. — Izven. Ponedeljek, 25. oktobra: DRUGI BREG. — Red A.
OPERA. Začetek ob pol 20. ari zvečer.
Sreda, 20. oktobra: TANNHAUSER. — Red C. Četrtek, 21. oktobra: GIANNI SCHICCHI, GLU-MACI. Gostuje tenorist g. Vlahovič Pave!. — Red A. Petek, 22. oktobra: Zaprto. Sobota, 23. oktobra: OTELLO. -• Red E. Nedelja, 24. oktobra: Ob treh popoldne GROFICA
MARICA. — Izven. Pondeljek, 25. oktobra: Zaprto.
Marmorslco g2efflšče
Sreda, 20. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 21. oktobra ob 20: MORALA. — Ab. B.
Veseloigra »Danss bomo Uči* na mariborskem odru. Kot prvo ljudsko igro s petjem in godbo priredi mariborsko gledališče Nestroyevo velezabavno komedijo »Danes bomo tiči« v moderni režiji gospoda Koviča.
€fud.slcM oder
r Ljubljani
Nedelja, 24. oktobra: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI (Hora in Leander); režira ga. Marija Vera k. g. članica narodnega gledališča v Ljubljani.
reči. Ne gre toliko za temperamentno agogiko danes, toda če čuješ recimo basovski recitativ,- ki zveni ob Deveto, koncem prvega stavka klavirski in metronomski tako hladno podati, kakor da ie brezpomembna modulaeija, si pač želiš, da bi pianist v bodoče obrnil svojo pnžnjo, ko jo dosegel precejšnjo mero zunanjega znanja, sednj bolj na znotraj... ali pa bo morda postal »dober pedagos pa mnnj umetnilu.
V ostalem bi glade precenitve haska, ki ga je koncertna publika naša imela od tega takega koncertnega programa, rekli, da je bil ta zelo majhen. Sodobniku Debussy — oba komi, Reflets dans 1'eau, Jardins sous la ptuie smo že čuli od Kobler-jeve — danes malo pomeni, ko je umetnostna tendenca baš nasprotje od tega zvenečega presenečenja brez kosti in linije in zgradbe, tisto pasaži-ran.ie in glisandiranjo in megleno mrmranje j« kakor poeeni efekt, in pri vssm spoštovanju, ki ga je človek moral imeli pred klasikom romanskega imprpsionizma, se zdi ta efekt danes že malo cirkuški po notranji praznoti pa zunanji sijajnosti. Ravel se je na tem programu izkazal s starejšo skladbo Jeux d'eau zn najvernejšega Debussyje-vega učenca. Ce izvzamemo Beethovna (pred par meseci smo zadnjič čuli zadnjo sonato v Ljubljani), se treba vprašati, ali se je izplačalo za Hummlov Rondo, Gluckovo Gavoto, zelo znano štiri Chopi-nove stvari in Lisztovo... Campanello zvabiti dvesto ljudi skupaj in delati reklamo za koncert? Glasbena Matica se zdi, da svoje naloge kot aranžer koncertne sezone no pojmuje globlje kot plakatno in vstopninsko dolžnost, kar naglašamo tu že v dvajsefič, knžoč v Zagreb, ki naj nam io tu vzgled.
Strinjamo se tudi povsem z onim glasbenim referentom, ki je o priliki tega koncerta obsodil dejstvo, da v naših, itak beraških prilikah ni mogoče urediti gledaliških predstav in koncertov drugače, kakor da padejo koncerti navadno skupaj s premierami v teatru. Treba tu Ljubljani energično vodilne roke, Matica in Filharmonija r današnji formi slovenske glasbe ne mislita »praviti baš n»
svetoven višek.	y
* * *
Vijolinski virtuoz Safa Popov. Saša Popov ej brez dvoma eden onih redkih umetnikov na gosli, ki si je v najkrajšem času pridobil skoro evropski sloves. Razmeroma še mlad deluje kot profesor konservatorija v Sofiji. Večino svojega časa pa porabi za svoje umetniške koncerte, katere jc do sedaj priredil v vseh večjih mestih srednje Evrope, kjer ga publika in kritika naravnost navdušeno sprejema. Za petkov koncert v Ljubljani si je izbral bogat program, ki sestoji deloma iz klasičnih pa tudi modernih točk. Najznamenitejša koncertna točka je Gregorijanski koncert za gosli in klavir slovečega italijanskega skladatelja Res-pighija. Na klavirju spremlja umetnika pianist g. Fred Grone, ki nastopi tudi v dveh samostojnih klavirskih točkah. Koncert se vrši v petek 22. t m. v dramskem gledališču in veljajo za koncert navadne dramske, deloma pa tudi znižane dramske cene. Predprodaja vstopnic v opernem gledališču.
Klavirski koncert Svana Moža.
V petek dne 15. t. m. je priredil v Filharmonični dvorani klavirski koncert domači pianist prof. I. Noč. Koncert v režiji Glasbene Matice je štel na programu Mozarta, Ilummla, Gluck-Brahmsa, Beethovna, Chopina in Liszta od klasikov in romantikov, od moderne pa Debnssvja in Ravela.
