CELJE. 23. OKTOBRA 1958 Leto X., štev. 42 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD- JETJE »CELJSKI TISKc DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefoni 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja • petkih — letna naročnina 500, polletna 250, ietrtletna 123 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. povečanje najemnine ob povečanju plač Temeljite priprave in razne an- kete so poiklicno gledališče je t dobi desetih let res napravilo kratko pot navzgor, čeprav pisec nima pri roki merila, s katerim bi lahko ta vzpon izmeril, vendar je to pač predvsem, čeprav niti ne zavestna zasluga gledališkega ansambla. In zdaj, ko je bila vsa slovenska javnost obveščena o mnogo obetajočih spremembah t notranji strukturi SLG v Celju, kakor v strukturi navzven — ▼ repertoarju, bi bilo prav, da bi pričeli reševati tudi vprašanje, ali se lahko ob nespremenjeni duhovni fiziognomiji gledališke- ga jaza taki obeti tudi uresničijo! Od rešitve je odvisna nadaljnja avantgardna pot, saj je nap>osled tudi res, da umetnost ne more bi- ti privilegij peščice i>osameznd- kov, marveč je last vse družbe. DRAGO HRIBAR VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE Ljudska univerza v Celju sporoča, da bo vpisovanje v jezikovne tečaje v torek 27. in v četrtek 29. oktobra od 18. do 19. ure v zbornici učiteljišča v Celju. Poleg začetnega iri nadalje- valnega tečaja nemščine in an- gleščine bo letos tudi začetni tečaj iz poljskega jezika, ki ga vodstvo univerze toplo pripo- roča tako odraslim, kakor mla- dini. Andrej Beg: Zimska impresija z belim snegom smo obdani in tihoto praznih njiv; v misli svoje zakopani. Dan je kratek in ves siv. Noč je dolga in brez kraja — cigareta greje zrak. Tisoč misli se poraja in izgublja v mraz in mrak. Tisoč misli, noč brezdanja — dan je pust, medel in siv in nad trudne veke sklanja se obraz tvoj ljubezniv. Večerna politična šola v Konjicah v Slovenskih Konjicah je pre- tekli teden pričela z delom večer- na politična šola, ki jo je usta- novil komite ZKS. Obiskovalo jo bo okoli 30 mladih članov ZKS in drugih političnih funkcionar- jev, ki si bodo na ta način pri- dobili teoretično osnovo za svoje delo v političnih in drugih orga- nizacijah. Trajala bo do konca maja prihodnjega leta. V okviru programa, ki ga je pripravila ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS, pa bo vsak teden po eno predavanje k razpravo. Sistematično izobraževanje za vse Ideološka komisija pri občinskem komiteju ZKS v Slovenskih Konji- cah se je te dni nekajkrat sestala in se dogovorila o delu politične šole in delavske univerze. Politična šola, ki je organizirana v okviru delav- ske univerze, bo začela s predavanji že v začetku oktobra. Vanjo bodo poslala podjetja delavce-komuniste, ki sodelujejo v delavskem samo- upravljanju, političnih in sindikal- nih organizacijah. Mimo teh se bodo v šolo vključili tudi zastopniki osnovnih organizacij Zveze komuni- stov s terena. Delavska univerza sama pa ima v programu še več drugih tečajev in predavanj. Njen upravnik je postal Jure Pirnovar, ki je z veliko priza- devnostjo ob pomoči občinskega ko- miteja — posebej ideološke komisi- je — začrtal osnovni program dela po splošnih smernicah delavskega izobraževanja. Delavska univerza bo delovala predvsem v treh smereh. Vsako teh smeri bodo vodile komi- sije, ki bodo sestavljale podrobne programe. Družbeno-politična ko- misija bo mimo samostojnega delo- vanja sodelovala tudi v vseh drugih komisijah, tako da bo družbeno po- litična vzgoja odtehtala dobršen de- lež pri vseh predavanjih, ki jih bo pripravila delavska univerza. Druž- beno-ekonomska komisija bo pripra- vila načrt za delo, ki ga bodo izva- jali predvsem v podjetjih. Ta bo ntkakšno nadomestilo za vse tiste, ki se doslej niso mogli udeležiti šo- le za družbeno samoupravljanje na Teharju. Pretežno si bo komisija pri- zadevala z vzgojo delavskih vrst glede samoupravljanja, hkrati pa bo delovala s komisijami za kadrovska vprašanja in vzgajala delavce tudi strokovno, predvsem bodo začeli skrbeti za mlade delavce, ki priha- jajo na novo v podjetja. Poljudno znanstvena komisija, ki se bo delila v podkomisije: šola za starše, dom in gospodinjstvo, zdrav- stvo, kmetijstvo in splošno izobra- ževanje, bo poskrbela za vrsto pre- davanj. Vsa predavanja bodo prire- dili pretežno v obliki tečajev, tako na bodo udeleženci zares pridobili, kolikor bo le mogoče več znanja. Predavanja bodo tudi v okoliških krajih, v Ločah, Zrečah, Vitanju in Spiialiču. Trenutno je delavska uni- verza še vedno pred velikimi težava- mi, predvsem glede sredstev, toda v piihodnjem letu bo laže, ker bo občinski ljudski odbor določil sred- stva za univerzo v proračunu. De- lavsko prosvetno društvo »Svoboda« pa bo v prihodnje precej razbre- menjeno, saj bo univerza prevzela pretežni del vzgojnega delovanja, prosvetno društvo pa se bo bolj po- svetilo kulturni dejavnosti. V prihodnjih dneh bo v Sloven- skih Konjicah prvo predavanje poli- tične šole. Za to je učni načrt že sestavljen. Predavali bodo predava- telji Okrajne delavske univerze iz Celja in ideološke komisije OK ZKS Celje, približno polovica predavate- ljev pa bo kar iz Slov. Konjic. Ena- ko bo v prihodnjih dneh začel de- lati tečaj za delavce podjetja KO- STROJ. Ti bodo odšli v Sudan, kjer bodo v neki tovarni montirali stroje, ki jih izdeluje podjetje. Učili se bo- do angleščine, mimo tega pa še o kulturni, politični in gospodarski preteklosti in sedanjosti doma in na Bližnjem vzhodu. -sh Z občnega zbora Svobode v Velenju Na občnem zboru DPD Svobo- de v Velenju so v nedeljo kritič- no pregledali svoje delo. Ugoto- vili so, da je bila zelo uspešna izobraževalna sekcija, ki je orga- nizirala vrsto predavanj. V nje- nem okviru je recitacijski krožek poleg gostovanj pripravil tudi samostojni večer pesmi in glasbe. Kvalitetao je bilo dalje delo mo- škega pevskega zbora, med naj- bolj ddavne pa je šteti baletno sekcijo, ki deluje že sedem let Ko so govorili o nalogah za naprej, so sklenili, da bi folklor- no sekcijo ponovno oživeli. Usta- novili bodo tudi literarni krožek, predvsem pa bodo skrbeli za kul- turno zabavno življenje Velenj- čanov. Delo velenjske Svobode je bilo plodno in razgibano. Nove oblike dela pa bodo dejavnost še bolj približale Velenjčanom. V širšo fronto izobraževanja V delavskem in družbenem upravljanju Ker je problem zlasti v tem času močno aktualen, saj mu na- še politične in družbene organi- zacije posvečajo vso skrb, ob- javljamo prispevek prof. Vlada LENARDICA z Zavoda za iz- obraževanje v delavskem in družbenem upravljanju v Ljub- ljani, ki v marsičem, zlasti pa tehtno osvetljuje nekatere pro- bleme s tega področja. Kmalu bo poteklo deset let, odkar je tovariš Tito izrekel zgodovinske besede: »Tovarne delavcem«. V tem plodnem boju za razvijanje nepo- sredne socialistične demokracije smo že dosegli tako vidne uspehe, ki po pomenu daleč presegajo okvire naše jugoslovanske socialistične skupnosti in postajajo splošno bo- gastvo naprednega človeštva, pro- letariata vsega sveta, ki se danes v različnih oblikah prebija v sociali- zem. Mehanizem delavskega in druž- benega upravljanja se je po desetih letih razvil, je pester in poln bogate vsebine. Težko je danes reči, da bi bilo kje kakšno področje družbe- nega življenja, kjer ne bi sodeloval in odločal naš državljan. V tem pro- cesu je val delavskega in družbene- ga upravljanja zajel vse delovno ljudstvo — od delavca do intelek- tualca, od kmeta do uslužbenca, od starejših do najmlajših državlja- nov. Življenje je postalo polno, tudi polno problemov, a katerimi se ukvarjajo in jih tudi uspešno re- šujejo neposredni proizvajalci — upravljavci in drugi državljani. Ni čudno, če torej ugotavlja da- nes neka občina v Mariboru, da je vključenih v neposredno odločanje v občini kar 26.000 ljudi! V tem procesu se stalno bije sta- ro z novim in novo nezadržano prodira in nam prinaša nove uspe- he. Se so pojavi birokratizma, malo- meščanstva, mezdne miselnosti, vendar nam nesporna vodilna vlo- ga delavskega razreda, ogromen zalet v sistemu delitve dohodka, v socialističnem nagrajevanju, v bor- bi za stalno večjo proizvodnjo in produktivnost dela, za utrjevanje in razširjanje materialne osnove, za hitrejši in uspešnejši razvoj vseh organov delavskega in družbenega upravljanja ter ogromni doseženi uspehi dajejo vsak dan bolj trdno vero v jutrišnji dan. Ni čudno tedaj, da je danes pred- met široke razprave in odločanja samih proizvajalcev vrsta proble- mov, vprašanj in področij, ki jih včasih nismo mogli zajeti. Hiter gospodarski vzpon, širina in stalna rast oblik in organov de- lavskega in družbenega upravljanja nam narekuje potrebo po občinskih delavskih univerzah in po utrjeva- nju izobraževalnih centrov v gospo- darskih organizacijah. V ta celotni tok dogajanja je nujno moral po- seči tudi republiški Zavod za iz- obraževanje v delavskem in druž- benem upravljanju. Svoj program je moral zasnovati v skladu s temi ra- stočimi potrebami in ga postaviti v širok okvir. Upošteval je velike potrebe občinskih delavskih univerz in izobraževalnih centrov, hotel je pripomoči k hitrejšemu uveljavlja- nju organov družbenega upravlja- nja v družbenih službah, predvsem pa je hotel bistveno prispevati in pomagati proizvajalcu-upravljavcu pri izvajanju družbeno pomembnih nalog. Zavod je v pripravi na jubi- lejno leto že s programom, še bolj pa s svojo dejavnostjo posegel v vsa področja, iskal in našel nove oblike dela, da bi čim širše in čim bolj uspešno zajel in vplival na rast celotnega delavskega in družbenega upravljanja. Začnimo s proizvajalcem. Leto 1958 je postavilo predenj ogromne naloge. Borba za nove tarifne pra- vilnike, za nov sistem nagrajeva- nja po učinku, boj za povečanje družbenega standarda itd. je vrgel proizvajalca upravljavca in vse de- lovno ljudstvo v široko akcijo, ki ni trenutna. Tako sistem delitve do- hodka kot sistem nagrajevanja in rast delavskega in družbenega upravljanja so proces. V ta proces se je že od ustanovitve povsem vključil republiški Zavod. Bitka bo tembolj zmagovita in vsestranska in široka, čimbolj bo proizvajalec spoznal probleme, stremljenja, po- ta in tudi izkrivljanja, ki na tej po- ti nastajajo. Zavod bo skozi vse koledarsko leto spremljal proizvajalca-uprav- Ijavca — od plana tja do zaključ- nega računa in do problemov raz- širjene reprodukcije v podjetju, ko- muni in širši družbeni skupnosti, mu pokazal vlogo upravljavca v tem dogajanju in odločanju, posre- doval pridobljene izkušnje drugih kolektivov in ga bogatil z znanjem. Kako? Problemski, eno ali dvo- dnevni seminarji o konkretni