Sobami m&
. PRAVICA
J^ASIIiO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOTENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE«
Govor maršala Tita na velikem predvolivnem zborovanju v Splitu Od sluge okupatorja do agenta češkoslovaške obveščevalne službe V Vojniku in Št. Juriju pri Celju je govoril tovariš Sergej Kraigher Fizkultuia — Dopisi — Objave
le-
stev. 56/1
Ljubljana, torek, 7. marca 1990
Izhaja vsak dan razen ob petkih [ Mesečna naročnina din 45,—
Cena din 2.—
GOVOR MARŠALA TITA
Na
it jm Pfcdvolivnem zborovanju v Splitu * tovariš Tito naslednji govor:
jj0T*ri*i in tovarišice! lej. !?v°^te mi predvsem, da ras najtop-S**dr«vim. — Prišel sem v Split s T®mvf j a ne ^a bi propagiral za !* Ho» ^ vas pridobil, da bi glasovali ki j. 5 ljudske predstavnike ali za tiste, ih. ** bili. V našem družbenem siste-> priti predstavniki ljudstva vo samo zaradi tega, da po-
na velikem predvolivnem zborovanju v Splitu
NT1?*0 P1*4* Predstavniki ljudstva loje ‘ludstvo samo zaradi tega, da po-ažun o svojem delu in pokažejo dfujjv081 t»ko, kaikršna je. Mi ravnamo V . ®» “o pridemo na zborovanja, ka-1) h; v, *° ^Ho nekdaj. Ne prihajamo, iot0vj °b*jubljali nekaj, o čemer nismo t* j®a bomo izpolnili, prepričan pa iMm, * 5*e nekoč velikokrat poslušali kile ?e obljube, ki skoraj nikdar niso T*Polniene- Prihajamo sem, da bi P01®58*1 podali bilanco in 'ttjjjl e dosedanjih naporov, da bi polti Se . n««aj o tistem, kar ni dobro, da *ti0v'0,Popravilo in da bi poudarili uaj-«» v®,®1’® naloge. Torej se naši govori ‘»'nih skupščinah in zborovanjih Meliki. ‘“Mo prav nič od naših drugih ki Se z“°rovanj, kajti vsa zborovanja, ^»io prirei»io v današnji Jugoslaviji, "iit^r smo*er:	bolj	in čim širše
iinii judskc množice v močno celoto 1* prv!i '®rva?!e velikanskih nalog, ki so '*lt]iL, .na®i. (Ploskaujo in dolgotrajno Ko	fartiji in Titu.)
s.*n° šli na prejšnje volitve, na »OtiH „ v novi Jugoslaviji, smo go-'ivojj ,,®aiih velikih uspehih v narodno-ki	borbi, o revolucionarnem	de-
Hli 80 ga izvršili naši narodi. Govoren	tudi o velikih nalogah, ki so
ftt -J’in ki jih bomo Izpolnili Da-?V> na v°ii*ve v zavesti, da smo 'elikanske uspehe v preteklosti, k« i« zavedajoč se, da imamo še ve-*oiilyf j|®žke naloge v prihodnosti. Te H ...“^o v znamenju največjih napo-Niev'11.delovnih ljudi za vsakdanje iz* Jjn aaie nalog, postavljenih s petlet-(i *nom, za izpolnjevanje vseh nalog, Hl| zvezi z graditvijo socializma v r. avl- Bilo bi zelo obširno, če bi jtfo^danes tukaj govoriti, kaj vse smo ln za*° »talim, da o tem ni
■ ilo* ,VoritLToda, na kratko rečeno,
,elt> ko potuje po naši državi, po-jtjJ.4’ vse je bilo storjeno in kaj vse ^ »e , ted«J ne more reči, čeprav bl Vj . tako sovražno razpoložen proti S „“8o«laviji, da naši delovni ljudje t	vsega, kar morejo. Zaradi
^ upravičeno občuduje ves svet. ->« T dolgotrajno odobravanje.) Storili NilJ'*®1 smo mogli, in v znamenju naporov za ustvaritev bolj-j”*ni!niega dne stopamo v te, po D0 U?e vo^tve v nov> Jugoslaviji.
'* 4^*‘le tovariši in tovarišice, da v^teril Vsecno vsai deloma dotaknem •UH i stvari, o katerih moremo go-Sf'!^r nam iz tujine, od zunaj pri-l7*» ..1® la nas obrekujejo, da nismo ničesar dali za zboljšanje živahni	delovnih ljudi. To govore
i®’ ki hočejo zavestno prema-®*Se delovne ljudi in naše na-H?kUi ^ kajti ti čutijo in vidijo, kaj so temveč delovno ljudstvo v svo-2}	,al1'	v	katerih	Jim ni uspelo, ali
Ui.^teli oziroma niso znali dati to* in k ,?1' bi delovni ljudje mogli do*
»U4*	zasIuži>0
h?4ed*mo zboljšanje življenjskega
25* > ®aših ljudi, bomo videli, da
■	"	štirih	letih	storili	za naš de-
^Zred ys«, kar smo mogli. Kot
r fian.*111 ^om navedel nekaj številk.
za leto 1939. indeks 100, lShda je dosegel povprečni 81 ^6 j* u*ek delavca, ki je tedaj zna* h ,S* 1»TJ! 1947- leta 114,5, 1948. leta t> v ,l949. leta 140,88. Glejte še pri-iju^Uetijstvu je bil dnevni zaslu-
»►iTrl«v a l®ta 1939. povprečno 19,28 v*H Zidarstvu 29,46 din in v indu->^Hi' , din. Leta 1948. pa je bil po-hN^.^e^ni zaslužek 109,88 dinarja, j, u 154,98 dinarja in v industriji li"’ — Leta 1949. je znašal ijjji, v dnevni zaslužek v kmetijstvu ^ Rudarstvu 191 din in v industriji »ltN J« pomeni, da povprečni
682,25'/g. Leta 1948. je znašala 1160,78 din ali 853°/i v primeri z letom 1939., leta 1949. pa 1384,82 din, t. j. 1017,28»/« v primeri z letom 1939. Kaj to pomeni, tovariši? To pomeni velikanski porast življenjskega standarda naših delovnih ljudi v primeri z letom 1939., če vzamemo ta porast tudi po širini, ne pa samo po višini, t. j. le za majhno število ljudi — kajti danes moramo življenjski standard ocenjevati po tem, za kolikšno število ljudi se je zboljšalo življenje. (Dolgotrajno odobravanje.)
Če nadalje pogledamo splošni pregled zneskov, izplačanih na račun hrananne, bomo videli, da je bilo leta 1939. izdanih
120.096.000 din, medtem ko je bilo leta 1945. izplačanih 649,806.000 din, 1947, leta
901.787.000 din, 1948. leta 1.390,616.000 in 1949. leta 1.938,746.880 din.
Nadalje, če vzamemo še druge aknpne izdatke« za porode, pogrebe, zdravila, bolnišnice, različna zdravljenja itd., tedaj vidimo, da je skupna vsota takai 1. 1939. 394,952.000,	1945/46. leta 976,429.000,
1947. leta 1.966,048.000, 1948. leta tri milijarde 332,661.000 in 1949. leta štiri milijarde 349,667.548 din.
Kaj dokazuje to? To dokazuje, da je v novi Jugoslaviji socialno zavarovanje eno najvažnejših vprašanj naše ljudske oblasti. Zakaj 7 Zato, ker je tukaj oblast delovnega ljudstva. Naše delovno ljudstvo, naši delovni ljudje, ki so izvedli revolucionarno preobrazbo, po so ustvarili, četudi ne popolnoma, pa vsaj večinoma — boljše ter srečnejše življenje, kot pa je bilo nekdaj.