G. Noč se je šele pred par leti poslovil z našega konservatorija; tedaj je na produkcijskem ; koncertu prvič javno nastopil in mnogo obljubil. Danes je izpopolnil in razvil svoje tehnično znanje, in ima instrument zelo v oblasti; z umevnim peda-liziranjem, ki ga treba pri njem, mislim, posebej naglasili, regulira in temperira zvok v fine, skoraj barvaste nianse. Njegova interpretacija, postavim Beethovnove zadnje sonate (op. 111) je pokazala zlasti mnogo znanja in pokazala, da ja igrač skladbo muziknlno prebavil; da bi bil n« izčrpni vse j njene duhovne globine ali pokaznl kako vellko-potezueie razumevanje BeC.hovaa, se pa ne da še
Dirka za »prvenstvo ljubljanskega gradu- *t bo vršila o priliki motociklističnih dirk »Motokluba Slovenija« v nedeljo 24. t. m. ob 14 na 900 m dolgi progi od Karlovske ceste do drevoreda na gradu. Za dirko juniorjov so pripravljene 4 častne kolajne. Pri glavni dirki dobi zmagaiec naslov prvaka ljubljanskega gradu s plaketo in diplomo, naslednji štirje pa častne kolajne. Prijavo se sprejemajo o<1 članov klubov, ki so včlanjeni v K. P. S. oz. K. S. kr. SHS. Prijave sprejema do 22. t. m. J. Gorjane. Ljubljana, Kolodvorska ulica 41.
Nogomet v pokrajini. V nedeljo sc je vršila v Cerknici nogometna tekma med domačim »S. K. Slivnico« in >S. K. Triglavom«, katerega sestavljajo sami vojaki. Rezultat je bil 5:2 (2:2) v korist Slivnico, ki je bila ojačena s 3 ljubljanskimi igrači. Sodnik ni priznal tretjega gola v korist »Triglava*. Publika je bila večinoma ženska.
PAR ŠPORTNIH NOVIC.
Od najvažnejših nogometnih rezultator omenimo: BAC — Slovan 1 : 0, Rapid — Simmcring 2 : 2, Šport Klub _ Vienne 4 : 2, Hakoah — Wackler 1:1. — Rusi so razočarali, niso opravičili svojega slovesa, igrali eo na Dunaju 3 : 3 )n
4 : 3. Neki list piše: Das Spiel der Primitiven. _
V Budimpešti Hungaria — Amateri 2 : 1, v Belgradu DFC Praga — Belgr. Sp'. ki. 5 i 1, DFC — Jugoslavija 2:0. — Sparta — St. Louis 5 : 3.
Maori so izvojevali prvo zmago na angleških tleh proti izbranemu moštvu Somcrseta 21 : 8.
Borotra si je priboril angleško mojstrstvo v ha Ili; v boju za pokal Merana jc zmagal Kehrling,
Peltzerju «e rekord ni posrečil; tekel jc 1000 m sicer r Bp.ratonovem času 2 : 27.4, ne pa v Martinovem 2 : 26.8.
Dunajski atlet Aigner bo šel v Genovo in se bo ko«ah»8. dec. tam s Tonaniiem, zmagovalcem v Parizu 1924. Zadnjič je Aigner tezno dvignil 120 kg.
Boj za nemško boksersko prvenstvo se je vršil v Dortmundu med Haymannom, 86 kg, in Brcifenstraetericm, 80 kg. Petnajst rund neodločeno. — Prvi Dicnerjev nasprotnik menda ne bo Munn, kakor smo brali, temveč Paolino, v Ncw-y.0Ii.u' ~ Flfiua I* Pomagal v Montrealu Mit-chella po točkah. t^Jko. Poltsika teža.
Začeli so graditi nn-stne otoke v Atlantiku za aviatični promet med Evropo in Ameriko.
K tatvini »Rdečega dijamanta«.
Leva slika: »Rdeči dijamant« in njegov čuvaj Jules Joisneau. — Desna slika: Grad Chnntilly, v katerem ie bil shranjen »Rdefti diiamanU. — Desno zgoraj: I.eniaitre. varuh mItU^u-o. ia katare
ie bil ukrarlna iltiamaui
Dr. Milan Srskic,
minister za taeoačenje aakonov. V zadnji vladni krizi je očitno nastopil kot posredovalec.
Nikola Pašič,
šef radikalne stranke, se je po štiriniesečni odsotnosti včeraj zopet vrnil v Belgrad.
Stjepan Radič,
šef Hrvatske seljačke stranke, ki je v zadnji vladni krizi igral odločilno vlogo.
General Hadžič,
prvi adjutant Nj. Vel. kralja.
Japonska mornarica počasti grob neznanega vojaka ▼ Parizu. Admiral Yamdmolo (X) in general Gon-taivl. Desno: Admiral se prikloni nad oo»večeno [ loščo.
Letalsko pristanišče na oceaso.
Po uspelih poizkusih prekooceanskih poletov nameravajo uvesti se<laj redni zračni promet med Evropo ia Ameriko ter bodo zgradili v to svrho sredi Atlantskega oceana tudi posebno pristanišče za aero-
plane. Načrt zanj nam kaže zgorajšnja slika.
Največja skladišča žita na sveta,
ki se nahajajo v Forth-Worthu v Ameriki
'-omenile južnoafriškim angleškim vo-	M. Jaspai,
lakom v gozdu Delville pri Longuevalu-	. , .. , .	, . ..
belgijski min. pre<lse<lmk
Po zaslugi M. Audiberta, ravnatelja narodne raziskovalne družbe (slika v lii.'-daljonu), 98 vsi produkti in stranski produkti narmnega petroleja pridobivajo iz sintetičnega petroleja. — Slika kaže pripravljalne aparate za ptiue.
Ivan Gažperlin,
ItiKfi magistralni uslužbenec, zvest somišljenik SLS, ki Je obhajal zadnji petek svojo 60 letnico in 40 letnico službovanja.
CGospodarstvo
Vinska trgatev.