pro- blematiki s široko razpravo o njej. posvetovanje o določenih vpraša- njih, zelo poljudne brošure »Razgo- vori«, ki bodo dejansko razgovor z upravljavcem o posameznih go- spodarskih vprašanjih in o vlogi upravljavca v njih, skripta s preda- vanji in ponazorili in bilten »Tribu- na samoupravljanja« — to bodo razne oblike izobraževanja. Ne sa- mo to. Spremljal bo upravljavca, proučeval težave ter skušal nakazo- vati pota njihovega reševanja. Lan- skoletne pozitivne izkušnje v pro- učevanju prakse, vsebine in metode dela delavskih svetov Zavod letos izkoristil in v sodelovanju s posa- meznimi političnimi in družbenimi organizacijami in ustanovami bo nadaljeval in razvil ter posredoval analize. Zavod teži za tem, da bi družbe- no ekonomska vzgoja dosegla po- slednjega upravljavca. Skrb za ka- dre, ki jo je pokazal rudnik Velenje, naj bi bila zgled za druge gospo- darske organizacije. Tam so skoraj vsi člani delavskega sveta in upravnega odbora obiskovali tečaj za delavsko samoupravljanje na Teharju. Mladinci, člani delavskega sveta so bili na tečaju v Bohinju. Petmesečno partijsko šolo pri CKv Ljubljani je dokončalo 32 tovari- šev, od katerih je nad polovica čla- nov DS. V industrijsko rudarski šoli so tako usmerili sistem dela in vzgoje, da bodo slušatelji seznanje- ni s problemi in nalogami članov kolektiva kot samoupravljavca. Vo- dilni člani delavskega samouprav- ljanja so uspešno dokončali semi- nar na republiškem Zavodu. (Nadaljevanje prihodnjič) CELJSKI TEDNIK štev. 42 — 23. oktobra 1959 ^^^ Ido vi zakon oizManju kmetijsicih zemljlšiS - spodbuda za nadaljnjo rast kmetijstva (Misli iz ekspozeja člana Zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja) Sredi preteklega tedna je Zvezna ljudska skupščina med drugim spre- jela tudi zakon o izkoriščanju kme- tijskih zemljišč. Pred nekaj leti je naša zakono- daja uredila in določila velikost za- sebne posesti, nadalje vprašanje arondacije, kakor tudi obveznost proizvajalcev, da morajo zemljo obdelovati na običajen način. Za nadaljnje moderniziranje kme- tijstva in razvoj socialističnih odno- sov pa so ustvarjeni gospodarski pogoji, v katerih bo lastništvo zem- lje vedno manjša ovira za organi- ziranje sodobne kmetijske proizvod- nje in podružabljanje proizvodnega procesa. K ugodnim gospodarskim Jn družbenim pogojem se z zako- nom o izkoriščanju zemljišč pridru- žuje še eno sredstvo za socialisti- čen razvoj in preobrazbo vasi. Z njim bo namreč urejeno vprašanje, kako se mora v raznih razmerah ravnati pri izkoriščanju zemljišč kot splošne dobrine. S tem zakonom se omogoča komunam in drugim druž- beno teritorialnim skupnostim, da vplivajo na čim racionalnejše iz- koriščanje zemlje. Zato bo zakon tudi eno izmed sredstev boja proti konservatizmu in zaostalosti v kme- tijstvu glede na način obdelovanja zemlje. Zakon pa spodbuja kmetij- ske pridelovalce še k uporabljanju modernih sredstev. Nedvomno pa je tudi to, da bo zakon pospešil in olajšal proces modernizacije kme- tijstva ter omogočil združevanje zemlje za sodobno obdelovanje. Glavno načelo, na katerem sloni xakon, je v tem, da je zemljišče splošen pogoj za proizvodnjo in ne- nadomestljiva podlaga za prehrano vsega prebivalstva. Zaradi tega ima značaj splošne dobrine. Zakon spo- ituje tudi pravice, samostojnosti in odgovornosti zadrug in drugih limetijskih organizacij, da lahko v okviru družbenega plana okraja in občine uvajajo določene ukrepe, kakor tudi samostojnost kmetov in zadrug v uvajanju medsebojnih go- spodarskih odnosov na podlagi predpisov o izkoriščanju zemljišč. Zakon nadalje obravnava izkori- ščanje hidromelioracijskih sistemov. Sicer pa v tej zvezi določa, da na- redi družbeno vlaganje sredstev v regulacijo vodnega sistema skup- nost za solastnika zemljišča in ji zato daje pravico, da določa normo za izkoriščanje zemljišč, ki jih za- jema tak sistem. Po predlaganem zakonu se posto- pek za arondiranje zemljišč nekoli- ko spremeni. Arondacija se lahko izvede samo takrat, če predstavlja zemljišče, ki ga izkoriščajo ena ali več kmetijskih organizacij, določe- ni minimum skupne povrišne kme- tijskega zemljišča v kompleksu, ali pa če se večji del preostalih zem- ljišč v tem kompleksu ne obdeluje v kooperaciji. Ta minimum določi republika s svojim zakonom. Zakon nadalje obravnava odda- janje zemlje v najem, kakor tudi iz- koriščanje ledin in pašnikov. Tako določa možnost oddajanja zemlje v najem kmetijskim organizacijam in Individualnim kmetijskim proizva- jalcem. Prepovedano pa je prevze- manje kmetijske zemlje v najem nad zemljiškim maksimumom. Skratka, ukrepi, ki jih določa no- vi zakon o izkoriščanju kmet jskih zemljišč, niso povsem novi. Zakon je zajel vse probleme izkorjščanja zemljišč in omogoča republikam, kakor tudi ljudskim odborom, da te probleme urejajo v skladu s poseb- nimi pogoji, vendar pa enotno s skupnimi težnjami po povečanju kmetijske proizvodnje in spremembi družbenih odnosov. Zato bo tudi do- sledno in pravilno izvajanje tega zakona nadaljnja spodbuda za po- večanje kmetijske proizvodnje, za zboljšanje gospodarskega položaja kmetijskih pridelovalcev, kakor tu- di za razvoj socialističnih sil v kmetijstvu. GOSPODARSKE INFORMACIJE Te dni je izšla štirinajsta številk« Gospodarskih informacij, glasila sekcije knjigovodij pri celjskem društvu eko- nomistov. Po uvodnem članku, ki le- cnanja bralce z življenjem in delom društva ekonomistov, so ostali sestavki razdeljeni v štiri glavna poglavja: ia •knjigovodske in finančne prakse, eko- nomsko pravni nasveti, iz prakse gospo- opolnoma antipatičen«! (Verjetno je možakar mislil po- vedati: apatičen). S kooperacijo nobenih težav RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM ZADRUGE NA POLZELI Gustav Fonda, upravnik Kme- tijske zadruge na Polzeli ima za seboj že devet let dela na obči- ni. S svojim sedanjim delom je zadovoljen, čeprav je redkokdaj prost. S tem v zvezi pravi: »Člo- vek mora delati, delo v kmetijski zadrugi pa je teren in ne pisarna, torej ne pod streho, marveč pod milim nebom.« Mimogrede pove- dano, področje zadruge na Polze- li je zelo obsežno, saj se razpro- stira na okoli 3.500 ha površine — od St. Andraža do Ločice. Za- druga sodi med dobro urejene, in problemov, kakršni se včasih p>o- javljajo drugod, tu skoroda ne poznajo. Poglejmo najprej ko- operacijo. O njej je upravnik Fonda dejal: »S sklepanjem ix>godb smo za- čeli lani decembra, 15. januarja letos smo jih za to leto že zaklju- čili. Kooperacija v pšenici je pre- segla vsa pričakovanja. Občinski plan je predvideval 30 ha, dosegli pa smo jih brez težav 51. Glede na to, da tega ni nihče pričako- val, so nastale težave okrog se- mena, ki pa smo jih lepo rešili. Kmetom je tudi letos Italijanka krasno obrodila. Kar se ostalih pogodb tiče, bomo po sestanku s političnimi organizacijami takoj pričeli s splošno kooperacijo. Pri kmetih ni nobenega problema, zdi pa se mi, da so formularji pogodb preveč komplicirani — kmet si želi namreč pogodbo, ki jo podpiše, sam prebrati, tu pa mora biti človek, rekel bi, stro- kovnjak, da mu lahko posamezne odstavke nazorno razloži. Za to porabi seveda tudi dosti časa. Kooperacija na našem področju bo praktično zajela vse tiste, ki imajo več zemlje kakor 30 arov, in sicer jih bo zajela na osnovi organizirane proizvodnje. Tako bodo odpadle mešanice, kjer se na malih kompleksih vrstijo vse mogoče kulture. Doslej je koope- racija zajela 284 ha ali 24%, za naprej pa predvidevamo 60 do 70% obdelovalnih površin. Ljudje si želijo preobrazbe in smotrnega gospodarstva, vendar so vmes tu- di hriboviti predeli in je izvedba zaradi tehničnih zaprek zelo te- žavna. Stojimo na stališču, da spada vsa obdelovalna površina v okvir skupnosti.« Vprašanje živinoreje bodo v zadrugi na Polzeli skoro rešili. Tovariš Fonda pravi: »Trenutno imamo 1,20 glav na ha obdelo- valne površine, po splošnem ra- čunu je sicer na celotnem po- dročju manjka okoli 100 glav, vendar smo 50 glav plemenske živine že naročili in čakamo na odkup. Ce bi uredba o prepovedi klanja telet izšla že prej, bi na- črt že dosegli. Sicer pa imamo na področju zadruge 980 glav in 1200 prašičev. Glede na splošne potrebe, na načrt občine in obo- jestransko uresničitev, bomo mo- rali pač slediti rešitvi, ki bo naj- bolj ustrezala.« Potem je beseda nanesla še na dejavnost zadruge izven koope- racije in živinoreje. Tovariš Fon- da je med drugim rekel: »V tem letu je zadruga prodala okrog 720 ton umetnih gnojil, kar je pri- bližno 700 kg na ha obdelovalne površine. Zgradili smo poslopje s štirimi sušilnicami, v katerih je vskladiščenega okoli 22 ton hme- lja; nadalje pa je zadruga pri- pomogla k ureditvi vzorne šolske kuhinje in dala tudi za ureditev komunalnih problemov čez 5 mi- lijonov dinarjev. Upravnega po- slopja še nimamo, vendar se nam ne mudi. Zadružni svet je zelo delaven. V njem je 46 članov — napred- nih kmetov, delavcev in gospo- dinj. Sestajajo se vsake tri tedne, vedno ob polnoštevilni udeležbi, kar priča, da vsi člani aktivno sodelujejo pri delu zadruge. Raz- prave oib:og posameznih vprašanj so vedno živahne in odkrite, de- mokratičnost na višku. Da delo zadružnega sveta v zimskih me- secih ne bi zamrlo, bomo tudi le- tos organizirali tečaje tako s po- dročja kmetijske problematike kakor z ostalih področij.