Mar smo dovolj storili za naše delovne ljudi v tem razdobju? Nismo še dovolj storUL In to ne zato, ker nismo hoteli in ker ne bi znali, temveč zato, ker nismo mogli. Kajti dvigniti življenjski standard in zboljšati življenjske razmere naših delovnih ljudi pomeni — storiti to za vse delovne ljudi v Jugoslaviji: za delavce v tovarnah in različnih drugih podjetjih ter za uradnike in uslužbence, za našo ljudsko inteligenco in za naše ljudske kmete, za vse tiste, ki konstruktivno delajo za izpolnitev vsakdanjih nalog. Toda mi še nimamo dovolj sredstev, da bi to storili. Možnosti za to ustvarjamo šele sedaj z Izpolnjevanjem petletnega plana, z graditvijo socializma.
Seveda bl bilo, tovariši in tovarišice, napačno zamolčati tisto, kar pri nas ni pravilno. Rad bi vam povedal samtf nekaj besed o nekaterih nepravilnih stvareh. Zelo dobro veste, da imam navado govoriti več o negativnih stvareh kakor o pozitivnih. Zakaj? Zaradi tega, ker pomenijo naši uspehi, rezultati naših naporov, z eno besedo vse tisto, kar smo doslej uresničili, nekaj, kar vsakdo vidi v vsakdanji praksi. O tem zares ni treba veliko govoriti. Več moramo govoriti o tistem, kar bl nas morebiti oviralo pri doseganju še večjih uspehov, torej — o negativnih stvareh.
Rad bi nekaj povedal o nekaterih pojavih, ki se tičejo upravljanja podjetij. V podjetjih imamo še precej pomanjkljivosti, ki se izražajo — čeprav ni to splošen pojav — v nepravilnem tehnološkem or ganiziranju proizvodnega procesa na eni strani, na drugi strani pa v pomanjkanju skrbi za ljudi, t. j. za delavce in delavke, ki prihajajo v podjetja, številna naša podjetja se še niso zadosti pobrigala, da bl ustvarila potrebne življenjske možnosti za delavce — stanovanja, otroška zavetišča, otroške vrtce itd. To pa je tisto, čemur moramo posvetiti večjo pozornost. Pogostokrat se je mislilo samo na tovarne, na stroje, na to, da bi tl stroji čim* prej dali nove proizvode, ni pa se dovolj
mislilo na ljudi, ki bodo pri teh strojih delali, ki imajo svoje življenje, svojo družino, ki moraio v podjetju občutiti, kaj poineni socialistična ekonomika, kaj pomeni socialistična oblast in kakšno skrb ima zanje. To morajo naši voditelji v podjetjih mgogo bolj upoštevati, kot pa •o upoštevali do danes. (Odobravanje.)
Nadalje so se številni voditelji naših podjetij in odgovorni ljudje do danes premalo brigali, da bi pritegnili žensko delovno silo v podjetja. To izvira še iz tistega tradicionalnega odpora proti pritegnitvi žena v Industrijo. Seveda zahte* va pritegnitev žena v industrijo tudi večjo skrb, kajti številne te žene Imajo tudi otroke, ki jih je treba dati v otroške vrtce ali zavetišča, katerih pa posamezni direktorji nočejo graditi. Taki ljudje, taki voditelji, taki direktorji morajo vedeti, da pri nas enakopravnost žena z moškimi ni samo na papirju, da ta enakopravnost ni le v pravici žene, da sodeluje pri vsem državnem in gpspo-darskem delovanju, temveč da je treba to pravico tudi v praksi uresničevati in poskrbeti za tisto, kar žena potrebuje, da to pravico dobi. Kajti pri nas je pomanjkanje delovne sile, a naše žene lahko delajo v številnih podjetjih prav tako dobro kakor moški, nekatera dela pa morejo opravljati Šesto tudi bolje kakor moški. (Odobravanje.) Torej Je treba še več skrbi za ljudi, več skrbi za osebno življenje teh ljudi, ca njihove potrebe. To Je dolžnost naših voditeljev tako ▼ podjetjih kakor tudi v organih ljudske oblasti. (Ploskanje.)
Rad bi se, tovariši in tovarišice, dotaknil z nekaj besedami tudi nekaterih negativnih pojavov pri majhnem delu naših delovnih ljudi. Predvsem bi rad opozoril na to, da je pri nas prevež izostankov z dela. Dovolite mi, da vam preberem nekoliko števil^, iz katerih boste videli, da bi imeli, če tega ne bi bilo, če bi to odstranili, veliko več delovne sile v podjetjih, da bi naši delovni ljudje izpolnjevali svoje naloge znatno laže, kot pa
(ih danes izpolnjujejo. Samo leta 1949 e izostalo od dela, bodisi opravičeno bodisi neopravičeno, okrog 400.000 ljudi. Pri nad 2,200.000 naših delovnih ljudi je številka 400.000 zelo velika. To pomeni, da 18% vsega delavstva in uradništva ni redno delalo. Od tega je 4,5% izostalo z dela popolnoma neopravičeno, kar pomeni, da okrog 85.000 do 40.000 delavcev in uslužbencev lani ni bilo na delu. Seveda so deloma delali, toda če vzamemo na splošno, tedaj dobimo številko 35 do 40 tisoč ljudi, ki so neupravičeno izostali z dela. Kaj to pomeni, tovariši in tovarišice, za našo državo, v kateri je tako pomanjkanje delovne sile? To pomeni veliko izgub/) in velik napor za tisto ogromno večino, ki vsak dan vestno izpolnjuje svoje obveznosti do države in ljudstva, pa tudi do sebe.
Poglejmo, zakaj prihaja do teh izostankov v podjetjih. Ta pojav je najpogostejši pri tistih ljudeh, ki niso pravi delavci, temveč hkrati tudi kmetje, napol kmetji, ki po nekaj mesecev delajo določeno število dni v tednu, ki veliko praznujejo, ki odidejo v tovarno ali rudnik enostavno zato, da zaslužijo nekaj denarja, s katerim nato nekako prežive celo leto. To pomeni, da pri takih ljudeh ni niti malo socialistične zavesti, da je pri njih socialistična zavest pomanjkljiva. Tl ne občutijo in se ne zavedajo svojih dolžnosti do družbene skupnosti in do drugih uslužbencev, ki odhajajo vsak dan in neprestano bodisi v rudnike, pod zemljo, bodisi v tovarne. Taki pojavi so negativni in take stvari morajo ti delavci polkmetje popraviti, morajo videti, da je to napačno
PONOS NAŠE LADJEDELNICE INDUSTRIJE
ta , da jc dana perspektiva, da i J v si-i *flužek dvigal še hitreje in še ijJVTod j1 z nadaljnjim našim razvo-jT* lahko rečem, da se porast vA v ds ne bo toliko izražal v dl-l|w,Pf«LiV', 'kosti vsote, ki Jo bo dela-I^ih ^ kolikor v zadovoljevanju živ-k& p P°treb naših delovnih ljudi.
ie ki?amo’ tovariši in tovarišice, iJto i. .bl*o socialno zavarovanje pred
T Iq v * avviamu zavaruvtuijc prcu
Dr« no i® danes, bomo videli, 'M? bi tako velika razlika. Veliko \ Vse, k ‘dovoli- t® bi hoteli našte-*>°ai k* Smo stor'l! P° vojni, in zalo Lit,*re u-?01 primer navedel samo ne-te- Leta 1939. )e znašala Zavarovanca 136,13 din. Če
■ ®tov8dcb 136,13 din« Cc W d* , kot indeks 100, tedaj vldi-'e leta 1945. in 1946. povečala > . iev, v.j.Gl^OVo, oziroma na 843,90 lP)V~lr°0 velikanski napredek že
»Udetih po vo}ni uta ^ pa ,e »»rasi« na 928,70, t. J. za
-m
■s <^*yj§r
m
■
VLACILEC »PROLETKR-. iN MOTOMA LADJA »TITOGR4D« PRED SVOJO PBVO VOŽNJO
in nepošteno glede na njihove tovariše v podjetjih. Razumeti morajo, da bo, če se bodo popravili, to velikega pomena za še lažje izpolnjevanje težkih nalog, ki so pred nami (ploskanje in odobravanje).
