Leto XXIV., št. 257
Jnaraiitn, - gnUiaiu, nKauien olic« »
Telefon fc. 51-22. $1-23. 51-24
UiseraiOi jddelek i Liubliana. Paccmiicn ali
ca i - Telefon ft. J1-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 4* Izključno zastopstvo za 3glasc Q itaiiie <p inozemstvo UPI h A.. MILANO
Računi: o Liubltanskc Pokra ime on poStno čekovnem zavodu te. 17.749. a ostale kraj« Itaiiie- Servizio Cona Con. Post No 11-511«
LJubljana, četrtek 9. novembra 1944
PKb-Oeoat-L
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir
Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica St. & Telefon SL 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
USA-Kraftegruppe siidostlich Stolberg
vernichtet
Kommerscheidt zuriickerobert—»TCrvvart eter Grossangriff zwiscfaen Pont-a-Mous-sons nnd Chateau Salins — Beschuss d es Grossraumes von London durch »V 2« verstarkt — Die Aufstandsbewegung in der Slowakei zusammengebrochen — Aufstandische verloren iiber 4000 Tote und mehr als 15.000 Gefangene — Ban-dengeneral und sein Stabschef gefangen genommen
Ans dem Fuhrerhaup':quarder, 8. Nov.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Nachdem seit deni 15. Ju ni der Gross-ranrn von London mit nur kurzer Unter-breohung und in vvechselnder Starke unter dem Fener der V 1 liegt, wird dieser Beschuss seit einigen Wochen durch den Ein-satz eines noch weit wirksameren Spreng-korpers, der V 2, verstarkt.
An der Nordspitze von Walcheren be-haupteten sich die eigenen Stiitzpunkte auch gestem gegen den von Westen und Osten angreifenden Feind. Der Briicken-kopf Mordijk \vurde in harten Kampfen gegen starke Panzerangriffe gehallen. Unsere Artiilerie bekampfte vvirksam feindliche AnsammJungen nnd anhaltende Bevve-£ungen im Raum von Nimwegen und ostlich Helmond.
Panzer nnd Grenadiere vemichteten siid-osSHeh Stolberg die dort abgeschnittene nordamerikanisehe Kraftegruppe und orehe rten nr,ch schvveren Kampfen den Ort Kommerscheidt trotz erbStterter Gegen-vvehr zuriick. 15 nordameiikanische Panzer wurden dabej abgeschossen zwei erbeutet, iiber 300 Gefangene eingebracht.
Nach sfeirker ArtiDerievorbereitung trat der Feind in den friihen Morgensfunden zvvischen Pont a Moussons und Chateau Salins zu dom dort ervvarteten Grossangriff an. Schvvere I^mpfe sind entbrannt.
Eigene Stosstrnpps stiessen siidlicb und sfidfistlich Chateau Salins und an «!er Ncrd-ostecke des Parroy-Waldes tief in die /eind-Bchen SteKnngen vor, sprengten 25 Bunker und kehrten mit Gefangenen und nm-fangreicher Beute in die eigenen Linien zuriick.
Im Eiroskischen Apennin vvurden feindliche Vorstosse in dem Frontbognn n<»rd-fich Roeoa S. Casciano jn der Tiefe des Hauptkampffeldes von der dort ttampfen-den Infantoriedivision aufgefangen.
Von der Balkanfront wird weiterhin leh-hafte Rampftatigkeit ohne wesentliche Veranderung der Lage gemeldet. Im Tal der ' iidlichen Morava scheiterten starkere Angriffe der Bulgaren.
In der Agšiis verserkte ein eigeues Tor-pedoboot ein TTreterseehoot des Feindes.
Vor Bndapest nnd nordlich der Bahnli-nie Ct^led-Szolnok vviesen unsere Panzer nnd Grenadiere starke Angriffe der Bol-scfjevvisten ah. Durch Gegenangrlffe wur-den die Sov^fets aus mehereren Ortschaf. ten gevvorfen.
An der mittleren Theiss stehen deutsehe nnd nn^arisebe Verbande in harten Kampfen mit sltžirkeren feindlichen Angriffs-^rappn. SchlachtfHeger fiihrten bei Tag
BBBBEBSa
und Nacht wirksame Angriffe ,egen den sovrjetasehen Nachschub.
Im ostpreussischen Grenzgebiet kam es nur zu ortlichen Kampfen.
Die Wucht der bolschevvistischen Angriffe gegen unsere Nordfront hat gesiern auch im Raum von Autz nachgelassen. Wo der Feind weiter angriff, v.urde er, zum Teil in Gegenstossen, gevvorfen. Da mit ist der von den Sovvjets erstrebte Durchbrnch in Knrland geseheibert. In zvvolftagiger er-bitterter Abwehrschlacht haben unsere Divisionen dem AnsiJiirm iiberlegener bol-schevvistischer Krafte standgehalten und dabei einen grosen Teil der sovvjetischen Angriffsverbiinde, vor allem der eingesetz-ten Panzertruppen, zerschlagen. Vom 26. Oktober bis 7. November vvurden 602 feindliche Panzer vernichtet, 239 sovvjeiische Flugzeuge iiber dem Kampfraum abgeschossen, davon 110 durch Flakartillcrie der Luftvvaffe.
In Finnland kam es nordvvestlich Ivalo und vvesilich des Varanger-Fiords zu ortlichen Gefechten mit Finnen und Bolschevvisten.
Bei Angriffen nordamerikaniseher Ter-rorflieger auf das siidliche Reichsgebiet vvurden durcli Flakartillerie der Luftvvaffe 7 viermotorige Bomber zum Absturz ge-bracht. In den VVohngebietfen von Marburg an der Drau und Wien entstanden geringe Gebaudeschaden.
* * *
Das Oberkommando der Wehrmacht gibt ferner bekannt:
Die organisierte Aufstandsbevvegung in der Slovvakei isi zusammengebrochen vtnd zerschlagen.
In schvvierigen, uber zvvei Monate an-dauemden Wald- und Gebjrgskampfen haben Truppen der Waffen-SS und des Hee-res unter Fuhrung der SS-Obergruppen-fiihrer und Generale der Waffen-SS Ber-ger und Hofle die West- und Mifctelsiovva-kei von einem unter bolschevvistischer und tschechoslovvaldscher Fuhrung stehenden hinterhaltigen Feind und seinen T»litldu-fern gesaubert. General Viest. MitgUed der Londoner Emigrantenregierung und Be-fehlshaber der sogenannten tschechosio-vvakisehen Nationalarmee, und sein Stabschef vvurden gefangen genommen.
Der Versuch. unserer Ostfront in den Riicken zu falien, hat die Aufstandischen iiber 4000 Tote nnd dazn mehr als 15.000 Gefangene gekostet. Nach vorlaufigen Festatelinngen vvurden zvvei Panzerziige, 267 Flugzeuge, 104 Panzer, 809 Geschiifcze und die gesamten Vorrate der Aufstandi-schen erbeutet. Die vollstandige Sauberung des Landes von den restllchen Banden-gruppen vvird fortgesetzt.
mednarodnega prava
Ecmbanflrasale bolniških latfij In vlatov
Berlin, 7. nov. Nemško zunanje ministrstvo objavlja:
že med dosedanjim potekam vojne je morala ugotoviti nemška vlada, da angleško in ameriško poveljništvo grobo kršita dolžnosti bojujooih se sil in da se prav nič ne menita za določila, ki naj ščitijo Rdeči križ. številni protesti nemške vlade, ki jih je predložila po zašoitnici svojih interesov, niso imeli nikakega vpliva.
V oči vidnem namenu, da bi zabrisala svoje lastne pogreške, je angleška vlada nedavno obdolžila Nemčijo sličnih kršitev mednarodnega ptrava. Nemška vlada je s posebno neto zunanjega ministrstva z dne 1. novembra sporočila zaščitnici svojih interesov, da je po preisavi ugotovila ne-osnovanost vseh navedenih obtožb. V tej noti je c pozo rila vlada nemškega Reicha, da so se v zadnjem času namerni napadi Angležev in Američanov zlasti na bolniške ladje ln vlake ter ranjence in zdrav-ni:§ko osebje tako pomnožili, da se je treba vprašati, ali sta' britanska in severnoameriška vlada sploh še pripravljeni priznavat; veljavnost določil za zaščito Rdečega križa. Nemška nota, M vsebuje le najtežje primere teh kršitev, kaže, da se surovo angloameriško bojevanje nii oziralo niti na nenemške ladje Rdečega križa. V večprimerih so angleška in ameriška letala brezobzirno obstreljevala ali bombar-
<firala švedske in španske ladje Rdečega križa, ki so plule s priznanjem obeh boju j očih se strank v službi mednarodnega Rdečegi križa, da bi izvršile naloge skrbstva za vojne ujetnike, oziroma izvedle druge karikativne ukrepe za grško prebivalstvo. Nevtralne pesaike so imele mnogo mrtvih in ranjenih, nekoč pa je bdi ranjen celo zastopnik mednarodnega Rdečega križa.
Za to lzrojeno in podivjano bojevanje sta odgovorni angleška ln ameriška vlada, ki sta načrtno vzgajali, kakor dokazujejo številne uradne izjave Sn listine, svoje vojake v tem duhu gangsterstva in organiziranega ubijanja.
Vlada nemškega Reicha je najostreje protestirala proti tem kršitvam mednarodnega prava in zahtevala, naj izda britanska vlada svojim oddelkom končno vendar strog nalog, da se bodo ravnali po haaškah dogovorih in potrebnih ukrepih za njihovo izvedbo. Ob koncu navaja objava zunanjega ministrstva 12 primerov namernih napadov na bolniške ladje, vlake in vozila mednarodnega Rdečega križa, ki jih obravnava nota nemške vlade zaščitnici njenih interesov. Med drugim so tu omenjeni napadi na bolniške ladje »Tnnsbruek«. »Er. lagnen«, »Bonn«, na švedsko ladjo »Halla-ren«, na španski parnik *Christia« ter na parnfka »Saturnus« in »Viril«.
Ameriški veliki volilni dan
Berlin, 8. nov. Vsaka štiri leta, v torek po prvem ponedeljku v novembru, voli ame:iški narod svojega predsednika. S to volitvijo je združen istočasno veliki volilni dan po vseh severnoameriških zveznih državah, kajti istočasnjo volijo celo vrsto posameznih guvernerjev in visokih uradnikov, predvsem pa obnovijo celotno reprezentančno zbornico in eno tretjino senata. Ves volilni postopek je že zelo zastarel. Vse je zgrajeno na teoretični demokraciji, ki je hotela doseči vso gotovost, da bi res odločala ljudska volja. Toda dejansko je, kakor je razvidno iz Roosevel-tovega delovanja, na razpoago dovolj sred-tev in poti, da je zagotovljen dikta-torični vpliv predsednika, ki se mu ni treba ozirati na želje naroda in narodnih zastopnikov Novo izvoljeni predsednik nastopi svojo službo šee 20. januarja, kajti njegova vol; te v je posredna. Pred 150 leti so namreč potrebovali precej časa, da so zbobnali skupaj vse volilne može in da so odposlali podatke o glasovanju v posameznih državah v Washington. Volilnih mož je prav toliko kot senatorjev in poslancev kongresa skupaj. Ker ima senat 96 članov, kongres pa 435, je treba torej izvoliti 531 volilnih mož in polovica teh tako zvanih elektoralnih volilnih glasov, namireč točno 266, zagotavlja zmago. Posebna težava pri tem pa je, da štejejo glasov« v posameznih državah ter da tuikad
; zapet odloča enostavna večina. Ce iona to« | rej v nacjfbolj obljudeni državi New York j demokrat samo en glas več kot republikanec, potem pripadajo vsi elektog-alni glasovi države demokratom, republdikiainec pa ostane brez glasov. Talko je tudi razumljivo razmerje med glasovi, ko je imel pri poslednjih volitvah Roosevelt 27 milijonov glasov, njfegov protikandidat Wiiilkie pa 22 milijonov elektoralnih glasov pa je imel nato Roosevelt 449, njegov pax>tikandidait pa saimo 82. Teoretično je celo možno, da dobi zmagoviti kand;dat več glasov kot oni, ki je propadel, samo če ima srečo, da doseže v najbolj obljudenih državah večino/Volitve obeh zbornic kongresa pa se vršiijo neposredno. Vsaka zvezna država kna dva senatorja, medtem ko se dioioča Število poslancev kongresa po številu prebivalstva v dotični državi dane kongresa izvolijo vsaki dve leti na novo, za senat pa vsaiki dve leti samo za eno tretjino članov, tako da traja funkcijska doba senatorja 8 let V senatu razpolaga Rooseved-tova stranka z 58 glasovi proti 37 republikanskim in enemu progresivnemu. Splošno računajo, da bodo izgubili deroofcraiti precej glasov v prilog repubMcancc^i, dvomljivo pa j«, če se bo to zgodilo v toliki meri, da bi lahko republikanci v senatu preglasovaili demokrate. V poslaniki zbornici je sedaj iz 216 demokratov, 212 re-pubtfkancgat X zastapoik famnoprif^ 1 m-
Oslo, 7. nov. »Proč od bot$evlzma«, je geslo prebivalstva na severnem Norveškem, javlja »Aftcnpoeteii« iz Tromsoeja. Dan in noč gredo prevozi z begunci proti jugu. Norveške oblasti store vse, kar je v njihovi moči, da pomagajo beguncem. List posebno podčrtava, da nemške čete močno pomagajo prebivalstvu.
Oslo. 7. nov. Kakor javlja »Norsk Telegram« iz Tromsoeja so izvedla sovjetska letala sramoten terorističen napad na norveške begunce na severnem Norveškem. V nizkem letu so s strojnicami med Nyber. gom in Skipagurro napadla kolono tovornih voz, s katere so potovale pretežno žene in otroci. Po dosedanjih poročilih je bilo ubdtih 9 oseb in več ranjenih. Med ubitimi so 3 otroci, stari manj kakor 3 leta.
O^Io, 7. nov. Posebni dopisnik lista »Morgenposten« javlja, da uporabljajo sovjetske oblasti norveške civiliste za odstranjevanje min. Boljševiki so segnali skupaj civilno prebivalstvo, med njimi tudi žene in otroke, ter jim ukazali, naj hodijo po področju, o katerem so menili, da je minirano. Pri tem so eksplodirajoče mine ubile mnogo Norvežanov. Ponekod so gnali na severno-norveškem področju pred svojimi napadajočimi četami tudi norveške civiliste, ki bi jih naj na ta način branili.
Oslo, 8. nov. Pod vtisom nevarnosti, ki grozi Norveški, ker postaja daljni sever bojišče, so bila v Drontheimu tri množe-stvena zborovanja Nasjonal Samlinga, na katerih so govorili tamkajšnji pokrajinski vodje Nasjonal Samlinga Rogstad, štabni vodja germanske SS dr. Schjorem in vodja organizacije Hird generalni major Mar-thinsen.
Norveški Izdafalsi v zvezi z Moskvo
Stockholm, 8. nov. Zunanji minister norveške begunske vlade v Londonu Lie, ki se zadržuje že en teden v Stockholmu, je kot javlja »Dagens Nyheter«, odpotoval v ponedeljek z letalom skupno z norveškim poslanikom v Sovjetski zvezi iz Stockhol-ma v Moskvo.
Protesš v prazno
Stockholm* 8. nov. Kakor javlja »Afton Tidningen« iz Washingtona, je izročil litovski zastopnik v Zedinjenih državah Zadeiskis ameriškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri izjavlja, da se je v zasedenih predelih Litve zopet pričelo bolj ševdško preganjanje tamkajšnjega prebivalstva kakor v L 1940.
Zunanje ministrstvo se bavi sedaj s to noto, vendar na njo še ni odgovorilo. Za-smehljivo pripominja wE6hingtonski dopisnik lista »Afton Tidnljgena*. da bržkone ne bo nobenega ameriškega komentarja o litovskih razmerah.
Raje smrt kakor sovjetski raj
Stockholm, 7. nov. »Dagsposten« piše, da so se pripetili primeri, ko so se v Švedski internirani sovjetski vojni ujetniki branili vrniti v Sovjetsko zvezo. Eden izmed teh je izvršil celo samomor, ko so ga hoteli poslati nazaj v Sovjetsko zvezo. Drugim se je posrečilo zbežati, še preden so jih nameravali odpeljati.
Sovjetska diplomatska ofenziva proti sovražnikom komunizma
Stockholm. 8. nov. Neka vest »Associated Pressa« pravi, da se pripravljajo boljševiki na širokopotezno diplomatsko ofenzivo proti nevtralnim državam, ki naj bi odstranila vse »komunistom sovražne elemente« v teh državah. Dobri poznavalci sovjetske politike sodijo, da sta sovjetski pritisk na Iran in odklonitev švicarskega predloga za obnovo diplomatskih odnoša-jev med obema državama v zvezi z vedno močnejšimi komunističnimi zahtevami v raznih drugih državah, kot na pr. v Rumuniji in Franciji, kjer si hočejo pridobiti komunisti večji vpliv na upravo, da bi na ta način pripravili te države do bolj-ševikom bolj prijazne politike. Iz Londona javljajo, da smatrajo angleški dobro poučeni krogi, da je Moskva prepričan?, da je sedaj prišel čas za napad na elemente in stranke, ki so še sovražni Moskvi.
Boljševiške proslave v Sofiji
Budimpešta, 8. nov. Sofijski radio objavlja, da so bile ob obletnici sovjetske revolucije v Bolgariji velike svečanosti. Min. predsednik je govoril v sofijskem gledališču in izrazil Sovjetski zvezi čestitke svoje vlade.
stopnik delavske stranke, 2 neodvisna poslanca, 3 mesta pa niso zasedena. Demokrati toretj ne razpolagajo z abstfutno večino, vendar imajo številčno premoč. Tu zadostuje že samo majhna sprememba, da pridejo v manjšino, s čimer bi bil postavljen demokratski predsednik pred težko nalogo, da bi moral voditi svojo politiko z republikansko večino.
Amsterdam, 8. nov. Po nekem poročilu britanske poročevalske službe je Dewey uradno priznal ponovno izvolitev Roose-lfta.
Amsterdam, 8. nov. Kakor poroča britanska poročevalska služba, so dosegla demokrati pri volitvah v senat večino, vendar razlika med glasovi še ni znana. Z veliko večino je biil izvoljen demokratski voditelj v Kentuckyju Brakley. Med neizvo-Ijenimi republikanskimi poslanci je tudi Hamilton Fish, eden najzagrizenejših Roo-seveHtovih nasprotnikov, ki je svoj poraz že priznaL
Doslej: is milijonov glasov za Roosevelta in 13 milijonov za Deweya
Amsterdam, 8. nov. Kakor javlja agencija Reuter, so našteli ob 3.50 newyorškega časa 15,771.666 glasov za Rooeevelta in 13,594.735 za Deweya.
Ameriška skupina uničena iužnovzfeodno
od Stolberga
Kommerscheidt ponovno zavzet — Pričakovani velenapad med Pont a Mousso-nom in Chateau Salinsom — Obstrelje vanje področja Londona ojačeno z »V 2« — Uporniški pokret na Slovaškem zrušen — Uporniki so izgubili nad 4000 padlih in nad 15.000 ujetnikov — Tolovajski general in šef njegovega štaba ujeta
Fuhrerjev glavni stan, 8. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Obstreljevanje londonskega velepodročja, ki je ie od 15. junija z malimi presledki pod različno močnim ognjem »V 1«, smo ojačili zadnje tedne z uporabo še mnogo uspešnejšega razstrelilnega sredstva »V 2«.
Na severnem koncu Valhereca so lastna oporišča tudi včeraj vzdržala sovražnikove napade od zapada in vzhoda. Predmostje pri Mordijku »no obdržali v hudih bojih kljub močnim oklopniškim napadom. Naše topništvo je uspešno obstreljevalo sovražnikova zbirališča in njegova stalna premikanja na nijmegenskem področju in vzhodno od Helmonda.
Oklopniki in grenadirji so uničili južnovzhodno od Stolberga tamkaj odrezano severnoameriško skupino in kljub ogorčeni obrambi po težkih bojih zavzeli kraj Kommerscheidt. Pri tem so uničili 15 severnoameriških oklopnikov, zaplenili dva in privedli nad 300 ujetnikov.
Po težki topniški pripravi je pričel sovražnik v zgodnjih jutranjih urah pričakovani napad med Pont & Moussonom in Chateau Salinsom. Razvneli so se težki boji.
Lastne napadalne skupine so vdrle južno in južnovzhodno od Chateau Salinsa in ob severnovzhodnem robu Parroyjskega gozda globoko v sovražnikove postojanke, kjer so pognale v zrak 25 bunkerjev. Z ujetniki in obsežnim plenom so se vrnile v lastne črte.
V etruščanskih Apeninih so prestregle tamkaj se boreče pehotne divizije sovražnikove sunke v frontnem loku severno od Rocea S. Casciana v globini glavnega bojišča.
Z balkanskega bojišča javljajo še nadalje o živahnih spopadih brez bistvene izpremembe položaja. V dolini južne Morave so se izjalovili močnejši bolgarski nap; di.
Na Egejskem morju je potopila naša torpedovka sovražnikovo podmornico.
Pred Budimpešto in severno od železnice Czegled—Szolnok so zavrnili naS! oklopniki in grenadirji močne boljševiške napade. S protinapadi smo vrgli sovjetske čete iz več krajev.
Ob srednji Tisi so nemški ir madžarski oddelki v hudih bojih z močne::;';.:ii sovražnikovimi napadalnimi skupin.-vvii. Bojni le-
talci so podnevi in ponoči uspešno napadati sovjetsko oskrbo.
Na vzhodnopruskem obmejnem ozemlja je prišlo le do krajevnih bojev.
Silovitost boljševiških napadov proti našemu severnemu bojišču je popustila včeraj tudi na področju Autza. Kjer je sovražnik še napadal, smo ga deloma s p roti sunki vrgli nazaj. Tako se je izjalovil prodor, ki so ga nameravale izvesti sovjetske čete v Kurlandiji. V 12-dnevni ogorčeni obrambni bitki so vzdržale naše divizije naval mnogo močnejših boljševiških sil in razbile velik del sovjetskih napadalnih oddelkov, zlasti napadajočih oklopnikov. Od 26. oktobra do 7. novembra so uničile 602 sovražnikova oklopnika in sestrelile nad bojiščem 239 sovjetslah letal. 110 izmed njih jih je zbilo protiletalsko topništvo v sestavu letalstva.
Na Finskem je prišlo severnozapadno od Ivaloja in zapadno od Varangerskega fjor-da do krajevnih spopadov s Finci in boljševiki.
Pri napadih severnoameriških terorističnih letalcev na južno ozemlje Reicha je sestreliio protiletalsko topništvo letalstva 7 šlirimotornih bombnikov. V stanovanjskih predelih Maribora in Dunaja so bila poslopja nekoliko poškodovana.
Vrhovno poveljsvo oboroženih sil objavlja nadalje:
Organizirani odporniški pokret na Slovaškem se je zrušil in je razbit.
V težkih, nad 2 meseca trajajočih bojih po gozdovih in planinah so očistile čete SS in vojske ped vodstvom SS Obergrup-penfuhrer.rev in genera'ov vojaške SS Bergerja in Hofleja sovražnika pod bolj-ševiškim in češkim vodstvom in njegove pomočnike z zapadne in srednje Slovaške. Ujeli smo generala Vicsta, člana 'oncTon-ske begunske vlade, in poveljnika tako zvane čehos'ovaške narodne armade ter šefa njegovega štaba.