« dhr V žalski občini so sprejeli kmetijski plan za I.1960 Petletni načrt v štirih letih Pretekli teden so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbo- ra 2alec razpravljali o predlogu na- črta kmetijske proizvodnje za na- slednje leto. Razpravo je odprl predsednik občinskega sveta za kmetijstvo Karel Kač, ki je zlasti poudaril, da v žalski občini obsta- jajo vse možnosti, da uresničijo na- loge petletnega perspektivnega pla- na za kmetijstvo že v štirih letih. To sicer zahteva smelejše planira- nje in odgovornejše začrtovanje na- log. Vendar, sodeč po razpravi, v žalski občini ne bo posebnih težav. Proizvodno sodelovanje zadrug s proizvajalci se je v zadnjem obdob- ju že toliko razmahnilo, da bodo zajeli v koperacijo kar preko 70 od- stotkov vseh površin (okrajni plan kooperacije predvideva okoli 30 od- stotkov površin). Zadruge so zlasti v pretekli kmetijski sezoni naredile svoj življenjski izpit, kmetijska me- hanizacija je prav v žalski občini najmočnejša in končno, zadružniki so z letošnjimi izkušnjami dodobra spoznali,, da je proizvodno sodelo- vanje za kmetovalca zelo koristno. To so štirje osnovni temelji, ki po- gojujejo sunkovit razvoj kmetijstva na tem področju in ki hkrati zgo- vorno potrjujejo, da je investicijsko vlaganje v kmetijstvo rentabilno, istočasno pa tudi, da so možni naj- večji uspehi le tam, kjer se politične organizacije neposredno zavzame- jo za gospodarske probleme in jih obravnavajo z istih pozicij z gospo- darstveniki in kmetijskimi strokov- njaki. MANJ HMELJIŠČ Glede pšenice, spričo novih semen, ki omogočajo visoke donose, in dej- stva, da so v kooperacijo zajeli že preko 600 hektarov površin poseja- nih s pšenico, računajo, da bodo ko- nec naslednjega leta petletni per- spektivni plan presegli za okoli 8 odstotkov. Nekoliko drugačno sliko kaže hmeljarstvo, kjer so zaradi tre- nutne svetovne krize težji prodajni pogoji hmelja in nižje cene. Zato so odborniki odobrili predlog spre- membe petletnega plana s tem, da naslednje leto in morda še v 1961. letu ne bodo sadili novega hmelja. Istočasno pa bodo v žalski občini opustili okoli 250 hektarov starih, dotrajalih hmeljišč, ki so v manjših obrobnih kompleksih in nekatera hmeljišča, ki jih zaradi preozkih vrst ni možno strojno obdelovati. Glede donosov pa občinski letni proizvodni načrt predvideva ot»oll 8-odstotno prekoračenje petletnega perspektivnega načrta. POUDAREK NA ŽIVINOREJI Najbolj odgovorne naloge spreje- majo zadružniki s področja žalske občine v živinoreji. Zahtevo in pri- poročilo, da naj posestva redijo do 1,5 goveda na hektar, so kmetje osvojili. S tem bo hmeljarstvo do- bilo trdnejšo osnovo, istočasno pa bodo že naslednje leto iz žalskega območja prihajali pomembni tržni viški mesa. Odborniki so v razpravi sprožili še en zanimiv problem, proizvod- njo ostalih vrtnin, ki jih potrebuje- jo potrošniki v žalski občini in ka- terih preskrba je v glavnem nezado« voljiva. Tako močno kmetijsko za- ledje ne bi smelo dopustiti teh po- javov, zlasti še zato, ker je proiz- vodnja vrtnin za zadružnike, ki se blizu potrošnih središč, zelo renta- bilna. ODLOČNOST V SADJARSTVU Tovariš Kač je v razpravi opozo- ril tudi na sadjarstvo v žalski obči- ni. Gotovo je namreč, da sadjar- stvo v zadnjih letfh silno nazaduje in brez radikalnejših ukrepov na tem področju ne bodo mogli doseči bistvenega napredka. Sadovnjaki so namreč v glavnem dotrajali, zaradi tega slabo obrodijo in se razumlji- vo kmetovalci zanje zato tudi manj brigajo. S tem pa nastaja še večja škoda. Istočasno bo potrebno misli- ti na urejevanje plantažnih nasa- dov, s katerimi bi zajeli večje po- vršine — združevanje zemlje za- družnikov v skupne plantaže. Ne- posredni pogoji za take večje plan- taže so v Sentandražu, Ponikvi, Šentilju, Sentlenartu in še kje. To so namreč predeli, kjer so ugodni klimatski pogoji za sadjarstvo, pa tudi sestav in lega zemlje ustreza. IZ SLOVENSKIH KONJIC Pod vodstvom priznanega plesne- ga mojstra Simončiča se bo v pri- hodnjih dneh začel v Konjicah ples- ni tečaj, ki ga prirejata DPD Svo- boda in TVD Partizan. Tečaj bo za začetnike in nadaljevalce, združili pa ga bodo tudi s predavanji o dru- žabnosti in družbenem življenju. Prednosti odkupa živine v okviru poslovne zveze Odkup živine na zadružnih dogo- nih je sicer enoten. Cene so dolo- čene, vendar nI rečeno, da so krite- riji odkupnih komisij povsod enaki. Dogaja se, da ponekod v komisijah sodelujejo proizvajalci sami, ki v interesu, da pri lastni živini dose- žejo višjo ceno, dvignejo vrednost živali tudi pri drugih živinorejcih. Nadalje ugotavljamo, da zadru- ge, ki brez vpliva našega notranje- ga tržišča odkupujejo živino, zelo malo skrbijo za to, da bi v prvi vrsti dobila meso domača potrošna središča. Ti in še mnogi drugi raz- logi navajajo odgovorne ljudi, da se zavzemajo za to, da bi v čim krajšem času prevzele odkup po- slovne zveze. Tak odkup živine že dlje časa imajo na področju Gozdarsko-kme- tijske poslovne zveze v Mozirju. Vprašali smo upravnika mozirske poslovne zveze tov. Branka Korber- ja, kako imajo to odkupno službo organizirano. — Odkup živine izvaja naša po- slovna zveza že eno leto. Zadružne dogone smo organizirali tako, da naša komisija dospe na vsak za- družni dogon. Poleg naših odkupo- valcev, strokovnjakov in veterinar- ja sodeluje v komisiji vedno zastop- riik področne zadruge in jasno, tudi živinorejec. Na ta način je kriterij komisije za vso poslovno zvezo ize- načen, hkrati pa imamo možnost da odkupljeno živino takoj razporedi- mo bodisi mesarskim podjetjem za preskrbo dotičnega kraja, za pita- nje, vzrejo in podobno. Ce gre v Mozirju, čemu bi ne šlo tudi pri drugih poslovnih zvezah. Jasno je, da bo do razmeroma enot- nih kriterijev moralo priti povsod. Ce pa bodo le-ti izenačeni, potem ne bo prilike za špekulacije, ko so nakupovalci sami dvigovali ceno in odvažali živino v druge kraje v ča- su, ko smo se doma tepli za vsak rep. V tako urejenih prilikah se res ne bo splačalo prodajati morale za piškave pare. Socialistična zveza na Šmarskem lomi staro Da bi se seznanili z delom in načrti občinske organizacije SZDL v Šmarju pri Jelšah, je naš dopisnik Rudi Lešnik obiskal sekretarja Občinskega odbora SZDL tov. Franceta Kovačiča in ga prosil za razgovor. Vprašanje: Tovariš sekretar, po- vejte prosim, kako deluje organiza- cija Socialistične zveze na obšir- nem območju šmarske občine? Odgovor: Združitev bivših treh občin na tem območju je nakazala tudi za organizacijo SZDL širše probleme. Po enem letu dela v no- vih pogojih že lahko govorimo o tem, kako smo reševali posamezna vprašanja. V sami SZDL smo iz- vedli preobrazbo osnovnih organi- zacij, ki so bile preveč razdrobljene in niso zajemale prirodno zaokrože- nih enot. V tem smislu smo zdru- ževali območja vaških odborov, ki jih imamo sedaj 27. Sele po zdru- žitvi smo ugotovili, da je komaj 45 % volivcev članov SZDL. V zad- njih mesecih smo s pomočjo vaških odborov uspeli povečati število čla- nov za 20 %. Pri tej akciji sta naj- bolje uspela vaška odbora v Osred- ku in Dobovcu pri Rogatcu. Vprašanje: Kje so vzroki, da je bilo stanje včlanjenih volivcev šib- ko? Pa tudi sicer, katere so sploš- ne ovire, ki jih premagujete? Odgovor: Vzrokov je precej. Dej- stvo, da je občina tipično kmečka, da je območje zelo obširno, da so naselja raztresena po večinoma gričevnatem svetu, že samo po sebi predstavlja določene ovire. Trdno zasidrana pa je še v kmečkih dru- žinah zavest, da zadostuje, če se samo družinski poglavar udejstvuje v družbenem življenju. Zato menim, da je ena osnovnih in najtežjih na- log naše organizacije, da lomi sta- ro zavest, da izobražuje ljudstvo s tem, da pravočasno pojasnjujemo gospodarske ukrepe, da sodelujemo pri organizaciji ljudskih univerz itd. S tovarišem predsednikom Francem Zupancem sva obiskala vse vaške odbore, kjer smo razprav- ljali o kooperaciji, o reformi v šol- stvu in podobno. Kar zadovoljivo teče delo na Kozjanskem, v Prista- vi, najšibkejši pa so uspeli v sa- mem Šmarju, kar je prav čudno. Vprašanje: Kakšni so načrti za nadaljnje delo? Odgovor: Menim, da mora SZDL še bolj na široko povzeti pobudo za aktivizacijo prebivalcev. Več sode- lovanja bo treba med vaškimi od- bori SZDL in krajevnimi odbori. Osnovno je koordinacija dela. V zimskem času bomo skušali čim šir- še uveljaviti šole za odrasle, delav- ske univerze, za kar je imenovan tudi poseben upravni odbor. Priznati moramo, da so pogoji na Šmarskem res težji; toda navzlic temu je bilo letošnje delo uspešno. Stara zavest se lomi. Razvijajo se novi odnosi; vzporedno z njimi pa se spreminja lice.pokrajine ob Sotli, na Kozjanskem in Rogaškem. Cilj vsega je: lepše življenje, toda to je v največji meri odvisno od ljudi samih. REŠITEV NI V SPLAVU... Ko je Zvezni izvršni svet letos spomladi obravnaval vprašanje le- galizacije splava, je dejstvo, da utegne biti splav odslej z zakonom dovoljen, sprožilo polemiko pri stro- kovnjakih in seveda pri neposredno prizadetih, pri ženah. 2e takrat smo lahko opazili, da se žene zavzemajo za legalizacijo splava, saj bi se na ta način iznebile stalnega strahu pred zanositvijo, obenem pa bi, če bi zanosile, lahko odpravile plod v bolnišnici s pomočjo ginekologa. Hkrati pa se je takrat oglašalo čedalje več zdravnikov, ki so z znanstveno utemeljenimi razprava- mi skušali preprečiti legalizacijo splava. Zvezni izvršni svet je izdal osnutek nove uredbe, ki govori v prid dejstvom, ki so jih navajali zdravniki proti splavu. Splav namreč ne more biti reši- tev za vse tiste žene, ki ne želijo več otrok, pa so kljub temu zano- sile. Vsakomur je jasno, da je prav splavljanje bolj kot vse drugo na- sprotovanje naravi, saj ni noben po- seg tako nenačelen in nenraven kot ta, ki odvzame zdravi, za porod zmožni materi še nerojeno dete. Po- sledice takšnih posegov so vidne pri vsaki ženi in vsaki se v neki dobi maščuje takšno dejanje z du- ševno labilnostjo in drugimi bole- zenskimi pojavi. Zene so se zavzemale za legaliza- cijo splava in so v prid temu nava- jale razne razloge, ki bi bili sicer upravičeni, če ne bi znanost sama našla izhoda, ki je mnogo boljši. T« je kontracepcija. Z njo žena, če njen mož ni dovolj obziren (to je bil naj- pogostejši razlog, da so si žene že- lele z zakonom dovoljeno abortira- nje) sama odloči, če in kdaj bo za- nosila, sai kontracepcijsko sredstv« sama uporablja. Spričo tega bi bil« legaliziranje nesmiselno. Vendar je kontracepcija šele na začetku svoje poti. Prenekatera že- na jo odklanja zaradi nepoučenosti, pa tudi zgolj zaradi notranjega od- pora do takšnega »nasprotovanja naravi«, pri tem pa ne pomisli, da je abortiranje največje zlo in upor naravnemu razvoju življenja. Številne ambulante, ki so začele uvajati kontracepcijo v mestu in na vasi, so se sprva le težko borile pro- ti nevednosti, odporu in nezaupa- nju. Vendar so marsikje že prevzgo- jili žene, ki sedaj same odobravajo kontracepcijsko službo. Takšne am- bulante bi morale biti v vsakem kra- ju in v doseg vsaki ženi. ■S- Zvezni izvršni svet je splav do- volil le v primerih, ko bi bil poroi nevaren za materino zdravje ali pa celo življenje, ko bi bil otrok dedno obremenjen po kakšni težko ozdrav- ljivi ali duševni bolezni in, vedno takrat, če bi se družina zaradi pri- rastka znašla v zelo težkem gmot- nem položaju. Vse, in vsak tak pri- mer posebej, bodo reševale posebne komisije, v katerih pa bo odslej po- leg ginekologov tudi socialni dela- vec. V primerih, ko bo splav dovo- ljen, bo izvršen v bolnišnici pod strokovnim nadzorstvom. Zene pa se premalo zavedajo še nečesa. Splav, ki bi ga družba do- volila in odobravala, bi bil v po- smeh enakopravnosti, saj bi bila že- na vedno znova prisiljena iskati zdravniško pomoč, če bi si ne po- magala na drug način. Kontracep- cija je torej res edina rešitev, da bo žena kot enakopraven in polno- vreden član družbe zavzela svoje mesto tudi v javnem življenju. Po svojih zmožnostih bo prilagodila število otrok, ki se bodo tako rodili težko pričakovani