Ko govorimo o različnih napakah, seveda ne smemo nikdar izgubiti izpred oči, da teh napak ne omenjamo zaradi tega, da koga grajamo, da koga žalimo, temveč zaradi tega, da bi jih videli in popravili. Opozarjanje na napake je vzgojno. S tem se opozarjajo tudi tisti, ki vestno izpolnjujejo svojo dolžnost, da izvajajo moralni pritisk na tiste, ki svoje dolžnosti ne izpolnjujejo pravilno. Na drugi strani se na ta način opozarjajo tisti, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, naj jih dobro-in vestno izpolnjujejo, ker je to njihova dolžnost, ker delajo za skupnost, ker so državljani socialistične države. V socializmu pa — kdor ne dela, tudi ne more jesti (soglasno odobravanje in vzklikanje Partiji in Titu).
Tovariši in tovarišice! Ko smo šli na to zbororanje, smo se zavedali, da ne moreipo pričakovati nikake drugačne reakcije z vaše strani kot prav to, kar se tukaj kaže, ko je govora o naših slabostih. Toda v tujini so nekateri ljudje, ki govore, kadar se mi kritično dotaknemo našega vsakdanjega dela, da moramo priznati, da so naši plani skrahi-rali. Ne, mi nismo skrahirali! In prav zato, da ne bi skrahirali moramo stalno opozarjati na naše pomanjkljivosti in slabosti.
Vsi ljudje niso enakih misli. Ljudje so različnih misli in zato jih je treba pre* vzgajati. Brez prevzgajanja ljudi ni socializma.
Ni dovolj, tovariši in tovarišice, da samo industrializiramo in elektrificiramo našo državo, nato pa rečemo, da je to socializem. Ne, to še ni socializem, to je samo ena izmed osnov za lažjo zgraditev socializma oziroma za zboljšanje življenjskega standarda, za boljše življenje in prevzgajanje ljudi. Tudi fašisti, Nemci, so imeli veliko industrijo, pa še kakšno industrijo Vendar je bil to fašizem in veliko število ljudi je imelo fašistično zavest, ker so bili tako vzgojeni. Ni torej dovolj imeti samo tovarne. Poleg njih je potrebno še n^kaj drugega, to je pravilna vzgoja ljudstva, pravilna smer pri vzgajanju ljudstva. Mi smo likvidirati kapitalistično družbo, ne le zato, da bi laže zgradili industrijo, kajti kapitalizem je bil pri nas nesposoben, da bi jo zgradil, temveč zato. da bi prevzgojili naše ljudi, da bi razumeli, kaj pomeni socializem, da bi razumeli, da pomeni socializem popolnoma drugačen pogled na vso, kar so dogaja v državi, da bi socialistično mislili, da bi se vsak državljan zavedal odgovornosti pred svojo skupnostjo, pred celoto. Ta zavest je potrebna.
In kako je mogoče to zavest ustvariti, kako je ljudstvo mogoče provzgojitl, dvigniti do socialistične zavesti? Razumljivo je, da tega ni mogoče doseči s kakimi pri* silnimi ali administrativnimi ukrepi, birokratizmom, temveč vsakdanjim vztrajnim pojasnjevanjem tistega, kar hočemo, kar je ljudstvu potrebno in kar je njegova dolžnost. Ljudstvo je mogoče samo na ta način vzgajati. Motijo se torej vsi tisti ljudje, ki si prizadevajo v veliki vnemi izvesti nekatere ukrepe prisilno. To ni pravilno. To ni delo v smeri vzgajanja, temveč odvračanja ljudi.
Ne bom tukaj omenjal, kako se dela v nekaterih državah, ki grade socializem, temveč kako nam ni treba delati.
Kaj pomeni, recimo, birokratizem v neki državi? To je največja rak-rana za socialistično državo, če se v njej ustali. Birokratizem sploh ne upošteva razpoloženja ljudi, razpoloženja ljudstva. Ljudstvo je zanj brezbarvna masa. Birokratizem rešuje vse z dekreti, ne pogleda v življenje in dušo ljudstva, temveč vsiljuje tisto, kar misli, da je pravilno. Birokratizem je nezdružljiv s socialistično zakonitostjo. Ne računa s stvarnostjo. Tudi najnaprednejše zakone in uredbe spreminja v mrtve in neučinkovite akte ter si prizadeva obiti tudi zakone, kjer koli more. Birokratizem se ne uči od ljudstva, temveč misli, da je zato tukaj, da ljudstvo samo uči. Tisti pa, tovariši, ki si domišlja, da je sposoben stalno učiti ljudstvo in da sc mu ni treba učiti od ljudstva, ni nikak voditelj, najmanj pa socialistični voditelj.
Ko govorim o birokratizmu, ne mislite, da ni klice birokratizma tudi pri nas v Jugoslaviji. To je posledica in ostanek tistega starega, kar je nekdaj bilo. Ta birokratizem pa pomeni, če ne bi bili budni proti njemu, velikansko nevarnost v vseh panogah dejavnosti v naši državi. Kaj pomeni birokratizem v pisarni, če si n. pr. v kakem uradu dopisujejo iz one sobe v drugo, če ljudje nimajo neposrednega stika, temveč si drug drugemu pošiljajo akte? Ljudje se tedaj spreminjajo v akte, zanje je akt svetinja in nič drugega. To je birokracija. Ta pa povzroči — tam, kjer se vgnezdi — da se oblast vedno bolj oddaljuje od ljudstva, da postaja netiudska, da se postavlja nad ljudstvo, zgublja z njim $tik. Nato pa povzroči tisto, česar oe sme povzročiti I
in kar nima ničesar skupnega s socializmom. Tako pri nas ne more biti in tudi ne bo. Preganjali bomo birokratizem, pa naj nas velja kar-koli. Ne bomo dovolili, da bi se v našem zdravem državnem organizmu vgnezdil birokratizem. (Močno ploskanje in odobravanje).
Še neka stvar je, ki bi jo rad vam povedal. So ljudje — ni jih veliko število — ki si jemljejo za zgled recimo Sovjetsko zvezo in govore, da je sedaj diktatura proletariata ter si domišljajo, da ni treba kmetu pojasnjevati, da ta hočeš nočeš mora izpolniti, kar se mu odredi, ali pa bo šel v zapor. Ne, tovariši, diktatura proletariata ima svoje zgodovinsko mesto, ima svojo zgodovinsko vlogo v odnosu do uničenja razredov in razrednega sovražnika. Toda, diktatura proletariata ne more biti sama sebi smoter, ne more biti uporabljena proti ljudstvu, proti samim delavcem, ne more iti proti prevzgoji ljudstva. Nujna je samo do tistega časa, dokler je potrebno, ko je razredni sovražnik močan, da temu onemogoči zavirati revolucionarni razvoj, da razvije intenzivno delo pri prevzgoji ljudi. Prevzgajanje v odnosu do ljudstva, do množic — toda ne diktatura!
Tisti, ki drugače govore, se hočejo igrati diktaturo proletariata in čestokrat delajo to iz neke vneme, da jih ne hi obrekovali ali kritizirali informbirojevd itd. Ne, mi ne hodimo po tej poti. Točno je, da je pri nas diktatura proletariata, toda do izraza mora prihajati samo toliko, kolikor gre za izkoreninjenje razrednega sovražnika, kolikor gre za tiste, ki so sovražniki socialistične graditve, ki «o sovražniki socializma, kajti to tudi je zgodovinska vloga diktature proletariata. Kolikor pa gre za ljudstvo, za tiste, ki ljubijo našo državo, ki žele graditi socializem. ki delajo in greše, toda hočejo to popraviti, pa proti njim ni diktature proletariata. Do njih mora biti tovariški, vzgojni odnos vseh tistih, ki so na različnih položajih in so za to odgovorni. Tako in prav nič drugače postavljamo to stvar. (Soglasno odobravanje).
Nadalje, so tudi tendence tako imenovane budnosti, naravnost — pretirane budnosti. Razčlenil vam bom. kaj pomeni ta budnost. So ljudje, ki z izgovorom budnosti sumničijo vse in vsakogar in si prizadevajo ustvariti nezaupanje vseh proti vsem. Tega pri nas ne bomo dovolili. To naj dovoljujejo tisti, ki tako delajo izven naše države, mi pa ne bomo dovolili sejanja nezaupanja proti vsakomur.