Poizkus, da bi udarili vzhodnemu bojišču v hrbet, .je stal upornike nad 4.000 padlih in nad 15.000 ujetih. Po začasnih ugotovitvah smo zaplenili dva oklopna vlaka, 267 letal, 104 oklopnike, 309 topov in vse uporniške zaloge. Popolno šiščenje preostalih tolovajskih skupin iz dežele se nadaljuje.
Pregka položaja na feepščih
Uspehi protinapada južno od Budimpešte in odpora na področju izliva Maase — Uspešno nadaljevanje nemških protinapadov južnovzhodno od Aachna — Sovjetska ofenziva pri Budimpešti ustavljena — V Kurlandiji so samo še na področju Autza težki obrambni boji
Berlin, 8. nov. Bpji na žariščih zapadnega in vzhodnega boj.šča so bili tudi v ponedeljek v znaku uspešnih protinapadov nemških čet. Tako na primer boljševiki niso mogli nadaljevat: težkih napadov na Bu.limoežito. ker so moral, odmakniti močne stile za obrambo proti nemškim oklepnikom, ki so iim prodrli za hrbet medtem ko so južnovzhodno od Aachna nemški oklopnišk. grenadirji podvzeli uspešne prot,sunke z oporišča, ki so ga zavzeli prejšnjega dne. Še pomembnejši celotni poiožaj Da je bil močen odpor nemških čet na področju izliva Maase. Junaški bran:lci Valherna so se ubranili napadov z morja .n istočasno brtansko-kanadskih napadov s cel> ne. Na področju izliva Maase sc osredotočile nemške čete svoj odpor na predmostja pri Wir.enstaadb, Moordijku .n severnozapadno od Hertogenboscha. V varstvu teh predmestij so spravile nemške čete na severno obrežje reke tudi težko orožje. Od tamkaj ščitijo te baterije z zapornim offnjem 2aščitn'ce, k. so še ostale na predmostj h. Po tem, ko so prepeljali baterije in napadalne topove, so bili pognani v zrak mostov! pr Moordljku, v katere so se tedne zaman zaganjali Britanci n Kanadci. S tem je bil dosežen glavni cilj težkih obrambnih bojev. Kljub velkim sovražnikovim izgubam — oklopniške izgube znašajo približno 4 britanske oklopniške divz.je —, so ee zjalovili vsi poizkusi proboja Anglo-?.meričanov !n njihovih pomožnih naredov, da bi odrezali Nemce od prehodov preko Maase. Britanci so morali v svojem poročilu v ponedeljek priznati, da je dob-k> nemško vodstvo z velikim! b.tkami pri Arnhemu. Aachnu m sedaj na področju izliva Schelde in Maase dva dragocena meseca, k! so jih izrabili Nem-c. za zgraditev novih utrjenh postojank, za reorganlzaciio odpora m za postavitev novih čet. Da je kljub tem trem velikim bitkam ostala nemška bojna moč nezmanjšana, je razvidno iz velikih .zgtrb, ki jih stalno doživljajo napadalci, tako južnovzhodno od Helmonda, kjer so Britanci napadali nemško predmostje ob prekopu Deurne. ter na vdornem področju Cermetera. kjer so nemške čete v težkem boiu za Vossenack napredovale ob severnem robu gozda pri Ruhlertu Izmed 39 oklopnikov in oklopnišk h IzvidniScih voz. ki so jih v ponedeliek uničile ali zapleni'e nemške čete. jih odpade 18 samo na odsek pri Vossenacku. Večina ostalih oklopn.kov je bila uničena v krajevnih bojih ob zapadnih Vogezih, kjer ie sovražn:k zaman napadal ob Baccaratu in Remiremontu. oredvsem pa na gozdnatem pogorju ob zapadni obal Meurthe.
V srednji Italiji 9e Angloameričani še vedno niso opomogli od težkih Izgub ki so jih utrpel v prejšniih gorekih bojih Kljub zboljšanju vremena ee omejuiejo nadalje na brezpomembne krajevne sunke.
Na Balkanu so premestili Bolgari, ki so napadali nemške zaporne postojanke zapadno od Vardarja in Sotn'ce. svoje glavne napade zopet v dolino S trumi ce Tam so ponovno, toda zopet brezuspešno poizkušali zadeti v bok nemške zaščtnice v severni Makedoniji. Nadaljnje napade so izvedl na višinah sevemovzhodno m južno od Kumanova. da bi razbili nemške zaporne postojanke vzhodno od Skoplja m da bi lahko neovirano obšli 2000 metrov v.soko pogorje Kopaonik v smeri prot dolini Setnice. V nadaljnjih trdih bojih ob jnZnem robo pogorja an uničile nem-
ške čete več bolgarskih oklopnikov in zajele številne ujetnike.
Na Madžarskem so dovedli dbsedanji obrambo, boj! in predvsem bočn napad nemških oklopnikov do razbremen tve položaja južno od Budimpešte. Boljševiki n;so nadaljevali napadov niti ob predmostju pr» Dunafoidvarju, n.t, ob zapornih postojankah južno od Vecsena. Tu se dogaja slično. kikor ae je dogajalo pri Varšavi, kjer se je zrušila boljševiška ofenziva vsled močnih nemških bočnih napadov tik pred c.ljem. Nemške čete so -zrabile popuščanje sovražnikovega priteka za odstranitev starejših krajevnih vdorov. S tem, da je bila ustavljena sovjetska ofenz.va proti Budimpešti, je postala velika cesta od Vecsesa prot Szolnlku glavna os bitke na Madžarskem. Posebno siloviti pa so bili boji zopet pri Albert, ju n severno od železn ške proge Czegled—Szolnik. V zsnos-nih protinapad'h so vrgli nemšk oklopnki in oklopniški grenadirji vedno znova na padajočega sovražnka nazaj ter zaplenili v boju iz bliž.ne za vdore in topniške postoianke več topov. Do večera so se zopet krvavo zrušili vsi boljševiški poizkus proboja
Med Szolnokom n prelazom Dukla so boji zopet oživeli. Ob Ts so vrgle nemške čete v gosti jutranji megli sovražnikove izvidni-ške skup.ne. k so prekoračile reko. zopet nazaj. Ob vzhodno slovaški meji so odstranili nemški lovci s ponovnim zavzetjem dveh višin sovražnikov vdor. Južnozapadno od prelaza Dukle, kjer eo boljševk. na 4 kilome-terski bojn. črti 15 krat napadli, so grenadirji s podporo topništva odbili vse sovražnikove sunke. Pod vt som velkih izgub pa je popustilo boljšev ško napadalno delovanje v Kurlandiji. Južnovzhodno od Liepaje so se omejevali na brezuspešne krajevne napade. Na področju Autza je sovražnik še nadaljeval napade. V trefiih bojih, ki so jih otežkočala dež n zablatena pota. so prepreč il Nemca ponovno sovjetske poizkuse proboia in uničili neko vdrlo sovražnikovo skupino.
Na daljnem severu so nadaljevale nemške gorske čete premike na norveško-finskem obmejnem ozemlju. Trenutno popuščanje sovražnikovega pr.tska je prav tako posledica težkih zgub. ki so jih utrpele sovjetske čete v prejšnjih bojih. Edinice mornarice n obalno topn.štvo ob ledenomorski obali, ki so že tedne v stalnem boju prot! številčne nadmoč-nemu sovražn ku varovali 6everni bok cdmi-kajočih se nemških oddelkov na področju Pe-čenge in Kirkenesa. so tudi nadalje varovale področje ob obal in spravile številne spremljave brez izgub v namembne luke Pri tem se je posebno odi kovala pomorska edinica pod poveljstvom korvetnega kapetana Phi-Iippa.
Ojašen ©Spor nemškega letalstva
Ženeva, 8. nov. »Dr. Goebbels ima prav, ko trdi. da je bilo nemško letalstvo ojačeno in opremljeno z nov m orožjem«, piše letalski dopisnik »Da Iv Expressa« Odpor nemških letalcev se je v zadnjem tednu ojačiL Nemci so pokazal! zobe in pošiljajo v mnogo bojn h letaL«
Zatemnitev od I7.I0 do
/
»J0TB0«8t 2ST
Okrog letalske butace v Chicagu
Berlin, 8. nov. Na tako zvani mednarodni konferenci za civilno letalstvo v Chi cagu so predlagali Američani ukrepe, ki osvetljujejo Rooseveltovo željo po ameriški nadvladi tudi na področju civilnega letalstva. Ta ameriški predlog določa izvolitev »letalskega izvršnega odbora« z več stalnimi člani. V njem bi bile seveda zastopane samo večje državee, največje pa bi imele dvojno glasovalno pravico. Pri tem smatrajo Američani same sebe in Sovjetsko zvezo. — ki se te konference ne bo udeležila, ker je Stalin udeležbo odpovedal — kot državi, ki bi dobili dvojno glasovalno pravico. Britanski imperij ne bi dobi] nikakega skupnega zastopstva, temveč bi bili zastopani posamezni domi-nioni.
Sedaj pa so očitno na angleško pobudo objavili zastopniki južnoameriških republik na skupni konferenci izjavo, v kateri odklanjajo ameriški predlog in zahtevajo organizacijo, v kateri bi imela vsaka država enako glasovalno pravico. Reuter pravi, da bodo morale Zediniene države spričo skupne opozicije južnoameriških republik »še znatno spremeniti« svoj predlog.
SJerHn, 8. nov. Neudeležbo Sovjetske zveze na konferenca za letalski promet v Chicagu je utemeljila sovjetska vlada s
SovfetskI čelm ss&pad na BiaSiEMpešto opuščen '
Berlin, 7. nov. Južno od Budimpešte je bilo sovjetsko vodstvo zaradi globokega nemškega sunka v bok in hrbet boljše vi-škim oddelkom prisiljeno opustiti čelni napad na madžarsko glavno mesto ter premestiti čete na bcjnem področju Czegled-Szolnok. Kjer so nadaljevali sovjetski in rumunski oddelki napade, je nemška bojna črta po-^o-i vzdržala in so utrpeli napadalci občutne izgube. Ker tukaj niso mogli izsiliti predora. 5=0 rw--jetsk? čete skoraj na vsem bojišču ob Tisi iskale ranljiva mesta, vendar se jim je posrečilo napraviti predmostia le na dveh mestih. Protinapadi proti tem pred.mostjem so v teku. Vse osa-le poizkuse prekoračenja so nemške čete odibile.
Dne 6. novembra se je položaj pred Budimpešto zaradi uspešnih nemških protiukrepov še nadalje razbremen1'1 Boljševiki, ki so zaradi n^Skega oklonniškega sunka ogroženi v hrbet, v ponedeljek niso napadli. Na bojišču Czegled-Szolnok pa so nadaljevali napade, podprte z oklopnTki. v severni smeri. Nemške čete so te napade odbile aH prestregle.
MasSaSfnfe obstreljevanje Šaažsse AftgMje z Setešism bs-iss&assal
Stockholm, 8. nov. Kakor poroča agencija Reuter, je bila južna Anglija v ponedeljek zvečer zopet v ognju »V 1«. Zaporni ogenj protiletalskega topništva, pravi poročilo, je bil doslej najjačja.
Fhssld grszl brezposelnost
Stockholm, 7. nov. Na zborovanju finske osrednje zveze duševnih delavcev je govoril po vesti »Svenska Morgenbladeta« finski min. predsednik Castren, ki je opozoril na pretečo brezposelnost na Finskem. Položaj na delovnem trgu se bo po povratku tisečev delavcev poslabšal, po drugi strani pa se bosta skrčili oboževalna industrija in proizvodnja nadomestkov, pa tudi druge tvornice, ki so delale za vojsko, bodo prenehale obratovati. Zato bo nastal vsaj začasno presežek delovnih sil, zlasti tudi v duhovnih poklicih.
Stsllsscvo zavijanje ressaiee
Stockholm, 8. nov. Ob 27 obletnici bolj-ševiške oktobrske revolucije je imel Stalin na seji moskovskega sovjeta govor, ki predstavlja nezaslišano zavijanje resnice in čigar višek je stavek: »Boljševizem je rešil evropsko civilizacijo«. Stalin je dejal, da obstoja v tem zasluga Sovjetske zveze pred zgodovino človečanstva. .
Stockholm, 8. nov. »Stalinova maršalska uniforma, ki jo je imel včeraj o priliki svojega velikega govora o zavezniških vojnih in povojnih načrtih, se je kar bleščala od samih odlikovanj, ki so krasila Stalinova prsa«, javlja »Aften Tidningen« iz Moskve, švedslu list je prinesel poročilo o tej proslavi pod naslovom »Z odlikovanji obloženi Stalin je odkrito govoril.«
Kreme!! triumflra
Bern, 8. nov. Po vesti »Exchange« objavlja »Times« značilen članek o zunanji politiki Sovjetske zveze, ki skuša še enkrat izrecno opravičiti angloameriško izročitev Evrope boljševizmu. List izjavlja-da se ozira Sovjetska zveza zgolj na last. no varnost, prav tako, kot imajo Anglija na Nizozemskem, v Belgiji in v Suezu ali Zedinjene države v Srednji Ameriki varnostne - interese, ki ne dopuščaio nikakega vmešavanja. Bilo bi neprimerno, ako hi kdo od Kremi j a zahteval, da se odpove vsem pravicam in ako bi v njih videl znamenje agresivne politike. Niti boljševiki niti Anglija, nimajo nikakih tradicij glede obvladovanja kontinenta. Britanski in sovjetski interesi so popolnoma isti.
Sovjetska zveza sega po Das-dačželah
Stockholm, 8. nov. Po vesti »Associated Pressa« iz dobro poučenih britanskih krogov so se baje v Ankari pričeli razgovori o prevozu skozi Dardanele. Vest pravi, da Turčija ni naklonjena bivšim sovjetskim minimalnim zahtevam po demilitarizaciji Dardanel, toda nove moskovske težnje so mnogo večje Sovjetski zastopniki ne zahtevajo le prevoza s Črnega v Sredozemsko morje, temveč so sprožili tudi vprašanje o ustanovitvi male države ob Dardanelah, ki bi bila pod mednarodnim nadzorstvom. Zastopnik angleškega zunanjega ministrstva je baje na vprašanje izjavil, da o razgovorih glede Dar-dane" ne ve ničesar.
Zavedajte se, da če v devetin devetdesetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte nsode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
Zatesssnitev od 17.I0 do 6.20
tem, da ji pač ne morejo »pridoditi«, da bi aedeli zastopniki Sovjetske zveze za Isto mizo z zastopniki Švice, Portugalske in Španije, Sjih vlade nimajo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Sovjetski list »Vojna i rabučij klas« pripominja k tej ugotovitvi, da so obvestili sovjetsko vlado le o tem, da bodo povabili tudi nevtralne države, ne pa, katere države, šele 24. oktobra so sporočili Sovjetski zvezi, da so povabili tudi Španijo, Portugalsko in Švico. List se sklicuje na izjavo nekega ameriškega radijskega komentatorja, da bi dokazal, »da bi bilo važnejše«, če bi se udeležila konference Sovjetska zvera namesto omenjenih treh držav. List izjavlja zaključno, da bodo »morda priznali to mnenje, če že ne med konferenco, pa vsaj po konferenci v Chicagu«.
Medtem je v britanski spolnji zbornici zaprosil na namig vlade za besedo neki poslanec in vprašal: »Ali ne bi bilo pametneje, če bi zaprosili Španijo in druge Sovjetski zvezi sovražne dežele, naj se ne udeležijo mednarodne konference za letalski premet v Chicagu, da bi se je lahko udeležila Sovjetska zveza?« Namestnik min. predsednika Attlee je samo kratko olvrnil, da za takšen korak ni pristojna Anglija, marveč Zedinjene države. Sovjetski list »Pravda« pa je podal ta Attleejev namig Američanom brez komentarja.
Sovfetska pohlep po KMssass*!gkeat2 petrolej
ženeva, 7. nov. Po vesti »Sunday Time-sa« kaže Sovjetska zveza vedno močnejši interes po posesti petrolejsk:h polj. Poleg poseganja po iranskih in galicijskih petro-leiskih izvorih se zanimajo sedaj v Moskvi zelo živo za rumunske petrolejske vire. že so izjavili, da bi bili pripravljeni odkupiti britanske, ameriške in ostale interese do teh petrolejskih področij. Sicer so ponudbo prvotno odklonili, toda zadnja beseda tozadevno gotovo še ni padla.
in policijski vri
Na podlagi pooblastila danega md z neredko Vrhovnega komisarja na operacijskem oeejnJtju »Jadransko primorje« o prepovedi kretamja prebivalstva in o policijski uri z dne 22. decembra 1943, 4t. 15, Verordnungs- und Amtsblatt des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adria-tisehes Kiistenland« kos 1 iz leta 1944 odrejam:
Ci. 1. Od 9. novembra 1944 do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območju mestne občine Ljubljane in tistih delev sosednih občin, ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 21. do 4.30 ure prepovedani.
čl. 2. Ostali predpisi, ki jih obsega na-redba z dne 4. marca 1944, št. 32, Službeni liist št. 44/17 iz 1944. ostanejo nespremenjeni.
Prezident div. general Rupnik, s. r.
PlerSsta
Ženeva, 8. nov. »Times« javlja iz Bruslja, da je politični urad belgijske komunistične stranke pregledal poročilo o razgovoru svojega zastopnika z ministrskim predsednikom Pierlotom ter sklenil zaenkrat sodelovati z vlado. O priliki obiska zunanjega ministra Spaaka v Londonu je zastopnik komunistov resno posvaril min. predsednika, naj ne sklene kakžne enostranske zveze.
DsSJševikl prsti Poffa&stn
V H.133I3K2lifi
Madrid, 8. nov Narodni odbor v Zedinjenih državah živečih Poljakov je v pismu zunanjemu m nistru Hullu protest ra!. ker 60 sovjetske vojaške oblast' aretirale in odpeljale iz Rumunije številne znane poliske emigrante. Med aretiranim Poljaki je tud' več poljskih min etrov in visokih častnikov poljske armade.
Bolgarlfa	odnose
z Japousfeo
Budimpešta, 8. nov. Radio Sofija objavlja, da je bolgarska prevratna vlada prekinila odnošaje z Japonsko. To so včeraj sporočili japonskemu poslan:ku v Sofiji. Kakor znano, je pred par dnevi prekinila odnose z Japonsko tudi rumunslca vlada.
Nakaz^o vina
Gostinski obrati in točilnice vina v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrava, Do-brunje, Ježica. Log, Polje in Rudnik, ki za mesec oktober niso nabavili vina in so povsem brez alkoholnih pijač. pr.jmid*> v petek 10. novembra nakupni ce za vermut in sicer za obrate z začetno črko S do 2 in A, B, C.
Nakupnice deli »Prevod«, Novi trg 4/III, soba 20 a.
Vermut bo prodajal veletrgovec z vinom Zupan Juiij, Frankopanska 5.
Kdor pride po nakupnico, moia predložiti regster za točenje alkoholnih pijač do-tičnega obrata.
Lorda Movna ©rr **>r;sr"5il židovski teroristi
Bern, 8. nov. Kakor javlja »Exchange Telegraph v vesti iz Kaira, je objavil britanski vrhovni poveljnik na Bližnjem vzhodu general Inget, da je postal lord Moyne žrtev židovskih teroristov. Morilci so dejanje skrbno pripravili. Preiskava je dokazala, da so več dni opazovali hišo, v kateri je bival minister, ter da so se v nedeljo zvečer vtihotapili na vrt okrog nje. Napad sta izvedla dva moška, ki sta nato poizkušala zbežati s kolesi. Po divji gonji so ju dohitel'. Močno ranjena atentatorja sta sedaj v neki vojaški bolnici pod strogim nadzorstvom. Doslej nista hotela dati nikake izjave.
Umorjeni lord Movne je bil 64 let star in je veljal za enega najbogatejših Angležev. Pripadal je bogati pivovarnarski rodbini Guiness.
ženeva, 8. nov. Po poročilu rad'?. Kaira, je imel eden izmed atentatorjev, ki je izvršil napad na lorda M ovna., pištolo tipa Mauser, drugi pa je imel navaden revoVer. Pri zasliševanju sta odgovarjala v hebrejskem jeziku Radio London poroča, da je prispel v Kairo policijski polkovnik Cilas iz Palestine z nekaterimi uradniki, da bi sodeloval pri preiskavi atentata na lorda Moyna.
r»<s*	f* ^O Ž1™1
r
V
tM e
A .1 ••» • / * •
Tpiše »tovariš p&lksvslk« D

Med zaplenjenimi komunističnimi spisi, j kaLeri prihajajo dan za dnevom v roke ; domobrancem, so nedavno našli tur1! ogu- i Ijen in večkrat zganjen list papiija, ki pa se je pri pozornejšem ciedu izkazal za prav zanimivo listino. Zgodba, ki se da razbrati z nje, ni niti krvava, niti drugače važna, vendar je listina značilna za dokaz, kake ljudi postavljajo komunisti za svoje »višje komandante« in jih proglašajo za »narodne heroje«. Osrednja osebnost zgodbe je namreč žalostno znani »polkovnik« Daki, komandant komunistične »divizije«.
Na gornji polovici lista je napisana prošnja, katero je za nekega »tovav'£?.■~ Karla Kraševca sestavil in napisal očivilno eden njegovih bolj šolanih znancev. Glasi se: »štab 18. divizije tov. polk. Daki Podpisani tovariš Karel Kraševec iz Sela — prosi za podaljšanje dopusta v svrho nujnih pc.ljs!rih del. Ker je oče bolehen in telesno nesposoben — ter je še mnogo dela, prosim, da se prošnja primerno ugodi, zlasti, ker so 3 sinovi v NOV in je to moj prvi dopust tekcan 3 let. Ker je neobhodno potrebno da kmetiška dela končam, prosim, da se mi sporoči bo li zaprošeni dopust ugodno rešen. Za dovrši-tev kmetiških del prosim še 10—14 dni dopusta.
Smrt fašizmu!
Krašovec Karel* Pod to prošnjo je »tovariš polkovnik« Daki lastnoročno napisal naslednje dovoljenje, ki ga prinašamo v faksimilu originala:
cdše! na dopust. Ker se do določenega časa ni vrnil, je bila za njim poslana nekska tiralica. »Tovariš« Kraševec je nekaj izvedel o tem in nato napisal Dakiju naslednje vrstice na drugo stran dopustnega dovoljenja:
»Tovariš Pukovnik Daki — Javlam ti d", bi se mogel že tebi javiti Pasem še 18 dol na aciensko pa ni bilo tam divizije hodil sem 9 dni In sem spet prišel domov. Doma veš kako je v Rutah nema kdo delat pa zaradi tekga tu še b!o pasem mogel cimper delat Slišim zaradi pravo časno kosenisem Javil dameboste u strelili Pridem tako in tali o karčete pa naredi ste zma-no pridem 10. 10 sigurno — Tovariš Karel Kraševec« Pod temi vrsticanii, k; kažejo vso ostrino komunistične discipline, namreč streljanja za vsak najmanjši prestopek, je še naslednji dodatek Karlovega bratranca Jožeta iz »Prešernove brigade«, ki bi bil rad sprejet v Dakijevo »divizijo:
»Tovariš pol. Daki — Jost bi te Tuli prosil če bi mogel tvoji diviziji ostal. Piišl sen pa sprešernove brigade. Zdaj te pa prosim tovariš daki dabi tvoji diviziji o^tr.1 saj me poznaš Jast sem karlov bratranec — JeZe Kraševec/Selo št« Svoje opravičilo je »tovariš« Ka.el sestavil in napisal to po", cčividno s.nn brez tuje pomoči* ravno tako tudi njegov bratranec svejo prošnjo. Kakšna je bila njuna nadaljnja usoda, z lističi ni razvidno.