Brežic«. Trgatev po vinogradih v brežiškem
okraju je končana. V teh krajih je namreč od nekdaj navada, tudi v najboljših vinskih letinah in ob času najlepšega jesenskega vremena, da vinogradniki najprej na celein Slov. Štajerskem potrgajo grozdje in seve veliko prezgodaj. Letošnja trgatev je vse posestnike vinogradov v zgoraj omenjenih krajih razočarala in to žalibog v slabem smislu. Pričakovali smo, da bomo dobili polovico lanskega pridelka, dobili smo pa po večini eno tretjino, nekateri celo eno četrtino in še manj. Polovica vsakega grozda je bila tuha, kar >e pred trgatvijo ni opazilo. Pač pa bo letošnji pridelek nekoliko slajši ud lanskega. Če bt ne bilo tako ugodnega vremena v septembru, bi letos grozdje sploh ne dozorelo. Trgatev se je vršila v toplih ter mirnih dneh, a po dolgih letih brez sicer običajnega petja, ukanja ln streljanja. — Nekaj starega vina je še v našem okraju na prodaj. Nekaj partij se je prodalo zadnji teden po 7 Din liter.
Haloze. Glede letošnjega vinskega pridelka so se Haloze odrezale zelo slabo in je toraj zadnji up tudi v dobrih letinah ubogih Haložanov s skrajno slabo trgatvijo splaval po vodi. Pa vendar vino ni neobhodno potrebno za preživljanje, pač pa navdaja haloške viničarje in manjše posestnike strah: kaj bo na zimo, ker že sedaj revnejši sloji nimajo krompirja, ki je ravno za Haloze vsakdanji kruh. Po celih Halozah je ilovnata zemlja ln je ob letošnjih nalivih že v zemlji segnil skoraj ves krompir. Za zimo se preskrbeti z od drugod kupljenim krompirjem, tega srednji in revnejši Haložan ne moreta letos, ker nista pridelala nič v goricah, ki so skoro edini denarni viri Haložanov. Že na jesen so prodali po Halozah po slepih cenah svinje, ker jih sicer na zimo ne bi mogli s čim prerediti. Za Haloze se bo morala začeti prehranjevalna akcija, ker sicer bodo letošnjo zimo in spomlad ti reveži stradali, kakor že bogzna kdaj nel
•
X. poročilo Hmeljarskega druStva za Slovenijo SHS. Žalec v Savinjski dolini (Južno Štajersko), 19. okt. 1926. Naš hmelj se je letos vsled lepe barve in prav dobre kakovosti prav hitro prodal in je sedaj približno sedem osmin vsega pridelka prešlo v druge roke. Da je naš hmelj res na dobrem glasu, dokazuje dejstvo, da so v t. 1. velike pivovarne iz Nemčije, Belgije in Švice deloma krilc potrebno množino hmelja pri naših hmeljarjih. Že pred svetovno vojno ustanovljena Oznamcnovalnica za hmelj, ki se nahaja v najmodernejše opremljeni Hmeljarni, se od leta do leta bolj uporablja. Letos se je več sto bal hmelia označilo z Savinjska dolina — Južnoštajersko SHS in se razposlalo. — Društveno vodstvo.
Angleški kapital in Jugoslavija. Javljajo lz Iz Londona: V teku zadnjih mesecev smo imeli že nekolikokrat priliko rgotoviti, da se je odločila Anglo-International Bank Ltd., London, da spremeni svoje poslovne odnošaje napram kontinentalnim državam in da jih postavi na novo bazo. V Češkoslovaški je bil izveden ta princip takoj v početku, dočim jc bilo uporabljeno to načelo tako v Italiji, kakor tudi v Avstriji sukcesivno. V Jugoslaviji je bila udeležena Anglo-Austrian Bank Ltd., London, že leta 1922. pri Hrvatski Eskompt-ni banki v Zagrebu, pa je, dosledno omenjenemu principu — da sodeluje pri poedinih nacijonalnh prvorazrednih zavodih na kontinentu — prepustila že lani svojo podružnico v Mariboru Eskomptni banki, medtem ko hoče sedaj — po izvršeni fuziji z British Trade Corporation Ltd., London, — prepustiti tudi podružnico British Trade Corporation Ltd., v Belgradu, Hrvatski Eskomptni banki, oziroma njeni belgrajski filijalki. Na ta način bo vse belgrajsko poslovanje omenjene londonske banke koncentrirano pri podružnici Hrvatske Eskomptne banke v Belgradu. Razume se, da bo po koncentraciji celokupnih jugoslovanskih transakcij Anglo-International Bank Ltd., London, pri Hrvatski Eskomptni banki sledila še nadaljna učvrstitev že obstoječe interesne zveze med omenjenim zavodom in Hrvatsko
Eskomptno banko ter bo tej zadnje imenovani pripadla v bodočnosti vodeča vloga posredovalca med angleškim in jugoslovanskim denarnim trjlom.
Italijanski vagoni za izvoz lesa. Generalno ravnateljstvo železnic se je obrnilo na italijansko prometno ministrstvo s prošnjo za dovolitev uporabe gotovega števila italijanskih odprtih vagonov za prevoz našega lesa, ki je namenjeno v Italijo. Do tega koraka se je odločilo ravnateljstvo železnic radi vedno občutnejšega pomanjkanja odprtih vagonov, predvsem v Sloveniji.
Nova ležišča asfalta v Dalmaciji. Na Mosoru v Dalmaciji so se odkrila večja ležišča asfalta, ki vsebuje precejšen odstotek bitumena. V kratkem se namerava pričeti z cksploatacijo. Čim se izkaže rentabilnost eksploatacije se namerava urediti hv di naprave za rafinacijo. Ta nova stroka naše narodne produkcije je velike važnosti, kajti naša država uvaža letno 8500 ton asfalta in zemeljskih smol v vrednosti 14.5 milijonov dinarjev.