Kaj pomeni budnost? Ta nima ničesar skupnega z nezaupanjem in sumničenjem. Budnost jc ena stvar, sumničenje pa druga. Budnost ima vzgojni pomen v socialistični družbi. Budnost pomeni — gledati okoli sebe, motriti vse, videti vse in tam. kjer se vidi napaka, pomagati ljudem, da jo popravijo. Budnost pomeni — biti buden proti razsipništvu v državi, razsipanju z ljudsko imovino. Biti buden pomeni — videti nepravilen odnos do delavca r podjetju in sl prizadevati, da sc to popravi. Budnost pomeni — biti buden proti tistemu v ljudski oblasti, ki nepravilno ravna z ljudstvom, in si prizadevati, da se to nepravilno ravnanje popravi. Budnost pomeni tudi — paziti, da se sovražnik ne vgnezdi v naši ustanovi ali podjetju in da tam sabotira. To je smisel budnosti. Kaj pa sumničenje? Za sumničenje pri nas ni mesta. Ce sl buden, če jo budnost razširjena dalje v množice, če bo vsak državljan, vsak delavec, vsak državni uslnžbenec, vsak naš delovni človek sploh buden, tedaj bodo videli stvarnost, tedaj bo tisti, ki je kriv, poklican na odgovornost pred oblasti — ne bo pa primerov, da bi drug drugega sumničili, ne vedoč, če je ta kaj storil ali ne. S sumničenjem se človek moralno ubija, na ta način se uničuje na tisoče ljudi, ljudje izgubljajo voljo do življenja in kaj še do dela. S takim načinom dela nimamo ničesar skupnega, ni lasten značaju naših ljudi in zato ga naj uporabljajo tam, kjer je tu® danes v uporabi in kjer je že leta v uporabi, tam, kjer je rodil nezaupanje vsakega proti vsakomur. Tega se moramo varovati. Moramo paziti naše tovar* ne, naša podjetja in vse ljudsko imetje, toda ne smemo upropaščati nedolžnih ljudi, ker so ljudje za našo državo, is našo socialistično državo, največji kapital, ki ga imamo. Ce bomo imeli dobre in zavedne ljudi, 'tedaj ne bo moglo biti ničesar, česar ne bi mogli izpolniti in uresničiti. To je glavno v zvezi z budnostjo, kajti ljudje so temelj za uspešen rtizvoj in zgrsditev socializma (močno vzklikanje Partiji in tovarišu Titu).
Tovariši in tovarišice! Govoril sem o teh stvareh, o birokraciji, o budnosti In njenem značaju zato, ker so pri nas 2c taki negativni pojavi, zato ker se je začelo pri nas tu in tam kazati zgledovanje posameznikov, recimo, na Sovjetsko zvezo. Ne bomo se v vsem zgledovali na Sovjetsko zvezo. Zgledujemo se nanjo v tistem, kar je bilo pozitivno, tistega pa, kar je negativno, ne bomo pri nas prakticirali, To naj prakticirajo še nadalje sami. Tudi v tem je bistvo našega napredka, našega razvoja (ploskanje in odobravanje).
. 4 (Nadaljevanje na 2. strani)
Govor maršala Tita v Splitu
Cbladal)evan)ti • 1. ntrani)
Tovariši in tovarišice! Bilo bi prav, da povem danes tukaj, ker sem v Dalmaciji in govorim v Splitu, pred kmeti, delavci in meščani, nekaj tudi n naši graditvi.
Ko danes prirejamo predvolivna zborovanja, ne moreio iti naši poslanski kandidati kot nekdaj demagoško v svoj volivni okraj in obljubljati to in ono — tudi tisto, česar ne morejo izpolniti, kajti pri nas nima noben poslanec pravice, da bi v svojem okraju obljubil več, kot država more dati, več kot je mogoče ustvariti. Mi se ne pečamo z demagogijo. Toda, te danes tukaj rečem, da naša oblast skrbi za vbc naše kraje, zlasti zaostale, ni to nikaka demagogija, temveč resnica, kajti naša tendenca je, da ne dvignemo samo zaostalih republik v celoti in jih približamo tistim, ki so razvitejše, temveč, da tudi posamezne kraje
▼ republikah dvignemo, da postajajo razvitejši in naprednejši, da jim ust^jkrimo možnosti za boljše in srečnejše življenje. Ko je govora o tem, vnm hočem reči, da bomo, ne oiiraje se na to, Ja smo
▼ materialnem pogledu — v teku teh nadčloveških naporov za izpolnitev petletnega plana — v težavah, izpolnjevali In izpolnili svoj namen, da ustvarimo dalmatinskemu prebivalstvu življenje, Id ho vredno takih ljudi, kakršni so naSl Dalmatinci. (Ploakanjp.)
Ta imamo prekrasno obalo, morie bogato rib. Toda nimamo še sredstev, da bi izkoristili ta bogastva našega morja. Nimamo še dovolj ladij. Toda zgradili bomo ladje, zgradili jih bomo v bližnji bodočnosti. Začeli bomo g tem, ker je to koristno ne le la Dalmacijo, temveč za prehrano našega prebivalstva v vsej Jugoslaviji. Ne morem vam reči, da bomo (gradili dovolj ladij v tem letu ali prihodnjem. Toda v dveh, treh letih bomo ustvarili dovolj sredstev, da se bo lahko naše ljudstvo v Dalmaciji, ki je v glavnem usmerjeno na morje, v gospodarskem pogledu dvignilo ter doseglo druge kraje naše države.
Razen tega je Dalmacija zelo primeren teren za razvoj našega vinogradništva. Moram reči, da smo v Dalmaciji precej zanemarili in zapustili gojitev vinske trte, tega bogatega vira za povečanje narodnega dohodka. Na tem krasnem soncu uspeva dobro vino, toda niti Dalmatinci ga sedaj nimajo dovolj. V tem pogledu je kritika tako upravičena kakor tudi neupravičena. In zakaj doslej nismo dovolj storili v tem pogledu? Zelo dobro veste, da smo morali v prvih letih vreči težišče na graditev podjetij težke industrije. Težišče je tudi še sedaj na tem. Naša sredstva so seveda zelo pomanjkljiva in nismo jih mogli razdeliti na vse kraje, da bi povsod storili vse, kar je potrebno. Toda niti hip nismo pozabili, kaj vse moramo storiti tukaj. Mislim, da ho velike koristi za vso našo državo, če se bo dalmatinsko ljudstvo čimbolj posvetilo gojitvi vinske trte. Naloga države pa je, da ustvari za to možnosti in sredstva. Tovariši in tovarišice, obljubljam vam, ne iz političnih ali volivno-demagoških razlogov, da bomo to storili. Lahko bi vam to povedal tudi v Beogradu ali na drugem kraju, toda to vam povem tukaj zato. da boste vedeli, da na to mislimo in da bomo postopoma ustvarili možnosti, da se bodo naši dalmatinski kmetje posvetili v večjem ob-seeu gojitvi vinogradov, kajti ti kmetje imajo izkušnje v tem. podnebne okolno-sti pa so dobre To je gospodarska panoga. ki mora hiti v Dalmaciji zelo dobro razvita.
Nadalje, videli ste. da smo zgradil! železniško linijo, unsko progo, za katero je dobilo v stari Jugoslaviji ne vem koliko poslancev poslaniška mesta, ki pa ni bila nikoli zgrajena. Mi smo jo zgradili tudi brez obljube. To je drugo linija, ki veže Dalmacijo z notranjostjo naše države. Prav tako veste, da trasiramo železniško linijo od Livna do Sinja, na kateri bodo letos opravljena dela v manjšem obsegu, prihodnje leto pa bodo dela intenzivnejša, tako da bo Split še z eno progo povezan s kraji, v katerih je dovolj premoga in drugih virov surovin, potrebnih prebivalstvu, brodastvu in gospodarstvu.