__ 9
KVJJJ^ Ju/is^ ^/VfZ/^Lf
s


7y ? • - '
O ffinjrtfffr—« iobtvn bo gg. profeserfem in nCfteljem IjnbljaiBkih šol v petek, dne lo. novembra ob 8. url zjutraj ▼ dvorani kina Sloge predaval pobegli sovjetski g. Sergej Grotov. — Šolniki, ndeleBte se tega predavanja.

Talio torej piše Daki, elen najvišjih komunističnih funkcionarjev v slovenskih krajih. Slog in pisava govorita sama po sebi dovolj jasno o človeku, ki si lasti pravico odločati o življenju in smrti neštetih ljudi in kateremu komunistični kolovodje to pravico tudi priznavajo.
Zgodba pa še nI končana. Kraševec je
Vsa zgodba je torej res dosti vsakdanja ln polovična pola papirja, ki jo potrebuje, bi ne bila p:av nič zanimiva, če ne bi bilo na njej lastnoročno naomuega Dakiievt-ga dovoljenja. Iz nleg-i bo morda vendarle tudi kak komun'nič va slmpa-izer razbral marsikaj, kar ga bo pretreslo ali vsaj napotilo k resnemu premišljevanju.
Gospodarstvo
Egiptski bombaž
Znano je, da ima Egipt najboljši bombaž, ki so ga za izdelovanje najfinejših tkanin pred vojno kupovaJe tudi države, ki same izvažajo bombaž, kakor so Zodi-njene države in Indija. Celo Sovjetska Rusija, ki je zadnja leta pričela izvažati bombaž, ni mogla izhajati brez egipt^kega bombaža.
V	Egiptu so šele v prejšnjem stoletju na prizadevanje Angležev pričeli gojiti bombaž. Pred sedanjo vojno je odpadio 30% egiptske obdelane površine na kulture bombaža, ki je izpodrin'1 pridelovanje žita, čeprav je ravno žito v starem veku tvorilo osnovo egipftskega bogastva. Se pomembnejšo vlogo je igral bombaž pred vojno v egptski zunanji trgovini, saj je odpadlo 90n/o vrednosti egipt-kega izvoza na bombaž, po katerem je bilo zaradi dragocenih lastnosti egiptske vrste pov-od na svetu veliko povpraševanje. V zadnjih desetletjih se je v Egiptu raz- i'a tudi močna tekstilna industrija, usmerjena predvsem na predelovanje egiptskega bombaža.
Ze v pričetku sedanje vojne pa so se možnosti » izvoz egiptskega bombeža zaradi pomorske vojne in pomanjkanja ladij znatno zmanjšale. Egiptska vlada je bila prisiljena odkupiti presežek let n in je obenem odredila znatne omejitve za predelovanje bombaža v korist krušnega žita, ki ga Je moral Egipt v zadnjih deset1 etj h v znatnem obsegu uvažati, kar je v pivih letih vojne povzročilo precejšnje težkoče v prehrani. Površina bombažnih kultur je v resnici nazadovala na polovico predvojnega stanja. Navzlic temu so nevnovčljive zaloge nadalje naraščale in so v priče'ku zadnjega bombažnega leta, to je 1- avgusti 1943, dosegle 450.C0 ton, kar ustreza približno eni predvojni letini.
Zaloge so nanščae navzlic ftmu da ie potrošnja egiptske tekstilne industrije znatno narasla in je dosegla 45 0O0 ton na leto. Šele v letu 1943/44 je prš'o do ravnovesja med zmanir-ano proizvodnjo v v,šini 200 000 ton in poi."o'njo odnosno proda b, ker so se možnost' za izvoz bcirbsža nekoliko zbolj^le. in to navzlic temu. da morajo egiptski bombaž izvažati preko Rdečega mor?, in Perz j-skega zaliva Ob pričetku novega bembržnega 'eta 1944/45 je egiptska vlada prvikrat lahko zabelež la, da sc zelege n'so več dvignile. Prišlo je tud: do znatnih spekubtivnih nakupov, ki «o omogočili dvig cene
V	pričakovanju, da se bodo kmalu odp^a redna pota za izvoz egiptskcgj bombaža, se egptski pridelovalci bombaža trud jo da bi se ukinile al, vsaj omilile prldelovane cmej tve, ker pričakujejo, da bo po vo;'ni veliko povpraševanje po egiptskem bombr.žu. Čeprav jc povečano pr delovanje žita zn-tno olajSalo vprašanje oskrbe egiptskega prebivalstva, hočejo pridelovalci bombaža zopet opustit, proizvodnjo žita. češ. da »e jim pridelovanje bombaža bolj izplača. Eg ptfcka vlrda pa ima tehtne pomiseke." Gotove bo po knncani vojni povpraševanje po bombažu znatno in ne bo težkoč za vnovče-nje pridelka, toda vprašanje je, če bodo izvozne možnost, za c'.al'šo dobo ugodne. V teku eodanjc vojne so nr!če'i bombaž pridelo-v"ti v južn;h evropskih državah n ni verjetno, <ia bi te kuUure zoret opustili Isto velja dežele vzhodnoazijskega prostora. Vrhu tega s« povsod nr zadevajo zboljšati kakovost in jo pr-bližat' erintskemu bombažu Končno ;e tipovlcvat: polet proizvodnje umetnih tcl^.tiVh vlpVm Iz iT5 voden'h razlogov so vredni egptski gc^nod1 rstven ki dvignili svarilne glasove 'n nrlporcčajn. da se omejitve zaenkrat ne ue;o
Gospodarske vesti
= Madžarski bankovci po 1030 pensov.
Tvla..xir:->'.a N;;rodna ban^a je obavila, da bo izda bankovce po 1000 pengov. Bankovci po 1000 pengov so b;li v pr- metu do leta 1931. Ta,krat pa so jih vzcM iz prometa, ko je Madžsrjka iz /edla omejitve v deviznem prometu.
= Delno razveljavljen je belarjskih bankovcev. Belgij-ki finančni minster j 2 po bruseljskih vesteh pri pel v Lo'don na posvetovanja finančne narave. V njegovem spremstvu je ravnatelj b^lg'j-ke Na-odne banke. Minister je pred odhodom informiral belgijske novinarje o rc-zulv^ih nedavnih va lutno-^nančnih ukrrpov. Mod drugim je izjavil, da je bilo pri/r.anih ali zamenjanih za C0 milijonov belgiiskih bankovce«/. Vi-ednost ne p'iznan h bo.rkcr.-cov znaša 100 milijonov frankov. Te bankovce bodo proglas;'i kot neveljavno.
= De Gr-He bo najel notr nje poso#'o. Kakor poroCa anrencija Reuter iz Pariza, je objavil de Cl.i"lle ra 6. novemb r emisijo 3 odstotnega n-<t-nve"?a potonila. G'av-ni nam?! ro-ojila je, absorb rati najmanj 100 mil:j?ird frankov denarja, ki je sedaj v obtoku,
živiIfM tzg
Ljnfclj®«*, 9. novem b-a.
Življenje na živilskem trgu ?e sedaj zaradi alarmov razvija cb tržnih dn°h že v zgodnjih jntranj:h urah. Prodajalke, ki se pripravijo že prednjo ponosne, pripeljejo zelenjavo že kmalu ro 7. uri. Kmalu za njimi, nekatere pa cel-, pred njimi, prihajajo gospodinje. Vsaka naelo poišče kaj primernega za v l^nec. nato na se hitro poslovi in gre še po "rugih opravkih ali pa domov. Največ živMe.r;a in prometa je na živilskem trgu med 8. in 9. uro. Kasneje predaja in nrkup popuščata.
Naše zslani^darce dovajalo na trg še vedno precej lepe jesenske in zimske po-vrtnine. Vpliko'zanimanja kažeio gospodinje zlpsti za ze^nate glave In za repo. Rade kupujejo tudi peso. kolerabo, ohrovt in solato! Manj povpraševanja je po bučah, čeprav bi <->' '-'-Vo v marsil<ateri stiski z njimi pome Tale'. Zelenjava je danes v vseh družinah glavna jed. Zato moramo izkoristki vse vrs*e povtnine ki nam je Se
--------^ ago. Pravdla volne nrrhrane nam
velcv^-fo. in uporabljamo krompir, žgance, fižol, makarone in polento le kot dicdatne s katerim' -e nasitimo. Po teh pravilih se gossoodinie večinoma ra^Tia^o, saj so zelje s krompirjem, buče z žganci, gpi. nača z rlžem ali krompirjem, flžolova oma-
ka z makaroni, solata s pnažencem, k»-jnare v omaki s cmoki in žličniki ter golaž s polento in druge kombinacije teh jedi vsak dan na našem krožniku. Zato zelenjave na živalskem trgu ni nikdar preveč. Gospodinje jo naglo pokupijo, želele bi pa le nekoliko več količinske in kakovostne izbire.
Zadnje dni je na trgu naprodaj precej gob mraznic, ld grelo dobro v denar. SIcer pa nudi živilski trg običajno sliko, kakor smo je vajeni zadnje mesece in leta. Pii trimostju je še vedno naprodaj mnogo cvetja. Slana ga še ni vsega uničila. Gospodinje segajo rade po njem, ko odhajajo s trga.
Kazni zaradi prestopkov zatenmitveisih predpisav
Od 22 oktobra do 1. novembra so bili zaradi prestopka predpisov o zatemnitvi kaznovani:
Suja Albina, zasebni ca. Res'jeva cesta 15; Rrandsteter Jože, kroj. mojster. Vcdmatska cesta 13: Veleb;č Maks. pos.. Ižanska c. 2; Zaje Slavko, inženjer, Vodovodna 7: Cizel Martin, meh. mojster. Puharjeva 6; Kranjc A dol i, šofer Slomškova 23; Strkberger Fri-da. zasebnica. Bleivveisova 50; Kolar Mat;ja, trafikantinja, Prcdovičeva 12; Devetak Rudolf. soboslikar, Predovičeva 40; Drobnič Rozalija. gostiln čarka. Zaloška c. 10; Lenarčič Karel, slaščičar. Predovičeva 23; Stanov-nik Jcsip. trgovec. Predovičeva 10; Pečar Viktor. prevoznik. Zadružna 17; baron CodeHi Anton. Koblarjeva 34: Rib:č Janko, dimnikarski mojster. Streliška 24: Šaplja Vladimir, gostilničar. Streliška 22; Milanovič Mihajlo, novinar, Puh!jeva 16; dr Pučn k Ivan, zdravnik, Aškerčeva 15; Puc Mira. gofpodmja, Aškerčeva 15: R-.ebler Viktor, trgovec. Lan-gusova 14: Smgler Gabrijea. frizc-rka. Janševa 2; Kur.stelj Anica, šivilja, Pavličeva 11; Kavč'č Milan, prokurist, Medvedova 5: Avšič Alojzij, posc^tnk. Drsga 48; Plese Miroslav, tovarnar PodmilSčakova 11; Švab Jelka, vdova, Stanieeva 20: Erzina Jerka. trgovka. Mestni tr<? 8: Miklič Franc, hotelir. Slomškova u;ica 5: Zonič Jovan. scboslkar. Duna;s'ka j cesta 37; Vo'tman Drvra. h šna posestnica, j Groharjeva ul'ca 48: Zupančič Matija. Flor-; janska ulica 20: Mrak Ivan. krojač. Ogrin-čeva ul. 7; Za'e tel Ivan, posesrn'k. Vodnikova cesta 48: Verbič Anton, trgovec, Stritarjevo 7; Mihelak Vincencij. bančn uradnik, Vodnikova u! 35a: Lasan Jurij gostilničar. Vodnikova c. 71; Kune Ana. zasebnica. Ul'ca 3. maja 5; Kunovar Stanko, kamnosek. Podutik 1; dr Kuhar Andrej, javni no-ar. Dalmatinova 7; Kregar Josin. te^ mojster. Pov-šetova c. 19: Kralj Zofiia. hišna posestnica/ Streliška 5; Kovič Matilda, trafkantin ia Zaloška c 41; Komotar Antonija, posestnica, Stepanja cesta 2; Klemen Jernej, posestnik, Vodnikova c. 58: KastePc Amalija, posestnica, Galjevica 34: Kar s Julja. kr.jigovodfckij-*. Rožna dolina. C. VI1M: Kalčič Alojzij, trgovec. Celovita c 95; Jernačič Franc, mehanik. Zaloška c. 173: JaTc Alcjzii. po«estnk. Vodnikova c 99; Godnič Jože. odvetnik Za loška c. 10; Giur? Štefan, čev' ar. mojster. Albanska, u:. 14; F gar Ivan. trgovec. Dunajska c 14; F.ric Franc, bančni ravnatelj. Miklošičeva c 10; Derganc Franc. birni posestni. Dolenjska c. 10; čeč Kare;, mdusrrijec, Gmbarievo nabrežje 6: Cenr Antonija, trgovka. Bethovnova 13; Brcel.j Ivan. stavbenik, Koblarjeva 3; Andolšek Alojz, čeoljar. C:ril-Mctod^va c 53: Alič A'ojzii. pasar. Čeme-tova 51: Abulnar Franc, vulkanizer, Bezen-"kova 6: Vavpotič Mariana. po^lovnckinja, gostilna. Dunajslca c. 43; Urbane Franc, trgovec. Sv. Petra c. 1: fTrnek Armand. zasebni uradnik Privoz 11; Tušar Helena, trgovka, Medvedova 30: Tonejc Anton, najemnik kavarne »Evropa«. Dunajska c 15: Šutej Anton, trgovec. Zadnikova ul. 14: Stular Milka, trgovka. Dunajska c. 37; Svetek Cril. posestnik, Cepta k božjemu grobu 24; Smole Ivan. poslovodja. Gosposvetska c. 157; Sli-var Angela, zasebnica, Mahničeva 8; Zbil \7ili, trjrovec. Knafjeva 13; Porenta Mariia, posestnica. Hradeckega c 5: Pire Anton. fin. svetnk, Vilhar eva c. 41; Oblak Frančišek, ključavničar. Rožna dolina. C. XIX-3; Novak Marjan, višji fin tajnik. Vilbarjeva c. 37; Ravnikar Angela, zasebnica. Galejvica 120; Podhra:k: .Tul j. gostilničar. Trža-ka c. 85; Pettič Bož;dar, krojač. Rudnik : Pajk Ludvik. klobučar in trgovec. Tržaška ceste 60; Kralj Jakob. Amalija, posestnica. Prijate'je-va 1: Kobal Dam lo hišni posestirk, Prijateljeva la; Karničn k Josip, trgovec. Prijateljeva la; Jeločnik Viktor, gostilničar, Rožna dolma C. V-2; Gerz;nič Anton, ravnatelj TPD. Rožna dolina. C. V-35: čcč Karel, h s-ni posestnik, Gmbarjevo nabrežje 6 (že dru-Cčl: Celanr Stanko, čikoslik mojster. Rožna do'ina. C. TU: Božič Tvan. trgovec. Grubarjevo nabrežje 18: Istonič Franc. trg. uradnik. Groharjeva 7-II : Sternen Matej, akadem. slikar, Groharjeva 15: Vavpotič Silvester, čricosta-vec. Ločni Carjeva ul. 6; Lah Mariia. go^pe-dinia, Medverdova 20; Keber Marija, gospo-cfnja. Poljanska c 44: Grilc Ludvik trgovec, Rožna dolina. C. VIII-2: Baiec Ljudmla. drž. uradnica. Jesenkova 8; B;zjak Milan, ključavničar. Poljanski nasip 8: Novljak Franc, mesarski mojster. Dobrunie 45; Haman Jorij, trgooec. Sv. Petra c. 81: Pogrin Tvan. hi^n. lastnik. PrijatcVieva 15; Huš Štefanja. pletlia. F!or:anska 13; Smreko'] Ivanka, trgovka. Rožna dolina. C. XVII-34.
Raz&e vesti
Bern, 8. nov. švicarska poročevalska agencija javlja, da je osnovala zveza italijanskih židovskih občin poseben urad »za varstvo židovskih pravic«.
Madrid, 8. nov. Stavka elektrikarjev in mehanikov v Detroitu in Toledu se nadaljuje. Povzročila je že zaporo 52 tovarn. Roosevelt je odredil vojaško zasedbo 7 tovarn.
Krakov, 8. nov. Iz izpovedi sovjetskih prebežnilcov je razvidno, da je pripadnikom sovjetske armade ropanje na bivšem poljskem ozemlju strogo prepovedano, pač pa so jim obljubili, da bodo smeli po prekoračenju mej nemškega Reicha poljubno ropati in pleniti
Amsterdam, 8. nov. Geo$frey Davvson, Izdajatelj londonskega listi »Times« v letih 1912 do 1919 in 1923 do J 926, je umrl v starosti 70 let
ftJUTROc 8L J8T
Četrtek, 9. XL 10«
Mestu! log — dobavitelj
lesa In drv za Ljubljančane
Ta&o je bilo pred stoletji, danes pa je ie zelo Izsekan — Kako so se Ljubljančani okoriščali z njegovim bogastvom
Ob sedanjem, ponovnem redčenju in fo-sekavanju kostanjevega drevoreda na Opekarski cesti je nedavno neki ljubitelj lepih nasadov nejevoljno zagodmjal, češ zakaj raje ne posekajo dreves na Barju m v Mestnem logu, saj je les hrastov, srarek Ti brez nedvomno bolj sii _ in izdatnejši za kurjavo kakor kostanjev. Mož je v nekem oziru imel prav, ni se pa spomnil velike in važne razlike. Kostanji, ki rasteic na Opekarski cesti, so javna lastnina. Drevesa na Barju in v Mestnem logu pa so že mnogo, mnogo let zasebna lastnina. Nedvomno bi bilo sedanji stiski za drva in kurjavo zelo pomsgano, ko bi posekali drevje ▼ Mestnem logu. Škode ne b> b'lo velike, saj je že zelo razredčen in niti senca nekdanjega lepega m ve!'kega Mestnega loga	o
Mestni log je segal do trnovske cerkve
O Mestnem logu so nam zgodovinarji
Ljitbljane zbrali mnogo zanimivih podatkov. Iz ni.h izhaja, da se je Mestni log v starih časih razprosfral po mnc*jo večiem zemljišču kakor danes Neka zemljiška mapa kaže, da je drevje Mestnega loga na leveem bregu Malega grabna segalo skoraj tja do trnovske žup* ne cerkve. Sedaj je pa Mestnega loga več na desnem kakor na levem bregu Malega grabna. Vsi njegovi lastniki v preteklih stoletjih so ga raje in uspešneje redčili in iz-sekavali. kekor pa skrbeli zanj. Tako se je naglo krčil in ga je ostala še tista malenkost, ko:i!:or ga je danes na desnem bregu Malega grabna z:, Sibirijo. Kar je dreves še tostran, na levem bregu Malega grabna, že ne zaslužijo >cč imena loga.
Lastniki Mestne<ja loga so bili pred stoletji deželni vladarji. Ker ga sami niso izkoriščali, «> pogosto priznavali ljubljanskim meščanom pravico, da smejo po potrebi sekati v Mestnem logu in v drugih okoliških gozdovih, ki so bili njihova last. Dovoljenje so meščani dobivali na magistratu, ki je skrb za Mestni log poveril posebno nastavi ;enemu logarju. Ta je mora! paz:ti. da n: n;hče v Mestnem logu sekal b-ez dovoljenja Mož je imel veliko oblast Krmita nam poroča, da je nekoč zalotil celo samega mestnega župana, ko je pri še' v M- stni log po les. Ni se ga ustrašil. Zanibii mu je konje in voz. Na podoben način so logarji preganjali druge samolastne in samovoljne škodljivce.
S hrasti iz Mestnega loga so utrjeval! Ljubljano
Križe pa. da se je kljub temu zelo grešilo.
Meščan' so pridno seka!:, niso pa loga obnavljali. kakor bi bili morali. Kasnejša poročila povedo, da je bil Mestni log že zelo izsekan. Mn')go dreves so posekali, ko so utrjevali Ljubljano za obfambo pred Turki. Prišlo je celo tako daleč, da je cesar Maksimilijan leta 1495. opozori! ljubljanske meščane in njihove oblasti, naj posvečajo Mesenemu logu več skrbi i.n naj ga po potrebi celo ogradijo Ta opomin z naj višjega mesta ni zalegef, kajti leta 1503. jc bilo prepovedano sekanje dreves za drva in dovoljeno le sekanje, kolikor j je bil les potreben za utrjevanje gradu in mesta.
Večino drevja v Mestnem logu so 'tvorili
veliki, stari hrast:je. Prav teh so se ljubljanski meščani najraje lotili, saj je hrastov lesi najuporabnejši za vse vrste potreb. O Mestnem logu nam poroča tudi ValvazoT, ki pravi o njem, da leži tik pred glavnim mestom Ljubljane, je jako velik, dolg, precej širok in ves na ravnem. Tudi Valvazor ugotavlja, da je zasajen s samimi velikimi in starimi hrasti. Pravi pa. da mladi hrasti na področju Mestnega loga ne uspevajo več. čeprav so njegovi skrbniki poskusili vse, da bi jim omogočili rast. Veliko škodo je v Mestnem logu napravil potres leta 1691. Izruval je mnogo velikih hrastov in povzročil številne zemeljske razpoke.
Skrb za obnavljanje gozdov v naS domovini in s tem tudi skrb za Mestni log je bila predmet razpravljanj tudi v kasnejših Letih. Tako nam je ostalo ohranjeno poročilo, v katerem obvešča leta 1719. neki Focke Ger-sen v!ado. da je v Mestnem logu še vedno mnogo lepih dreves, da je pa že zelo izsekan in da se seka tudi naraščaj. Potrebna bi bila prepoved sekanja, ker bo sicer v malo letih iztrebljen. Magistrat je 6krbel za drevesni naraščaj v Mestnem logu. Zasa:al je mlade hraste, smreke in drugo drevje. Mnogo uspeha ni imel. V Mestni log je dan za dnem zahajalo preveč vsakovrstnih škodljivcev, ki so kmalu obrezuspešili vse napore.
V njem so se pogosto pasli prašiči
Zelo je Mestnemu logu škodovala paša. Ljubljanski meščani so imeli pravico paše v Mestnem logu že od prve polovice 16. stoletja naprej. V Mestnem logu so smeli pasti svojo žrvino vsi tisti ljubljanski meščani, ki so plačevali mestne dlavke. Kasne;e se je ta pravica omejila samo na prebivalstvo K rakovega. Njihova živina je pogosto poškodovala nasade, tako da so morali posamezne, najbolj poškodovane predele Mestnega loga ograditi ali obdati z jarki. Upravičenci niso smeli tak ograjen svet več let upe rabi jati, tako da so si drevesca opomogla.