in bodo zato de- ležni tudi potrebne nege. Zdrar otrok pa je v vsakem primeru naše največje veselje... Iz Celja in zaledja „INGRAD'' GRADI SVOJ DOM Ni še dolgo tega, kar je delav- ski svet gradbenega podjetja predlagal, naj bi s stanovanjskim skladom, ki z njim razpolaga, pri- čeli graditi svoj dom, in sta na Dečkovi cesti zasadila prve lopa- te direktor podjetja Jeras in član predsedstva CK LMS Vrečko. Otvoritev del je bila združena s slavnostniim govorom ob deseti obletnici prve jurišne brigade bivšega Betona, ki jo je vodil Bo- rinc in je bila proglašena za naj- boljšo v državi. Na konferenci sindikata pod- jetja so sprejeli predlog, da bo vsak član prispeval 60 prostovolj- nih ur, na mladinski konferenci pa je mladina sklenila, da bo pri- speval vsak mladinec po 80 ur. Mladinski komite v podjetju je še predlagal, naj bi se dom ime- noval mladinski dom, ki bi služil izključno mladini, saj je v pod- jetju lepo število mladih ljudi in bi bila tako to ena prvih večjih akcij za vzgojo kadrov, ki jim v podjetju posvečajo vso skrb. Po- leg okusnih in sodobnih stano- vanj, 140 po številu, bi tu imeli še posebno sobo za razne sestan- ke, ijredavanja in kulturno raz- vedrilo. Predlog so sprejeli in tako so mladina in ostali člani kolektiva že prvi dan izgotovili polovico izkopa za temelje. Razen tega so sprejeli sklep, da bodo svoj mladinski dom dogradili do dneva republike — do strehe; za- radi boljše razporeditve del in hitrejšega dela pa bodo organizi- rali brigadne skupine, čete, ki bodo delale po določenem vrstnem redu. Tako se načrt uresničuje iz dneva v dan, vendar pa v pod- jetju pravijo, da so se med mla- dinci našli tudi taki, ki skozi oicna barak z omalovaževanjem gledajo na tiste, ki delajo. Nji- hova mladinska zavest pa vseka- kor ni zavidanja vredna, je celo zelo kratkovidna: kajti tedaj, ko bo mladinski dom dograjen in se bodo tisti, ki zdaj delajo, vselili v lepa stanovanja, bo na oknih barak gotovo zamrl smeh in bo morda marsikdo pomislil: glej, ko bi bil delal in se pridružil tova- rišem, bi bil zdaj pod lepšo stre- ho! dhr Kaj nam obeta družabno življenje čez zimo Ze prevečkrat smo slišali, da je v Celju družabno življenje precej mrtvo. To smo kdaj pa kdaj tudi sami občutili, ko ob kakšni po- sebni priložnosti v resnici nismo imeli kje prebiti večer. Vendar je potrebno poudariti, da bi bilo za spremembo potrebno še nekaj več kot samo dobra volja gostin- cev in želja gostov. Sredstva, s katerimi razpolaga na primer Ho- tel Evropa, so prenizka celo zato, da bi z njimi uredili življenjske prilike uslužbencev. Pri tem pa so tudi v podjetju velike potrebe za popravila na vseh koncih, saj je večina prostorov, kot pralnica, kuhinja ipd. zastarelih in po- manjkljivo opremljenih. Kavarna Evropa je edini lokal, ki je odprt tudi čez polnoč, je pa že davno izgubila značaj kavarne in ima prej izgled čakalnice za prehodne goste, saj mora po tem, ko zapro ostale lokale v Celju, sprejeti vse in vsakogar, kar gre seveda na račun resnega in umer- jenega vzdušja, ki je za kavarno značilno. S svojim, žal pogosto neprimernim obnašanjem pa go- stje sami dušijo zamisli, ki bi s svojo uresničitvijo nudile prijetno razvedrilo in spremembo delov- nemu človeku. Vendar pa v »Evropi« niso brez načrtov. Ze februarja bodo ure- dili pralnico in kuhinjo, saj se- danji zaslužita že pokoj. Poleg tega bodo prenovili hotelska vra- ta in olepšali tujske sobe. Za po- zneje predvidevajo dvig terase na vrtu, s čimer se obeta nov, pri- jeten prostor za goste in ureditev bara v starem stolpu v Razlagovi ulici. Ves ta čas pa se bodo mo- rali boriti z vrsto notranjih težav. Imeli bodo nove stroške, treba bo dobiti nov kader in končno tudi sami nase ne smejo pozabiti. Ve- čina zaposlenih stanuje v nepri- mernih mansardnih stanovanjih, njihov delavnik se raztegne pozno v noč, pri tem pa gostinski poklic terja ogromno dobre volje in po- trpežljivosti. In končno obeti za družabno življenje za letošnjo zimo. Kavar- no bosta razbremenila dva loka- la, ki bosta obratovala čez polnoč. Vrhu tega bo nekaj dni v tednu v vrtni dvorani »Evrope« ples. To sicer ne bo bar z vsemi svojimi bonitetami in slabostmi, bo pa zato kotiček, kjer bomo končno našli razvedrilo, ki smo si ga v Celju že dolgo zaman želi. -ao IZ NASIH KOMUN Laško V Laškem so letos začeli gra- diti kar 50 stanovanj, ki jih bodo dokončali v naslednjem letu. Skrbi jim pri tem povzroča vpra- šanje sredstev za nadaljevanje stanovanjske izgradnje, saj bi ra- bili okoli 147 milijonov samo za dograditev poslopij, ki so v grad- nji. Razen tega pa imajo velike probleme tudi s popravili šol, pa tudi kapacitete učnih prostorov ne zadoščajo. * Cesta do Jurkloštra še vedno ni usposobljena. Okrajni ljudski od- bor je pri gradnji mostov, ki jih je pred leti podrl hudournik, po- magal z vsemi močmi. Nedogra- jen je še en most. Tega bodo zgradili prihodnje leto. 2e teža- ve s cesto so za prebivalce tega območja velika nevšečnost in jih zato še bolj boli nerazumevanje šoferjev avtobusnega podjetja, ki vozijo v to smer. Pogosto se nam- reč dogaja, da voznik noče za- peljati avtobusa niti proti Jur- kloštru do mesta, kamor avtobu- si lahko vozijo. Tako ljudje mo- rajo tudi po 5 kilometrov daleč I>eš, čeprav obstaja dogovor med občino in avtobusnim podjetjem, da bodo vozili do naselja Marof. * Te dni dokončujejo v Laškem ureditev vodovoda do zdravilišča. Vodovodna napeljava je speljana s Šmohorja, vodo novega vodo- voda pa bodo lahko koristili pre- bivalci okoliških naselij. Stroški za ureditev vodovoda so znašali 32 milijonov dinarjev. Istočasno pa se poraja tudi nujnost rekon- strukcije vodovoda za osrednji del Laškega. Sedanje vodovodno omrežje poteka namreč pod asfal- tirano cesto in morajo ob vsaki okvari vodovoda trgati plasti s cestišča. Po rekonstrukciji pivo- varne bo ta problem postal še bolj pereč, ker bo tovarna rabila precejšne količine vode. * Letos so v Laškem uredili pro- store hotela Savinja — obnovili so kuhinjo, točilnico, jedilnico in 12 tujskih sob. Tako imajo v ho- telu sedaj že 45 ležišč, kar pa še vedno ne zadošča. Zato namera- vajo v prihodnjem letu usposo- biti še 40 tujskih sob. ZANIjVlIVO PREDAVANJE Pedagoško društvo Celje je ta te den priredilo prvo predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih bodo prire dili letos in v začetku prihodnjega leta. Profesor Franjo Jakhel je na učiteljišču predaval o učilih in pri- pomočkih, ki jih potrebuje sodobna reformirana šola. V okviru ciklusa predavanj Pe- dagoškega društva bo 4. novembra v Celju predaval univerzitetni pro- fesor Vlado Schmidt o anketiranju v decembru pa profesor Stanko Go- gala o učiteljevi osebnosti. IZLET ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Pretekli teden je sindikalna po- družnica zdravilišča v Dobrni prire- dila zanimiv dvodnevni izlet po Ko- roškem in Štajerskem. Obiskali so Ravne, Velenje, Dravograd, Vuze- nico, Maribor in seveda Pohorje. Ogledali so si tudi Ptuj in Sloven- sko Bistrico. V CELJU 10 MILIJONOV ZA STROJE Celjska občina je že letos name- nila za obrt 10 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili predvsem za nakup orodja in strojev za obrt iz 4 MILIJONE DINARJEV ZA CISTILNICO V prejšnji številki smo pisali o pobudi, da tudi v žalski občini usta- novijo kemično čistilnico. Te dni so dobili za stroje tudi potrebna sred- stva. Podobne stroje bodo dobile tudi kemične čistilnice v Celju in Šoštanju, Konjicah in Šmarju, kjer tudi nameravajo ustanoviti čistil- nice. DRUŽABNE PRIREDITVE V ŽALCU Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz 2alca je tudi to sezo- no začelo z družabnimi sobotnimi prireditvami v dvorani hmeljarske- ga doma. Prireditve so povezane s kratkimi zabavnimi programi in so med Zalčani zelo priljubljene. Gasilska proslava v nedeljo je v Žalcu okrajna ga- silska zveza priredila v okviru pro- slave 40. obletnice ZKJ okrajno prvenstvo prostovoljnih gasilskih društev. Sodelovala so štiri najbolj- ša društva iz okraja. Tekmovanje je obsegalo teoretična vprašanja. suho gašenje, polaganje cevovoda in taktiko napada gašenja. Naj- uspešnejša je bila četa gasilskega društva Teharje, sledijo Šoštanj, Konjice in Žalec. Popoldne je bila v gasilskem do- mu proslava. O delovanju okrajne in občinskih gasilskih zvez je go- voril predsednik okrajne zveze tov. Poznič. Sledile so recitacije, pev- ske točke in proste vaje. Proslave so se udeležili tudi načelnik Taj- ništva za notranje zadeve v Celju, tov. Janko Ančik, član republiške gasilske zveze tov. Vovk, predstav- niki političnih organizacij in drugi. Na koncu so podelili najboljšim če- tam priznanja in nagrade. Gibanje prebivalstva Poročilo o gibanju prebivalstva v Celju V času od 10. do 17. oktobra 1959 je kilo rojeaih 24 dečkov in 19 deklic. Poročili so .se: Janez Lesjak, zidar iz Bukove in Marija Kostanjevec, knjigovodkii|ja iz €elja. Viktor Spreitzer, livar in Anto- nija Guček, poljedelka, oba iz Štor. Marijan Snedic, elektroinstalater in Ana Vilip, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Imllijan Krajne, strojni tehnik iz Štor in Frida Jeranko, fizioterapevtka iz Laškega. Stanislav Božič, knjigovodja k Zg. Hudinje in Gabrijela Zorko, na- meščenka iz Lahovne. Vincene Lipovšek. zidar iz Štor in Elizabeta Lesjak, tkalka iz Celja. Franc Poboljšar, avtomehanik in Ana Ploštajner, nanieščenka, oba iz Celja. Konrad Lešnik, trgovski poslo- vodja in Mar;ja Kraniberger, nataka- rica, oba iz Petrove. Božidar Strnad, knjigovodja iz Slov. Bistrice in Rozina Tramšek, bolničarka iz Zg. Polskave. Prane Podbregar, krojaški pomočnik iz Celja in Elizabeta Majcen, tkalka iz Trnovelj pri Celju. Franc Vozlič, grad- beni zidar iz Šmartna v R. d. in Marija Arnšek, poljedelka iz Sv. Jungerti. Jože Arnšek, mizar iz Sv. Jungerti in' Alojzija Ostrožnik, delavka iz Šmarja pri Jelšah. Vojteh Golavšek, kmetijski tehnik iz šešč in Slavka Cvikl, krojarica Ik Arje vasi. Umrli: Franc Zupane, upokojenec iz Celja, star 58 let. Jožefa Zagorec, gospodinja iz ^ebnika, stara 43 let. Konrad Pajk, ielavec iz Desiniča, star 55 let. Jože Pirnat, upokojenec iz Šempetra p. La- ikem, star 69 let. Kari Plešn!k, upoko- jenec iz Celja, star 71 let. Terezija Toplinšek, poljska delavka iz Sopot, •tara 32 let. Marija Lampret, upokojenka iz Celja, stara 82 let. Ivan Avsec, kmet iz Mestinja, star 51 let. Helena Zadravec, zasebnica iz Dobrna, stara 74 let. Štefan Cošič, upokojenec iz Celja, star 58 let. Kronika nesreč STARŠI, PAZITE NA OTROKE! Devetletna Marini)ca Per iz Rogatca se je polila z vrelo vodo in se hudo opekla po trebuhu. TRAKTOR SE JE ZVRNIL Martin Jug iz Podčetrtka je delal na polju s traktorjem. Traktor se je pre- vrnil in mu poškodoval hrbtenico. v PRETEPU ZABODEN v Podlogu pri Šempetru so v pretepu zabodli z nožem v hrbet Branka Cerov- ška. NESREČNI PADCI Desetletni Slavko Crnkovič s Plečni- kove ulice si je pri padcu pretresel možgane. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico. — Tudi triletni Ivan Kam- pnš iz Cače vasi je padel in si pretresel možgane. NESREČA V APNENIKU v Apn/aniku v Pečovniku sta stisnila vagončka pri delu delavca Dušana Šu- čurja. Dobil je težje notranje poškodbe. Za nesreče ni predaha HUDA NESREČA V ŠOŠTANJU V ponedeljek se je v Šoštanju pripeti- la huda prometna nesreča. Petletna Eri- ka Videmšek je stala na stranski poti pri železniškem prehodu v družbi svo- jih vrstnic. Na cesto je zašla v tre- nutku, ko je po klancu pripeljal Milan Jager, doma iz Šoštanja z osebnim avto- mobilom. S sprednjim delom voza je zadel otroka in ga vlekel s seboj še 18 metrov po cesti, nakar je deklico vrglo po tlakovani cesti. Vozlo se tedaj še vedno ni ustavilo, vse do cestnega otoka. Deklico so hitro pripeljali v bol- nišnico, vendar so poškodbe tako hude. da se nahaja v kritičnem stanju. Krivda za to tragično prometno nesre- čo zadene v veliki meri voznika, ki je bil tudi nekoliko vinjen, kar pa je naj- huje — vozil je avtomobil, kateremu zavore praktično niso delovale. Razen tega pa je imel tudi nečisto sprednje steklo. Tako je zadel v deklico, ne da bi jo prej sploh opazil, pozneje pa vo- zila ni mogel ustaviti. SMRTNA NESREČA PRI LEMBERGU V soboto zjutraj je v celjski bolniš- nici umrl Ivan Avsec, posestnik iz Me- stinja. V četrtek se je pokojni Avsec peljal z osebnim avtomobilom mimo Lemberga. Na nepreglednem ovinku je zadel v terenski avtomobil. Oba avto- mobila sta privozila na ovinek s pre- veliko hitrostjo, tako da je bilo trčenje silovito. Mali osebni voz Fiiat 600 je pri tem dobesedno zmečkalo, voznika pa je stisnilo krmilo voza, da so ga komaj izvlekli iz razbitin avtomobila. To je že 26. zaporedna smrtna prometna ne- sreča v celjskem okraju letos. ZA VOZIL S CESTE V četrtek se je med Laškim in Rim- skimi Toplicami pripetila nenavadna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Dušan Bandel se je na ostrem zavoju izognil pešcu. Pri tem ga je zaneslo s ceste po nasipu. Vozilo je strmogla- villo po nasipu in naredilo poln obrat v zraku. K sreči je bil pri nesreči voz- nik le lažje poškodovan, pa tudi vozilo ni utrpelo večjih okvar. MOTORIST PODRL KOLESARJA Isti dan je motorist Franc Golavšek iz Vranskega ppi prehitevanju zadel ko- lesarja Slavka Podpregarja, čeravno je le-ta vozil po skrajnem robu ceste. Ko- lesarja je pri trčenju vrglo s ceste, motorist pa je padel po cestišču. Pri tem je dobil hude poškodbe po glavi, lažje je poškodovan tudi kolesar. ŠE ENA VOŽNJA PO TRAVNIKU Tudi pri Stropčah je prišlo do nepred- videne vožnje po grobnu. Mariborski avtobus je pri srečanju z osebnim avto- mobilom, ki si je prilastil prevelik del ceste, moral zaviti na travnik, sicer bi prišlo do trčenja. Ker je šofer avto- busa takoj pravilno precenil stanje, je poln avtobus zavrl, še predno bi se na strmini lahko prevrnčl. Podoben pri- mer, kjer je prisebnost in izkušenost šoferja avtobusa preprečila hudo nesrečo, smo opisali že pretekli teden. Tudi ta voznik, čeprav ne poznamo njegovega imeii.a, zasluži vse priznanje. Prevrnjenj avtomobil —■ posledica neprevidne vožnje DELO Z MLADINO Z začetkom šolskega leta je žalsko turistično društvo izdelalo program za delo z mladino. Za 5., 6. ter ". in 8. razred osnovne šole so pripravili po tri nagrade za najboljše spise s področja turizma, olepšave kraja ali pa o pred- videnem kopališču v Gmajni. Predlagali so tudi, da bi naj mladina sama čistila in vzdrževala del javnih nasadov, zlasti zelenic. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da o »vandalizmu« mladine, ki je še v prejšnjem šolskem letu prihajal do izraza v avtobusnih čakalnicah, v na- sadih in zelenicah, ni več niti sledu. VEČJA POTROŠNJA KERAMIKE Do 1954. leta je bila libojska tovarna skoro edini proizvajalec keramike v vsej državi. Po item letu so zrasle v naši državi nove tovarne za proizvodnjo porcelana in keramike, tako da jih je sedaj pet s kapaciteto nekaj preko 5100 ton letne proizvodnje. Cemu tolikšna proizvodnja? Potrošnja keramičnih in por- celanskih izdelkov je prav tako eno izmed meril življenjske ravni. Pred vojno smo v Jugoslaviji po- rabili 0,25 kg keramičnih izdel- kov na prebivalca, ali leta 1939 4438 ton. Tedaj smo uvozili 3696 ton izdelkov iz keramike in por- celana. Potrošnja teh proizvodov je po vojni nenehno rasla. 1957. leta je prodaja dosegla predvojno porabo. Razumljivo je, da spričo nenehno večjega pov- praševanja ni bojazni, da pove- čana domača proizvodnja ne bi našla kupcev. Celjsici trg Premalo smetane ali preveč? Neka gospodinja je kupila na trgu merico smetane. Doma je vsa presene- čena ugotovila, da je smetane precej več kot je je zahtevala. Kaj redko se kaj takega zgodi, zlasti še na trgu. Ven-dar je prav kmalu spoznala resnico. Smetane je bilo namreč manj kot je mislila. Prodajalka je primešala dobršen kos kvasa, ki je opravil svoje začasno var- ljivo delo. Žal je od nakupa minil že ves dan in bi bila reklamacija nesmi- selna. Sodimo, da bi podobne primere morali kaznovati, saj bodo takšni pod- viei vrgli na tržnico še slabšo luč. Ne •memo namreč pozabiti, da ima Celje bogato in veliko okolico, da pa je pri tem izbira na trgu v primeri z drugimi slovenskimi mesti slab«, cene pa so včasih že kar smešno visoke. Krompir je dosegel ceno, ki je ne pomnimo. 50 dinarjev za kilogram, če- prav je v Sloveniji osnovna hrana. Pri tem pa ga je še težko dobiti, slab je in nesortiran. Solata je prav tako slaba in mnogo predraga. Na trgu je dovolj le cvetače in zelja. . ' Krompir 30 (25), čebula 40 (50), česen 140 (200), nizek fižol v zrnju 60 (60—70). visok fižol v zrnju — (70—80), salata 40—100 (70—120), špinača 60 (60—100). cvetača 90—100 (lOO), radič — (100), mo- tovileč — (150—200), ohrovt (40—50). glavnato zelje-belo H-16 (20), rdeče (^20), ribano zelje 45 (50), sveža repa - (20), ribana repa — (40), koleraba — (■50), peteršilj 50 (50—80), zelena — (50 do 100), por 40 (40—60), paprika 40—60 (40—60), paradiževec 68 (50), paradižnik 45 (60-80), buče — (30); grozdje 90 (70 do 130), breskve — (60—100), jabolka 50 (40—60), .sveže gobe — (80—100). Nepotreben prah na otoku Ljudje si po osmih urah dela na- vadno zaželijo svežega zraka, spre- hod — zlasti če je popoldne prCjet- uo. Letos, ko ob Masarikovem na- brežju še gradijo, si mnogi za spre- hod izbirajo Otok, ki je do neke meje posebnost Celja. V nova na- selja pa tudi sicer ljudje radi zaha- jajo. Tam je mnogo novega, gradi- jo se novi bloki, nove ceste — skrat- ka v mnogem je novo naselje — za Celjane Otok — ogledalo časa. Nihče ne zameri, če to ali ono še ni urejeno, bo že še prišlo na vrsto, vsega tudi ni moč narediti čez noč. Zato prašna cseta, ki je hkrati po- stala priljubljeno sprehajališče, ni poseben vir jeze. Pač pa so to voz- niki motornih vozil, ki so ne glede na čas, kraj in dan brezobzirni do pešcev. Enkrat jih obsipavajo z bla- tom, drugič jih zavijajo v prah. Na Otoku je enako, še bolj nerodno in $tepotrebno, ker je to stanovanjsko naselje in ker je v popoldanskih urah na cesti mnogo ljudi, ki se tod sprehajajo. Zato menim, da bi tisti, ki se tod vozijo, morali biti nekoliko bolj obzirni. J. Golavšek Te ljudi bi zmetal skoz vrata Pred dnevi sem sedel v znanem celjskem gostišču. Na nesrečo ni bi- la nobena miza prosta in sem moral prisesti k nekemu gostu. Kmalu mi je bilo žal in tudi nerodno. Ta je namreč natakarico toliko prejezil, oporekal ji je vse, nič ni prav nare- dila, vse je hotel imeti boljše nare- jeno, hkrati pa je ves čas pravil, ka- ko se mu mudi, da je postrežba sla- ba in podobno. Vsi smo ga gledali in vsem je bilo res nerodno, da smo gostje in da so med nami tudi taki ljudje. Smilila se nam je tudi nata- karica. Po trideset kilometrov napra- vi na dan, nam je povedala, skuša tudi vsem ustreči, vendar takim lju- dem ne more. Ta gost pa je tudi do- kazal. da res ne. Čeprav je ves čas govoril, kako se mu mudi. je potem Vaše vrstice prisedel še k drugi mizi in mirno naprej klepetal. Zanimivo je tudi, da tako ravnajo navadno tisti ljudje, ki si na svojem delovnem mestu ne dovolijo prav nobene pripombe in bi človeka za podobno ravnanje po- gnali čez prag. Tega gosta namreč dobro poznam. Tudi natakar je človek, ki ga je treba enako spoštovati. Sicer bodo ti ljudje polagoma odšli iz tega po- klica, in kaj bodo podobni nergači potem rekli? C. Rakuša Kako dolgo še? Navajeni smo. da iz dneva v dan beremo o novih gradnjah. Danes otvoritev tu, jutri zopeftam. Lahko bi rekli, da je to neskončna veriga, ,ki se bo vlekla tudi v pr'hndnie. To so naši pomembni uspehi. Hkrati pa se vselej v mislih spomnim ceste od Latkove vasi do Logarske doline. Ta že dolgo ni več primerna za pro- met, ki po njej teče. Cestarji so na- šteli, da vsako soboto in nedeljo pe- lje proti Logarski dolini preko 300 — včasih pa tudi preko 400 motor- nih vozil. Vožnja po taki cesti pa je silno naporna. Koliko robantenja in nepotrebne jeze je že bilo. Ene- mu je odletel ta del, drugemu so se potrgali vijaki, okvar na kolesih in gumah je bilo že nešteto, trgali so se pa tudi večji deli od avtomobilov. Zato mnogi odsvetujejo vožnjo v Logarsko. Ne, da bi izleta Logarska dolina ne bila vredna — to je — pač pa po vožnji tja in nazaj ostanejo na Logarsko dolino le mučni spomi- ni na cesto. Zanimivi bi bili podatki o mate- rialni škodi, ki nastane na tej cesti. Menim, da bi s to lahko dogradili že polovico, ceste. Ce pa zraven ve- mo šp to, da so po tej cesti zvozili že tisoče in tisoče kubikov lesa — to pomeni, da je cesta tudi gospo- darsko pomembna — je res že zad- nji čas, da tudi pride na vrsto. Končno pa tudi Logarska dolina ne bo v turizmu dobila pravega pome- na, če tjakaj ne bo speljana »spo- dobna^ cesta. B. Strmčnik Kaj pravite na to? Več let sem bila abonirana v restavraciji »Majolka« v Celju. Ko sem prve dni meseca oktobra prišla po bloke, mi je upravnica odpovedala abonma z motivacijo: »Ne morete dobiti več blokov, ker niste aktivni«! Sem namreč upokojenka in sem zaradi nenadne bolezni na očeh bUa prisiljena po enoletnem zdravljenju stopiti v pokoj. Vprašam se, ali nimam po tri- desetletnem truda polnem delu in bolezenskem stanju istih pra- vic, kot ostali državljani in upo- kojenci, ki se še vedno hranijo v tej restavraciji? Puc Pavla, upokojenka, Celje, Velika požrtvovalnost rodi uspeli! Hladno jesensko jutro se je pravkar porajalo. Na poti pro- ti