Poleg tega imamo namen zgraditi v Dalmaciji številna podjetja lokalne industrije. Zgradili smo »JugovibiU, toda to ni vse. Gradimo ladjedelnice in še jih bomo gradili. Zgraditi moramo tudi našo trgovsko mornarico, pa tudi vojno — če hočejo vedeti tisti, ki jih to zanima (dolgotrajno vzklikanje Partiji in Titu). Zato pa moramo ustvariti možnosti. Najprej moramo zgraditi ladjedelnice, jih modernizirati, opremiti z najmodernejšo tehniko, nato pa se bomo lotili graditve ladij. Z eno besedo, Dalmacija ne bo zapostavljena glede industrializacije, z ozirom na druge naše pokrajine. Ljudstvo naše Dalmacije, ki ima najkrasnejšo obalo, kar sem jih videl, ljudstvo, ki tu živi stoletja, ne sme biti nič manj zadovoljno kot ljudstvo v notranjosti naše države, njegov življenjski standard pa ne sme biti manjši kot pri vseh drugih. Gre urno za to. da ustvarimo potrebna sredstva. Kje bomo dobili ta sredstva? Od nas samih, od delovne storilnosti naših delavcev. Kdo Je ustvaril naše nove tovarne? Stroje In velikansko tehniko, Id so prllll v našo državo, so ustvarile žuljave roke naših delavcev in naših kmetov. Prav tako bo tudi v prihodnje.
če dobimo v tujini kak kredit ali majhno posojilo, j« to samo pomožno sredstvo, ki povzroča, da ne natezamo in gonimo preveč naših ljudi To nam samo olajšuje delo. To nam lahko samo malo skrajša razdobje graditve nekaterih tovarn In — nič več. Ta sredstva torej Izvirajo iz naiih rudnikov, naših tovarn, naših polj. To |e tisto, s čimer danes plačujemo to, kar kupujemo, kar je potrebno za industrializacijo ln elektrifikacijo naše države. Ko sem danes tukaj govoril o nekaterih pomanjkljivostih, ki jih je treba popraviti, sem to storil prav zaradi tega, da bi laže prišli do teh sredstev. KaJM dane« gre presežek, Id g«
ustvarjamo, in ta presežek je velik, v akumulacijo, ki pomeni uatvaiianje sredstev za graditev naših tovarn, za graditev podjetij, ladij, novih cest, novih železniških linij itd. Danes je vse naše delovno ljudstvo delničar te velike socialistične graditve. Vsakdo, ki dela, je delničar te graditve, vanjo vlaga ln ve, kaj vlaga, kajti on in njegovi otroci, njegovi vnuki in pravnuki bodo izkoriščali blagodati, ki jih bo dal socializem našim bodočim rodovom. (Dolgotrajno odobravanje).
Hotel bi se z nekoliko besedami dotakniti tudi nekaterih laži o nas. Po pravici vam povem, ko sem šel sem, nisem imel namena o tem govoriti, ker o tem ne govorim rad. Toda vem, da številni žele slišati nekaj o tem, pa vam bora povedal besedo — dve. Govore in lažejo stalno, neprestano. Iskreno vam moram priznati, da ne berem tiatega, kar pišejo, ker me ne zanima. Toda vem, da pišejo, ker mi o tem drugi pripovedujejo. Zakaj ne berem teh stvari? Zato, ker varujem živce ta pametnejše stvari (Smeh in odobravanje.) Vem, da Je treba, da delam, vem, da moram delati in zato moram paziti, da d ne kvarim živcev s kakršnimi koli budalostmi ln lažmi. (Odobravanje in vzklikanje Partiji in Titu.)
In vendar, da vam povem nekaj konkretnih stvari. To traja že dve leti. In če kdo laže dve leti, in to vedno v neki novi obliki, tedaj »o to samo starr leži ▼ nori obliki Te laži so obrabljene in v njih ni nobene vsebine. Tisto, kar so si izmislili v prvem, drugem in tretjem pismu ter v nekolikih člankih o tem — Je vse. To sedaj prežvekujejo in najdejo nove ljudi. Id o tem govore. Poglejmo na primer, kdo Je po tistih pdsmih prvi začel lagati. To |e bil Rakom. Za njim se Je javila Ana Pauker, nato pa so se javili Bierut, Červenkov. Dej, Duclos itd. Pred kratkim so potiskali še nekatere avtoritete, do katerih ima delavski razred na svetu	spoštovanje, da bi še	ti	nekaj
povedali	o Jugoslaviji,	ker bi	se	sicer
mislilo, da so tako pošteni, da nočejo govoriti.	Glejte, pred	kratkim	Je	tudi
Gottwald	najrazličnejše	kvasal, kar	je že
slilžal od svojih prednikov. Javila pa se je tudi Dolores Ibarruri. Kdo je — vest«. To je španska revolucionarka, Id so jo naše žene in naii ljudje cenili kot revolucionarko. To je žena, Id se Je meni osebno zahvalila za junaštvo naiih borcev v Španiji po porazu španske republike, po zmagi Franca. V Španiji Je padlo nad 600 najboljših sinov naše države. Tedaj mi je rekla; »O mrtvih ni treba govoriti. Sami veste, da so to heroji ti živeči pa eo krasni ljudje ln špansko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo njihove pomoči.« Sedaj je napisala članek, v katerem pravi da šele sedaj vidi da so bili tedaj v Španiji samo vohuni in gestapovci. Ta žena f« opljuvala svoj lastni obraz. Hotela je opljuvati nas, toda nas ne more. (Soglasno in močno odobrava« nje.) Čistoeti naših narodov, čistosti naših borcev nd mogoče opljuvati Tega ne more nihče ln tudi ne Dolores Ibarruri. (Dolgotrajno vzklikanje Partiji in Titu,) O tem nisem mislil govoriti, toda sedaj vam moram teč1, da sem prejel ne le po porazu v Španiji, temveč tudi nedavno, pred dvema letoma In pol, pred pismi CK VKP(b), od Dolores Ibarruri pismo, v katerem le najprisrčneje zahvaljuje za prisrčno ln velikodušno gostoljubnost, ki sta Jo izkazala naša oblast ln naša Partija španskim borcem, ki so šli iz Sovjetske , zvez« v Francijo. Z najlepšimi besedami fe Izrazila svojo hvaležnost in poudarila velikodušnost jugoslovanskih narodov, Jugoslovanskih borcev in našega vodstva ter naše Partije v prvi vrsti Do pred kratkim smo dajali španski Partiji tudi materialno pomoč. Toda vse to ni nič vredno. Pridružila s« Je tistemu splošnemu iniormblrojevskemu orkestru in zaigrala Js na dude o izdajstvu, vohunstvu ln gestapovcih. Morda se bo našel še kdo. Naj se, vsi naj se uvrste v isto vrsto. Vsem bomo rekli, da so podleži da so brglezi da nimajo komunističnega poguma povedati, kaj je resnica ln kaj ni Mi ga imamo. (»Tako je, tako je.« Navdušeno odobravanje Partiji in Titu.)
Tovariši in tovarišJcel Ml Imamo komunistični pogum reči vsem njim skupaj s tistimi iz VKP(b), da nimajo prav. Imamo pogum reči, da lažejo in da lažejo tako, da je to nedostojno komunista. Toda ne bodo nas omajali, pa tudi nas ne bodo prisilili, da bil pred njimi pokleknili. Krepko bomo držali neomadeževano zastavo socializma, zastavo Marxa-Engelsa-Lenina ln nobena sila nam ne bo tega preprečila. (Soglasno odobravanje ter vzklikanje Partiji in Titu.)
Glejte, tovariši, na spletno sem vam omenil ta Inlormbirojevskl orkester. Želim apelirati na vse vas, da nikoli ne izgubljate zaupanja vase, pa čeprav bi bilo še tako težko. Pred nami so še težke naloge. Toda vi veste, da se lotevamo vseh težav z veseljem, z vztrajnostjo. Nikoli, tudi tedaj, kadar Je bilo najteže, aH če bo najteže, ne bomo izgubili prisotnosti duha In zaupanja v uresničitev tistega, kar smo sl postavili za cilj, t. J. — da zgradimo socializem, da se bo naša država lahko imenovala socialistično, da bodo naši državljani živeli človeka dostojno življenje, življenje državljana socialistične države. To naj bo stalno pred vami in nobene težave, na katere bi naleteli na svoji poti, vas ne bodo ovirale. Glejte samo naprej, na tisti čas, ko bo v naii državi dihalo lepše, socialistično življenje.