Magistrat je imel od Mestnega lega razne koristi. Sekal je les za lastne potrebe in Z3 potrebe interesentov. Skladišče iz Mestnega loga pripeljanega lesa je bilo pri Vodnih vratih na desnem bregu L ubljan ce Mnogo drv, ki so jih nasekali v Mestnem logu. sta porabili magistra t ovi opekarni. V ta namen so sekali predvsem jelše Ker je raslo v Mestnem logu mnogo hrastov, se je sčasoma razvila v njem paša nraščev. Zanie je zahteval magstrat poseben davek. Od mladega prašča je dobil 6, od starega pa 8 krajcarjev. Pogosto pa mu je ta dohodek izostal, ker nekatera leta želod ni obrodil.
Okoli I. 1700. so ga razdelili med zasebnike
Od deželnih vladarjev je Mestni log sčasoma prešel v last mestne občine Ko so se v zadnjih desetletjih 18. stoletja delfe soseske v njihovi okolici, se jc pojavila želja, da bi tudi Mesitni log razdelili Zgodovinarji domnevajo. da je bil Mestni lo« razparceliran med zasebnike že okoli leti 1790. Na desnem bregu Maiega pradba je dobilo 13 deležev 13 gospodarjev iz Kožarjev, 28 deležev 28 gospodarjev z Viča. 33 in pol deleža 17 gospodar-
ja s One, Ttacntmd pa ao dob* 7» k
pol deleže. Trnovske deleže kakor tudi krakovsko na levem bregu Malega grabna — bilo jih jo za 51 gospodarjev 59 — so imenovali trnovske oziroma krakovske »parte«. V 150 letih je večina Trnovčanov in Krakovčancrv svoje deleže prodala.
Mestni log je dolgo časa slovel kot izvrstno lovišče. V njem so iskali razvedrila deželni oblasitriki. Včasih je imel Mestni log zelo visoke goste lovce. V času kongresa leta 1821. so priredili v Mestnem logu velik lov na race, k; sta se ga udeležila cesar Franc in car Aleksander. Pravijo tudi. da se je cesar Franc, dokler je bival v Ljubljani, zelo rad vozil na sprehod v Mestni log.
Danes stoji v njem že nad 110 hiš
Po Mestnem logu se v zadnjh desetletjih naseljujejo ljudje. Leta 1910. je stalo v Mestnem logu veliko pristav b skednjev. stanovanjskih hiš pa le za 50 prebivalcev. Ob ljudskem štetju leta 1931. so našteli na njegovem ozemlju že 87 družin s 362 prebivalci. V jeseni istega leta je v Mestnem logu nasta'a skupina 46 majhnih hiš. ki ji pravimo danes Sibirija, Leta 1933. je stalo v Mestnem logu že 113 stanovanjskih hiš.
99 letnica Andreja Vrhcvca
Ljubljana. 9. novembra."
V šempetreki župniji praznuje danes 90-letnico rojstva Andrej V r h o v e c. brat znanega pokojnega ljubljanskega zgodovinarja prof. Janeza Vrhovca. Jubilant, ki je učakal sivojo visoko starost zdrav in čil, je znan šempetrskim župljanom in mnogim drugim Ljubljančanom pod imenom »Grumov oče«. Tako se je že od sitarih časov reklo pri hiši, kjer se je rodil na Poljanski cesti št. 50.
Andrej Vrhe vec je že v zgodnji mladosti prevzel domače posestvo na Poljanah in j« vse življenje marljivo ter uspešno gospodaril, dokler ni pred leti prepustil gospodarstva svojemu najstarejšemu sinu. Večino svojega živ-
Sovražni naval se bo izčrpal
Ijenja je preživel f Ljubljani, ki Jo je zapustil le v dobi vojaške službe. Služil je vojake v Trstu prt »kranjskih Janezih« in se je z njimi udeležil okupacija Bosne leta 1878. V tej dobi je mansikij zanimivega doživel, o čemer še danes rad pripoveduje, kakor ve mnogo zanimivega povedati tudi o stari Ljubljani. Vrhovec si je kmalu izbral zvesto življenjsko družco Terezijo iz družine trdnih gruntarjev. Lenartovih iz Tlak pri Škoflj:ci. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 ohxf<, od katerih jih živi še ks*.'Vsi so dobro preskrbljeni in sa pošteno služijo svoj v akdanji j kruh.
Jubilant je bil vse svoje življenje izredno ; delaven in spada med tiste s*are. poltene 1 u-di, ki nj;hova beseda nekr.j zaleže. Kljub svojim visokim letom še vedno rad poprime za vs ko clc o. Mnogo opravkov najde na vrtu, ki ga cbde-uje z vso ljubezn;jo. Duševno je še zelo svež in ee rad spominja fantovskih let Od srca mu žeMmo, da b; še doigo o^tal zdrav in da bi živel v sreči in zadovoljstvu!
Mšuita lastujkccu
Uprava policije — oddelek za protileial-j sko zaščito opozarja vse posestnike hiš na navedbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki jc razširjena na vse mestne predele L.jub'jane, glede ured-tve hišn h zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hišne protiletalske zaščite, da v danem rokn isto izvršijo. Proti kršiteljem te naredbr se bo strogo nnstopolo
»K&rntner Zettung« je objavila pod naslovom »Mar se sovražni naval ne bo izčrpal?« članek, v katerem pravi:
Sovražna koalicija je pospremila svoj množični naval na kontinentalno utrdoo z agitatorično formulo o neizčrpne-stt svojih siL Slike prodiiajočlh sovjetskih tankovskih oddelkov na vzhodnih bojidčih in uporaba materiala zaveznilrov v ognjenih viharjih na zapadni fronti, kakršni ni primere, so kulise te.trditve. Cesto je ta tako občutna, da se oi nje odbije pripomba, da so postavljene meje tudi možnostim ovražne koalicije. Dejansko določa sedanje obdobje vojne materialna premoč nasprotne strani. Nič ni bolj značilno za sedanji vojni položaj z vsemj njegovimi preizkušnjami razmerja med materialom in človeško vztrajnostjo, kakor je ugotovitev nemškega vojaka na Italijanski fronti: »Ko bi imeli njegove tanke in letala, bi nasprotnika že davno s Sicilije pognali v morje:« Ko bi imeli!... Se mar ta pogojnik kdaj lahko spremeni v sedanjik ? Se mar množina rezerv sovražnih sil ne bo nekoč izčrpala? Mar nI mogoče obnoviti ravnovesja?
Fronte nasprotnika se oskrbujejo iz virov treh svetovnih sil. Zedinjene države ne poznajo letalskih alarmov, ne z bombami raziejanih produkcijskih centrov, ne pomanjkanja delovnih moči. Anglija se lahko opira na svetovni imperij. Sovjetska zveza ima ogromen arrenal surovin in izdelkov vzhodno od Urala. Prebivalstvo Zedinjenih držav šteje 145 milijonov ljudi, Anglije 45. Po ljudskem štetju 'z 1 1936 živi v Sovjetski zvezi 171 milijonov ljudi, pri čemer so to število še namenoma m 'ko označili. K temu pridejo še človeške rezerve angleškega imperija, pomožnih narodov in k nadaljevanju vojne prisiljenih vojsk odpadlih balkansikh držav. Ves svet sovražnikov je na front; proti Nemčiji. Pa če se Je v tej vojni pojavilo do čudesa segajoče dejstvo, je res. da množici sovražnikov doslej ni uspelo NemSije pregaziti in zdrobiti.
Ust poudarja, da se je nemško poveljništvo od 1. 1942 odločilo za stra'. sgijo izčrpanja, M jo je postavilo na mes-b nremi-kalne metode z obkoljevalnlmi pok^eci ln uničevalnimi bitkami. Vsa prizadevanja nasprotnikov, da bi Nemčijo izrinili z uni-
čujočimi udarci iz njenega obrambnega položaja in jI tako onemogočili strategijo izčrpanja, so ostala brez uspeha. Nedvomno je doletelo Nemčijo v zadnjih letih nekaj močnih udarcev, ki pa so prišli do izraza večinoma v teritorialnih izgubah, redko kdaj v izgubi večjih mas njene *ojSke. Borba v obrambi je mogla 'meti le ta smisel, da se zberejo nove sile In pridobi čas za izravnavo s silami na drugI strani. Nemški vojak je našel na bresprlmerea način zvezo med defenzivno ln ofenzivno akcijo.
List ugotavlja, da sta bojišči na vzhodu in na zapadu sedaj zelo podobni. Na obeh straneh si nasprotnik prizadeva z delnimi operacijami doseči izholišča za nove vele-ofenzive. Glavni stan Eisenhovvra kakor tudi sovjetsko v:hovno pove'jništvo sta sedaj pač podcenjevala bojno moč nemškega vojaka. Za vsak primer pa sta vrgla v borbo vse sile, ki sta jih imela trenutno na razpolago. Obrambni uspeh v prvi fazi borbe za Nemčijo pač v nobenem primeru ne zmanjšuje nevarnosti, v kateri se je Nemčija znašla. Na vsak način pa je izraz nezlomljene nemške vojne morale in znamenje sedanje bojne sile nasorVnika.
»Karntner Zeitung« obeležuje v tej zvezi prednosti nemške defenzive, ki je prišla do izraza v pridobitvi časa in v novem orožju kot protiutež! nasproti sovražni materialni premoči. List omenja tudi novi program v gradnji lovcev, ki so ga obeležili prel kratkim nemški pristojni »ciogl. Pri tem ugotavlja, da je treba za uspeSno borbo vojske z novim orožjem doseči tudi enakost letalskih sil, pa čeprav le na žariščih borb. List poudarja, da se tudi ▼ tem pogledu ustvarjajo pc-goji, ki Jajejo nemškemu narodu zavest gotovosti. Nazadnje prihaja do zaključka, da za presojo bodočih možnosti ni odločilno vprašanje, ali se bo kdaj bojna sila nasprotnika izčrpala, marveč da-li bo uspelo spričo manjše številčne moči na nemški strani z novodobno oborožitvijo doseči protiutež, ki bo odpravil in presegel učinek sovražnih množic. Ko bo ta pogoj izpolnjen, se bo lahko smatrala vojna za odločeno- in bo eden aH drugi nasprotnik spoznal nesmisel svoje namere, da bi prisilil Nemčijo na kolena-
Schubertov večer v Nemški akadesnlp
V zvezi z običajnim torkovim umetniškim večerom v radiu je Nemška akademija nu-dfla v torek zvečer svojemu občinstvu lep glasben užitek: radijski koncert je bil prirejen v mali filharmonični dvorani ob udeležbi številnih povabljencev tukajšnjega lektorata Nemške akademije. Prisotni so bili med drugimi kancler nemškega konzulata Liesenberg, hrvatski podkonzul conte Pavlovič, zastopniki nemške Vojske in policije; posebnega svojega zastopnika je poslal prezident pokrajinske uprave general Rupnik, dalje vršilec dolžnosti mestnega župana Jančigaj. Goste je sprejemal predsednik lektorata prof. dr. Svvoboda.
Večer je bil posvečen enemu najljubezni-vejših skladateljev nemške umetne popevke, velikemu dunajskemu mojstru Franzu Schubertu. Poglavitna teža programa je ležala na naši priznani operni pevki gdč. Elzi Karlovčevi, ki je naštudirala v izvirnem besedilu deset Schubertovih popevk, same bisere iz njegovega glasbenega dela. Zapela jih je z vso lepoto in osvajajočo silo svojega glasu ter dosegla s temi nastopi zasluženo priznanje. Pevko je na klavirju spremljal pianist in skladatelj prof. Marijan L'povšek in s svojo diskretno, umetniško dognano spremljavo izdatno podpiral pevko ter pripomogel k predornemu učinku teh lepih samospevov. Posebna, prvotno nenapovedana mikavnost večera pa je bil nastop odličnega pianista prof. A. Trosta, ki je izvajal na klavirju dva Schu-bertova Improptua. Taka se je Schubertov večer razv:l v krasno počastitev tega priljubljenega skladatelja in je zapustil v poslušalcih kar najugodnejši vtis.
C
Gotgš Milem Fkfeve ' v spsimn
Ob smrti ge M lene Pirjevec. katero smo zabeležili v včeraj rn i številki našega lista, smo prejeli z peresa ge. M. L. naslednje spominske vrstice:
V sončni Sežani, v naročju kralccga ska- i lovja Vam je teida zibelka. Že zgodaj ste prisluhnili trd1; in tehtni besed n.ših očan-cev ter dobili vpogled v življenje, ki Vas je z2nima'o do zadnjega diha Kot lastnča ka-
varne v domačem kraju ste zbirali v »volem krogu vse pomembnejše Krar>?vce. S sestro Mašo sta pomagali dramiti svoje rojake Zasloveli sta kot ženski boriteljici po vsem Krasu in preko njega. Kdo ni pozna! v Sežani Dolenčeve Maše in njune srstre Milene? Bili sta mladenk širokega razgleda. Kot žena dobrega soproga, idealista Pirjevca. ki ga je pobrala ta vojna, ste živei \ Sežani, kier so vas oblegali Hudje s prošnjami za vsakovrstno pomoč. To pomoč ste evejim m akom vsestransko nudili. Ne le da sta s pokojnim soprogom kumovala neštetim otrokom v sežanskem okraiu. tudi dijake sta gmotno podpirala ter marskomu pomagala iz zsg^te. Zato so vas srremljale hvaležne misli domačinov pred svetevno vemo in no nji, ko ste se aeili iz Sežane v Ljubljano Ni vam bila mila usoda in niste več prišli na zeleno veio Po smrti soproga, ki je umrl v starosti 76 let, je v-dno pehalo Vaše zdravje. Edina uteha v teh nretežkih čnseh Vam je bil vzorni sdn g-Stanko, sestra Masa in krog žena, ki so umeli ceniti Vaš plemeniti značaj
Gospa M;!ena! Nihče Vam ni povrni! na tej bedni zem'ji Vaš-"h dobrot, a prepričani smo. da so šla Vaša dobra dela za Vami. kjer bodo pričala, ko ste nasičevali lačne, oblačili go!e in pomagal' vse pomoči potrebnim. Trpljenje zadnj h let nam zagotavlja, da boste imeli s'adak počitek cb strani neprežaljenega soproga. Zbogom, gospa Milena!
PK&ff&a z
Zaradi pretrganih vodovodnih nape';av ob morebitnem bombnem napadu b Ljubljani lahko usahnila tudi voda iz mestnega vodovoda. V tem primeru bo prebivalstvo navezano samo na vodo iz vodnjakov in pa na vodo, pripeljano v me?to. V mesito pripeljano vodo boro razdeljevali na zbirališčih oskrbovalne sužbe.
Voda iz vodnjakov, kr sedaj niso v rabi, je v mnogih primerih slaba .Zato pa mestni fizikat. ki večkrat preiskuje to vodo in s pregledi nadzoruje vodnjake, opozarja, da se v vodnjakih, ki niso pravilno zgrajeni. niso dosti pokrit; aH so njih naprave pokvarjene, voda zelo hitro pokvari Mestni fizikat zato priporoča, naj prebivalstvo vso vodo, ki ni popolnoma zanesljivo zdrava, pred uporabo prekuha. Samo na ti način Je mogoče pr&-prečiti razne bolezni, ki jih povzroči uživanje slabe vode.
KULTURNI PREGLED
Iz
Vojeslav Mole, Problemi umetnikove osebnosti
V drugI knjigi že naznanjenih Razprav filozofsko-filološko-historičnega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je izšla daljša razprava univ. prof. dr. Vojeslava M o 1 e t a »Umetnostna zgodovina in problem umetnikove osebnosti«. Spis obravnava vprašanja, ki segajo globoko v problematiko umetnostnih vrednot in je zaradi tega vreden širše pozornosti, kakor jo dosežejo izdaje naše najvišje znanstvene institucije. Iz globoko premišljenega spisa prinašamo skrajšan posnetek:
Različne smeri in teoretska utemeljevanja v sodobni umetnostni zgodovini se dajo reducirati na dva načelna pogleda: na eni strani je zgodovina umetnostnega dogajanja z vidika časovne zapovrstnosti, na drugi pa predočevanje stvariteljskih osebnosti. Nobeden teh pogledov nam ne more dati popolne podobe bistvenega poteka in jedra umetnostnozgodovinskega dogajanja. Prvi vnaša v opazovanje in razlago umetnostnih pojavov neobhodno potrebni pojem razvoja in mora graditi bolj ali manj abstraktne, mnogokrat naravnost izumetničene razvojne konstrukcije, s katerimi se živa, historična resničnost ne ujema. Umet-nostnozgodovinsko prikazovanje na podlagi obravnavanja umetniških osebnosti je resda pripravnejSe, vendar ima to slabost, da dobivamo vedno le majhen izrez iz velikega umetnostnega dogajanja, ne pa njegovo popolno sliko.
Kakor koli je že utemeljena ta ali ona gmer, vedno ostaja neko notranje nasprotje med posameznim, v umetnini
uresničenim umetnostnim dogodkom in med zgodovino, ki skuša vse umetniške stvaritve povezati v enotno časovno-genetično celoto. Ce gre za sAmo umetnost kot tako in ne za posamezne strukturne dele umetnine, tedaj je za bistvo dela vedno odločilna umetnikova osebnost. S tem v zvezi pa nastaja problem umetnikove osebnosti, vendar ne v svoji načelni obliki, ki pripada področju psihologije, marveč kot pojav, kakor se kaže z zgodovinske perspektive. Pisec skuša s svojo razpravo
to nasprotje premostiti.
*
Izhodišče vseh razglabljanj je umetnina kot taka: enkraten, v sebi zaključen, ne-ponavljajoč se in nenadomestljiv umetnostni izraz, čigar notranja struktura pa obstoji iz raznih, umetnostno večkrat kaj raznovrstnih prvin. Osnove tega izraza, ki je produkt osebnega stvarjalnega procesa in istoveten s stilom umetnine, imajo po svojem bistvu spozna valno-konstruk-tiven značaj, ki ga ni mogoče spremeniti v razumske prvine, vendar zaradi tega nI nič manj notranje potreben in nič manj »resničen« nego druge, na pr. intelektualne, religiozne, mistične in etične spoznave, doživetja, konstrukcije itd. S tega stališča se kaže umetniško ustvarjanje kot iskanje edino resničnega osebnega izraza nekemu spoznanju, torej iskanje umetniške »resnice«, njegova zgodovina pa samo odkriva in raziskuje pota, ki v časovnem zapovrstju vodijo k tej resnici. Zaradi svoje enkrat-nesti pa je posamezna umetnina tako izolirana od drugih, da je umetniška osebnost
vidna samo v svojem odnosu nasproti tradiciji. Zato nam lahko šele natančna ugotovitev pojma, značaja in zgodovinske funkcije tradicije pojasni zgodovinski mehanizem umetnostnega stvarjanja. Pojem tradicije pa ni povsod enak, kar kaže pisec na primerih iz egiptske in staroorientalske umetnosti, kjer se umetnost v svoji osnovni tendenci le neznatno spreminja. Podoben pojav vidimo tudi drugod, na zapadu zlasti v umetnosti zgodnjega srednjega veka. Zato je mogoče govoriti o posebnem tipu stacionarne umetnostne tradicije, tipu, ki ustreza tudi takemu značaju kulture. Temu nasprotna pa je umetnostna tradicija v kulturnih krogih diferenciranega značaja. Mnogo različ-nejše življenjske forme in stopnje socialne strukture nudijo tudi umetnosti neštete možnosti umetnostnega snovanja in tako utemeljujejo veliko širšo tradicijo, ki pa je seveda krajša. Oba osnovna tipa tradicije se ne pojavljata nikjer v čisti formi, marveč sta bolj ali manj povezana med seboj.
V	okviru teh obeh tipov se razvija poglavitna funkcija tradicije, namreč zbiranje in ohranjevanje zakladnice, iz katere črpa umetnost določenega kulturnega kroga svoje smernice in osnove svojega likovnega jezika. Prav v tem je pomen njenega sociološkega izvora in nje zveza z vsemi ostalimi kulturnimi momenti. Tradicija sama pa še ne ustvarja zgodovine, ki Je v živem utripanju neprestano se menjajočega delovanja in udejstvovanja.
V	tretjem delu svoje razprave Izvaja pisec, da je za umetniško dogajanje odločilnega pomena, aH neka osebnost nastopa v stacionarni ali v diferencirani umetnostni kulturi. Prav tako važni so tudi drugi momenti, ki so tesno zvezani z vrednotnimi razlikami med posameznimi umetninami. Zares velikih umetnin nI veliko, mno-
go večje je število kvalitetnih del, ki opazovalca vsestransko zadovolje, katerih individualnost pa ne sega tako daleč, kakor mogočne sile izjemno velikih umetnostnih del. Najpogostejša so taka dela, na katerih se bolj ali manj ponavljajo iste izrazne formule, ki veliko dalje nego v prvih dveh primerih ohranijo svojo veljavnost. Ti kvalitetni razločki so znači'ni tudi za osebnost-sti umetnikov in se kažejo v njihovem odnosu do tradicije. Medtem ko je umetnost tretje skupine zakoreninjena v le malo se menjajoči tradiciji, ima umetnost druge skupine — tako imenovanih malih mojstrov — sicer tesne vezi s tradicijo, vendar njene stvaritve presegajo meje izročil in prinašajo podobo umetnikovega osebnega umetnostnega sveta. Najbolj so oddaljeni tradiciji vrhovi umetnosti, njeni veliki mojstri, čeprav so tudi med njimi umetniki, ki so z genialno silo združili v sebi vse, kar jim je mogla nuditi dolga tradicija. Praviloma pa umetnost velikih mojstrov učinkuje nasproti tradiciji vprav revolucionarno, kajti taka umetnost prinaša toliko novih formalnih in izraznih prvin in je tako prežeta z umetnikovo osebnostjo, da učinkuje kot povsem novo razodetje. Pisec kaže odnos med umetnikom in tradicijo na treh konkretnih primerih: mozaikih cerkve Chora v Carigradu, na Rem-brandtovi »Nočni straži« in na Watteauje-vih podobah.
V četrtem delu svojih Izvajanj se prof. dr. Mole podrobneje in načelno bavi z vplivom umetnin na nadaljnji potek umetnostnega dogajanja, pri čemer je že takoj ali sčasoma važen odnos, ki se razvije med umetnino ln njenim okoljem. Pri tem pa niso več odločilne razlike v kvaliteti umetnin. Drugače je seveda, če tudi s tega vidika uvažujemo odnos med umetniško osebnostjo ln tradicijo. Z zgodovinskega stali-
šča je tradicija — stacionarna ali diferencirana — živa podoba z ene strani umetnostnih potreb okolja, z druge pa že uresničuje njegove umetnostne težnje in kaže svoj lastni svet s posebnim obzorjem in jasno določenimi mejami. Z drugimi besedami: tradicija predstavlja vsakokratno statično podlago umetnostnega ustvarjanja v danem časovnem obdobju in temu statičnemu stanju se večina umetnikov podreja. V redkejših primerih pa dobi umetnost določenega obdobja ne samo močnejše individualne poteze, marveč se naravnost postavi v boj zoper prevladujočo tradicijo. Tako umetnost in njene zastopnike lahko označimo kot dinamično.