Povišanje cen sladkorja. V zadnjem času je kartel jugoslovanskih sladkornih tovarn dvakrat povišal cene sladkorju in sicer vsakokrat po 50 par pri kg. To povišanje, ki je pripisati edino naraščanju cen v inozemstvu, nikakor ni upravičeno, ker se proizvajalni stroški niso povečali. Cene sladkorni pesi, katere proizvajalcem diktira kartel, so nižje kakor v vseh drugih državah. Avstrijski in ogrski kapital, ki ima v sladkorni industriji ogromno večino, uporablja vsako priložnost, da na eni strani izrablja producenta sladkorne pene, na drugi strani pa konzumenta sladkorja.
Cene mleku v naši državi in v inozemstvu. V posameznih mestih naše države zaznamujemo sledeče cene mleku: Ljubljana, Maribor in Celje 2.50—3 Din, Belgrad 4—5 Din, Sarajevo 3—4, Zagreb -, Osijek 2.50—3, Subotica 3—3.50,
Split 4—5 Din. Cene v inozemstvu, preračunane v Din pa »o sledeče: Avstrija 3.30 Din, Češkosl. 3 Din, Ogrska 3 Din, Italija 2.80 Din, Francija 1 PS Din, Nemčija 3.52 D'n, Švica 4 Din, Nizozemska 3.50 Din, Anglija 6.80 Din, Amerika 7.28 Din, Kanada 5.60 Din in Brazilija 8.90 Din.
Reparacijsld premog iz Ogrske. V preteklem tednu so se odpremili iz Pečuha zadnji vagoni re-paracijskega premoga, ki ga je Ogrska dobavljala skozi 5 let. Kontingent, ki ga je imela Ogrska dobaviti naši državi je s tem izčrpan.
Veliko Inozemsko posojilo za elektrifikac'jo avstrijskih železnic. Kakor se poroča iz Dunaja je v kratkem pričakovati ugodne rešitve glede inozemskega posojila v znesku 20 mil. dolarjev za elektrifikacijo avstrijskih železnic. Garancijo za to posojilo bo baje prevzelo Društvo narodov.
Kongres zn svetovno gospodarstvo. 15. novembra se sestane v Ženevi pripravljalni komite za svetovnogospodarski kongres, ki bo določil dnevni red tega kongresa. Svetovno časopisje »č v dolgih člankih in razpravah bavi z težkočami evropskega gospodarstva. Najodličnejši gospodarski strokovnjaki pripravljajo obširen manifest, ki se bo predvsem bavil z olajšanjem mednarodne trgovine potom znižanja visokih carin. V svrho študija cenfralnoevropskih gospodarskih razmer je več prominentnih bančnih in gofpodarskih strokovnjakov, med njimi predsednik angl. narodne banke Montagu Norman in predsednik angl. Cob-den-Cluba Paish, odpotovalo na kontinent. V znani reviji Westminsterbanke je izšel obširen članek o vzrokih težkoč srednjeevropskega gospodarstva, ki zaključuje s konstatacijo, da je glavna ovira mednarodne trgovine razkosanost Evrope v male gospodarske edinice. Neki bančni strokovnjak se peča v »Financial News« z vprašanjem carinskih tarifov in prihaja do zaključka, da so carinske meje in razkosanost Evrope gospodarska nesreča za srednjo in jugozapadno Evropo.
Pridobivanje petroleja iz premoga. Kakor smo že poročali, jc prof. Bergiusu uspelo, po dol-dotrajnih poizkusih v laboratorijih nemškega »Farbentrusta« najti način pridobivanja petroleja iz premoga, ki obeta biti zelo rentabilen. Za ta izum se že dolgo zanima ogromna ameriška pe-trolejska družba »Standart Oil Co.« Pred kratkim je prof. Bergius odpotoval iz Mannheima v New-york, kjer namerava obdržati predavanja o svojem izumu. Ker istočasno odpotujeta v Newyork tudi dva ravnatelja »Farbentrusta«, je upravičena domneva, da gre tu predvsem za pogajanja z družbo »Standard Oil Co.« radi sodelovanja pri izkoriščanju tega izuma.
Vprašanje pristopa Anglije v sapadnoevrop-skemu kartelu železarn? V soboto se je v Londonu sestalo ravnateljstvo železarskega kartela, na katerem so se razpravljala vprašanja, ki se nanašajo na pristop Anglijo k železarskemu kartelu. — Italija se hoče izogniti posledicam železarskega kartela, zato namerava ustanovili poseben kartel med
špansko in italijansko Industrijo železa. Italija bi bila tedaj neodvisna od kontinentalnega kartela, ker bi kupovala železo ln rudo v Španiji.
Borea
DENAR.
Zagreb. Pešta 7.9175—7.9475, Berlin 13.48— 13.51 (13.48-13.51), Italija 237.12-239.12 (231.02-233.02), London 274.40—275.20 (274.40-275.20), Newyork 56.45-56.65 (56.46-56.66), Pariz 165.14— 167.14 (164-166), Praga 167.40-168.20 (167.40-168.20), Dunaj 7.975-8.005 (7.975-8.005), Curih 10.9275 - 10.9575 (10.9275 — 10.9575), Amsterdam 22.89_22.75
Curih.' Belgrad 9.145 (9.145), Pešta 72.4625 (72.45), Berlin 123.2125 (123.175), Italija 21.95 (21.175), London 25.12 (25.115), Newyork 517,5025 (517.50), Pariz 15.1125 (14.8875), Praga 15.S3 (15.3251, Dunaj 73.025 (73.05), Bukarešt 2.80 (2.79), Sofija 3.7375 (3.745), Varšava 60, Bru.-;ellos 14.5125 (14.4925).
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.5025—12.5425, Ko-danj 188.30-1S8.70, London 34.3450-34.4350, Milan 30.11-30.21, No\vyork 707.35—709.35, Pariz 20.73— 20.83, Varšava 78.15-78.65. — Valute: Dolarji 707.60-711.60, lira 29.97—30.13, dinar 12.4850— 12.5450, češkoslovaška krona 20.9225—21.0425.