Verjetno slišite z vseh strani različna pripovedovanja po radiu o tem, kako se gibljemo sem ln tja. Sedaj že pripovedujejo nekateri na zapadu, da se nekaj dogovarjamo z Moskvo, vsekakor zaradi tega, ker sem v Užlcu malo udaril po vseh, id nas obrekujejo. Prav tako Je razumljivo, da fe to manever. Kdo je razširil to geslo, ne vem. Toda, Se se želi kdo razgovarjati potem mora biti orvi tisti, Id Je pol tudi začel prepir. Mi nismo z nikomer Izzvali prepira. Z vsakomer hofemo živeti ▼ miru. Ca Ima
Pozdrav AFŽ Slovenije ženam Slov. Koroške
O pirilliiki mednarodnega praizraftka žena je g-lavni odbor AF2 Slovenije poslal Antifašistični fronti žena za Slovensko Koroško naslednjo pozdravno hrzo j avko:
»Glavni odbor AFZ Slovenije Vam o priliki 8. marca pošilja prisrčne pozdrave in Vam želi obilo nisipeha pri delu.
Žane Slovenije v svobodna domovini spremljamo Vašo borbo in na>3 nobena pogodba, sklenjena za zeleno mizo, ne bo odtujila od Vas.
Srčno rade bi se btile udeležile proslave Mednarodnega dneva žena, ki ste jo imele dne 5. marca v Celovcu, toda na žalost nam to nd bilo mogoče, ker avstrtijeko poslaništvo zavlačuje z izdajo potnin dovolilnic.«
Delegacija AFZ ni mogla
obiskati slovenskih žena v Gorici
Pozdiravno brzojavko o priliki mednarodnega praznika žena pa je glavni odbor AF2 Slovenije poslal tudi slovenskim ženam v Gorici ter jih prav tako obvestili, da se delega-oijja žena Slovenije ni mo#la udeležiti njihove proslave, ker ji italijansko poslaništvo ni Izdalo potrebnih potnih dovoljenj. V brzojavki je med drugSm rečeno:
>Zelo nam je žal, da se naša delegacija ni mogik udeležiti proslave Mednarodnega dneva žena, ki ste jo imeli dne 5. mairca v Gorici Kljub pravočasno vloženi prošnji nam italijansko poslaništvo ni izdajlo potnih dovoljenj.
Nobena meja in noben ukrep nas ne bo ločili od Vas, dnaiffe tovarišice. Zene Slovenije bomo vedno z ljubeznijo spremljale Vašo borbo za pravice slovenske manjšine v Italiji.«
Obsodba vohunske skupine v Češkoslovaški
Praga, 6. marca (Tanjug). Pred praškim državnim sodiščem se je končala sodna razprava proti skupini vohunov in saboterjev, med katerimi je bil tudi nizozemski državljan Louers. Kakor poroča AFP, je bil obsojen Louers na 1 Metno ječo s prisilnim delom, dva češkoslovaška državljana pa, ki so Ju sodili v odsotnosti, eta bila obsojena na dosmrtno ječo. Druge kazni se gibljejo med 3 in 25 leti ječe.
NA VELIKEM PREDVOUVNEM ZBOROVANJU V VALJEVU JE GOVORIL MOŠA PIJADE
Valjevo, 6. maroa. — Včeraj je bilo v Valjevu veliko predvolivno zborovanje, na katerem je govoril član Politbiroja CK KPJ tovariš Moša Pijade. Mesto je bilo okrašeno s številnimi zastavami, transparenti ter slikami državnih in par-tjskih voditeljev. 2e od ranega jutra so prihajali v mesto sprevodi kmetov in delavcev.
Točno ob 12. uri je pri|el na okrašeno tribuno tovariš Moša Pijade v spremstvu sekretarja oblastnega komiteja KP beograjske oblasti Draga Sta-menkoviča, generalmajorja Zora Dudiča in drugih funkcionarjev. Miting je začel predsednik Mestnega odbora LF Vasa Nožiča, nato pa je navdušeno pozdravljen od 15.000 glave množice spregovoril tovarlS Moša Pijade.
kdo zahtevati razgovore — na to ne apeliram, temveč tako mislim — če mora kdo začeti razgovore o tem, to prav gotovo nismo mi. Ml smo že tako oblateni toliko obrekovani, da ss mora tisti, ki je to storil, najprej opravičiti, nakar se šale lahko z nami razgovarja. Tako Je ■ stvarjo. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
Tovariši in tovarišice, to Je tisto, kar sem hotel povedati glede na različne glasove. Seveda ni odločilno tisto, kar pišejo različni časopisi, kajti tudi časopisi čestokrat tako lažejo, da Je to nedojemljivo. V tem Je treba vedno gledati nek manever, nek smoter, ki ga hočejo s tem doseči. Nss ne zanima to, kar oni hočejo, temveč tisto, kar hočemo mi storiti
Mi pa vemo, kaj hočemo. Hočemo zgraditi socializem, ne glede na vse, kar
pripovedujejo na zapadu ln na vzhodu. Hočemo izpolniti naše naloge in zgraditi socializem v naši državi. Zaupajte v svoje sile, tovariši, zaupajte predvsem v svoje lastne sile. (Ploskanje in odobra-[ vanje.)
Tovariši ln tovarUHeel Če pravim — zaupajte v svoje lastne sile, pravira zaradi tega, ker zares ni časa. da bi se uspavali in mislili, da nam bo kdo od zunaj kaj z lahkoto dal. Samo tisto, kar sami storimo, samo to Je zanesljivo ln — nič drugega. S tem geslom, z vero v lastne sile se lotite vsi kot eden dela za zgraditev socializma, za Izpolnitev petletnega plana. Naj bo to geslo, ko bomo šil na volitve, naj si naši l|ud|e Izvolijo predstavnlks, o katerih bodo prepričani, da bodo vredni ln da bodo vzdržali tam, kjer Je težko, da bodo zavestno Izpolnjevali svoje dolžnoeti
Naj živi naša nova socialistična Jugoslavija, ki pogumno koraka k boljši bodočnosti naiih narodovi (Dolgotrajno vzklikanje novi Jugoslaviji, Partiji in Titu.)
Po govoru maršala Tita je tov. Marin Cetlnlč končal veliko predvolivno manifestacijo delovnega ljudstva vse Dalmacije.
Po končanem zborovanju je prebivalstvo nadaljevalo manifestacije, pelo in plesalo narodna kola.
Od sluge okupatorja do agenio češkoslovaške obveščevalne službe
Beograjska »Borba« objavlja v nedeljski številki zanimive podatke o nekaterih jugoslovanskih političnih emigrantih na Češkoslovaškem. Iz tega članka posnemamo glavne misli:
Med političnimi emigranti, ki so našli zatočišče v češkoslovaški informbirojev-ski centrali, so Slobodan Ivanovič-Lale, Milutin Rajkovič-Miča, Milorad Popovič in Slobodan Tuimara. Ti špijoni in dezerterji, izdajalci naše države, ki jih treti-rajo v Pragi kot jugoslovanske »revolucionarje«, so podpisali izjavo, v kateri obljubljajo, da bodo prostovoljno sodelovali s češkoslovaško obveščevalno službo. V tej izjavi je med drugim rečeno:
»Obvezujem se prostovoljno in iz pa-triotičnih motivov, da bom sodeloval s češkoslovaško obveščevalno službo. Kot sodelavec te službe se obvezujem, da bom skrbno in zavestno izvrševal vse postavljene naloge. Zavedam se, da pomeni kršitev tajne molčanja kršitev državne tajnosti, ki se kaznuje po zakonu.«
Tako je izdajalec Ivanovič postal agent češkoslovaške obveščevalne službe pod psevdonimom »Janda«, Miča Rajkovič kot »Vaclav«, Milorad Popovič kot »Neuman«, a Slobodan Tumara kot »Alojz«.