Pisec označuje natančneje statičen in dinamičen tip umetnosti in kaže, kako tudi to, kar je bilo izpočetka dinamično in izrazito osebno, postaja počasi splošna dobrina, se združuje z izročili in se naposled s&mo spremeni v tradicijo. Tako nastajajo iz stvaritev dinamičnih umetnikov samostojni, novi svetovi umetnostnega izraza, prehajajo v likovni jezik in vplivflajo dalje, dokler umetnost mlajših dinamičnih osebnosti spet ne odkrije novih razgledov, globin in skrivnosti. Med statično in dinamično umetnostjo ni potemtakem ostrih meja; kakor oba temeljna tipa tradicije, sta tudi oba tipa umetnikov medsebojno tesno združena. Vzlic temu pa načela statičnega ln dinamičnega stvarjanja in osebnosti ostajajo slej ko prej veljavna. S tem pa se »razvoj« v umetnostni zgodovini v bistvu naslanja le na delovanje dinamičnih umetnikov, ki so hrbtenica ln glavno izhodišče umetnostne zgodovine. Ce torej uvažujemo zgodovinsko funkcijo dinamičnih umetnikov, se iz kroga izolirane enkratnosti premaknejo v središče živega dogajanja, s tem pa že odpade notranje nasprotje med umetnikom ln umetnostno zgodovino.
{
Kronika
m Fiihrer je podelil nemškemu ministru za pošto in brzojav dr. ing. Ohnesorgeju v priznanje njegovih zaslug v teku sedanje vojne viteški križec za vojne zasluge z meči.
*	Smrt pisatelja Bienerta. Znani dunajski pisatelj Guido Herman Bienert je umrl na Dunaju v 84. letu svoje dobe. Bil je znan pesnik, ki je napisal tudi priljubljeno štu-dentovsko pesem »Mladina gre v sončni svet.«
*	Nov predsednik nemškega vojnega sodišča. šef vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile generalni feldmaršal Keitel, se je poslovil od dosedanjega predsednika nemškega vojaškega sodišča admirala Ba-stiana ter se mu je zahvalil za njegovo delovanje v zadnjih petih letih. Obenem je bil uveden za naslednika admirala Basti-ana pehotni general von Scheele. odlikova-nec s hrastovim listom.
*	Dr. Ley pri pripadnikih ljudske vojske. Na svojem inšpekcijskem potovanju po alpskih in donavskih krajih se je udeležil vodja nemške državne organizacije dr. Ley nekaterih zborovanj pripadnikov nemške ljudske vojske. Povsod je lahko izvedel, da so pripadniki nemške ljudske vojske pripravljeni izvršiti zaupane jim naloge. Ob tej priliki je dr. Ley prisostvoval tudi vojaški vežbi 66-letnega stotnika, profesorja za kmetijsko kulturo z Dunaja, ki je pripadnikom ljudske vojske razkazoval novejši model strojnice. Tudi ta obisk je dr. Leyu potrdil, da je nemška ljudska vojska dorastla vsem nalogam, ki jo še čakajo.
*	Povratek nemškega bolničarskega osebja. v okviru povratniške akcije, katero je organiziralo nemško zunanje ministrstvo, se je vrnilo v Nemčijo 900 mož bolničar-skga osobja iz Francije. Za povratek teh bolničarjev je posredoval mednarodni Rdeči križ preko Švice.
*	Kako je v Beogradu? Beograd je danes več ali manj le še kup razvalin, pripovedujejo očividci zadnjih dogodkov. Kolikor ni mesto trpelo pri prejšnjih bombardiranjih, je bilo pokončano v zadnjih borbah na beograjskih ulicah. Na Terazijah so bili hudi boji s tanki in vsa večja poslopja so porušena ali poškodovana. Uničena je palača, v kateri je bila nekoč kavarna »Moskva« Tudi hotel in restavracija »Balkan« je ]e še kup razvalin. Palača na vogalu Terazij, kjer je imela svoje prostore podružnica Zadružne gospodarske banke, je močno poškodovana. Knez Mi-hajlova ulica tja do Kalimegdana je vsa v razvalinah. Zgorela je palača Kolarčeve ljudske univerze, močno je poškodovano poslopje beograjske borze, na Aleksandrovi cesti pa je vrsta hiš in palač v razvalinah. Tudi predmestja so zelo trpela. Top-čiderski park je opustošen. Podobno sliko nudi tudi Kalimegdan.
*	Nov način razdeljevanja jajc so uvedli zadnji čas v Nemčiji. Živilska nakaznica, ki je v veljavi od 13. novembra do 10. decembra obsega posebno razpredelnico za dodeljevanje jajc. V bodoča se jajca ne bodo dodeljevala v določeni dobi. temveč na podlagi posebnih nakazil, katerih vsebuje sedaj veljavna živilska nakaznica 12.
*	Nabiranje perja. Da bi preskrbeli prebivalstvo iz nemških bombardiranih _ krajev' s toplimi odejami in blazinami, so uvedli v Nemčiji nabiranje perja in puha. Ta akciija se je izkazala za zelo uspešno, kajti v zadnjem letu so nabrali 1.3 milijone kg perja in puha, katerega so prispevali perutninarji v raznih krajih. V letošnjem letu postaja potreba po pernicah še večja. Zato se bo akcija nadaljevala ter so določili tudi primerne cene za odkup perja in puha. Puh najboljše vrste plačujejo zbiratelji po 9.50 mark kg, dočim ima slabše perje ceno 1.50 mark za kg.
*	Civilni promet v Franciji ustavljen. Ameriške zasedbene oblasti v Franciji so odredile popolno zaporo za civilni promet na francoskem ozemlju. Obratovati smejo le še železniške proge, ki pomagajo prevažati vojaštvo in tovore za zaveznike. Železniška proga med Grenoblom in Ly-onom je bila poškodovana zaradi eksplozije tovornega vlaka, ki je prevažal 60 vagonov streliva za ameriške čete.
*	Raj za črnoborzijance. Nemški listi poročajo, da so postale Atene, odkar so to mesto zapustili nemški vojaki, pravcati raj za črnoborzijanske hijene, črna borza cvete kar javno. Neki mož je ponudil za škatlo, v kateri je bilo 7 funtov ameriškega sira, bilijon drahem. Podobne kupčije ss sklepajo v Atenah vsak dan. Grška banka v Atenah zaposluje 1500 uradnikov, ki pa nimajo nobenega dela. Edino njihovo vsaki an je delo obstoji v sestavljanju cenika za življenje tistega dne. Plače se ravnajo po posebni lestvici. Vsak nastavlje-
nec prejme toliko plače, kofSkor mora izdati za dva obroka dnevne hrane za sebe, en obrok hrane za ženo in obrok hrane svoje otroke. Takšen je položaj v Atenan, odkar so to mesto zasedli zavezniki.
Iz LJubljane
u— Novi grobovi. Dne 4. t m. je v Ribnici umrl posestnik g. Janez Arko, ki Zapušča širok krog sorodnikov, prijateljev in znancev. V četrtek 16. t. m. bodo brali v župni cerikvi v Trnovem mašo zadušni-co za njegov pokoj. Po dolgem trpljenju je v Ljubljani umrla gospa Helena Sedeje-va, za katero žalujejo sinovi Karel, Filip in Jože ter hčerka Zora. Njen pogreb bo v četrtek ob 16. z Zal k Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Po nalogu nemškega svetovalca pozivamo vse one delodajalce (industrijce, obrtnike, trgovce in gostilničarje), ki doslej še niso predložili iepolnjenih seznamov o stanju delovnih sil, da te sezname pred-lože do 9. t. m. ob 12. uri Delovnemu uradu v Ljubljani, Delavski dom.
u— Malo knjižno žrebanje Zimske pomoči Kdor je že pred dnevi izžrebal srečko malega knjižnega žrebanja, naj dvigne knj'ge, katerih naslovi so na listku, dokler jih imamo v zalogi. Nekatere knjige nam bodo kmalu pošle, zato jih dvigajte sproti, ne šele v presledku več tednov.
u— Trnovska župna cerkev, ki jo je nedavni požar zelo poškodoval, počaci dobiva svoje staro lice. Z obnovitvenimi ded so delavci zaposleni že dva meseca. Ob obeh zvonikih so visoko nad streho postavili lesena odra in popravili poškodbe. Za pokritje strehe bodo potrebovali 36.000 opek. Sedaj tešejo strešno ogrodje. Računajo, da bo imela trnovska cerkev novo streho že do konca tega meseca. Popravila stanejo mnogo denarja. Proračun popravil kaže 1,350.000 izdatkov. Del te vsote so zbrali z raznimi darovi zasebnikov, denarnih zavodov, z zbirkami po ljubljanskih cenkvah in z dobičkom nedavnega cerkvenega koncerta. Prostovoljne prispevke nabirajo tudi možje, ki hodijo po Trnovem od hiše do hiše.
u— Frančiškanski oder. Prosvetni krožek DPA; Sobota 11. novembra ob 18. »Dom«, delavska predstava. — Nedelja 12. novembra ob 17. »Dom«, zaključna predstava za domobranstvo. — Vstopnice za nedeljsko predstavo so v predprodaji od petka 10. t m. od 11. do 12.30 in od 17. do 18.30 ter pol ure pred predstavo _ pn blagajni frančiškanske dvorane. V primeru alarma pričetek pol ure po končanem alarmu.
u— Oder Delavske zbornice. Prosvetni krožek DPA: Nedelja, 12. nov. ob 16. »Al-kazanski junaki«. Predprodaja vstopnic od petka 10. t m. od 11. do 12.30 in od 17. do 18.30 ter pol ure pred predstaivo pn blagajni Delavske zibornice. V primera alarma pričetek pol ure po končanem alarmu.
u— »Pod križem«, novo pripovedno delo
pisatelja Lojzeta Zupanca, ki izide v drugi Dolovici novembra, med letošnjo izdajo Vodnikovih knjig, bo bredvoimno Zbudilo zasluženo pozornost. Malo dobimo zdaj izvirnih leposlovnih del. zato se brž včlanite v Vodnikovo družbo, ker se lahko zgodi, — predlanskim in lani je bilo tako — da bodo knjige kmalu po izidu že pošle!
u— Za Lovrečičem Borisom, sedmošol-cem I. drž. realne gimnazije, bo maša zadušnica za obletnico smrti dne 10. novembra ob 7. uri v farni cerkvi na Viču.
u— slovenskemu Rdečemu križu je daroval gosp. Rosina Joško lir 50.— namesto cvetja na krsto blagopokojnega g. šuklje-ta Janka. Prisrčna hvala.
u— Zahvala. G. Bertoncelj Vinko, uradnik v Ljubljani, je daroval Slovenskemu Rdečemu križu lir 150.— namesto cvetja na krsto blagopokojnega g. Andreja Nogra-ška. Prisrčna hvala! u— Za stare in onemogle v mestnem ! vetišču v Japljevi ulici je v spomin mr-I tvih ga. Ana Kolterer-Petriček podarila i 500 lir. Rodbina mestnega viš. računskega: ■ inšpektorja g. Babnika je pa za ta namen poklonila 200 lir namesto cvetja na fcnsto g. Antona Adamiča. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u— Mali bolniki otroške bolnice v LJubljani, Slreiiška ulioa, se kar najlepše zahvaljujejo za 600 lir, ki so jih darovali stanovalci hiše Poljanska cesta 18 namesto venca na grob umrlega nadireviden. g. Vil. Tometa.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek 13. novembra t. L ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesta. 15.
Društvu slepih je darovala namesto
cvetja na grob svojega zeta gotp. dr. Iva Benkoviča ga. Karolina Mahorčič 200 lir. Plemeniti cfcarovaiHki se odbor najtoplieje zahvaljuje.
u— Kupujem kože divjih in domačih živali, lisice, dihurje, polhe itd. po najvišji ceni- Kožuhovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18, telefon 36-46.
u— FORMICOT PASTILE ZA DEZINFEKCIJO UST IN GRLA dobite v lekar nah.
u— Nalivna peresa boljše vrste in dobro ohranjena stalno kupuje tvrdka EVEREST, Ljubljana, Prešernova ulica 44.
Iz Novega mesta
Naši živci in zaklonišča. Novomeščani imamo živce kot vrvi. Sprva smo se sicer morali privaliti na bobnenje letal, padajoče bombe, mine in granate, a ravno to nas je utrdilo, da se mnogi še ne zmenijo, če sredi dopoldneva ali popoldneva kar na lepem votlo zabobni. da škleoetajo šipe v okvirjih. Četudi mnogi v prvem hipu ne vedo, da so to eksplozije v zakloniščih, se le malo zdrznejo in mirno nadaljujejo delo ali pot. Medtem pa delavci pridno rijejo ped zemljo in pripravljajo varno zatočišče vsem, če bi ptišlo še kaj hudega nad nas. Dela se vestno nadzorujejo. Primanjkuje pa sredstev, katerih mestna občina ne zmere. Zato je apelirala na imovitejše sloje, naj b; v dobrobit s?k>šnesti prispevali po svojih močeh za gradnjo javnih zaklonišč. Kakšen je bil končni gmotni efekt tega poziva na milosrčnost posameznikov, nam še ni znano. Priporočamo zatorej nujno vsakemu in vsem, da si zgradijo sami za sebe ali za svojo družino trdno, varno zaklonišče da tako razbremenijo občinsko blagajno in obenem prihranijo premožnejšim prispevek, ki bi ga ev. dali za stroške pri delu javnih zaklonišč. Da bodo pa posamezniki vedeli, kako se zgradi varno zaklonišče, naj si ti ogledajo ona, ki so že dograjena, potem pa kar na delo — po tem zgledu! Pa bomo mahnili z enim udarcem po treh muhah.
Z Gotemskem
Okrožna hranilnica v Kranju objavlja pregled, kako so se razvijale vloge od dne 30. 4. 1941 do 30. 9. 1944. V milijonih so znašale vloge pri tem zavodu dne 30. aprila 1941 2.53 ter so narasle dne 30. septembra tega leta do vsote 15.7. Prometa pa je imela hranilnica v Kranju leta 1941 v milijonih 85.3, leta 1943 pa 249.4.
Smrtna kosa med gorenjskimi rojaki. V zadnjem času so umrli naslednji gorenjski rojaki: Avgust Muhovec iz Radovljice; Silvester Muhovec, Silvija Hudobivnik, Karel Hace in Janez Šimenc iz Dvorij; Jakob Ki-movec iz Spodnjega Brnika ter Ludvik Ah-čin in Janez Kepic iz Zgornjega Brnika, slednjič Janez Habjan iz Viševce.
Smrt mengeškega trgovca. V Mengšu na Gorenjskem je nenadoma umrl ondotni trgovec Jože Komatar. Zapušča ženo in sina, pokopali so ga v ponedeljek na domačem pokopališču v Mengšu."
Policijska ura na Gorenjskem je po najnovejši odredbi poveljnika varnostnega oemlja na Gorenjskem od 21. zvečer do 5. zjutraj. Gostilne se morajo zapreti zvečer ob 20. urL
Glasbeni večer v BelJahSu. Na povafcdlo nadžupana v Beljaku je pred -kratkim koncertiral v tem kraju Herbert D&etinger, ki ie v prostorih mestne hiše prednašal lastne skladbe. 21 letni skladatelj je be-1 jaški rojak, kr -razpplaga tudi v pogledu podajanja z lepa tehniko.
Pomočniški izpiti za trgovhto, obrt ter tajski promet v Celovcu se bedo vršili v drugi polovici meseca novembra.
štajerski rojak Vladimir BriSnik iz Maribora je bil odlikovan z redom železnega križca IL stopnje.
V Lipnici na štajerskem so priredili z okolico vred 21 zbonovaaij, na katerih so govorniki' pojtaKnjevzdi: pomen vpcOdicev v nemiSco ljudsko Vojsko. Nad 6.000 Zborovalcev se rjie udeležilo teh sestankov in vsa so zaofoljuJbdili zvestobo Fiihrer ju. do zmagovitega kanca vojne. V Lipnici sami je bil sinod na Športnem fegu, kjer je govoril okrožni vodja TomSaiscihifes.
Nove domove za porodnice so uredili v nekaterih štajerskih krajih. Spodnještajer-ska dežela ni bala pred sedanjo vojno posebno razkošno opremljena z ustanovami
Naročite se na romane »Dobre knjige"
te vrste. Vojna ▼ Nemčiji je pokazsia žalostne zgfletie, da so morale nekatere matere spričo strahovalnih napadov roditi na prostem, ker so teroristični letalci porušili mnoge klinike in stanovanja. Danes ima Nemčija celo vrsto zasilnih porodnišnic na graščinah, v hotelih, pa tudi v kmetskih hišah Povsod pa s« na delu strokovne moči, ki si prizadevajo, da olajšajo porodnicam bolečine ter jim nO.d jo zasilno prvo pomoč.
Poroka v Leobnu. V Leobnu sta se poročila drvar Jožef Kavčič in perica Viktorija Puhkova. Prav tako sta stopila v zakon ključavničar Jožef Zorman in Ludovika La-puhova.
V	Gradca sta umrla 73 letni upokojenec državnih železnic Franc Puhar ter 22 ietna uradnica Ernestina Moravi.
V	Salzburgu je umrl 16. oktobra graški rojak Anton Arhar, star 45 let.
Na vzhodnem bojišču je padel vozač Hans čulik. Njegove telesne ostanke so sežgali 4. novembra v graškem krematoriju.
Umrl je 29 letni rudar Gabrijel Blatič, zaposlen pri rudniškem podjetju v Leobnu.
Proslava	trldiik.ga patrena. Na
god tržaškega pati ona sv. Ju .ta je bila v starosiavni tržaški katedrali po it; i.kalna maša, ki jo je daroval tržaški akof mons. A Santin ob številni asistenci. Ob tej priliki so ob sklepu maše prvič izvajali novo himno sv. Justa. Ugiasbil jo je s^ ad telj Busolini na besedilo skladale ji e Eor-tussi. Poleg številnih vernikov so piiso-stvovali cerkveni slovesnosti tržaški p e-fekt, nadalje tržaški župan v tradicionalni obleki patrona tržaške bazilike, kvestor in drugi predstavniki. Popoldan ; b 17. so bile slovesne litanije. ki jih je opravil škof Santin.
Smrtna kosa. Te dni ?o umrli v Trstu: 77letna Jožefina Bubnik-Presan, £8letna Marija Furlan, 60letni Leander Ambrožič, i>8ietna Klatil da Makaček, 571etni Anton Počkaj, 75letna Ana Umek-Soje, 7oie na Marija Mitrič, 76letna Ana Mavric, 58letni duhovnik Simon Frulič, 74letna Marija Povše-Zivic, 7letni Oskar Rubeša, 54letna Ivanka Grison, 70letna Amali:a Farfetič, 811etna Magdalena Maitelanc-Zivic, 76-letna Adaigisa Mahnič-Marušič, 60'etni Marko Pokusta, 46letni Elm Okretič, 49-letni Emest Godina, 15letni Armand Pipan.
Himen. Poročili &o se te dni v Trstu: Marij Jenko in gospodinja Jolanda Muran, mirodilničar Edvard Dolec in gospodinja Ema Uršič, mehanik Ferdo Poč kar in gospodinja Ida Filipič, čevljar Karel^ Sosle in gospodinja Ivanka Cenčič, kočij a ž Zrna-goslav Guerini in gospodinja Elizabeta Škiarlovaj, kmetovalec Marij Pongos in gospodinja Alice Fresco, mehanik Silvi j Rei-ter in gospodinja Gizela Šušmel, šofer Anton Savli in gospodinja Evfrazija Rosscti,
Vsak dan nezgode. 50-letni Santo Tasi-nari iz Istrske ulice 42, si je med delom v klavnici ranil desnico. — 77-letna Katarina Fabijan s škedenjskega hriba 767 si je pri padcu zlomila desno nogo. — Med delom v hlevu se je ponesrečil 70-letni kmetovalec Adam Giusti z Rocola. Ponesrečenci se zdravijo v glavni tržaški bolnišnici, kamor se je zatekla tudi 33-letna Marija Betlneli lz Manzonijeve ulice 26, ki jo je skupila v prepiru z neko Bruno Konc.
Tatovi po zakloniščih. 39letna Jurija Blasom, ki stanuje v ulici Aotskega vojvode, se je med letalskim alarmom zateikla v bližnji zakloniščni predor. Ko je odhajala iz predoornegla zaklonišča, je ugotovila, da ji je drzen zmikavt izmaknil ročno torbico, v kateri so bile poleg gotovine živilske in tobačne nakaznice.
' Rosa. 27letni Karmeliji Kavčič je izmaknil
I drzni zikovec v neki goriški mesariji 5 ' živilskih nakaznic. 36letna Cesira Simo-nati iz Opatjega sela je prišla po opravkih v Gorico. Za trenutek je pust la svojo listnico na prodajni mizi v neki trgov n . Ko je hotela plačati blago, je opazila, da je listnica izginila. V njej je bilo poleg 500 lir gotovine tudi sedem živilskih nakaznic in razni dokumenti. Goriška poicija razčiščuje primere tatvine.
m Vrvatel
Novi župan v Karlove«. Za novega župana v Karlovcu je postavljen Ivo Haupt-feld, za podžupana pa Jcsip Požar. Oba sta takoj prevzela svoje posle na občini. Tako župan, kakor podžupan, sta znana kot dobra poznavalca občinskega gospodarstva. ter uživata splošno spoštovanje karlovškega meščanstva.
Nesreča z mino. Nedavno se je s svojim vozom peljala po cesti proti Petrinji kmetica Janica Kovačevič. S seboj je imela dvoje otrok. Blizu vasi župič je voz naletel na mino. k": so jo položili tolovaji. Mina se je razpočila ter ubila mater, dočim sta otroka ostala nepoškodovana.
KOLEDAR
Četrtek, 9. novembra: Božidar.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poletne noči. Kino Sloga: Gradhotel Paradiž. Kino Union: Raj na zemlji.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 2; Nada Komotar, Vič, Tržaška cesta.
EsScsmžtItev od 17«lo
DRŽAVA GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek. 9. novembra, ob 17: September. Red D.
Petek 10. novembra: Zaprto. Sobota, 11. novembra, ob 17: SepSember. Red Sobota.
*
Marij Skalan: »September«. Drama v treh dejanjih. — Kraj: Ljubljana. — čas: leto 1938. — Režiser: M. Skrbinšek. Scena: inž. E. Franz.
OPERA
Četrtek, 9. novembra, ob 17: Clivia. Red
Četrtek. Petek, 10. novembra: Zaprto. Sobota, 11. novembra, ob 17: Jenufa. Red B.
*
Opereta Nikh, Dostala »Clivia« po libretu C. Amberga, prevoi: F. Milčinski, je delo modernega značaja, s sodobnimi plesnimi ritmi. Dejanje se vrši v 3oiiguayu in ima špansko cibeželje. Godi se v filmskih krogih pri snemanju nekega filma. Scena: inž. F. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
h Gorice
Truplo neznanega moškega so našli pri turbinah tkalnice v Stražcsh. Gre za trup'o okoli 25 let starega moškega. Oblastva skušajo ugotoviti vzrok smrti.
Nesreča z izstrelkom pri Sempasu. V okolici Šempasa sta našli 12letna Franja Ukmar in 12iletna Miroslava Pire vojni izstrelek, ki je eksplodiral. Oce deklici sta ranjeni po vsem telesu. Prepeljali so ju v goriško bolnišnico.	„
Tricikelj je bil ukraden kmetu S. Knst-jančiču iz Ravnice. Goriška policija poizveduje za zlikovcL
Izropani trafiki. Drzni vlomilski tatinski zlikovei so se vtihotapili v dve trafifki v Šlovrencu pri Mošt Iz prve so odnesli za 6.3 kg cigaret in tobaka v skupni vrednosti 3.055 lir, iz druge pa 4.05 kg tobaka m cigaret ter 400 škatljc vžigalic v skupki vrednosti 2.400 lir. Oba prizadeta lastnika Ravnič in Mazolini sta prijavila tatvini pristojni oiblasti.