bolnišnici me je obdajala go- sta megla. Moje oči mi niso mogle povedati, kaj se dogaja poleg mene. Srce mi je bMo polno žalostnih občutkov. Vse moje misli pa so bile na novo ustanovljenem očesnem oddel- ku Splošne bolnišnice v Celju, Na oddelku me je prijazno sprejel dr. Jurko. Že njegove prve besede so mi vlile zaupa- nje vanj. Ne samo, da me je pregledal kot strokovnjak, tem- več me je tudi potolažil in mi vlil upanja. Dasiravno sem že stara 78 let, me je uspešno operiral. Veliko požrtvovalno- sti pa je pri operaciji pokazala tudi glavna medicinska sestra Jelka, Vsak njen gib je poln nežnosti. Nihče ne more popisati vese- lja, ki ga danes občufm, ko lahko občudujem naravo v vsej svoji veličini in hvale, ki sem jo dolžna zdravniku. To je le del tega, kar sem na oddelku videla. Malo je tu službenega osebja, toda oprav- ljajo veliko delo. Krajšek Terezija, Šmartno v Rožni dolini CELJSKI TEDNIK štev. 42 — 23. oktobra 1959 ^^^ Telesna vzgoja in šport NGOMET Gostje boljši od domačinov ZASLU2ENA ZMAGA CELJA V VELENJU Preteklo nedeljo je bilo na vrsti tretje kolo prvenstvenega tekmova- nja v celjski podzvezni nogometni ligi- Ce izvzamemo neodločen izid. ga je moštvo Edinstva iz Roga- ške Slatine doseglo na svojem igri- šču v dvoboju z drugo garnituro Kladivarja, potem moramo za osta- le tri tekme povedati, da so bili gostje v vsakem primeru boljši od domačinov. Pa še nekaj več — pre- moč gostujočih enajstoric se je po- kazala tudi pri golih, saj so jih le-te zabile enajst, medtem ko so jih do- mačini dosegli le tri. V središču pozornosti je bila tek- ma v Velenju med domačim Ru- darjem ter železničarsko enajstori- mladjnci kladivarja v vodstvu Tretje kolo prvenstvenega tekmovanja mladinskih moštev v celjski podzvezni ligi je dalo naslednje rezultate: Kovi- nar : Olimp 0:4, Velenje : Celje 4:0, Konjice : Šoštanj 1:1 in Edinstvo : Kla- divar 2:4. V vodstva so mladinci Kladivarja s iestimi točkami in razmerjem v golih Ž2:3, sledijo; Velenje 6 (21:4), Celje 4 (4:5), Edinstvo 2 (4:7), Olimp 2 (4:8), Šoštanj 2 (5:10), Kovinar 1 (2:?), Ko- njice 1 (4:22). V četrtem koln bodo igrali: Celje : Konjice, Olimp : Velenje, Edinstvo : Kovinar in Kladivnr : Soštar^. co Celja. Zmaga, in to zaslužena, je pripadla gostom z rezultatom 1:0. Celjani so bili v vseh pogledih bo- ljši. Zaradi tega je tudi izkupiček 1:0 skromno darilo za premoč, ki so jo imeli in za priložnosti, ki jih ni- so izkoristili. Ostale tekme prve skupine pod- zvezne lige so se končale z nasled- njimi izidi: Kovinar : Olimp 0:2, Konjice : Šoštanj 0:5 in Edinstvo : Kladivar B 3:3. Po zmagi celjske enajstorice v Velenju se je tudi položaj na vrhu tabele prve skupine precej spreme- nil. V vodstvo je prišlo Celje, ki je v treh tekmah doseglo tri zmage in šest točk ter razmerje golov 10:3, drugi je Kladivar B s petimi točka- mi in 11:9, tretji Rudar iz Velenja s štirimi točkami in 10:3, četrti Olimp 4 točke (7:4), peti Šoštanj z dvema točkama (8:7), šesti Kovinar prav tako z dvema točkama (2:5), sedmo Edinstvo z eno točko (7:13) in zad- .nje Konjice brez točke ter razliko v golih 4:15. V četrtem kolu se bodo srečali na- slednji pari: Celje : Konjice, Olimp : Velenje, Edinstvo : Kovinar in Kla- divar B : Šoštanj. DRUGO MOŠTVO OLIMPA - NA PRVEM MESTU Tudi v drugi skupini celjske podzvez- ne lige so minula nedeljo odigrali tret- je kolo. Za presenečenje so poskrbeli igralci iz Zreč, ki so na domačem igri- šču premagali vodeče Bratstvo iz Rogat- ca z 2:1. Ostali tekmi sta se končali takole: Šmartno ob Paki : Šentjur 1:1 ter Olimp B : Laško 5:1. Po tretjem kolu je na čelu tabele drugo moštvo Olimpa, ki sicer tekmuje izven konkurence in ima pet točk ter razmerje v golih 11:6. Ostala mesta za- vzemajo: Žreče 5 (9:6), Rogatec 4 (7:3), Šmartno ob Paki 3 (3:4), Šentjur 1 (3:6) in Laško brez točke (2:10). V četrtem kolu igrajo: Šentjur : La- ško, Rogatec : Olimp B ter Šmartno ob Paki : Zreče. ZA NAGRADO »CELJSKEGA TEDNIKA« Ocenjevanje najboljših no- gometašev prve skupine celjske podzvezne lige V tretjem kolu: MILAN MIHELIN — Celje — 5 točk 2. FRANC FLORJANC — Olimp — 3 točke 3. IVICA BUKOVEC — Šoštanj — 2 točki 4. RUDI FRANC — Kla- divar — 1 točka Stanje po tretjem kolu: 1. Florjane (OUmp) 8 točk, 2.—4. Mihelin, Letner (oba Celje) ter Zagorc (Velenje) 5 točk, 5. Jošt (Celje) 3 točke, 6.-7. Bukovec (Šo- štanj), Rednak (Velenje) 2 točki, 8.—10. Franc (Kladi- var), Semigo (Šoštanj) in Fijavž (Kladivar) po eno točko. Eno leto Partizana v Storah Te dni je minilo leto dni, od- kar so v Štorah, po več kot dvaj- setletni prekinitvi, znova usta- novili društvo za telesno vzgojo Partizan. Kakor povsod ob takih priložnostih, tako je bil tudi tu začetek težak. Vendar se priza- devni funkcionarji, ki so si za predsednika izbrali tovariša Ze- liča, dela niso ustrašili. Novo- ustanovljeno društvo ni imelo niti prostorov, niti orodja itd. Po dveh mesecih vztrajnega dela, se je položaj bistveno po- pravil. Bivši rdeči kotiček »Be- tona« so preuredili v skromno te- lovadnico. Z obeh šol so dobili nekaj stare opreme in orodja. Tako so bili podani pogoji za za- četek rednega in sistematičnega dela. Prvega novembra lani so že odprli vrata »telovadnice«. S tem dogodkom pa je nastopil nov problem — pomanjkanje vod- niškega kadra. Da bi zacelili tudi to rano, niso zamudili niti ene priložnosti, da ne bi na vaditel j- Sike tečaje v Ljubljano in Celje pošiljali svojih članov. Zdaj ima- jo že okoli deset vaditeljev. Lansko zimo je delo v društvu povsem zaživelo. V vse oddelke, razen članici, so vključili blizu 200 vnetih telovadcev in ljubi- teljev športnih iger. Najštevilnej- ši sta bili vrsti pionirk in ženske dece. Kot vse kaže, bo že v naj- bližji prihodnosti ustanovljena tudi vrsta članic. In načrti? Z novo in moderno opremljeno telovadnico Metalur- ške industrijske šole, v kateri bo Partizan gostoval, se bodo odprle velike možnosti za pestrejše in boljše delo. Zlasti bodo zdaj vključili v svoje vrste še tiste člane, ki zdaj zaradi pretesnih prostorov niso mogli prihajati k vadbi. Drugo leto bo dograjen tu- di športni park z vsemi igrišči za igre. Zelja Partizana je tudi v tem, da bi čim prej prišlo do združitve telovadne organizacije s športnim društvom Kovinarjem. V enotni športni in telesnovzgoj- ni organizaciji vidijo lepše per- spektive za boljše delo. Andrejev dom na Slemenu šoštanjsiči planinci, ali bolje rečeno planinci in člani delovnega kolektiva tovarne usnja so 1952. leta odprli na Slemenu pri St. Vidu lep planinski dom. Do letošnjega leta, ko so Velenjčani izročili namenu enako kočo na Paškem Kozjaku, je bil ta dom edina planinska postojanka na šoštanjskem območju. Do Andrejevega doma pelje iz Šoštanja lepa avtomobilska cesta. Spričo te ugod- nosti, pa tudi sicer dom na Slemenu (1096 m) privablja iz leta v leto več obi- skovalcev. Lani je to postojanko obi- skovalo nad devet tisoč izletnikov, letos pa bo ta številka segla precej nad deset tisoč. Dom je oskrbovan skozi vse leto. Kakor poleti, ko nndi naravnost idealne izlete in sprehode proti Uršlji in Smre- kovcu, je privlačen z neštetimi tereni tudi pozimi. Sicer pa ima v lepih in} čistih sobah 34 postelj ter skupno leži- šče za 50 obiskovalcev. LEP DAN ZA MLADE STRELCE IZ SPITALICA Te _ dni sta okrajni strelski odbor ter okrajna zveza prijateljev mladine pri- pravila obisk pionirjev — članov strel- ske družirie iz Špitaliča v Celju. To je bil dan, ki ga otroci iz Špitaliča pri Konjicah — mnogi od njih so bili to- krat prvič v mestu ob Savinji — ne bodo nikoli pozabili. Po prisrčnem po- zdravu s tovariširo Vero Strehovčevo iii Emo Koželjevo so otroci obiskali dom Tončke Cečeve, zatem Tovarno emajli- rane posode in nazadnje Kovinotehno. Tu jih je med drugim sprejel predsed- nik okrajnega strelskega odborrf Drago Cater, ki jim je izročil zračno puško kot darilo okrajnega strelskega odbora. Zatem je otrokom pripravil lep spre- jem organizacijski sekretar Okrajnega komiteja ZKS Stane Divjak, ki se je zanimal ne samo za njihovo delo v šoli, temveč tudi za izven šolsko udejstvova- nje. Nazadnje so bili otroci iz Špitaliča še gostje komandanta vojnega odseka majorja Ernesta Pikla. Na povratku proti domu so se usta- vili še pri grobovih talcev v Franko- lovem. I. P.- Komunalni problemi na Polzeli Pred kratkim so tudi na Polzeli ustanovili stanovanjsko skupnost, ki je najprej načela vprašanje vo- dovoda. V ta namen je Elektropre- nos iz Ljubljane prispeval okrog 6 milijonov din. Kmetijska zadruga na Polzeli pa 2 milijona dinarjev. V torek so pričeli z deli, predvide- vajo pa, da jih bodo uspešno za- ključili še letos. Razen tega bo sta- novanjska skupnost uredila pri zdravstvenem domu kopalnico in pralnico, za katero so pralni stroji že na razpolago; iz občinskega kre- dita in iz prispevka kmetijske za- druge pa bo krajevni odbor še to leto uredil deset cest in nov del po- kopališča. V bližnjem načrtu stano- vanjske skupnosti je še ureditev treh stanovanj za učitelje. Medtem ko zdravstveni dom po- prej ni imel zobne ambulante, jo zdaj ima in delajo v njej celo pro- teze. Uredili so že tri sobe za zdrav- stvene delavce, dva trakta bosta v kratkem predana svojemu namenu. V Novo košarkarsko igrišče v Žalcu v nedeljo je bil v 2alcu dogodek le- ta. Svečana otvoritev novega asfaltnega košarkarskega igrišča je privabila re- kordno število gledalcev, ki so razpo- loženi spremljali zelo uspelo športno prireditev. Predsednik društva TVD Partizan tov. Božiček je govoril o de- ležu članstva, ki je opravilo preko 1200 prostovoljnih ur in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri gradnji, predvsem pa Kmetijski poslovni zvezi, ki je opravila pri tem levji delež. Predsednik občin- skega sveta za telesno vzgojo tovariš Grželj je čestital društvu k temu uspe- hu in želel, da bi poleg tega pomembne- ga športnega objekta zrasla v 2alcu kmalu tudi telovadnica in stadion. Po otvoritvi sta se srečali ženski eki- pi Radarja iz Trbovelj in domači Parti- zan, nato pa moška ekipa Šoštanja in Žalca. V obeh srečanjih so bili doma- čini nspešni. V dopoldanskih urah pa je bilo v Žal- cu okrajno prvenstvo v košarki za pio- nirje. Nastopilo je 5 ekip, ki so poka- zale, da je tudi med pionirji veliko pri- stašev tega športa. Nastopili so tudi elcibasi iz Celja in 2alca. Največ uspe- ha so imeli pionirji TVD Partizan Celje mesto. Rezultati finalnih tekem: Celje me- sto L: Celje mesto IL 24:15 (10:5) KK Celje - Partizan Žalec 28:17 (13:8). Vrstni red: 1. Celje mesto I., 2. Celje mesto II., 3. KK Celje, 4. Žalec 5. Pre- bold. Zen|ke: Rudar — Trbovlje: — Žalec 14:18 (7:6). Moški: Partizan — Šoštanj: Žalec 33:39 (18:11). »KOVINOTEHNA« IMA