To ni niti malo slučajno. Ni prvič, da delajo izdajalci tipa Ivanoviča in Rajkoviča ter drugih ljubljencev Informblroja za neko drugo obveščevalno službo.
Lale Ivanovič se je že med vojno kompromitiral in razkrinkal kot agent Milana Nediča, ki mu je tudi omogočil osvoboditev iz nemškega taborišča. Ob tej priliki se je obvezal, da bo delal za nedičevski režim. Leta 1943. pa se je instaliral na Kosovem, kjer je postal namestnik okrajnega načelnika v Vučitmu. V Vučitmu se je kmalu demaskiral kot agent provokator. Ker so mu pa postala tla prevroča, je pobegnil, da bi na ta način zakril vsako sled za seboj. Ob priliki resolucije Infonnbiroja je ta obveščeva-lec-špekulant često govoril: Ne bodite neumni, CK KPJ ne bo izdržal niti dva tednal Izjasnite se za resolucijo. Računal pa je tako: Rusov je 200 milijonov, Poljakov toliko, Čehov toliko, Jugoslovanov pa 15 milijonov. Pojdimo v Inform-birol To pot so naredili tudi ostali izdajalci, ki sedaj vedrijo v Pragi. V raznih deželah so organizirali Spi jonske obveščevalne centre. Ti špijonski centri so seveda podrejeni moskovski centrali.
Prvo, kar v teh pismih in poročilih, ki jih pošiljajo politemigranti na moskov-
ski naslov, pada v oči, je podrejen »revolucionarjev« — češkoslova!i^08kvi. veščevalcev, do tistih, ki so v jjaj0 bliže glavni centrali in ki Pre“s ^l! nekake naredbodavce in vodit«'le špljonske bratovščine.	,	t
Interesanten je tudi pasus **
Lale Ivanoviča Peru Popivodi, v K on apelira: Prinesi vodkel Potem P F ^ Kaj praviš za našega Branka » ’	.
woogi«7 Branko ni nihče druži, k0
ni obtoženec, odnosno »t°*‘'eCnni
bu-
dimpeštanskem procesu, Lazar Boogl-woogi pa je psevdonim njeg^^j kolege sofijske soane komed>)e jeje, Panzova, ki je zaradi svoje ,nf terim rad plesal ta ples.
Navdušenje, s ^
Lale Ivanovič sprašuje drugega P .e kaj misli o Branku in Hadži Psnzo brez dvoma simptomatično. ”
območje spada namreč tudi pripr*• vih komediantov za 6odne Pr0^. jih lnformbirojevski štab pripravil-Evo, to so »zdrave sile«, ki ijv. jeIi r-gira moskovski radio in iz kat«01! sovjetsko vodstvo organizira*1
E.VO, to so »zdrave sne«,	jeii
pagira moskovski radio in iz kat*
«M«»I	ttArli-lvr.N	A«*/tSH1.7ir&tl	'
KPJ«
Protestne brzojavke koroških Slovencev
Celovec, 6. marca. Dopisnik Ta°i poroča:	.
V zvezi z anketo o dvojezičnuj^j]! in vedno močnejšim napadom flCeV oblasti na pravice koroških 5»"-» do pouka v materinščini, )e P rroroikJ prosvetnih društev iz Slovenske N protestne brzojavke ministrstvu za nje zadeve. Brzojavke so P0SpiSberk|' drugim prosvetna društva i* , *ort' St. Janža, Rinkola itd. V brzojav svetnega društva iz Pliberka j® nJpj' med drugim: »Protestiramo P*1® v]#(J#ik dom koroških neofašistov m ,ieVia0 strank na slovenske šole ter *•* jezi' popolno enakopravnost slovenske* ka.«
Uspeh naših filmov na Slovenskem Koroškern^
Celovec, 6. marca (Tanjug)- ^ Pjj, f polnjenih kinematografskih dv°r'ja Pliberku, Železni Kapli, St. ;J®70. iti Vrbi na Koroškem so predvajal' ^ z velikim uspehom tri jugoslovan*^^ kumentame filme: »V borbi za P Vj.
turni film »Planica«.
Izjava glavnega poveljnika vietnamske ljudske
Indokina je enotno bojišče
v borbi proti skupnemu sovraži"11"
Peking, 6. marca (Tanjug). Indokina je enotno bojišče v borbi proti skupnemu sovražniku, je izjavil glavni poveljnik vietnamske ljudske armade.
Indokina je enotno bojišče v Vietnamu. Laos in Kambodža se ne moreta smatrati kot ločena dela v osvobodilni vojni proti skupnemu sovražniku, je dejal vrhovni poveljnik vietnamske armade in minister za ljudsko obrambo demokratične republike Vietnama na nacionalnem vojnem kongresu, ki je bil nedavno na osvobojenem teritoriju.
Agencija Nova Kitajska, ki je prenesla to vest vietnamske agencije, pristavlja, da je dal glavni poveljnik na kongresu nova navodila za razvoj gibljive vojne z močnejšimi regularnimi silami v nasprotju gverilskega bojevanja manjših oddelkov. Gibljivo vojskovanje bo omogočilo četam obvladati spretnost pozicijske vojne. Delegate na kongresu je pozval, da razvijajo in krepijo operativno armado, ustvarjajo rezerve in mobilizirajo vse ljudstvo in potrebno gradivo za dosego popolnega uničenja sovražnih sil.
Britanski strojni delavci podpirajo pravično borbo jugoslovanskih narodov
London, 6. marca (Tanjug). Pokrajinski komite združenega sindikata škotskih strojnih delavcev je sprejel resolucijo strojnih delavcev Glasgovva, v kateri se obsoja izključitev Jugoslavije iz svetovnega kongresa pristašev miru.
V resoluciji, ki jo je sprejel združeni sindikat strojnih delavcev za obla6t Glasgowa na seji 1. februarja, se predlaga, naj pošlje sindikat iz solidarnosti z borbo jugoslovanskih delavcev proti svetovnemu imperializmu in grožnji sovjetskega militarizma v Jugoslavijo delegacijo britanskih strojnih delavcev.
Radio »Glas Vietnama«	Vi«*'
predsednik demokratične repubn*' Janama Ho Si Min podpisal dekreti^y terem se bo zemlja veleposestn1 ne živijo na področju repttbl**1 --Jjtf* lila med kmete. Če so lastniki b« sodelovali z okupatorjem, L zemljišče zaplenilo in razdelilo . če pa gre za zemljišče, ki le tak0 drugih odsotnih oseb, se bo Pr® t% to razdelila kmetom, ki bodo P* j-vk* ^ 10% od celotnega donosa za rente.
;k»
TJ1
PRAGA. — Češkoslovaška n°\£ve<*' organizacija je izključila Viljema 0jei* glavnega urednika Rude Prava članstva. Viljem Novy' je bil ' tudi iz češkoslovaškega parlam®
WASHINGTON. - Ameri^
razpravlja o spremembah za n.ceV, “{J ljevanju razseljenih oseb in begu^ ^ sprememb tega zakona je, da bi , ^ v USA vseliti čim večje
števuo p/t
LONDON. - Angleški kralj uradno otvoril s prestolnim parlament. V svojem govoru j* da bo vlada v celoti podpiral® vanja Združenih narodov za *** ' flCofke LONDON. - Predsednik republike Auriol je v	t
ga ministra Roberta Schumann (#]s v London. Jutri se bosta oba britanskim kraljem in zunanji«1 Bevinom.	.	ret^*'
ATENE. - Po dosedaj *n«flT,bil*
tih je na včerajšnjih volitvah	biv? j.
člno glasov populistična stranK^fd zunanjim ministrom in bivširn P . s'c kom vlade Caldarisom na,. več glasov kakor katerakoli ka. Na drugem mestu je »««1	j>»
beralna stranka, na tretjem ® lih**’* clalistična stranka. V Atenah I stranka dosegla večino.