Vse kradejo. Prašiča so odnesli iz svinjaka 35letnega kmetovalca Avguština
^ddajnišks sfopna Jadransko Primorje
I RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 9. NOVEMBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10— 9.00: Jutranja glasba; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00—9.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14.00: Salonski orkester vodi Aibert Dermelj; 14.00— 14.15: Poročila v nemščini; 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh — šare smeh; 15.00—16.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: j Schubertova glasba; 16 00—17.00: Prenos j osrednjega nemškega sporeda: Operni na-j pevi; 17.00—17.15: Poročila v nemščini in j slovenščini; 17.15—18.00: Obilo zabave! 18. ' —18.45: Tri zvezde se svetile; 18.45—19.00: Narodopisno predavanje, dr. Fran Kotnik: »Steljeraja« iz knjige Slovenske starežit-nosti); 19.00—19.30" Brata Lumbarja in Stanko A.: harmonika; 19.30—19.45: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Koncert skladb Richarda "VVagnerja; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.15—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja — Plesni orkester vodi Dušan Pre-voršek; 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda.
In memoriam A, Adamiča
V torek so na pokopališču pri Sv. Križu pokopali upokojenega finančnega inšpektorja Antona Adamiča. Z njim je umrl dolgoletni feljtonist »Jutra« in sodelavec nekaterih drugih listov, ljubeznivi pripovedni kramljalec in širokosrčni laudator tem-poris aeti. Njegovo najboljše delo je nedvomno »šola v predmestju«, niz vešče spisanih spominskih črtic o stari predpo-tresni Ljubljani. V tem spisu, ki ga veže v celoto pisateljeva oseba, je ohranil našemu rodu in zanamcem povsem zanimivo pričevanje o časih in ljudeh pred dobrimi petdesetimi leti. Takrat je bilo v Ljubljani še marsikaj drugače nego danes: skromnejša je bila že sama urbanična podoba mesta, ki ni še vsrkalo vase hlapov asfalt-ske civilizacije in se zgledavala po primerih evreoskih velemest, a tudi življenje je bilo bolj domače, provincialno in ljubko v svoji starokopitni »zaostalosti«. Ljudje so bili še mnogo bolj povezani med seboj, dasi — kajpak — tudi tedaj ni manjkalo razprtij in raznih zasebnih in javnih nevšečnosti. Urejene in neurejene razmere v tedanji Ljubljani- pa so bile mnogo bolj idilične in vzlic tolikim pomanjkljivostim glede udobja in higiene na splošno radost-nejše kakor v času poznejšega velikega razmaha.
Anton Adamič, čeprav ni bil med najstarejšimi, je s »šolo v predmestju« spisal spomine starega Ljubljančana, sinu šent-peterske fare. Rojen v rodbini učitelja in organista stare šole je preživljal mladost v starinskem šolskem poslopju, ki je bilo tesno združeno z župniščem; igral se je na tratah okrog cerkve in spoznaval razne predmestne originale, kakor jih danes, v času izenačujoče civilzacije, ni več med nami. Ujel je še večerno zarjo predpo-tresne Ljubljane in najsi to, kar je napisal, ni imelo pečata višje literarne umetnosti,' je s »šolo v predmestju« dal naši lokalni zgodovini živ in zajemljiv dokument.
.AL.
Te mladostne spomine je izpopolnil s krajšimi črticami, med katerimi najdeš tudi ljubko spominsko črtico o pokojnem dr. Ivanu Prijatelju. Takih črtic, po p61i fantazijskih umotvorov, po poli spominov na resnična srečanja in doživetja, je imel Anton Adamič še toliko, da bi — čeprav izbrane — napolnile vsaj še eno, nikakor ne tanko knjigo. Nanjo je pogosto mislil, vendar ga je smrt pokosila, preden je uresničil načrt. Nemara bo kdaj še prilika, da bo spomin črtičarja Antona Adamiča ove-kovečen z izborom njegove najznačilnejše proze. Kakor znano, je »šola v predmestju« izhajala izprva v »Jutru« in je na to izšla v posebni knjigi kot ponatis, še v zadnji številki »Umetnosti« se je knjižice s priznanjem spomnil dr. Anton Debeljak.
Z Antonom Adamičem je umrl eden tistih priložnostnih pisateljev, ki hodijo nekako ob robu naše slovstvene njive. In najsi njihovo delo ne sega v visoko pripovedno umetnost, so vendar v njem ohranjeni ne samo sledovi osebne nadarjenosti, marveč tudi slovstveni dokumenti našega življenja. Kot skromen in tih delavec na razorih slovenske proze je zaslužil, da se ga ob odhodu v večnost spominjamo s toplimi čustvi.
Naš jezik
Jezikovne pripombe ob Zborniku Zimske pomoči
»Nad sto sodelavcev, nad 600 strani. To je preraznorodno gradivo!« mi je pogodr-njal prijatelj G. — Da si napravim svojo sodbo, sem se lotil branja. In prav ta raznovrstnost mi je izredno godila. Posebno oddelki H, m, V, VI, od teh še najbolj zadnja dva Torej poljudnoznanstveni prispevki. Zanimivo je sedeti pred skupščino 108 duhovnih in telesnih obrazov in primerjati. Zal mi je samo, da ni število še večje. Kdor dosti no^i^^^PB^^^
V izrazu celotnega dela se čuti roka urednikov. Tiskarski škrat še ni kdovekoliko nagajal. Naj omenim par stvari: k uveljavljenemu višku 400, nastajajoč 438, šte-kljačar 455, Cičev 497 ip. Svojsko stališče imajo s. 470—488, pri katerih avtor ni dovolil popravljačem nikakih posegov. Slično je svoje dni ravnal St. George v obzorniku Biatter fiir die Kunst, kjer je bilo edino ločilo — pika. Je li naš »prabitnik« hotel s tako pisavo čitalcem olajšati razumevanje ali pa nepismenim omogočiti vstop v slovstveno delovanje? Poglejmo: Ovijajoč drevesa škednjak ulnjak šine skoz hlev pri-klet kuhinjo nazaj v uto (472) in po naše z ločili: Ovijajoč drevesa, škednjak, ulj-njak, šine skozi hlev in priklet nazaj v kuhinjo. — Marinetti je v knjigi I Poeti Fu-turisti 1912 napovedal tak slog brez bolh in stenic, nazvanih vejica, dvopičje, podpičje, pomišljaj, vprašaj itd., a ni se ga dolgo držal. Pač pa je na herostratski način nase pozornost obrnil. — Naš plesopi-sec rabi kar tako: škedjak to škednjak (skedenj), vdan in udan, pojm ta pojem, zavervan ta zavarovan, celo v isti vrsti: meša in novomašnik (470), belokrajnski in belokranjski (477). Je li tiskarska hiba: sologlave deklce, za gologlave deklice, ali pa strokovnjak tako želi? Zavesti se nam. zavedeti (482) je kakor ljubljansko narest: narediti. Preko ogradi (472) kaže starinski rodilnik na -y.
Grška črka dzeta zveni v angleščini, francoščini in po slavinah (slovanskih govoricah) ko z. Tako smo doslej čitali: Zen, zelot, zoolog itd. Zato treba: zeolit (582 si.), biozenoza (582). Toda podzol (po ital. Pozzuoli) ima trdi zvok: pocol.
Češki to poljski j je našim ušesom odtujil toliko besed z glasom r: feka, rzeka. Slično vlogo prevzema v slovenščini j v sklanji moških samostalnikov na -r. Naši pisci »mehčajo« skoro vse, čeprav Breznikova slovnica navaja dokaj izjem. Tako »mehčanje« pa blagoglasju ni v prid. čim več soglasnikov, tem trši je na splošno jezik.
Meni je žal vsakega soglasnika, ki se na novo vštuli v besedo, zlasti če po nepotrebnem. Edino za lažje umevanje bi dodal izpadli d v: odsojen, ker osojen že ni vsakomur prav jasen izraz, ne vedo, ali je kraj ob soncu, ali od sonca, kakor osekati (obsekati). — Nepotrebno tršanje glasu r opušča razprava na s. 361—376: Hotimi-rov itd.
Shv. slovnica pozna nesklonliiv samostalnik: doba n. Naše slovnice o tem pojavu molče, dasi stoji na pr. v Pleteršniku za izrazom risev indecl. V pričujočem Zborniku najdeš nekaj tujk nepregibnih, s. 373 (pri materopravnih Sakai), 580 (pri snežni Chlamydomonas), kakor je že Murn opeval: lady grajsko.
Pogosto premore naša govorica 2 ali 3 nedovršnike z istim pomenom: širiti (razširjati, razširjevati), hlapeti (izhlapevati), ločiti (razločevati), plesti (spletati), lajšati (olajševati), sititi (nasičevati), bližati (približevati), hraniti (shranjevati), večati (povečevati), množiti (pomnoževati), pojiti (napojevati, napajati), pomeniti (po-menjati), staviti (stavljati) ... Zakaj se malokdo spomni kratke, preproste oblike?
KoštišJov Brus opozarja na domače statetske tvorbe, koder neki tuji jeziki analitsko pravijo: postati -f pridevnik. Torej po naše: prebledeti, očrneti, postarati se, zasloveti itd.
Sesalec prahu (359) budi misel o človeku, ki mora prah žreti. Stroju bi rajši rekli: prašnica, razprašilo, razprašilnik. Iz radia slišim vlačilec, ko vem. da ne gre za tlačane, ki bi z vrvmi vlekli ladjo proti vodi. Pleteršnik nudi za tak brod: vlačnik. Metalec granat, — megle, — plamenov so meni osebe, stroji naj bodo: minomet (Bolgari pravijo tako), meglomet, ognjemet, žaromet (obsevalo, obsevnik). Razvijalec pri fotografiranju je oseba, razvijalo ali razvijalnik pa naprava. Mar ni škoda zavreči izrazitost rodne govorice?
Večkrat sem naletel izraz: sovrstnica. Ta so- je odveč: Ksaver Ipsilanti je meni ro-
jak, vrstnik, imenjak itd. Sin moje matere je meni brat, edino samostanski rratri se med seboj po pravici nazivajo sobrati, ker je že vsak sam po sebi »brat«.
Zgolj enkrat sem srečal sestavljenko: maščo-kisline, navadno je porabljena pra-vilrejša zveza: mastne, te^čne, maslene k.
Sovražnik je začel z obstreljevanjem topov — sem čul te dni, ko je govornik hetel reči: s. je začel streljati s topovi! Zbornik ima malo takih zgledov, na pr. s. 183, 528.
Nepotrebni pridevnik mali, majhen pri manjšalkah je redek: (male) ribice 434.
Tujke: Ohraniti kontinuiteto s preteklostjo — bo večini našega podeželja ne-umljivo (stike, vezi, zvezo). Pri nas rastoče cvetke bi lahko imenovali z domačimi izrazi: anemona (vetrnica), gladiola (me-ček) ... Tujka ie opravičena, kadar služi kot oznaka neke okolice, na pr. ljubljanske stare govorice: voštat (342. Hofstatt, stav-bišče), fištamija (vicedomija).
Včasih trčiš ob narečno obliko: tokec (tolkee, tolkovec, pritlskanec, sadjevec itd.). Tak zapis je zagrešil že Vodnik: obok (oblok). Delo, za katerega živi (253). Ižan-cev je minila bojevitost (20), doslej so pisali: strah jo mine.
Bolj me vesele tisti, ki bogate jezik z novim besediščem: glemav (89. brez volje), drži se kakor bi metle upal (93, klavrno), zagrobje, zvezdoklatec. giiležni dohtar (odvetnik), vsepobožanstvenje (panteizem), zakraseti (postati Kras), lance tvornost, meglikasta lakota.
Beseda vigeni je preglašen: ogenj, zato vignjica = kovačnica (409). Na s. 497 opomnim da kravajec pomeni ponekod hlebec, torej tudi pečen kruh. ne samo kvas. O testu se pravi tudi da vzide. K s. 530 je dodati r. veznik puskžj poleg pustj. S. 536 se človek spomni, da na Gor dobi glagol-ske končnice vzklik lemoj (lepi moj, ljubi moj), lemojte.
Toda bojim se, da sem že preveč natipkal. Zato zapik.	Absconsus
Na iifenean csEesti^u so že RSnsIlana ostai^i svo§o vojasfco naseUsino — Donava fo deti v dva dela: HmUm In Pešto
Buč&pest, MatMasktrehe — Budimpešta, Matjaževa cerkev
Tek vojnih dogodkov potiska v ospredje madžarsko prestolnico Budimpešto, eno Izmed številnih velikih mest, ki so nastala v dok:i evropski zgodovini ob bregovih Donave. Buci:nipešta je že zelo staro mesto. Kjer so danes njeni najstarejši predeli na desnem bre<*u Donave, go že R:mljani ustanovili svojo naselbino Aquincum. ki je bila predvsem vo-jalka kolonija. Jezikoslovci ugotavljajo, da je Ime Budimpešta sdovanskega izvTora in da je nastalo med 7. in 9. stoletjem po Kr.
Donava deli Budimpešto v civa dela. Pred«! na desnem bregu se imenuje Budim. Ta se stiska v gričevje madžarskega sredogorja, katerega najvi|ji hrib je Iva na; ra. visoka 529 m. Na levem bregu pa eo razprosfcra Pest a daleč v začetek madžarska ravnine med Donavo in Tiso. Mesto je razdbljtnio na 10 okra-jev. Na desnem bregu Dostave v Budimu ležijo trdnjava V ar a Krjstininim predmestjem in srbsko četrtjo Tabanom, predmestje Vizivaros, nadalje Uj-hg, O-Budim, na levem bregu pa notranji okraj Belvaros, Leopoldov okraj, Terezijin okraj, Elizabetin okraj, Jožefov okraj. Fran-cov ekraj in Kobanva. Celotna površina Budimpešta meri 194 kv. kilometrov. Od tega je na desnem bregu 10.417, na levem bregu pa 9.027 ha Donava teče skozi mestno področje v dolžini 15.3 km.
Budim je bil v zgodovini večkrat hndo poškodovan in zato
nima mnogo starih zgradb tn spomenikov.
Danes je središče madžarskega plemstva. Na trdnjavskem hribu stoji kraljevska palača. ki so jo zgradili leta 1771. V njej branijo Štefanovo krono in druge znake državne oblasti. V bližini stoji v gotskem siogu zgrajena Matjaževa cerkev, ki so jo začeli zidati v 13. stoletju, kasneje pa so jo večkrat preoblikovali. Ob donavskem bregu je zgrajena velika stavba politehnike, v bližini pa je več kopališč. Budim ima skoro popolnoma podeželsko lice. Se do nedavna so se razprostirali v njegovi bližini veliki -vinograda, ki jih je kasneje uničila trtna ua.
Nasprotno je
Pešta moderno vdemešto, k! Se Sri r treh koncentričnih polkrogih, z lepimi ravnimi ul cami. Njeno aredišče je Belvaros, kjer j s sedež budimpeštsnske industrije. obrti m trgovine in kjer je mnogo javnih zgradb državne in mestne uprave. V Bel-varosu je tudi leta 1900 zgrajeno vseučilišče. Na trgu Svobode, kjer go bila v zadnjih letih vsa večja politična zborovanja, stoje veličastne zgradbe borze, madžarske narodne banke, številnih ministrstev in palača centrale krajevnih hranilnic. Celokupno obrežno diko Pešte pa obvladuje 4.5 km dolgo donavsko obrežje s svojimi krasnimi stavbami, med katerimi je znana zlasti palača parlamenta s svojo 96 m visoko srednjo kupola V njeni bližini je tudi palača pravosodnega ministrstva, akademije znanosti in cerkev Sv. Štefana.
NafprometnefSa otlca je 23 km dolga Andrassyjeva ulica. V njej
so najlepše in najzanimivejše operna stavba, pa'ača glasbene akademije in stari umetniški dom. Andrassvjeva ulica je budimpeštan-skim meščanom priljubljeno sprehajališče, ker vodi v mestni park. Tudi drugi okraji imajo mnogo znamenitih zgradb, med katerimi moramo omeniti tehnično visoko šolo, državni in umetniški muzej, osrednjo tržnico m glavno carinarnico. V okolici delujejo številne industrije in tovarne. Čez Donavo vodi šest mostov, pod njo pa predor, ki je bil zgrajen leta 1855.
Budimpešta je milijonsko mesto. Po narodnosti tvorijo veliko večino njenega prebivalstva Madžari, nekaj je tudi Nemcev in Slovakov. Približno polovico prebivalstva je rirao-katoliške izpovedi, močno so zastopani j protestanti in do nedavnega tudi židje. Med | ljudskim štetjem I«ta 1920 so ugotovili, da živi v Budimpešti 215 000 aH približno ena četrtina Židov. Po številu prebivalstva je Buri mnešta naglo nanrcdova'a saj jih je leta 1720 štela komaj okoli 12.000.
Mesto je
važno središče žitne trgovtne. Najvažnejša industrijska mnoga je mlinska industrija. Važne so tudi pivovarništvo, izdelovanje špirita, industrije alkohola, konzerv,
lesa, kemičnih in keramičnih :zdc!kov. Največ delavcev je zaposlenih v tekstilni in kovinski Industriji Ugodni razvoj trgovine podpirata zelo gosto železniško omrežje, katerega središče je Budimpešta, in Donava. Budimpešta ima 4 železniške postaje. Po svoji leg: je najvažnejše postajališče in pristanišče za podonavsko plovbo. V njena pristanišča do-važajo predvsem žito. les, živila in premog. Odvažajo pa moko. žito, vino, živno, posebno prašiče. Zelo je razčlenjeno tudi bančništva Že leta 1923. je v Budimpešto delovalo 12 velikih in srednjeveških bančnih zavodov s številnimi podružnicami. Mestni promet pospešujejo električna cestna železnica, krajevni pamiki. podzemeljska železnica in krožna železnica.
Med kulturno znanstvenimi zavod, zavzema najuglednejše mesto madžarska akademija
diuiyl. Akademiji ta®
knjižnico x 2O0JD00 btflga*, svojo galerijo z 800 slikami ln zbfafco bakrorezov in risb s 60.000 Usti. Vseučilišče. ki Je bilo ustanovljeno leta 1635. v Timori in leta 1784. preneseno v Pešto, ima mnogo fcEnfk in dragih zavodov. VseufiBŠka knjižnica Staje 521.000 knjig in 3.000 zvezkov rokopisov. Veliko knjižnico ima tudi politehnika. Mod drugimi kulturno znanstvenim' zavodi je potrebno omeniti še glasbeno, slikarsko, kiparsko in umetniško akadem"jo. nadalje visoko šolo za živinozdravnike. 8 oHteljskih seminarjev, 18 gimnazij, 5 realnih gimnazij, 13 trgovskih šol. 40 meščanskih šol hi 176 ljudskih šol Med muzeji je najznamenitejS leta 1802. ustanovljeni državni muzej, ki obsega galerijo modemih slik, narodopisne in zgodovinske zbirke ter knjižnico z 1,320.000 knjigami. V Budimpešti deluje 8 gledališč in glasbenih zavodov.
Mesto je 6edež državnega upravitelja, parlamenta in ministrstev, državnega računovodstva, najvišjega upravnega središča, državnega pravobranilstva, najvišjega trgovinskega sodišča, ravnateljstva pošte in brzojava, glavne carinarnice, zbornic za trgovino in obrt. deželne obrambe in poveljstva h on ved ov. Mestno upravo vodi župan skupno s svetovalci
Budimpešta hna
mnogo lepih izletnih točk. Najlepša je 2 in pol km dolgi Margaretin otok. kjer je mnogo parkov, kopališč, mnogo vtI, ruševin starih samostanov, športnih prostorov in prostorov raznih družabnih društev. Budimpeštansko meščanstvo rado zahaja tudi na bližnje gričevje madžarskega sredogorja, ki se dviga za Budrmoro. Ze4o obiskani kraji v okolici so Budakeszi. Aquincum m Višegrad ob Donavi.
Kakor smo omenili že v uvodu, so ustanovili na tleh današnje Budimpešte že Rimljani svojo vojaško naselbino. Oba kraja Budim in Pošta sta nastala ločeno. V obeh so bili v začetku 13. stoletja nastanjeni bogati nemški naseljenci. Leta 1241. so Tatari Pešto In Budim porušili. Zgradil ju je znova Bela IV. ki je oba močno utrdil. Od 13. do 15. stoletja se je Budim zelo nago razvijal in je med madžarskimi mesti zavzel prvo mesto. Njegovemu stalnemu razvoju In na-predovanju' je zelo pomaga! znani kralj Matija Korvin, ki je ustanovil znamenito knjižnico in visoko šolo ter oba mestna dela ponovno utrdil. Budim je bil
večkrat žrte\' turlkih napado\'. Zadnjikrat so-ga Turki zavzeli leta 1541. Sele leta 16S6. ga je osvobodil Karel Lotarinški.
Mesto c-e jc znova začelo razvijati, ko so se v njem naselili številni Nemci in Srb!. Leopold I. je potrdil privilegij-? Btidima in Pete kot svobodnih mest. Posebno naglo se je Budimpešta razvijala pod Marijo Terezijo in Jožefom II. Uspe ."no ie pospeševal razvoj obeh njenih delov grof Štefan Szechenyi. Leta 18-13. so slanovi prenesli sedež oara-menta in ministrstev v Pešto. ki jo po izbruhu revokicije postala tudi sedež deželne vlade. Naslednje leto eo honvedl napadli in zavzeli Budim, ki so ga čez 2 meseca osvobodili Rusi in ga v mili Avstrijcem. Po razglasitvi ustave in kronanju Franca Jožefa I. je Budimpešta postala glavno in prestclno mesto Madžarske, kar je ostala tudi v novih razmerah do danes.

Regierungsgebiiude an der Donan — Vladna palača (rib Donavi
siav
m*-" ■
■	—' --	J-*
■^miM^s-^i;,,, ,/'-v-:
Der Eiffeltnrm nnd sedn Erbauer — Eiffelov stolp in njegov z graditelj (v krogu).
m stolp?
Povprečno vsakih pet let začno krožiti ▼ Evropi senzacijonalne govorice o najvišji pa-I riški zgradbi, Eiffelovem stolpu. Ta svojevrstna konstrukcija je obhaja'a 1. 1939. pet-desedetnico svojega obstoja. L. 1944. so se stolpa polastili Američani s pretvezo, da hočejo na njegovem vrhu urediti opazovalnico. Tako se danes zopet pojavlja vprašanje, čigav je prav za prav Eiffelov stolp: Ali je to last vseh Francozov, last pariškega mesta ali lastnina francoske države? Odgovor na to vprašanje nI nič kaj lahek. Niti v Parizu samem namreč ne vedo ljudje,
kdo je pravi lastnik Eiffelovega stolpa.
Ljudje se ozirajo kvišku, kjer se 300 m nad zemeko površino vdi stolpova konica, veselijo se elegantne oblike, toda nihče ne ve povedati, kdo je pravi lastnik zgradbe. Povprečen Francoz v Parizu se zadovoljuje z ugotovitvijo, da tvori Eiffelov stolp važno izpopolnitev slike pariškega mesta — in to mu je popolnoma dovolj.