Praga. Devize: Lira 143.6750, Zagreb 59.65, Pariz 98.60, London 163.65, Newyork 33.70.
Zagreb. 7 odst. invest. posojilo 72.25—73, ngrari 42.75—43.25, vojna odškodnina 809.50—310, kasa 309.50—310.50 nov. 312 den., Hrv. esk. 100— 101, Kred. 100—101, Hipobanka 55.50-56, Jugobanka 92-92.50, Praštediona 867 50-870, Ljublj. kreditna 150 zaklj., Srpska 130—131, Šečerana 450 —455, Gutmann 200 bi., Slavex 100—110, Slavonija 31.50-31.75, Trbovlje 302—303, Vevče 102 zaklj.
Ljubljana. 7 odst. invest. posoj. 72.50—74, vojna odškodnina 306 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—195. zaklj. 195, I.jublj. kreditna 155 den., Merkantilna 93—97, Praštediona 860—870, Kred. zavod 165—175, Strojne 72—SR, Vevče 102 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 811.000, Zivno 720.000, Alpine 365.000, Kranjska industrijska 94.000, Trbovlje 388.000, Hrv. esk. 148.000, Leykam 120.000, Hip. banka 70.000, Avstrijske tvornice za dušik 252.000, Mundus 1,050.000, Slavonija 87.000.
BLAOO.
Ljubljana. Les: Letve, 24-48, 4 m, fco vag. meja 500 den. Borovi hlodi, od 25 cm premera napr., od 4 m. I., II, fco vag. namembna post. Gorenjsko 240 den. Testoni, monte, fco vag. meja 500 den. Bukovi hlodi, od 2 m napr., od 30 cm prem. napr. I, II, fco vag. nakl. postaja 300 bi. Bordonali, od 28-28 napr, media ca 35-35, fco vag. meja 380 den.
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakl. p. 280 bi, pšenica 73-74, fco vag. nakl. post. 275 bi, koruza umetno sušena za X, XI, XII, fco vag. nakl. postaja 155 bi, koruza nova v klipu, fco vag. nakl. post. 80 bi, koruza nova, fco vag. nakl. post. 115 bi, rž, 71-72, 2%, fco nakl. post. 187.50, oves novi, fco nakl. post. 150 bi, ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post. 160 bi, ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post.
166 bi, ječmen polkrmilni, 65-66, foo vag. nakl post. 180 bi, otrobi drobni, fco vag. nakl. port, 115 bi., fižol beli, %%, fco vag. slov. post. 155 bi, krompir rani, fco vag. slov. post. 110 bi, laneno seme, fco Ljubljana 880 den, laneno seme Podra-vina, fco Ljubljana 870 den, seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bi.
Zszpred sodišča
AFERA ŽUPNIKA CUDERMANA.
V spominu bo še vsem, kako jc ientlamber* ski organist Franc Želcznik najel nekega delavca Franca G., da je dne 16. julija t. 1. po krivem prisegel, da je videl župnika Cudermana pri nekem nečistem dejanju. Zapeljani G. je kmalu po razpravi pred pričami priznal, kako ga j« organist /cleznik, ki je sedaj trgovec v Zagorju, dva dni napajal s pivom, vinom in žganjem ter ga tako pripravil do krive prisege. Za stvar se je zanimalo orožništvo, ki je Železnika in Franca G. spravilo v preiskovalni zapor v Ljubljano. Sprva je Želcznik svoje dejanje tajil, pozneje pa priznal, da j* v resnici z 3C0 Din najel Franca G, da je po krivem prisegel. Denarja mu ni hotel izročiti, dokler ni slišal, da je Franc G. v resnici po krivem prisegel. — Tekom kazenskih poizvedb je pa prišlo na dan, da je imel Želcznik na vesti še druga dejanja. Državno pravdništvo ga je namreč obtožilo, kako se je v raznih slučajih pregrešil proti § 12? k. z. Dne 19. t. m. bi sc imel zagovarjati Franc Želcznik z dvema svojima žrtvama pred kazenskim senatom tukajšnjega deželnega sodišča. Prišel j« sicer na sodišče in čakal zunaj na hodniku. Ko bi se pa imela začeti razprava, je vstopil namesto Železnika njegov zagovornik, ki je predložil neko uradno potrdilo, da sc jc Železnik sam javil ni opazovalnem oddelku državne bolnici., naj ga pregledajo, češ da je nenormalen. Zahteval je izločitev tega slučaja, dokler psihiatri ne ugotovijo, kako je z njegovim duševnim stanjem. Sodniki so iz precesijonalnih razlogov predlogu ugodili in bo razpravo proti Železniku izločili. Tako se je vršila razprava samo proti Železnikovim žrtvam. Sodišče je po daljši razpravi, ki je bila tajna, obsodilo Franca G. zaradi krive prisege na šest mesecev težke ječe, drugega soobtoženca pa na tri tedn« ječe, ker je pustil, da je Železnik na njem izvršil protinaravno dejanje. Kako bo stvar potekla proti Francu Železniku, bomo še poročali.
Naszncrnila
Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 20. t. m. ob pol 19 v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: Predavanje brata Horvata star.: .26 let abstinence« in razgovor o obisku zdravstvenega doma v Lukovici ob otvoritvi ter slučajnosti.
Samo železničarjem bo dne 29. oktobra t. L ob 18. uri predaval v šolski sobi na postaji Ljubljana gl. kol. zdravnik dr. Fedor Mikič o alkoholizmu. Vse železničarje vabi k temu informativnemu predavanju odbor društva »Treznost«.