NAJBOLJŠE STRELCE V torek je bilo v Celju prven- stvo najboljših občinskih sindikal- nih moštev za naslov okrajnega prvaka v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je odlično izvedel okrajni strelski odbor. V ekipnem ocenjevanju je zmagala ekipa celj- ske Kovinotehne s 643 krogi. Na drugo mesto se je uveljavilo mo- štvo lesnega podjetja iz Šempetra (622 krogov), na tretje pa strelci termoelektrarne iz Šoštanja s 592 krogi. Med posamezniki je bil vrstni red najboljših takle: 1. Franc Hočevar (Celje) 134 krogov od 150 možnih, 2. Jože Korun (Šempeter) 134, 3. Drago Cater (Celje) 133, 4. Roman Žagar (Šoštanj) 132 in 5. Jože Je- ram (Celje) 131 krogov. Za grodnjo športnih igrišč pri šolah Občinski štab za zbiranje prispevkov za gradnjo športnih igrišč je v glavnem že končal svoje delo. S prodajo znam- kic in blokov mu je uspelo zbrati nekaj nad dva in pol milijona dinarjev sred- stev. Zraven tega je zbral podatke o opravljenih prostovoljnih delih pri gradnji športnih naprav v približni vrednosti nekaj nad 3.2 milijona dinar- jev. Po vsem tem je minula akcija navrgla okoli 5.7 milijona dinarjev. Ta podatek pa ni dokončen, saj je znano, da je bilo opravljenega več dela, ki ga štab ni evidentiral. Glede na to, da je bil od zbranih finančnih sredstev en milijon namensko določen za gradnjo športnega stadiona v Storah, je svet za telesno vzgojo in šport pri občinskem ljudskem odboru v Celju na svoji zadnji seji razpravljal o razdelitvi preostalega poldrugega mi- lijona dinarjev. Pri tem ga je predvsem vodilo načelo, da naj bodo zbrana sredstva uporabljena za gradnjo tistih igrišč, kjer so dela zastala ali pa, kjer so že v zaključni fazi. Tako je svet odobrU 620.000 dinarjev za gradnjo športnega igrišča pri celjski gimnaziji, nadalje 300.000 dinarjev za nadaljevanje Trnov- lje< Celje, sprejme takoj trgovsko pomočnico. POSTREZNICO, 5—4 krat tedensko po tri ure, ali vsaj 10 ur tedensko, iščem. Naslov v upravi lista. EKONOMSKA SREDNJA SOLA V CELJU razpisuje vpis v prvi semester oddelka za odrasle 1. Sprejemni pogoji: a) uspešno dovršena osemrazredn« osnovna šola oziroma nižja gimnazija; b) starost nad 21 let, c) zaposlitev v stroki, za katero iz- obražnje šola. 2. Prijave za vpis (na obrazcih DZS št. 1,50), kolekovane s 50 din državne in 20 din občinske takse ObLO Celje, sprejema uprava šole do vključno po- nedeljka, 26. oktobra 1959. Prijavi morajo biti priložene te-le li- stin;e: a) rojstni list in poročni list; b) zadnje šolsko spričevalo; c) mnenje oziroma priporočilo gospo- darske organizacije (podjetja), urada ali ustanove z navedbo delovnega mesta in delovnega staža kandidata; d) kratek življenjepis; e) priporočilo ZB zaradi prednosti pri izboru med kandidati, ki izpolnjujejo enake pogoje. 3. Izid razpisa bo objavljen 28. okto- bra 1959 ob 16. uri na Ekonomski sred- nji šoli v Celju. OBJAVA Članski sestanek društva diabetikov, podružnica Celje bo v četrtek, 29. okto- bra 1959 v Gregorčičevi ulici štev. 6 (Bivši Zdravstveni dom). Vabljeni Pogrebni zavod Celje poziva vse svoj- ce umrlih, da do 30. t. m. očistijo in popravijo grobove na celjskih pokopa- liščih. Zapuščeni grobovi pridejo v last zavoda in bodo prekopani. Obenem obveščamo, da ima zavod na razpolago zadostno količino sveč in jih prodaja na tržnici, na dan mrtvih pa na vseh pokopališčih. Ker bo zavod na novem pokopališču v Cretu gradil večjo količino grobnic, pozivamo reflektante naj se do 30. t. m. zglasijo v pisarni zavoda zaradi prijave oz. kupnine. Cena grobnic bo okoli 200.000 dinarjev. Pogrebni zavod Celje OPOZARJAM vsakogar, da nisem plač- nik dolgov svoje žene Ivanke Klajn- šok in za iste ne odgovarjam. Alojz Klajnšek, Skofja vas 15. Poznanstvo s tovarišico od 20—25 let 'starosti želi 26-letni šofer, Bosanec, naseljen v Ameriki. Pismene ponudbe s, priloženo fotografijo nasloviti na naslov: BUDIC KRSTAN, N. A. R. Exstr Gang 12, C. P. R. Balding aoa- Edmonton HltH — Canada OBRTNO PODJETJE »PARKET«, Za- greb, Masarykova ulica štev. 11 raz- pisuje nadtečaj za generalno popravilo osebnega avtomobila znamke »Wenx- all«, tipa 1952. Ogled avtomobila je možen pri navedenem podjetju. Pra- vico za nadtečaj imajo vsa avtomeha- nična podjetja socialističnega sektorja in zasebni avtomehanični obrtniki. II. abonma koncert bo v sredo, 4. no- vembra ob.^20. uri v Narodnem domu. V gosteh bo sopranistka GLORIA LIND, članica Metropolitanske opere. Nekaj abonmajskih in prostih sedežev je še na razpolago v pisarni glasbene šole. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 24. oktobra 1959 ob 20 - Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Izven Nedelja, 25. oktobra ob 16 — Ervin Sylvanus: Korczak in otroci — ob i9 — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Gostovanje v Kostanjevici na Krki Torek, 27. oktobra ob 19.30 — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Gosto- vanje v Štorah Sreda, 28. oktobra ob 15.30 — Pavel Golia: Sneguljčica — Izven Četrtek, 29. oktobra ob 15 in 2» — Bratko Kreft: Krajnski komedijanti — Gostovanje v Trbovljah Petek, 30. oktobra ob 15.30 — Pavel Golia: Sneguljčica — Izven KINO UNION Od 25. do 28 10. »Viitezi okrogle mize«, ameriški barvni film Csc 6d 29. 10. do 1. 11. »Madame Butterfejr«, italijanski barvni film KINO METROPOL Od 26. do 28. 1». »Ustvarjanje sveta«, češki barvni film Od 29. 10. do 2. 11. »Davy Crochet in Pirati« ameriški barvni film Matineja: 29. 10. »Male stvari«, jugoslovanski fils Komisija za sprejem in odpovedi delovnih razmerij pri Kovinskem podjetju »Klima«, Celje, razpisuje mesto KVALIFICIRANEGA ELEKTROVARILCA. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje dostavite tajništvu podjetja. TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejmemo takoj ali pozneje. Pismeno vlogo ali osebno na Industrijsko poslovalnico konfekcije VARTEKS OBLEKE, CELJE, Prešernova ulica 8. Plača po tarifnem pravilniku Varaždinske tekstilne industrijske trgovske mreže, Varaždin. Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov »Slovenijales« Ljubljana sprejme za svojo poslovalnico v Celju 1 POLKVALIFICIRANEGA SKLADIŠČNEGA DELAVCA, ki mora biti vojaščine prost. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravil- niku od 55 do 65 din na uro. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je treba vložiti osebno v poslovalnici »Slovenijales«, Celje, Zidanškova ulica 15. ZANIMIVOSTI DVA DN I v ISTRI Trije avtobusi so v petek po- poldne odpeljali okoli 90 rezerv- nih oficirjev iz celjske občine na dvodnevno ekskurzijo v Pulj. Mrak je že legal na zemljo, ko smo se bližali Ljubljani. V prijet- nem razgovoru, ob obujanju spo- minov na dogodke iz vojnih dni, je čas hitro mineval, medtem ko je avtobus požiral kilometre. Ob enajstih zvečer smo prispeli mo cilj v kraj Fažane, tri kilo- metre od Pulja. V dom, ki je bil namenjen za prenočišče, smo pri- šli nekaj ur prepozno, kakor je bilo domenjeno. Zato smo bili prikrajšani za toplo večerjo, ki bi se marsikomu po dolgi vožnji pri- legla. Kislih obrazov so nekateri odhajali spat, vztrajnejši pa smo le omehčali srce upravnika do- ma, da je prebudil ljudi iz ku- hinje, ki so nam pripravili ne- kaj za pod zob. Z izdatnimi send- viči in z izvrstno istrsko črnino smo se okrepčali in legli k po- čitku. Noč je bila kratka, saj smo drugi dan že zgodaj zjutraj ob- iskali podoficirsko mornariško šo- lo v Pulju. V njej smo videli marsikaj zanimivega, kar nam je bilo do tedaj znano le iz knjig o pomorskem vojskovanju. Prijazni mornariški oficirji so nas vodili iz kabineta v kabinet ter nam pojasnjevali osnovne značilnosti raznih naprav in orožja. Navtične in radarske naprave, morske mi- ne, torpeda, oprema za diverzant- ske akcije pod vodo, ki jo nosijo posebej izurjeni ljudje-žabe, in še vrsta stvari se je zvrstilo pred našimi očmi. Razen tega smo si ogledali tu- di raznovrstne ladje vojne mor- narice. Oficirji na ladjah so nam razkazali ladje ter nas seznanili s številnimi zanimivimi stvarmi, o katerih je doslej le malokdo med nami vedel kaj več. Ob tej pri- liki je prišla zopet do izraza po- vezanost pripadnikov naših obo- roženih sil z ljudstvom, saj je bil sprejem na ladjah veliko več kot uraden, brez pretiravanja bi lah- ko rekli prisrčen. Popoldne smo si ogledali ladje- delnico »Uljanik«. Majhen kot mravlja se zdi človek, ko se spre- haja ob dokih in pod orjaškimi trupi ladij, ki jih v tej ladjedel- nici izdelujejo. To je veliko delo- višče. V ladjedelnici je zaposlenih štiri tisoč delavcev, ki kakor mravlje-delavke sestavljajo kos za kosom železne velikanke. Ob pogledu na to veliko mravljišče se človeku nehote vsili misel, da mora biti organizacija dela brez- hibna, če hoče biti vsak delavec pravilno zaposlen in njegovo delo kar se da rentabilno izkoriščeno. V ladjedelnici smo videli sko- raj zgotovljeno prekooceansko ladjo, ki jo bo kupila neka an- gleška pomorska družba za okoli 4 milijarde dinarjev. V grobem je že izdelana ladja Korotan, v izdelavi pa sta trgovski ladji, od katerih ena bo nosila ime našega mesta, druga pa bo rezala valo- ve pod imenom Kranj. Vse tri so namenjene Splošni plovbi v Pi- ranu. Ko ladjo v grobem izdela- jo, jo spuste v morje, kjer jo do- končno uredijo in opremijo, da tako čim prej pridobijo prostor za gradnjo nove ladje. »Uljanik« v Pulju je velika ladjedelnica, ki izdeluje ladijske motorje. To pa ni majhna stvar. Hala z orjaškimi stroji, na kate- rih izdelujejo ladijske gredi in druge dele za pogon ladij, razen vijakov, napravi na človeka mo- čan vtis. Kvalitetna izdelava in ugodna cena ustreza pogojem za- htevnih inozemskih kupcev. Zato je za ladje, ki jih izdelujejo v tej ladjedelnici, v inozemstvu veliko povpraševanje. V doku smo videli tudi našo največjo potniško ladjo Partizan- ko, ki jo bodo obnovili. Prav ta- ko bo tudi dobila nov vijak, saj je enega izmed dveh nedavno med vožnjo izgubila. V puljskem pristanišču smo videli še jahto predsednika republike Jadranko, šolsko ladjo Galeb pa smo si po- drobno ogledali. Z velikim zani- manjem smo si ogledali prosto- re na ladji, v katerih biva in dela tovariš Tito v času, ko potuje z njo. V soboto zjutraj smo se vračali mimo slikovtiega Limskega ka- nala, ki se zajeda globoko v no- tranjost. Nihče, kdor te lepote ni videl, ne bi mogel verjeti, ko- liko krasot skriva naša domovina. Pravi pravcati fjord kot nekje na Norveškem. V Rovinju, za Celja- ne znanem letoviškem kraju, smo se ustavili le toliko, da smo si ogledali lep spomenik padlim borcem, ki je nekoliko podoben celjskemu. Mimogrede smo na tr- gu videli, da prodajajo jabolka po 100 din, za 20 din dražje kot grozdje. Se pogled na pristanišče, kjer je bila