Prav malo ljudi pozna dejansko podlago te ustanove. Stolp je namreč last posebne družbe, ki nima na sebj nič velikopoteznega ter ne razpolaga z elegantnim poslopjem, kjer stanujejo člani njene uprave. Upravo stolpa predstavljata v jedru samo dva človeka Eden izmed njiju je
vratar, drugi pa ravnatelj.
Oba sta v službi družbe »Societe de la Tour Eiffel«. Na stenah dveh skromnih sobic, kjer preživljata ta dva moža svoje dneve. visijo slike in risbe izza časa, ko so še gradili Eiffelov stolp. Kakor znano, je načrt napravil v Dionu rojeni inženjer Alexandre Gustave Eiffel. V teh dveh skromni aobicai


i i	'>:* aHM i i
>>

4 - :4V- , v
1 mm i


•	-	M
im&m&m&mmmi -
Der Efffeitnrm ndt den Brflcken fiber die Seine — Eifflov stolp z mostovi čex Sehao
je zaprto vse. kar giblje Eiffelov stolp. Danes se zdi vso to enostavno, svoje čase pa je bilo drugače, kajti preden so stolp zgradili, je stvar terjala od svojih zgraditeljev velko žilavosti in borbe.
Eiffelov stolp so začeli graditi za
periSko svetovno razstaiv l. 1889.
Projektant Flffel takrat že ni bil več neznan mož. Kot inženjer je imel za seboj lepe uspehe. Kljub temu pa je njegova zamisel o 300 m visokem stolpu, ki naj bi postal atrakcija za pariško mesto in njegovo razstavo. naletela na velik odpor ln ugovore. Našli so se ljudie, ki nikakor niso hoteli verjeti, da je mogoče zgraditi taksno stavbo. Bilo je mnogo debate o tem. kakšno podobo naj dobi stolp in iz kakrmega materiala naj se napravi. Nekater Parižani so so zgražali, češ da jim bo nova stavba skazila podobo mesta. Šele po dolgem prerekanju se je posrečilo dobiti za zgraditev sto'pa potreben prostor, nakar je znčel Eiffel lahko uresničevati svojo zamisel.
Gradbeni stroški so znašali 6 in pol milijonov frankov, dela pa so se vlekla preko dveh let.
Nad 12000 risb je bilo potrebno, preden eo pre?i graditelji k izvršitvi svojih načrtov. V finančnem pogledu je Eiffel marsikaj žrtvoval. Dobil je za svoje delavce s:cer precej denarja, toda mnogo svo'ega zaslužka je moral odstopiti drugim. Nastalo je vprašrnje. kako naj se zadeva uredi, da se bo naprava obrestovala. Črnogledi ljudje so prerokovali, da se ne bo nihče upa! povzpeti na vrh stolpa. Toda njih prerokovanja se niso urcsničda. Še bolj nego Parižane je Eiffelov stvaritev razvnela ljudi iz drugih krajev sveta, ki so začeli v velikih množicah vreti v Pariz, da bi videle novo tehnično čudo. Vstopu;na, ki so jo pobirali pri ogledu stavbe, je kmalu toliko vrgla, da so bili pokriti vsi stroški za gradnjo.
Nad milijon domačinov in tujcev se je povzelo na vrh stolpa s pomočjo dvigal. Pariz sam je imel s> tem ogromen dotok obiskovalcev, stolp je postr.l prava atrakcija svetovne razstave. In to nI trajalo samo med razstavo. zanimanje je raslo iz dneva, v dan, ves svet je začel govoriti o stolpu, ki je predstavljal 9 milijonov kg teže ter vseboval 73 milijona kg železa.
To tehnično čudo so si ogledovali Re samo navadni občani, ampak tudi odličniki iz vseh dežel. Akrobati so se povzpenjali na stolp, da so pokazali svoje spretnosti. Ko je prišlo v modo letalstvo, so ce'o piloti poskušali pre-leteti loke na dnu f tolpa. Ob tisti priliki se je zgodila nesreča, navzlic temu pa je stolp ohranil svojo privlačnost. Podjetje se je :z-kazalo za izredno donosno. Seveda je bilo treba stolp vzdrževati, naprave popravljati m obnavljata, toda vstopnina je še vedno presegala izdatke. Še danes je treba vsaka 3 do 4 leta stolp nanovo prepleskati. da se rja ne zažre v železo. V ta namen porabijo vsako pot povprečno
400.000 kg plavostve barve.
Na stotine delavcev izvršuje pleskarska dela in do danes se je primerilo le malo nesreč, kljub temu. da se konica stolpa maje pri močnem vetrn ter se premakne za 15 cm.
Ko se je začela v Parizu razmshovatS svetlobna rele lama. je to prineslo lastništvu Eiffelovega stolpa novo misel za dobičkonosni vir. Eiffelov stolp je bil oddan v reklamne namene avtomobilski tvrdki Citroen Odtlej je Eiffelov »tolp ponoči delal reklamo za to podjetje. Stroški seveda niso bili majhni. Vsako noč je veljal električni tok za reklamo tvrdke Citroen 60.000 frankov. Ko je potem radio nastopil srvoj zmagoviti pohod po svetu, se je odprla za Eiffelov stolp nova panoga reklamnega ude jstvovan j a. Z Eiffelovega sto;pa so oddajali prve valove po širnem svetu. Pri boksarski tekmi Demp&eja in Carpentlera so z Eiffelovega stolpa Pari-žanom razglašali rezultate Tako so Francozi 'zvedeli za poraz svojega najpriljubljenej.šega 6portnika.
V dobi prve svetovne vojne je bil stolp 4 leta nedostopen za javnost.
Kljub temu je družba razpolaga'a z za-dcstn'm kapitalom in dovoljnimi rezervami. Delničarji so prejemali 150 od stoikov dhi-dende na leto. Pozneje so se pojavili pred-fogi, naj bi stolp podrli Toda \sa propaganda. ki je delovala na to, da bi se zgradilo konkurenčno podjetje podobne vrste v bližini Pariza, ni imelo uspeha Eiffelov stolp ie ostal, s konkurenčno napravo pa ni bilo nič-
L. 1940. je grozili Eifre'ovemu stolpu resna nevarnost. Ko se ie nem."-ka voj-ka približala Parizu, so prinesli pionirji pariškega vojaškega poveljnika
večjo količino razstreliva
ter ga postavili ob vznožju stolpa z namenom. da bi napravo podrli Staremu ravnatelju stolpa je bilo naročeno, naj prižge zažigamo vrvico. Toda mož. ki je 40 let opravljal rav-nateljske posle pri stolpu, ni imel poguma, da bi to izvršil. Tako je razstrelitev stolpa izostala in Parižani so b'1i veseli, da ni prišlo do njenega uničenja.
Nkoli ni nihče Francozom zavidal, da stoj: najvišja zgradila v Evropi v osrčju njihovega glavnega me^ta. Angeže in Američane pa je vendar le stolp
vedno zbadd v oči.
Angleži so že kmalu potem, ko je Eiffel dovršil svojo zgradbo, napravili načrt, da bi v Wemblevu po'eg Londona zgradili 345 m visok stolp. Načrti niso izvršili Sele Američanom se je pred sedanjo vojno posrečilo, da so višino Eiffelovega stolpa prekosili s 380 m visokim Chrvslerjevim nebotčnikom-v New Yorku. Lyonskj meščani p?, so napravili svojevrstno reč. Na nekem 376 m visokem hribu so napravili posnetek Eiffelovega stolpa, visok 85 m. Na ta nač-in so imeli stavbo, ki se je dvigal? 461 m nad morjem ter je bila višja od Eiffelovega sto'pa, a mu seveda ni vzela niti senčice njegove slave.
Križanka št. 79
Vodoravno: 1. planina v Bosni, 7. grško pristanišče, 11. trata, livada, 15. velika glasbena skladba, 16. ptica, 17. poosebljena lakota, 18. varanje čutov, 19. obrtnik, 20. mesto v Istri, 21. športne potrebščine, 22. pameten, razumen, 23. o vesoljnem pripoveduje sveto pismo, 25. egipčanski bog, 23. znale za kemično prvino, 27. igralna karta, 28. začetek sreče, 29. arabski konj, 30. znak za kemično prvino, 31. italijanski spolnik, 33. ni družba brez njih>, 36. listnato drevo, 39. vodna rastlina, 41. moško ali žensko je pogosto omenjeno v križankah, 43. pribežališča, zavetišča, 45. sodno dražbena dodelitev lastnine, 47. severni jelen, 48. dohodek podeželske duhovščine (množ.), 50. prijeten vonj, 52. star denar, 54. kvartaški izraz, 55. velika občina, ki je pred leti tvorila sestavni del gdanskega svobodnega mesta, 57. letopisi, koledarji, 59. moško ime, 61. deli obleke, 62. kemične spojine, važni sestavni deli beljakovin, 63. vinogradniški, rudniški delavec.
Navpično: L oblika pomožnega glagola, 2. starogrškni pesnik, 3. del vojaške uniforme, 4. igra a kartami, 5. trdnjava v stari Grčiji, 6. predlog, 7. leposlovno delo, 8. mi-tološki letalec, 9. del posode, 10. španski spolnik, 11. mladim ženskam mnogo pomeni, 12. šop slame, 13. podredni veznik, 14. okrajšan podredni veznik, 16. čistilno pralno sredstvo, 17. diplomatski dopis, 18. pritok Urala, 19. podredni veznik, 20. pod-
redni veznik, 21. Smetanova opera, 22. vedenje, obnašanje, 23. gibanje ljudi in vozil, 24. lep, zal, 26. osnova, temelj, 28. nesoglasje, nesporazum, 30. moško ime, 32. okrogla metla, 34. francoski spolnik, 35. žensko ime, 37. predlog, 38. zdravilišče v Slavoniji, 40. dva enaka soglasnika, 42. moško ime, 44. muslimanski duhovnik, 46. izguba na teži, 49. žensko ime, 51. veznik. 53. del živalskega telesa, 56. v Savi, 58. rimsko število 499, 60. predlog.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 78
Vodoravno: 1. Krištof, 7. rak, 8. Iri, 9. koze, 13. on, 14. oj, 16. niti, 20. anatema, 21. renegat, 22. etiketa, 28. napotek, 33. nivo, 34. iz, 35. ob, 36. sila, 39. roj, 42. iti, 43. Eva, 44. car, 45. pet, 46. ara, 47. en, 48. an, 49. polotok, 57. Albanec, 64. osoren, 65. da, 66. ep, 68. kitare, 69. legar, 70. Bor, 71. ded, 73. salon, 74. Elan, 75. sobe, 76. Epir, 78. kosi, 79. robijaš, 80. aeropag.
Navpično: 1. Krk, 2. Ra, 3. ikona, 4. Tibor, 5. Or, 6. fin, 9. kazen, 10. ti, 11. za, 12. et, 13. Om, 15. je, 16. ne, 17. Ig, 18. ta, 19. Itaka, 23. ti, 24. IV., 25. ko, 26. ti, 27. Azijat 28. novica, 29. ab. 30. os, 31. ti, 32. el, 37. krepek, 38. Tirana, 40. oven, 42. tara, 49. poleg, 50. osel, 51. logar, 52. orano, 53. ter, 54. on, 55. Vareš, 56. Medea, 58. lk, 59. bis, 60. ataka, 61. nalog, 62. Eros, 63. cenik, 65. doba, 67« Pepe, 70. boj, 72. dir, 75. si, 77.'to. '
Mlado Jutro
Pismo vnuku Svetozaru
Očka Tvoj poslal je glas, da naj grem kaj k Tebi v vas. Bom prišla, moj ljubi dečko, čakaj, da napolnim vrečko, vanjo dala bom igračke, jabolka, bonbone, račke, kikirika • petelinčka in medvedka - kosmatinčka, težka vrečka, uboga rama. Kje Tvoj očka ie, kje mama? V sčlzah sta Te zapustila in z bolestjo se ločila. Babica Ti žarke trosi in besede nežne nosi. Kmalu bom pri Tebi v vasi, naj dotlej Te kratkočasi, kar Ti zdaj bom napisa'a. predno pismo bom končala: medved vedno mi nagaja, sili k Tebi v ringaraja, pleše in po mizi skače, baha se, ima nove hlače, jopico, copatke, kapo. ne boji se v mrzlo sapo. godrnja in sitnost stresa, da bolijo me ušesa. Truden je. želi si spanja, ko zaspi, o Tebi sanja. Posteljco sem naredila in odejico prešila. vse lepo je in mehko, da brundač zaspi sladko. Bom ročice Ti sklenila in Boga s Teboj prosila: »Ti dobrotniku povrni, ki medvedka je poslal zapuščenemu otroku, da vesel se bo igra!. Blagoslovi dušo blago ji izpolni vse želje, zdravja daj in srečne dne\'e. moje prosi Te srce!« Priden bodi. vnuček Z are. sončen otrok, fant od /are. Te pozdravljam iz srca Tvoja ljuba babica
Mara Tavčarjeva.
SPO E T
Nogomet ima največ pristašev
Med vsemi športnimi panogami ima nogomet največ pogojev, da tudi v dolgih vojnah ohrani svoje življenjske sile. Evo, nekaterih zadnjih dogodkov okrog nas:
Bivši madžarski prvak Ferencvarosi TK je v nedeljo zaustavil dosedanje nevarno prediranje doslej nepremaganega Ujpesta. V ogorčeni tekmi sta se stara tekmeca razšla z neodločenim rezultatom. Srečanje se je končalo 1:1. Tekmi je prisostvovalo nad 10.000 gledalcev. Na tablici vodi še vedno Ujpest z 11:1 točki; na drugem mestu je Ferencvarosi (10:2), dalje Csepeli (8:4), ki je premagal Kispest s 3:2. Z enakim rezultatom je moštvo Cestne železnice dobilo igro proti Elektrostromosu.
Vodilno moštvo v tabeli in bivši švicarski prvak Grashoppers je zadnjo nedeljo dosegel proti Bielu samo neodločeni izid 3:3. Lugano pa je to pot razočaral, saj je Neu-enburg premagal z 1:0. Dobiček zaradi teh .zgub vodilnih klubov ima Grenchen, ki je premagal FC Ztirich s 3:2. Ostali izidi: Bel-iinzona — Chaux des Fonds 3:0; St Gallen — Young Fellowa 1:1; Servette ženeva — FC Base! 2:0; Young Boys — Lausanne 1:0. Stanje v tabeli: Grashoppers 14:2; Grenchen 11:3; Lugano 10:2; Young Boys 9:3; Cantonal 8:6 točkam itd.
Na švedskem se je končalo prvo kolo domačega nogometnega prvenstva takole: Degerfors — Halmia 2:1, IFK Goteborg — Elfsborg 1:1; Halmstad — Lanskrona 4:2; Helsingbors — Gais Goteborg 0:1; Ludvika — Norrkdpping 0:2; Malmo FF — AJK Stockholm 2:3. Tekmi Goteborg — Elfsborg je prisostvovalo nad 18.000 gledalcev, kar pomeni nov rekord. Norrkonsing vodi z 10:4 točkam, nato pa sledijo Goteborg in Elfsborg s po 8:8 točkami.
V tekmovanju za slovaško nogometno prvenstvo so trenutno v vodstvu kar trije klubi: Trnava, Armada in SK Hlohovec s po 8:2 točkama. Naslednja mesta zavzemajo Malacky in dosedanji prvak SK Bratislava s 4:8 itd.
V nekaj vrstah
Lausanne je zmagal v tekmovanju za švicarski hockejski pokal.
Bivši svetovni in olimpijski prvak v hitrostnem drsanju Hans Egnestangen se pripravlja za zimsko sezono. Vkljub 36 letom je pripravljen preizkusiti svoje sile z mlajšimi močmi. Egnestangen je prvič nastopil na mednarodni prlredtivi komaj 15 let star in ie tako že nad 20 let aktiven tekmovalec.
70 letnico rojstva je praznoval te dni vladni svetnik Hans Pfeiffer z Dunaja, ki je zelo zaslužen za razvoj dunajskega drsalnega športa.
ŽSK Hermes (Namizni tenis). Pozivam vse igralke in igralce namiznega tenisa, da se zanesljivo udeleže sestanka vseh igralk in igralcev drevi ob 19. v posebni sobi restavracije Slamič, I. nadstropje. Dnevni red: gostovanja in pričetek sezone, turnirji in tekmovanja. Na sporedu je za 17. do 19. t. m. gostovanje v Vrbi na Vrbskem jezeru na Koroškem. Pričakujem polnoštevilne udeležbe! Načelnik.
SK Ljubljana. Danes strogo obvezen trening I. in juniorskega moštva na igrišču. Važno zaradi sestave moštva za nedeljsko srečanje z gorenjsko reprezentanco. — Načelnik.
MLADA GOSPA
trgovsko naobražena. že 11 primerne zaposlitve v večernih urah. tudi p<r krat tedensko Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 6. naprej* 29910 1
FANTA
15 letnega za razvažnnje izdelkov s trlciklom — -prejme =Sirk« Pcdmil ščakova 11. 29833 1 a
MES. POMOČNIKA r>oštenega in treznega, takoj sprejme Pušnik Justina. Opekarska ce sta 38. konjska mesarija 29868-la
FANTA
14 do 16 letnega, sa po moč pri razmašanju časo pisa. išče Presse Ver-triebs G. m. b. H. — --Adria«, Tyršv» 33.
29832-1a GOSP. POMOČNICO sprejmea k 2 osebama. Pogoj snažnočt in poštenost. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29857-la
POSTREŽNICO
za dopoldanske ure — iščem. N: lov v ogl od delku Jntra. ?9931-la
MLAJŠO ŽENSKO Za lahka stavbna dela sprejmem takoi In ji nu dim stanovanje. Vprašn. ti: Bežigrad 19 Oe'
29970-la
INŠTRUKTORJA
ali instruktorico z- fcnji go vodstvo. Iščem. Ponud be na ogl. odd Jutra z navedbo honorarja pod »Uspeh« 29875 3
GLASOVIR
dobro ohranjen, v brez hibnem stanju. zelo ugodno prodam. Mestni trg 3-II. od 9. do pol 12 in od 2. do 3. ure.
•I 430-6
PREPROGO
perzer 2.60x3.20, prodam Kupci naj javijo naslov na ogl. odd. Jutra pod »Tebris«	29826-6
OTROŠKI VOZIČEK nov avtomodel, prodam Brejčeva 6. Zg. Šiška
29789-6 ŽENSKE ČEVLJE športne, s srednjo peto in semiš z visoko peto št. 39. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29885-6
MOŠKE MAJE hlače triko Maco, predvojne in 2 nahrotnika, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2S886-6
DAMSKI KOSTUM temnoeiv, za srednjo po stavo, staro blago, prodam. Poizve se pri Ko-ščak Ant.. krojač Stari trg 6 1.	29888-6
RADIOAPARAT Philips in CGE. ugodno proda Radioglas. Tooni. ška 16.	29890-5
NOV KOTEL žganjarski, 40 1. prodam Novak. Tržna 5
29893-6 2 KOSA BLAGA
za damski plašč, črn ali moder (predvojno blago) . ugodno prodam.— Celovška 49-1. 29895-6
MOŠKO KOLO zeio dobro ohranjeno z dinamo strapreno, zelo močno zelo ugodno prodam Na ogled popoldne Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29889 6
BLAGO za moško športno oble ko. predvojno, s podlogo. prodam. Celovška 49-1.	29896-6
ČRNO BLAGO za damski plašč ali kostum, predvojno, prodam Černetova 9-1.
29898-6 ČRNO SUKNJO za postavnega gospoda s pllš-podlogo prvovrstno, predvojno, po sol-dni ceni, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.
29883 6
2 PARA GOJZARJEV št. 42-43 prodam ali zamenjam za gojzarje št-44 45. Zglasiti se v Medvedovi 8-L pri Kregar.
29877-6 PREŠITO ODEJICO
srajčke itd. za novorojenčka, prodam. Ogled od 9. do 12. Naslov V ogl odd. Jutra.
29878-6
KOLESI
moško in damsko znam ke Diamant, skoraj novi. zelo ugodno prodam Reber 13.	29880-6
RADIO starejšega tipa ugodno pred-m. Naslov v oglasnem odd. Jutra. Ogled lahko od 5. do 6. ure.
29881 6 USNJEN KOVČEG velik, prodam. Naslov v ogl. oda. Jutra.
29865 6
OBLEKO
dooro ohranjeno temno mocir0 progasto za sred njo postavo prodam. — Dunajska c. 23. čevljar.
29367 6
DARILA za žensko osebo, nov kovčeg 60x35 starinski brušen vin-ki servis (ta-sa, koearci. steklenica), skoro novi otroški čevelj čk: št. 23. sandalci in copatki št 20, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29869-6
VLEŽANI GNOJ prašičji ln kunčji, zamenjam za korenje ali droben krompir. Idrijska ul. 9.	29870-6
DVA TEKAČA volnena 9x1.45 metra in 8x1.35 m prodam. Bolgarska 25.	29871-6
MOŠKO KOLO skoraj novo, »Jugosta-ier«r, prodani po ugodni ceni. Poizve se pri hišniku. Medvedova 10.
20872-6 KUH. KREDENCO zelo dobro ohranjeno in prenovljeno, prodam Za 1900 lir. Poljanska cesta 12 (dvorišče) pleskar
29901-6
GOJZARJE
št. 37-38. več parov vlso. kih in nszkih čevljev št. 42. bele čeveljčke št. 25, gumi škorenjčke št. 25, snežke št. 38 ;n otroško stajico, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.
29903-6 MOŠKI TELOVNIK z rokavi, vse podloženo s krznom (jančkora) — prodam. Naslov v oglas, nem odd Jutra.
29905-6
GOJZARJE
št. 31. prodam ali zamenjam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 29907-6
Umrl je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
FRANC HROVAT
livarski mojster v pok.
Pogreb bo v petek, 10. t. m. ob 14. uri z žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. nov. 1944.
Rodbine: HROVAT, ing. PERKO, BUČ AN.
2 AKTOVKI
usnjeni, po zmenil oeni prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
POZOR! Anodnl aparat, zvočnik L 966 kondenzatorje. — _ elektronke za baterijske 29S53-6 j aparate podstavke, blo-PSfA	j ke. upore, gumbe, slu-
dobrege čuvaja, prodom šalke. kristal detektor. Vidmar. Kolezijska 22., : nizkofrekvenčni transfor Trnovo.	29635-6 mator in razni material
PREGRINJALO	j — prodam. Mali Rudolf,
Za zakonsko p^teirjo lz Postojnska ul 20. klet— švicarskega markizeta ss j (Stan ln dom). 29929-6
rumeno podlogo. pro. 1 dam. Naslov v ogl odd. Jutra.	29807-6
VETRNO JOPO dampko. nepremočljivo ter zimsko črno suknjo, primerno za predelavo v da-nskl plašč. prodam. Ogled Gd 8. do 9-30. Naslov v ogi. odd. Jutra.
29900 6 ,
MOŠKO SUKNJO
in namizni prt s prtiči, prodam. Naslov v ogla«, nem odd Jutra.