"PoisvEdojDanfa
Lep dečji klobuček se je našel na poti ob progi Ljubljana—Št. Vid. Dobi se v modnem ateljeju > Golit poleg magistrata.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 19. oktobra 1926. Višina barometra 308'8m
	Opazovanja		Barometer	Toplota v C'	Rel. tiaga » %	Veter In brzina t m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		n ii	m v« mS
	krat	ros						ob opaiovnn|u	»mm do 7»		
		7	768-7	6-2	84	mirno	10		27-3		
		8	769-1	6-4	77	NE 1	7				
	Lfnbliana (dvorec)	14	767-4	9-8	54	E 0-5	7				
		19									
		21	769-2	5-7	72	NE 0-5	0			8-2	4-8
	Martbor		769-4	5-0	97	W 3	0		12-0	9	4
	Zngreb		769-7	7-0	80	E 3	5		20-0	12	6
	Belgrad	8	768-4	7-0	84	N 3	0		1-0	15	5
	Sarajevo		768-7	4-0	89	E 3	10		2-0	_	4
	Skoplfe		763-4	12-0	65	W 5	10			26	11
	Dubrovnik		759-3	16-0	77	N 7	5			26	11
	Split	7	760-4	13-0	56	N 19	10		3-0	24	13
	Praga		768-1	2-0		W 5	10			9	1
Dunajska vremenska napoved za sredo, 20. oktobra: Spremenljivo; deloma jasno, deloma
oblačno, brez znatnih padavin, mrzlo. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 4.3.
Sir H. Rider Haggard: i
22
Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
»Res, obogatel sem in vendar ne morem nehati nabirati premoženja. Ljubim denar, ki je moč; vse bolj kot denar pa ljubim življenje in njegova pota. Kaj romani in pustolovščine I Kateri roman, katera pustolovščina je pol tako čudovita kot so dogodki, ki jih vsak dan doznavam? In pri vsakem teh dogodkov igram jaz vlogo in celo vodilno vlogo, ker ne kričim in se ne šopirim v javnosti.«
»'Ako je stvar taka, kako je potem mogoče, da si želiš kot pomočnika neznanega mladeniča, tujca, katerega niti malo ne poznaš?« sem vprašal osorno.
»Resnica, nobene izkušnje nimaš,« je odgovoril starec in se nasmejal. »Mar meniš, da si bom izbral človeka, ki ni tujec, človeka, ki bi imel svoje stike z našim mestom, katerih ne bi poznal. Dalje praviš, da te prav nič ne poznam; mar meniš, da izvršujem ta svoj malo čudni poklic celih štirideset let, ne da bi se naučil na prvi pogled presoditi Človeka? Morebiti te boljše poznam kakor ti sam sebe. Mimogrede naj omenim, da je dejstvo, da si močno zaljubljen v dekle, katero si zapustil na Angleškem, priporočilo za mene; kajti če bi uganjal tukaj še tako neumnosti, ne bi pripravil v zadrego ne mene ne sebe, kor se gotovo ne bi dal zaplesti v resna razmerja. Ej, ali sem te osupnil?«
»Kako veš to?« sem zajecljal, nato pa umolknil.
»Kako vem to? Ej, prav lahko. Tile črevlji so bili narejeni na Angleškem. Videl sem mnogo takih, ko sem potoval tam; tudi tvoje izgovarjanje je angleško, dasi se prav neznatno pozna. Tudi si dvakrat rabil angleško besede, ko nisi imel španske takoj
pri roki. Kar se pa tiče dekleta, mar nimaš zaročnega prstana na roki? Še dalje, ko sem govoril o naših ženskah, te moje besede niso kdovekaj zanimale; da bi bil imel prosto srce, bi te bila nedvomno. Dekle je gotovo svitlolaso, vitko, kajneda? Ej, sem si mislil. Tekom časa sem spoznal, da moški in ženske ljubijo človeka, ki ima nasprotno barvo od njih; pravilo sicer ne velja vedno, ponajveč pa drži.«
»Jako bistroumen ste, senor.«
»Ne, ne bistroumen, ampak izvežban sem in imam izkušnje; tudi ti boš to imel, ko boš eno leto v mojih rokah, dasi morebiti nimaš namena ostati toliko časa v Sevilji. Nemara si prišel semkaj z gotovim namenom in želiš koristno porabili čas, dokler ga ne dosežeš. Aha, zopet sem uganil, kakor mislim. No, bodi, kakor «em rekel; namen in dosega namena sta često daleč narazen. Ali sprejmeš mojo ponudbo?«
»Skoraj bi jo.«
vPotem jo sprejmeš. Še nekaj moram povedati, preden prideva do pogojev. Jaz nočem, da bi pri meni igral vlogo lekarniškega vajenca ali pomočnika. Pred svetom boš moj nečak, ki si prišel iz tujine, da bi se izučil v mojem poklicu. Pri tem mi boš v resnici pomagal, dasi to ne bo vsa tvoja služba in dolžnost. Tvoja naloga bo zmešati se v seviljsko življenje, opazovati one, ki ti jih bom velel opazovati, izpregovoriti besedo tu, namigniti tam, in še sto drugih reči, ki ti jih pokažem, kadar bo treba, da boš napeljaval vodo na moj mlin — in na svojega. Biti moraš razborit in dovtipen, ali žalosten in učen, kadar bom želel; vporabiti in izkoristiti boš moral vso svojo osebnost, zunanjost in nadarjenost, kajti to pri mojih ljudeh ali bolnikih veliko velja. S hidalgom (španski plemič) moraš govoriti o orožju, z žensko o ljubezni; nikdar pa ne smeš iti tako daleč, da se ne bi mogel lahko umakniti. Pred vsem pa, mladenič,« — pri teh besedah se je vse njegovo vedenje izpre-menilo in obraz mu ie postal resnoben, skoraj stra-