vsidrana italijanska ladja Gigina, na katero so nala- gali boksit, in že smo nadaljevali pot. Avtobus je zdrvel po lepi as- faltni cesti mimo Vižinade, Buj in portoroških solin do Kopra. Po- gled na istrsko pokrajino v je- seni je bil čudovit. Zimzeleno rastlinje, nasadi oljk, orumenelo listje v vseh odtenkih in rodo- vitna istrska rdeča prst, vse to je zlito v tako pestro harmonijo barv, ki je ne bi ustvaril še tako spreten slikarski mojster. V Kopru smo si z velikim za- nimanjem ogledali sodobno to- varno motornih koles Tomos, ne- kaj kilometrov severno od Ko- pra pa smo se ustavili na gradu Socerb, s katerega je slikovit po- gled na Trst. Občudovali smo pa- noramo tega mesta in hkrati obu- jali z bolečino v srcu njegovo najnovejšo zgodovino. Se posebej je pogled pod nami prizadel tiste, ki so sodelovali v borbah za osvo- boditev Trsta, iz katerega smo se zaradi ljubega miru povlekli pre- ko Morganove črte, vendar se ga ne bomo nikoli odrekli. V prijetnem kramljanju smo se proti večeru bližali Celju. Čeprav utrujeni od naporne poti, smo se razhajali po domovih zadovoljni in polni lepih vtisov, ki smo jih odnesli z dvodnevnega potovanja po Istri. -ma- Pogled na del Pulja Jesen je odela pokrajino v prelestni plašč. Ni slikarja, ki bi znal sestaviti tako čudovito harmonijo barv. Kako pestro oblačilo, kakor da se priroda podaja na svatbeni pir ... Pa bodo prišle slane, drevje se bo osulo, travniki in livade bodo osmojene čakale na varujočo snežno odejo. V naravi pa je vse živo. Ježu, obloženemu s kupom oru- menelega listja, se mudi čez gozdno jaso. Lastavice so se že zdavnaj zbrale in poletele na jug... Starka v jeseni svojega življenja mukoma prestopa z butaro dračja na hrbtu po bregu navzdol. Mar premišlja o minljivosti časa? Ali morda veruje v novo pomlad? Nekje je osušeno deblo. Previhralo je svoj vek in zdaj stoji tam kot okleščeni veteran. V duplini, izvrtani v njegovo posušeno deblo, si je veverica nanosila trdih hrušk, orehov in lešnikov s sladkim jedrcem. To jesen si mlada veverička še ne pripravlja ozimnice. Toda vse še pride. Življenje je težko, kakor je strmo in gladko deblo suhega drevesa. Ne zamolčite ničesar zdravniku Nameraval sem že leči, ko je za- zvonil telefon: »Prosim, če bi prišli takoj, moj mož je dobil srčni na- pad!« Spotoma sem razmišljal o prime- ru. Mož je bil pri triinštiridesetih letih, zaposlen med vodilnimi usluž- benci večjega podjetja, kjer je imel lepe uspehe. Uslužbence tega pod- jetja sem redno pregledoval in ob takih priložnostih mi je vedno de- jal: »No, le hitro, da bom kmalu nazaj v pisarni.« Nikoli mu ni nič manjkalo, tudi pregledi niso pokazali nobenih zna- menj kakšne bolezni. Zdaj pa ne- nadoma — srčni napadi In to tri mesece po pregledu. Ko se je kasneje izlizal iz največ- je nevarnosti, mi je priznal, da je že od nekdaj čutil bolečine okoli srca, a ni sodil, da bi bile kaj ne- varnega. Vendar je imel angino pec- toris, ki je ne more odkriti noben instrument. Bolnik je sam dolžan, da zdravniku točno opiše bolečine. Drug primer rednih srčnih napa- dov je bila neka žena, ki je na vs« vprašanja iz njenega osebnega- življenja odgovarjala, da je povseii i zadovoljna. Z zdravljenjem sem si- cer uspel napade omiliti, a nikakor niso marali prenehati. Sele pretvez za, ko sem jo poslal k zdravniku za živčne bolezni, je pomagala. Od- krilo se je, da je njeno družinsko življenje povsem neuravnovešeno in podroben razgovor z njenim možem je bolnico ozdravil. Podoben primer sramežljivosti sem odkril pri starejšem profesor- ju. Obležal je s hudimi bolečinami v križu. Na vsa vprašanja, če je kdaj za čem bolehal, kar bi moglo biti v zvezi s križem, je odgovoril nikalno. Sele rentgenski posnetek je pokazal čisto spodaj nekaj prav drobnih pikic. Vprašal sem ga, če je kdaj v mlajših letih dobil kakšne injekcije. V zadregi je priznal, da je dobil nekoč injekcije vizmutina — sredstvo, ki so z njim zdravili sifilis, preden smo spoznali penici- lin. Po tej ugotovitvi je zdravlje- nje hitro napredovalo! Se huje je, če starši iz malomar- nosti ogrožajo življenje svojih otrok. Mati deklice, ki jo je bil po- vozil avto in je dobila precejšnje poškodbe, je na vprašanje, koliko- krat in proti čemu je bil otrok cep- ljen, odgovorila, da ne ve natanko, kakšne injekcije in kdaj jih je dekli- ca dobila. Zaradi ran bi jo moral cepiti proti tetanusu, a tega ne bi smel, če je bil otrok v doglednem času proti temu že cepljen. Nazad- nje je mati vendarle priznala, da otrok sploh nikoli ni bil cepljen. Zdaj je bila rešitev enostavna. Ti primeri kažejo, kako moreta sramežljivost ali malomarnost ogro- žati bolnika. Zato: zaupajte svoje- mu zdravniku vse! „RAj" POD PALMAMI IN PENDREKI Oktobra, leta 1492, je španski po- morski pustolovec v svoji trdni ve- ri, da bo našel krajšo pot v Indijo, priplul s svojimi obupanimi mornar- ji do otoka, ki ga je imenoval Hi- spaniola. Dežela, v katero je pri- jadral, je bila rajsko lepa. Ugodna klima, obilo divjadi in sladkih plo- dov, gostoljubni rdečepolti divjaki, to je bilo nekaj novega. Vesti o naj- deni novi zemlji so razburile vso Evropo. Novi konvoji jadrnic so na- stavljali bela jadra vetrovom, ki so jih nosili k novim obalam. Španci, Angleži in pozneje Amerikanci so vladali nad otokom, ki je dobil še drugo ime — Haiti. Kolonizatorji so v novo deželo privlekli na tisoče ladij črnskih sužnjev. Na Haitiju In na drugih otokih srednjeameri- škega območja so nastale ogromne plantaže sladkornega trsja. Črni sužnji so se pomešali z rdečepolti- mi Indijanci in revnimi belci. Na- stala je nova plast mešancev brez pravic. Toda prekrasni otok ni ni- koli postal paradiž. Košate palme, ki ohlapno zibljejo svoje liste v vet- ru, so za Tahitijce nekaj, kakor vrbe žalujke za nas. Rafael Leonidas Trujillo, go- spodar in diktator dobre polovice Haitija, se je krstil za »dobrotnika« dežele. Ta krmar miru in reda v državi, ki nosi ime Dominikanska republika, je v 29 letih svojega go- spostva zaslužil svoje nadimke. Haiti je miren kot pokopališče in Trujillo je bil svoj dobrotnik, saj je med najbogatejšimi možmi cele- ga sveta. Mesto Santo Dominigo je sredi- šče Dominikanske republike. Ven- dar že leta ne nosi več starega ime- na, ki mu ga je ob ustanovitvi leta 1596 dal pomorščak Kolumbus. Pre- stolica se imenuje Ciudad Trujillo, kar v našem jeziku pomeni Trujillo- vo mesto. Po vsej deželi je po zadnjih po- datkih 1870 najrazličnejših spome- nikov, ki slavijo »velika dela ne- nadkriljivega osvoboditelja in do- brotnika«. Ogromen spomenik v glavnem mestu, ki na visokem pod- stavku nosi ogromen kip sodnika, ima v marmor z velikimi črkami za- pisano: — La justicia a Trujillo — In kaj pomenijo te besede? Nič drugega kot: Trujillo je pravical Kako zelo zasluži svoje ime, je v tridesetletju svojega diktatorstva Trujillo tudi dokazal. Vsi njegovi politični nasprotniki so izginili brez sledu. So, izginjajo, in še bodo. Sčasoma si je prilastil tudi vso go- spodarsko moč. On in njegovi so- rodniki so lastniki monopola nad soljo, sladkorjem, bombažem, toba- kom in nad zavarovanjem usluž- benstva. Vsa država je njegova za- sebna tvrdka, katere glavni šefi so njegovi najožji sorodniki. Kako bi mogel drugače graditi ceste, hotele, bolnišnice, bogata zabavišča, ki prav tako nosijo njegovo ime. In vendar je vse to le zunanji obesek za slepitev javnosti. Dominikanska republika je izra- zita policijska država. Trujillo ima 25.000 najmoderneje oboroženih po- licistov in 600.000 rezervnih mož. A koliko prebivalcev ima država? Niti polne tri milijone. To je dandanes raj v Karibskem morju. Raj pod palmami in pendreki... Trujillova policija je oborožena s tanki, raketnimi letali in z najmo- dernejšim strojnim orožjem. Četrti- no vseh državnih izdatkov poberejo stroški armade. Diktator si je znal svojo varnost zagotoviti. Pri vsem tem pa so cene dominikanskega sladkorja in kave na svetovnem trgu smešno nizke. Samo da kon- kurira in pobira mastne dobičke, medtem ko obubožani delavci na plantažah dobijo le toliko, da zdr- žijo pri delu. Revolucija na bližnji Kubi, neza- dovoljstvo množic in do kraja ne- zanesljiv gospodarski položaj, spre- minjajo ozračje na Haitiju v nape- tost. Toda diktator je po vsej deželi nataknil množico špijonov. Vozniki taksijev, brivci, sobarice, natakarji, to so pogostokrat zamaskirani agenti Trujilla. Zato turisti običajno naredijo okoli njegove zasebne dr- žave velik ovinek in hoteli na »raj- skem« otoku so večidel prazni. Pred meseci, kmalu po zmagi Fidel Castra se je skupina Haitij- cev, ki so se na Kubi borili hkrati tudi za osvoboditev Haitija, v dveh majhnih ladjicah skušala izkrcati na rodnem otoku. Njih namen je bil, da tudi Haiti osvobodijo, da zane- tijo upor Toda bogato plačani vo- huni so zvedeli za namero in Trujil- lova policija je svobodoljube priča- kala z letali, topovi, metalci min in plamenov. Redke gverilce, ki so v tem obupnem boju ušli, so domači- ni izdali. Strah brezpravnih Haitij- cev je prevelik, da bi samo pomislili na možnost propasti Trujillovega gospostva. Je res tako nemogoče? Kako dol- go bo? Zofka ima čudne oči Strokovnjaki za umetnine, pa ne samo oni, vsi obiskovalci pariškega Louvra se ustavljajo pred umetnino Leonarda da Vincia — Mona Liso in ugibajo, kaj pomeni njen smeh. Ža- lost, zamaknjenje, prikrito veselje? Pa poglejmo sodobno rojakinjo skrivnostne prednice — Sofijo Lo- ren. Kaj povedo njene oči. Jezo, užaljenost, zvitost? Sofija Loren uživa med ljubitelji filma veliko simpatij. Pa menda ravno toliko nesimpatij tudi. Neka- terim se zdi tip sedanjega časa, za druge je spet preveč robata in ne- otesana. Vsake oči imajo svojega slikarja. Njene tudi, namreč de- nar ... Mičan Malovič iz neke vasi v okraju Karlovac si je zgradil hišo na dokaj nenavadnih temeljih. Dom si je namreč postavil na rimskih grobnicah. Živeti v taki hiši je vsekakor pogum posebne vrste, kljub temu, da je pri ko- panju temeljev našel rimski denar in vaze. Kompletna družina Škofic Redko jih imamo priliko videti ta- kole skupaj. Pa ne zato, ker bi bilo med njimi kaj narobe. Nasprotno. Zakon Gine Lolobrigide in dr. Milka Skofica je med najbolj trdnimi v krogih filmskih zvezd in njihovih življenjskih drugov ter družic. Kri- va je le propaganda, ki se le red- kokdaj spomni, da je lepa Gina tu- di zvesta žena in dobra mati, v ko- likor ji prilike nenehnega snemanja filmov to sploh dovoljujejo. Sem in tja pa le pride v javnost tudi kakšna slika, ki posveti tudi v zasebno življenje popularne igral- ke. Reči moramo, da tudi dr. Skofic ni napačen možak. Ker pa sta oba, kot bi pri nas rekli, »fejst« človeka, je lep otrok tudi njun triletni Milko.