29908 6
RADIO
Telefunken 3+1 in temen damski plašč, pro dam Postojnska 14. Stan in dom.	29911 6
ŠPORTNE ČEVLJE št 39. moderne, rjave— prodam. Ogled od 1. do 4. ure. Naslov v ogl oddelku Jutra. 29011-6
PREŠITE ODEJE nove svilene, prodam.— N.slov v ogl odd. Jutra.	29913-6
FLANELO nekaj metrov, prodam. Naslov v ogl odd .Tutra	29914-6
ČRTASTO BLAGO boljše, za moške srajce in nekaj volnenih moških brezrokavnikov — prodam. Zeljarska 11-1-
29915-6 USNJEN KOVČEG 55x35 cm, dobro ohranjen prod.m. Naslov v ogl. odd Jutra. 29916-6
DEŽNI PLAŠČ lz balon ke svile, proda Lozar. Rimska 23. dvori, šče. levo.	29917-6
RJAVE ČEVLJE usnjene z nizko peto št. 38. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 29918-6
MOŠKO KOLO nemške znamke, v prav dobrem stanju, prodam. Gosposvetsk« c. 55-1.
29920-6
KRASEN PLIŠ
rjav. za damski plašč in "blago za kostum, pro dam. Naslov v ogl odd. Jutra.	29921-6
2 GUM! KOLESI za glg ali zapravljivček. zelo ugodno prodam. Informacije: Milčinskesa 8
29923 6
PRODAM
Izvrstno ohranjeno moderno šperano spalnico s psiho in trodelno oma ro za 16.200 lir- globok otroški voziček Za 2000 lir; 20 kg žime po 80 lir za kg ter več rjuh po ugodni cen'. Naslov v ogl. odd. Jutra.
29924-6
NOVE ČEVLJE
damske, št. 37 in 39 zamenjam z«, jabolka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jabolka«
29926-6
BATIST SIFON 90 cm širok, predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd Juljra.
29778-6
RADIOAPARAT
2 MOŠKI KOLESI
prodam Japljeva 3.
29930-6 MOŠKO SUKNJO črno. za manlšo postavo sivo blago aa moško obleko in črnn boo — vse predvojno, prodam. Naslov v ogl. «d-delku Jutra. 29932-6 OTROŠKI VOZIČEK
globok, lep, bel, predvojni prodam Mikloši čeva c. 8. dvorišče desno. Ogled od 9. do 15. ure.	29934-6
MOŠKE ČEVLJE nizke dOoro ohranjene, št. 42. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra	29935 6
LFPO DARILO za gospoda prodam. Na slov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 9. do 12. ure.
2993f 6 MAVER—LEK STKON 24 knjig, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29937 6
KOLESA damska in meška. naprodaj pri »Promet« na sproti križanske cerkve.
29939 6
ŽIMO
20 kg ln blago za žim nLco, ugodno prodam.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	29944 6
PREGRINJALO posteljno, krasno, ročno delo, perilo, klot. staro blago za predpasnike — prodam aH zamenjam Naslov v ogl. odd. Ju tra	29956 6
PULOVERJE moške, volnene (brezro kavnike) in damske ve. stjice 4 kom prodam. Naslov v os1 odd. Ju tra.	29957-6
12 FROTIRK velikih, novih, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29958-6
SMUČ. DRES skoraj nov. z* srednjo postavo, lz naJbo'jše«ra modrega lodna. prodam Ogled od 9. do 10. Na slov v ogl. odd. Jutra.
29959-6
RAMO
6 cevni. E serija žarn;c, magično oko. krasen glas prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	29960:6
MOŠKE ČEVLJE lak. št. 41'/j. skoraj nove. ugodno prodam. — Start trg 3-1. desno.
29961-6
DVE PEČICI
(g.špsrček) s cevmi m enim -predpečkom, prodam. Emomka c. 10. — dvorišče. 3. vrata.
29963 6 ZTMSKO SUKNJO za 16 do 18 letnega fanta orodam. Naslov v ogl odd. Jutra	29964-6
ELEKTROMOTOR nov. 1 Hp . 3 fazen W 220 330 mmen'-m za 0.5 Hp. 1 raaeri W220 Kne zovi ul. 18-1. č>pp:l1o Robert.	29963 6
6 cevni, ameriški model, j BLAGO prodam. Kodrova ul. 13 volneno .za moško oole.
29928-6 MOŠKO SUKNJO
temnomodro, nivo. zavese in preproge. prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra.
29947-6
v ZIMSKI PLAŠČ
damski. vinsko rdeč, ze lo lep. prodam. Naslov v ogl odd Jutra.
29948-6 MOŠKO OBLEKO
temnosivo iz predvojnega blaga, ugodno prodam. Naslov v ogl od-
ko, prodam. Pevec, trsro vina Medvedova v1 12
29963 6 RJAVE GOJ7AF.TV št. 38. nove, predvojne, prodam. Po'zve se: Bežigrad št. 19. Orel
29969-6
PLA5ČEK
predvojno bbgo za 10— 12 letno deklico. pro-d?m. ter nove rjave sa-lonarje št. 381';. N-.dov v ogl odd. Jutra.
29972 6 MOŠKE ČEVLJE
delku Jutra.
29949-6 1 št. 44 zamen.1?m za s ve.
DAMSKO KOLO
ži lajea. Ponudbe na
prav dobro ohranjeno, ! o0-'. «M-	P^^1"
takoj prodam, šušteršič Frankopanska 21.
29950-6 MODNO BLAGO
za moške hlače. predvojno, prodam. Capuder Verovškova 22.
29951-6 MOŠKE ČEVLJE
fro *Cpv11: 44« 29974-6
PRODAM rabljene moške in ženske obleke. moSkl površ nik. dimske nove b^ks polčevlje št. 40. s po'pe. to prodam sil zamenjam za sive -!i modre ! št. 39 s kork -m F'ori-
črne, št 44. prodam. Jan-ka ul. 13 HI. de«no. Naslov v ogl. odd. Ju- zidni* vrata. 29932-6
tra.	29912-6
-ŽENSKO KOLO
novo. prodam ali zame-rjam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 29945-6
2 PLAŠČA fantovska, dobro ohranjena. prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29946-6
KR/NEN PLAŠČEK be! in mufek ter ovrat nik. vse za 3 do 8 letnega otroka, 3 pare usnjenih. nizkih damskih čevljev ššt. 37. dva suk-. njiča za 7 do 10 letnega otroka in čm damski kn ' stum z belo bluzo za srednjo vitko postavo— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
29953-6 MOŠKO OBLEKO
lepo, najboljše p red volno blago mc~,ko suknjo volnene dokolenke, ro-kavice in gojzarje za : 1300 lir, predam ali za-1 menjsm. Naslov v ogl. i odd. Jutra.	23355-6
PRAŠIČ
izkoristi ti tvorbo mesa in masti le 50^ dane hrane. Želite doseči R0'"c izrabo? Potreben preparat t n?vo-(M!i elede pitan:a-reie rirei-r^ete nri: Tn5 Predel' — Wolfova ul. 3 29954-6
STEKLENICE
različnih vrst kupujemo Dobro plačamo. Na Va So željo )lh prevzame mo na domu. B GuStin.
Vodnikov tr? 2
I 318 N 7 PISALNI STRO.IJi dobro ohranjene boljše znamke kup tako.i po najvišt! dnevni ceni tvrd ks »Everest« Prešemova Ul 14	3 429-7
RAD O (MATERIAL žarnice, aleke td do bro ohnnien ali nov — .stalno kupuje tvrdka Everest Prešernov i ull ca 44	29374 7
NALIVNA PERESA ooljše vrste ln dobri ohranjena, stalno kupil Je tvrdka Everest. Pre šernov* ul 44. J 431 '
ADAPTEU za plošče Z2 Kolle l.ex 6x6. kupim. Prinesti v drogerljo Hermes Mlkl0 šičeva 30.	29818 7
JEDILNICO ali delovno sobo s knjižnico. moderno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Je dilnica«.	294-4-7
VINSKE SODE, v dobrem stanju za prevoz, večje pietenke m kjantari-ce, večjo količino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodi in baloni«.
29435-7
PREPROGO,
perzijsko, raanjš« potrebu iem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Denar takoj«.	2943^-7
HANDATLAS, Andre;ev ali Stielerjev, ku pim. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Noveiša izdaja«.
29437-7 KRZNENE PtASCE bele kožuščke, lisičie. di hurjeve. kunie hoe, dobro ohranjene in kože domačih živali, kupuje Rot. Vrznar-ctvo Mestni trs 5
401 -7
PLAŠČEK
za 12 letno deklico ln suknjo za 19 letnega fanta kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plašček.	29887 7
SMOLO smrekovo ln borovo, — "sako količino ku^i — Obersnel. Go^po=vetrka št. 3 a'i Vodnikov 89. tel 35-34.	29891-7
AKUMULATOR rabljen, še dober. 6 V, od 120 Amp. naprej ta koj kupi Rojina. Vodni kova 89. tel 35-34.
29892-7 VIŠINSKO SONCE vzamem v najem proti dobri odškodnini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Višnsko 'on-ce<	29894-7
OTROŠKE DRSALKE kupim. Ahačlč Gledališka 7.	29874-7
GOJZARJE nove aJl dobro ohranjene. št 46 in 38. kupim Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29879-7
MOŠKO PELERTNO ali dežni plašč, nov ali rabljen, kupim t-koi — Cesta v Rožno dol. 32.
29902 7
BLAGO
za prevleko, kupim. Na slov v ogl .odd. Jvtra.
29904-7
KINOAPARAT
za normalne filme, kupim. "onudbe na oglasni «dd. Jutra s točnim onlsom in ceno pod šifro »Kino 1941» 29919-7
GOJZARJE ali športne čevlje, moške št. 42 43. kupim aH zamen lam za gojzarje št. 41. R-rfumeriJa Ve-nus paUČa B*ta
29270-7
KOVČEG
potovalni, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kovčeg 75 "ii<
29952-7
CEVI
7.i škroDlIenJe vrta. kupim. Tehnična pisarna. Rimska c. 13. 299657
TRENIRKO r«obro ohranjeno za več Jo postavo kupim. Na -'ov pust ti v ogl odd. Jutra pod »Trerv-k".-
29973-7
KDO POSODI
pianino proti mesečni od škodnim'? Naslov v ogl. odd. Jutra 29844-17
PARCE1E
v Šiški, na Viču. ob Du najski cesti, v Mostah in Streliški ul., prodam. — Realitetna pisarna ZAJEC Andrej. Tavčarjeva 10.
29537-20
HJŠO ali VILO. eno- ali dvodružinsko. kupim do 500.000 'ir. za Be žigradom ali v Šiški. Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Nuino rabim«.
29499-20 HIŠO ALI VILO kuo m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »1.500.000*.	29834 20
tanovanje
STANOVANJE veliko enosobno zračno .n svetlo, v centru za menjam za dvosobno tu di 'izven centra. Najem, nina zelo nizka Ponud be na ogl odd Jutra n«d »Protiusluga«
29557-21
OPREMLJ. SOBO
išče soliden gospod za takoj ali kasneje. Plača lahko tudi v naravi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«
29938-233
GOSPOD Z DEŽELE
naobražen v lesno trg. stroki, želi radi pomanjkanja poznanstva spoznati simpatično trg na obraženo gospodično v starosti 22 do 30 let v svrho ženitve. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko ter poln:m naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Prlho-inost«. Tajnost zajamčena!
29971-25
VAŠE ROKAVICE
m usnjene čevlje vse iz delke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni Džemai Halrula Mestni trg 11 i 340 N 37
RDEČO KAPUCO in svetlo, volneno roka vico sem izgubila. Vrniti proti nagradi pri vra tariu Poštne hranilni.ee.
29897-37
KOKOŠI
so se zatekle. Naslov v cgl. odd. Jutra.
29382-37
ČEPICA
slmpeonka je bila najde na v nedeljo 5. t. m. v Operi na galerijskem stojišču. Naslov v ogl. odd. Jutra.	29866-37
ŽENSKA URA zlata, zapestna, je bila izgubljena 5. t. m. iz go stilne -Katrca« po Rož. ni dolini do tramv. postaje Prt lekarni na Viču Poštenemu najditelju plačam lepo nagrado. — Oddati v slaščičarni. Flo-rijanska ul. 7.
29906-37
ZLAT OBESEK
sem izgubila okrog kina Uniona v soboto zvečer. Poštenega najditelja lepo prosim, naj mi ga vrne ker je spomin na m^mo, proti nagradi, na ogl. odd. Jutra.
29925-37
KLNO MATICA	Telefon 22-41
Zabavna plesna revija SAMO TI Johannes Hesters, Dora Komar, Paul Kemp
• Predstave ob 16. in 19. uri
KiNO SLOGA	Tel. 27-30
Hilde Krahl m Albert Matterstocb
v sijajni veseloigri GRAM! t'-' > i KI. PARADIES Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Umetniška komedija RAJ NA ZEMLJI Hans Moser, Adele Sandrock, Heinz Riihmann, Theo Lingen in drugi odlični dunajski igralci
Predstave ob 16. ln 19.15 uri
KLOBTJOARNA
WP A j K"
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF P AJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST 88
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
DELNICE
Trboveljske, Vevče, Ljubljanske kreditne banke in drugih trgovskih ali industrijskih podjetij kupimo. Takojšnja gotovina. -Stavite ponudbe.
RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12
LOVSKA PSICA
mlada, se je zatekla. — Dobite lo: Gosposvetska 10-11.. pri I. F.
29933-37 DAMSKE ROKAVICE
usnjene, črne. sem Izgubila v nedeljo v tram vaju od pokopališča do glavne pošte, nekako ob 4.45 popoldne. Najditelja naprošam najlepše, naj jih proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra 29941-37 MOŠKI DEŽNIK Je bil najden na šišenskem hribu. Lastnik izve naslov v ogl. odd. Ju tra.
Prevodi, prošnje, pripisi. razmnoževan jm informacije
»SERVIS BIRO< šelenburgova ulica t telefon št 2109
Bodt kmet,
4
študent, gospod, krema RA P IDA povsod
Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša dobra mamica in stara mama, gospa
Sedef Helena m
Nepozabno pokojnico spremimo k zadnjemu počitku v četrtek 9. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, 7. novembra 1944.
Globoko žalujoči:
KAREL, FILIP, JOŽE, sinovi;
ZORA, poročena BOC, hčerka in ostalo sorodstvo

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je postal dne 4. novembra žrtev letalskega napada naj nad vse ljubljeni mož, oče in stari oče, gospod
Arfeo Janez
posestnik
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Janeza v Trnovem 16. novembra 1944 ob 7. uri.
Globoko žalujoči: MARIJA roj. BOJEČ, žena; ANTON, FRANCE, JANEZ, JOŽE, VINKO, STANISLAV, sinovi; MARIJA por. VUJIČ, ANGELA poroč. OESAREK, PAVLA, OLGA. hčerke; NI-RA, IDA, AGNES, ANGELCA, VERA, SILVA, snahe; vnuki in vnukinje Ribnica, Ljubljana, 8. XI. 1944.
Zahvala
Vsem, ki ste nama v težkih dneh stali ob strani in pomagali lajšati trpljenje srčno ljubljenemu, dobremu možu in bratu, gospodu
Nogsralek AMrep
vsem, ki ste kakor koli počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti, nai bo tem potom izrečena najina najiskre-nejša zahvala
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 10. novembra ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja Ljubljana, 7. novembra 1944.
OLGA NOGRAŠKOVA, žena;
JOSKO NOGRAŠEK, brat
m k
t
D. Goebeler:
32
Sestri in mtu
Roman
»Toda kar je tvoje, ni njeno.«
»Oh, Tom, aH ne slišiš, da me obsiplje z vsem dobrim. Njeno vse sem vendar jaz.«
»In razen tega si izvrstna delovna moč v njenem slavnem dečjem domu, in niti z doma ne smeš, kadar pride star prijatelj izza mladih let. Povej, ali ji misliš res priznati, da si danes sedela z menoj tu ob Novem jezeru?« Pogledal ji je naravnost v oči. Ona je svoje pobesila: »Ali naj osita-rae to najina skrivnost?«
Spet je položil svojo roko na njeno. Tiho. skoraj nežno mu je zazvenel glas: »Ali ne bi hotela biti moja Roza?«
»Pajdiva,« mu je hlastno odgovorilo dekle in vstaio. Čutila je, da sili nekaj do nje, česar ne sme pripustiti in česar konec koncev tudi sama ne mara, da bi se ji približalo.
Pa pojdiva! Spoznal je, da ne sme dalj tiščati vanjo. Molče sta krenila po tihih stezah, na katere se je zdaj polagoma spuščal mrak.
»Toretj slovo za zmerom, kaj, Cilika?«
Ni mu dala odgovora.
»Kafjti k vama mie več ne bo, to raonaS Eazometi, Cilika, in če bi ti refkel, <Ja pridi k meni, feaj tedaj?« Dalj ni govoril
Molčala je.
Sklonil se je k nji: »Se kje dobiva?« Ne gre, kaj ne da ne? Taikih stvari sestra gospodične Roze ne detla, ali, Ciliika, v soboto bom imel dve vstopnici za opero, nekaj izrednega bo, ,Vallkira'?«
»jVaCJdra'?« Zdaj je posluhnila.
»To bi bilo vendar povsem nedolžno, Cilika, ali ne? Reci gospe prednici, da si dobila vstopnico v dar. Saj menda imaš kai-.o prijateljico, ki jii lahko podtakneš, da ti jo je dala, alld se pa izgovori, da jo imaš od učiteljice. Kaj ne, da pojdeš, Cilika?«
»Ne — ne vem. Ne, ni mogoče!«
»Ker se bojiš!«
»Tamle prihaja moj avtobus —« Izfcrgr.la se mu je, odrinila njegovo roko in skočila v voz, ne da bi se še kaj zmenila zanj.
Dolgo je gfedal za nijo. Zadovoljen nasmeh mu je zdrknil po obrazu: »Prisila bo,
in potem — bo pomagala Lilo.«
»
CSJliika se je navadno z vtlalkom peljala do Wannseeja, odtod pa z avtobusom do doma. Nocoj je tekla. Misli so ji od sile divje in zmedeno rorjdie po glavi Vse v iKji je trepetalo. Zdajle stopiti pned Rozo in se delati, kalkor da ni bilo nič. Saj ne more!
In vendar — zakaj ne bd mogia? Saj se
ni nič zgodilo!
Prišla je bila d» prekopa. Obstala je, se naslonila na ogrelo in se zazrla tja na je-
zero, po katerem je v daljni dalji drčala zapoznela jadrnica in nad katerim -o letali bei galebi — de — kaj je erav za prav bilo? Uro ali kaj je sedela z njim — če je »ploh bilo toliko čafa? in govorila o brezpomembnih rečeh. Res samo o brezpomembnih?
Da. brezpomembnih, ne vrednih., da bi le količkaj resno premišljevala o njih. Vse to jc vendar nesmisel. Ro?a da ji ne da tega, kar je njeno, Roza da vid: v nji samo prikladno delovno moč. Aii je že k "ai občutila kaj takega? Ji mar ni R^za zmerom samo dajala in spet dajala, ji mar ne daje- še vedno v preobilju, sleherni dan? Smešno je to, Tomaž Malten, smešno da nikoli tega! In Ahim da špekulira na moje premoženje, in da sem dobra partija! Cilika se je res zasmejal a.
A to ni bil dober, sprosti len smisfo. Grenkoba je bila v niem. in nad vsem smotr ni je še vedno zvenela ona druga beseda: za zidom sediš, za plotom, kakor prej, ko si bila še otrok. V tem je imel Tomaž prav. Njeno življenje je bilo podobno ječi Ko bd tega nikoli ne bila čutile, danes je. Dvajset let ji je bilo, pa se ni smela gibati po svoji volji, ne, lagati se je morala, kader koli je tvegala le najmanjši korak na svojo pest
Lagati — ta beseda jo j« pekla na duši, kaj je bilo res treba, da se zlaže? Druge možnosti očitno ni bilo, kajti — bi po-
vedala, kaj se je zgodilo? Povedala, da pojde v soboto zvečer s Tomažem Malten cm v opeio? Nemogoče!
Morda me celo zapre! Ne, tega ne bd storila, samo pogledala bi me, z očmi, ki jim ne moreš kijubovarti — ali bi jim mar mogla? Vede a je, da ne, vse, kar je bilo v nji dobrega in razumnega, je povzdignilo gias. Toda ona na posilušala, ničesar ni hotela slišati
In če vendar grem? Ce kraitko in malo grem, ne da bi jo vprašala? Kaj bi pa bilo? S:m se mar kot otrok dolgo pomišija-la, kadar me je mikalo iti za klicem svojih lastnih želja? Zakaj bi se danes?
Odgovor na to vprašanje je še predobro vedela, kajti v duhu je slišala Rozin resni glas: »Otrok hodi časih po stopnicah, ne vedoč, da se mu utegnejo vdreti pod nogami in kako bo prišel nazaj.«
Ob takem mozganju je bila prišla do poti, ki je vodila s ceste k dečjemu domu-Krenila je bala po nji, ne da bi se zavedala, zdaj pa je obstala kakor prebujena iz sanj in se ozrla proti hiši in virtu. Prve luči so se užigale za zeleno obraslimi okni vile. Od doma se je oglašalo rahlo prepevanje, otroški glasovi so zavzdigova'! pesem Besed m bdlo razumeti, zvoki pa so po tihem zraku nežno in iskreno prihajali na uho.
Vse to je bilo Rozino deJo. Ona je bila ustvarila k) zavetje, ga pripravila do raz-
cveta in ga starila dom ne samo za otroke, ki so tam prepevali, ampak tudi zanjo, njen dom, ljubljeni dom njene sreče.
Ljuba, ljuba Roza! S tem se ji je odvalilo od srca vse, kar jo je pravkar še spravljalo v slabo voljo. Naglih korakov je stekla k vili; v veži je kratko in malo vrgla klobuk od sebe ter planila v vrtno sobo. Proč s Tomažem Maltenom in njegovimi bedastimi čenčami, pa najsi se mora danes zlagati, v drugo se gotovo ne bo več. Razen tega pride čez teden dni Ah m, špekulant Ahim, ki ni v re-nici nič dragega kakor edini izvoljenec nijenega srca.
Ko je nato prišla v vrtno sobo, je Roza že stala sredi prostora in zaklicala: »Bog bodli zahval jen, Cilika, da si spet tu; kod pa hodiš toliko časa?« V tem vzkliku je bdi strah, bila je skrb. a tudi rahel očitsk. Cilika je slišala samo očitek. Kar obrnila je. 2e spet to poizvedovanje, ta večni: Zakaj nisi bila točna? Mar ne bo tega nikoli konec? Stopila je k omarici za note. po'o-žila svoje zvezke vanjo in hladno rek'a:
»Kaj človek res ne more priiti pol ure pozneje? Se bova kar zmerom lovili za minute?«
»Sama veš, da ne gre za pol ure, ampak za več ko dve, in zdaj je zelo zgodaj tema. V skrbeh sem bila zate.«
»Že spet. Saj nisem majhen otrok, ki bi se izgubili, če mu nisi venomer za petami.«
^■g^dtter - Urejuje: Davorin Ravljen —
For das Konsorttnm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant _ Fiir »Narodna tiskarna A. G.€ als DrucksteUe tiskarnarja: Hran Jeraa_Fiir den InseratenteU verantwortiich - Za inseratni oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič
Za »Narodno tiskarno d. d.« kot
010223000101000202484853235323532348484823482353235323532348234848532353