šen — »nikdar ne smeš grešiti zoper moje zaupanje in zaupanje svojih klijentov. Glede te točke hočem biti docela odkrit do tebe in te prosim v tvojo lastno korist, da veruješ, kar rečem, pa najsi še tako malo zaupaš ostalemu. Ako mi prelomiš zvestobo, umrješ. Umrješ, ne po moji roki, ampak umrj s. Taki so moji pogoji; sprejmi jih ali pusti. Ako bi jih ne sprejel in odšel odtod in pravil o tem, kar si danes slišal, te utegne celo v tem slučaju iznenada zadeti nesreča. Razumeš?«
»Razumem. Že zavoljo sebe bom gledal, da ne kršim tvojega zaupanja.«
Mladenič, še bolj si mi všeč kot poprej. Ako bi bil rekel, da se hočeš ozirati na to, ker je stvar zaupna, bi ti ne bil zaupal, ker nedvomno misliš, da tajnosti, ki so tako lahko izrečene, ne morejo zahtevati, da bi jih človek smatral svetim. V resnici tudi ne morejo, ako pa pomeni njih kršitev žalosten in slučajen konec onega, ki jih krši, je stvar povsem druga. No, ali sprejmeš?«
»Sprejmem.«
»Dobro. Prtljago imaš kajneda v krčmi. Poslal bom strežaja, da poravna tam tvoj račun in jo pripelje semkaj. Ni treba, da bi že šel, ostaniva še malo skupaj pn kozarcu vina; cim prej se spoznava in sprijateljiva, nečak, tem boljše.«
Tako sem se seznanil s senorjem Andresom de Fonseca, svojim dobrotnikom, največjim čudakom, kar sem jih poznal. Vsakdo, ki bere to zgodbo, bo nedvomno mislil, da sem si nakopal vse mogoče neprilike, ker sem sprejel njegovo ponudbo in se združil z njim, in bo menil, da je bil eden največjih lopovov, kakoršnih ne manjka in ki v svoje hudobne namene zapeljujejo mlade ljudi v zločin ln pogubo. Ampak s tem možem ni bilo tako in to je najbolj čudni del te čudne zgodbe. Vse ie bilo do pičice gola resnica, kar mi ie Andres de Fonseca pravil.
EillElli
s s
H
5 e

K
nO«
f ET "
m N
ir — w
T» °
£•2. o o sr b
S a
S o | < ?
S S r
f B — N
55 P <
00 .
1 p I
° -M p ?
5	70. g-'
p~ -
6	-er
t-, -fl t
P-S"
n °
p
3 °
C »
P- 3
■o 3
<» z
f C-,
X S
[a
V)
e
-i oa o o B
p, o n < 8» _ a
t/,
OO
K"
S
4 tO.
Hš i
b
» K i »
2. B o> B*
rf
I s.
»3
o o P fi
s a ?

Ob prerani izgubi npše dobre, skrbne matere, tašče, ., gospe
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI,
„SLQVEMSšCA MATICA" naznanja žalostno vest, da je dne 17. oktobra umrl bivši njen dolgoletni odbornik, gospod
zaslužnemu šolniku in javnemu delavcu bodi med nami hvaležen spomin !
V LJUBLJANI, DNE 19. OKTOBRA 1926.
Izdaiateli: dr. Fr. K ulovi
Urednik: Josio Fr, Knailit*
Dugoslovansha knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Dr. B. Bartmann: »Jesus Christus unser Heiland u. Konig«
(654 sirani). Vezano........Din 140.-
C. Belienburg: »Gedanken zu Predigten iiber (Jas Konig-!um Jesu Christi« (94 sirani). Nevezano . Din 30 — O. Cohausz, S. J.: »Jesus Chrislus der Konig der We!t«
(158 sirani). Vezano........Din 40.-
K. Faustmann: »Christkonigsfest«. - Seehs Vorirage.
(87 sirani.) Nevezano .... v .. Din 32.— R. Mader: »Es lebe Jesus der Konig!« (167 strani). -
Nevezano............Din 38,—
J. Lucas: »Rie Reichiiimer des golilichen Herzens Jesu«
(428 sirani). Vezano........Din 80.-
Maieo: »Hin zum Konig d. Liebe!« 307 sir. Vez. Din 63.-A. Piihynek: »Am Herzen Jesu«. 33 zeiigernasse Le-
sungen (280 sirani). Vezano.....Din 72.—
F. Spirago: »Beispiel-Sammlung fiir das christliche
Volk«. Vezano............Din 190.-
F. Spirago: »Kathol. Volks-Katechismus«. Vez. Din 190.—
Najboljši, najcenejši
kolesa in šiualni stroji
so edino
Petelin
znamke
EllZU
sporaika, za ucJo.
Gritzner, fldler, FtiOnix
za dom obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilid pogoji. — Tudi na obroke. — Večletna garancija.
Od dobrega najboljše U švicarski pletiini stroj
JHIBIED"
PETOVIA
»Slovencu"!
Vdova, še krepka, išče mesta HIŠNICE. Ponudbe pod Marljiva 7212 upravi.
EKONOM~~
« prakso in večjo izobr. išče službe oskrbnika. — Naslov v upravi: St. 7214.
perfektno, pošteno, ki zna tudi nemško, iščem za takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7163.
spreten v prekajevalski in klobasičarski stroki, se takoj sprejme. - Ponudbe pod šifro: »Mesarija« na upravo »Slovenca«.
Zamenjam stair- a"je
obstoječe iz 2 sob, kuhi nje in pritiklin, katero se nahaja v sredini mesta v novi hiši, za enakovredno stanovanje, katero bi bilo tudi lahko na periferiji. Vzrok zamenjava: izguba rodbinskega člana. Ponudbe na upravo pod: »Zamenjava« št. 7222.
aU KOKS-FIŽOL, letošnji, lep, izbran, nudi po Din 3.50 za 1 kg SEVER & KOMP., Ljubljana. 7225
tmožna knjigovodstva in drugih pisarniških del. it.ee ilužbe. Ure tudi na deželo. _ Ponudbe na upravo .Slovenca- pod iifro: »BlagaJ-ničarka« ilCT. T20J.
žaoarja mem s prostim stanovanjem na žagi in z dobrimi spričevali. Lahko je samec ali ože-njen. - Janez Fapler, Zg. Bcsnica
Je najeenojši in rajredllnejši pri-datek k vsaki juhi ln prikuhi. Idealno krepčllo, velik prihranek na denarju Dobiva so povsod! rsTir^mssmvrvm
št. 47, p. Kranj.
•e »prejme, ki bi se želele naučiti KUHANJA. Vk in hrana brezplačno. - ronnrt-bo pod »Akademska menia« ■a upravo »Slovenca«. 7^11
Službo dobi takoj prva
Dvonadstropna HIŠA
je naprodaj v sredini trga Žužemberk na Dol. -Pripravna za trgovca ali večjega obrtnika. - Hiša ima 2 krasni stanovanji, pritličje ter dvorišče. Več pove Anton Mrvar, Žužemberk št. 38. 7189
v dobrem stanju, z opeko krit, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7203.
BUKOVA DRVA
suha, ponudite z navedbo cene Družbi »Ilirija«, Ljublj., Kralja Petra trg 8.
»Steyer« lipa II, šest-sedežni, Bosch - razsvet-java, selfstarter, prtljaž, kovčeg, 2 rezerv, kolasi, vsa pnevmatika v redu, dobro ohranjen, naprodaj za primerno cono. Vprašanja na: »RUDNIK MEŽICA«.	7122
KATICA! Kje pa si Tvojo
kuhinjsko posodo j
n p i 1 a , kalora je tako j lopat - NE2ICA: Ako sr ; boš poročila iu potrebovala, | pojdi naravnost v MAH] ; BO It, Glavni tr« 5, k tvrdki ;
tam dobi.? mijboij&o emnj j 1 irano - pločevinasto posodo, tjJjS znamke »HrriiulCM, in dru ! K® go lažje vrste, ter poree- ] lanasto in stekleno robo, sploh je to Specialna trgo -iu a vseh kuhinjskih po trebščin po zelo nizki ceni.
THOBSSMTE
vse blehinštru mente, ter lov.-!,e rogove hitro in precizno poprav ija in pregla5ujo
ftLF0«Z BREZNli
Ljubljana Mestni trg Stev. :i (poleg magistr.) Stari inštrumenti se vzamejo v zameno ali pa kupijo.
LJUBLJANA, PIUJ

Si 3
Ik
'M- ffi
LfsslsSJais, H's
cesta 3
m
hote!, sobarica vsakovrstna ročna dela
lc z dobrimi letnimi spri- dobite po najnižjih cenah Čevali. Starost ne nad 30 , v veliki izberi pri Karlu let. - Ponudbe s prepisi j PRELOGU — Ljubljana, spričeval in prilogo slike Stari trg štev. 12 — in
Vsakovrstno
po najvišjih cenah i?erne, jnvellr, Ljubljano Woltova ulica štev. 3
istanieva im za tanin
neobeljena, do 1.20 m dolga, od 10—45 cm, ne-klana, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu, eventuelno proti akreditivu
ERNEST MARINC, Celje, Zrinskega ul. 4,
Posredovalci dobe provizijo.
upravi
hotela »SLON« -Ljubljana.
Dr. Jože
zdravnik v Šk. Loki do preklica NE ORDINIRA.
Židovska ulica štev, 4.
4 pare KANARČKOV
barcerjev, se proda v Florijanski ulici St. 9/1.
KLAVIRJU
Steinway, Holzl in Heitz-j mann, Forster, so svc-| tovne prve znamke in jih dobite samo v zalogi izvedenca bivš. uč. Glasb. Matice Alfonza Breznika, Ljubljana, Mestni trg Prodaja na obroke Posojevalnical	6127
opeko krit, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7217.
SREBRNE KRONE
v dobrem,kupuje p, ČUDEN, Ljub-staniu, z j ijanaf Prešernova ulica poceni
Stm železo !n kovine
in na vagone — kupuje po najvišjih cenah FR. STUPICA — Ljubljana, Gosposvetska cesta Stev. L	7202
"krompir
iiroban, za prašiče, k u -p i m. - Ponudbe na hotel »SLON«, Ljubljana.
šfampHje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
moderni raglani . . samo „ za dečke „
Din 630
samo
vrtnarstvo, Maribor, Vrtna nI. 17 in Pobrežje, ee«ta na Brezje 52 blizu pokopališča
se priporoča za dekoracijo, nasade in vzdrževan je grobov, izdelavo veneov ter vsa v to stroko spadajoča dela.
I Selen&nrgosa sCca Stso. 3. {
^^^••^PBressrassBBJsaasHBSMarasraess^
»Nabavljalna zadruga uslužbencev držav, železnic v Slovenci« reg. zaclr. z om. z.
razpisuje mesto poslovodje
Letni obrat nad 12 milijonov Din. — Nastop službe 31. decembra 1926, uvedba v službo vsaj en mesec preje. Plača po dogovoru, naturalno stanovanje v poslopju zadruge. — Pogoji za sprejem: Večletna praksa v samostojnem nakupovanju in vodstvu trgovine, kakor trgovske pisarne. Kavcija potrebna. Natančnejša navodila v pisarni Nabav-ljalnc zadruge, Ljubljana VII. Prošnje se vpošte-vajo do 30. oktobra.	Upravni odbor.
oglejte si poprej ravnokar dospele krasne	ŠŽOSC in VCilMje
za plašče in kostume v novem lokalu trgovine
Sv. Pcsra cesto S«.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Ceč.