V Beogradu se je pričel 5. t. m. ustanovni kongres Zveze filmskih delavcev Jugoslavije.
Hiter razvoj naše mlade kinematografije in nove naloge, ki ee postavljajo pred naiimi filmskimi delavci so Izzvali potrebo, da se ti zherejo v enotno profesionalno organizacijo. Zveza filmskih delavcev bo skrbela predvsem za razvoj filmskih kadrov, za reševanje teoretskih problemov filmake umetnosti in za Sirjenje filmske kulture med množicami. Bo-doža zveza naj bi podprla ustvarjalnost svojih Slanov tudi z organiziranjem medsebojne pomoči, kolektivnega dela pri delu na ‘Ulmu ter s poznanjem splošnih družbenih problemov kakor tudi » problemi estetike, zgodovine, umetnosti, zgodovine filma itd. Pomembna bo tudi vloga Zveze v razvijanju naše filmske umetnosti v smeri resničnega umetniškega
odražanja življenja naših vih stoletnih borb za svobod ’vZp(jsta. J in edinstvo. Zveza bo , \noi^ sodelovanje z naprednim'	v.
organizacijami filmskih del®	^	t»od
Združenja filmskih	cf-tlerji'
osnovan« po vseh ropunlis*
Člani teh združenj so 1®“.. gne: igralci, snemalci, scenogf* ’igc) ec i0 tona, maskerji, montažen1’	jji
rijev, komentatorji lilmsk^in j dokumentarnih filnv-v, „ fll"1* drugi propagandni delavci področju.	„e	JJ
Referat o temi »Problpnj^^^ fllA^j
,>r«) ' bo
ske umetnosti in naloge delavcev« je na kongresu gpre)p filmski režiser Virko tudi statut Zveze in ‘z uprava.
Vojniku in Št. Juriju pri Celju je govoril
0 v a r i š
Sergej Kraigher
lan * marca. — Predvolivna razgi-
lih a «J° zaje^a ve* okrai* P° v8eh kra'
ŽG Hflll Ati c n vrSiiA nro^uAliimo 'fKn-
na katerih pregledujejo naši vo-wc^®> ustanove in podjetja sprejete ob
klilv D®8e do»edaaJe uspehe in pomanj-PrM i*. ter sprejemajo razne 6klepe v .. °*lvnem tekmovanju. Številne orga-
Tako
že uresničujejo in izpolnjujejo.
škem, št. Petru, St. Pavlu, Polzeli in drugod.
Včeraj pa bo bila v okraju tudi prva večja predvolivna zborovanja. Na zborovanju v Vojniku in St. Jurju pri Celju je govoril kandidat votivnega okraja Ce-lje-okolica-vzhod tov. Sergej Kraigher, podpredsednik vlade RS. Na Dobrni je govoril kandidat za Svet narodov tov. Jože Lampret, v Vitanju pa kandidat vo-livnega okraja Celje-okolica,zahod tovariš Ivan Ocvirk.
Zborovanja v Vojniku se je udeležilo prebivalstvo Vojnika in okolice. Tov. Sergej Kraigher je na zborovanju govoril o tekočih gospodarskih in političnih nalogah ter o težavah, s katerimi se borimo pri graditvi socializma v naši državi. Govoril je o hitrem razvoju naše industrije in pri tem poudaril nujnost vzporednega razvoja v kmetijstvu. Tolmačil je vzroke težav s prehrano in splošno preskrbo delovnih ljudi, govoril o potrebah izpolnjevanja odkupov ter o drugih problemih, o katerih so pozneje v diskusiji volivci še podrobneje razpravljali.
Ob zaključku zborovanja so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu, v kateri zagotavljajo neomajno zaupanje našemu
vodstvu.
Je komisar kirurške ekipe XVIII. divizije, zatem pa komisar sanitetnega bataljona XV. divizije.
Decembra 1946 je bil demobiliziran. Takoj zatem je začel vneto delati v celj-
^ -ko so preteklo nedeljo vse množič-K-i^SMiiMcijo v okraju sodelovale pri ^ ‘‘“‘ih prostovoljnih delih v podjetjih kk>n»! *Weau- Zaslužek tega dne so po-ujT011! partijskemu fondu. Člani množič-L P.^nizacij Žalca so delali pri kana-^ '•)< trga. V tekstilni tovarni »Juteks«
.Po drugih tovarnah pa so v čast voli-nn, Menili do 20. t. m. izpolniti plan Četrtletja, sindikalne in mladinske organi-v železarni v Štorah bodo tudi plan 5(3® Četrtletja izpolnili do dneva vo-W °^asno Pa so napovedali tekmo-IjJ® vsem ostalim kovinarjem v repub-v '6r sprejeli tudi veliko osebnih ob-in obveznosti po posameznih od-
oJj^pbne obveznosti so sprejeli tudi 11 de/lovni kolektivi v Zabukovci, La-
^dsednlk 010 Celie-okollca IVAN OCVIRK
kandidat votivnega okraja Celje-zahod
rjjiub svoji obšimoeti spada okraj Ce-j®«®a danes med najboljše okraje Gospodarska moč in splošna l^ti okraja se je zlasti zadnji dve ^tno dvignila. Z učvrstitvijo KLO, i .J? opaža zlasti po zadnjih volitvah, n« » vii° dela množičnih organizacij,
8« n *erenu uspešno izvajajo vsakodnev-jjTOOdarske in politične naloge. Da-jljJ6 v okraju 16 kmečkih obdelovalnih SSi od katerih je arjevaška ena naj- |
T* v Sloveniji.
411, tega je v okraju že precej okraj-krajevnih podjetij, ustanavljajo K<3_ ustanovo in bolniške ambulante,
H v gradbišč zadružnih domov, pa ^ulturno prosvetno delo ter delo >tu £nth organizacij se zadovoljivo raz-010 lani je v 6 gozdnih brigadah b®7*'0 1500 frontovcev.
Sin6Jr^nik 0L0 je na sedanjem zase-klji** 0L0 govoril o uspehih in pomanj J ^ela v lanskem letu. Poudaril je W 8«bosti pri odkupih, ki so bili lani žita in oljaric le delno izvršeni, tto, so vsi prisotni sklenili, da bodo anjkljivosti v najkrajšem času
l|l^t bližajočih se volitev v zvezno 8kupš5ino se je v okraju začelo _°Uvno tekmovanje vseh frontnih or-Dvignili bodo število Članstva,
^ utrjevali KOZ, poskrbeli za <1(Meležbo na raznih tečajih ter tek-^im boljšo izvedbo valitev.
W Slednik OLO Je tov. Ivan Ocvirk.
^*WV°raa pripada tudi njemu velik del za uspešen razvoj okraja. Za pred-OLO Je bil izvoljen junija 1946, kt 0P”ra 1948 pa je prevzel kot sekre-•tvo^njega komiteja Partije tudi vod-ojjj^tičnega dela v okraju.
izhaja iz družine srednjega *WuV ®sieSki vasi, KLO St. Jurij ob Po končani osnovni šoli je odšel
B.
Hfa^nsko, nato pa še v kmetijsko in Po i ®°i° v Ljubljano.
,°kupaciji Je začel sodelovati v OF, toblln ie kmalu izdan. Pobegnil je v lilJ.11°> kjer je nadaljeval svoje ile-> lo- Po kapitulaciji Italije Je odšel *>|8, Jane. Z 10. ljubljansko brigado “*tem udeležil številnih borb in polasti na Ilovi gori in Turjaku. Bil
skem okraju. Zaradi njegovega uspešnega, vztrajnega dela so ga frontovci okraja Celje-okolica izbrali pri sedanjih volitvah za kandidata volivnega okraja Celje-okolica-zahod.	I.
TOVARIŠ IVAN REGENT JE GOVORIL V VREMSKEM BRITOFU IN SE2ANI
V nedeljo popoldne se j* zbralo v dvorani sindikalnega doma v rudniku Tini av v Vremskem Britofu nad 200 volivcev na predvolivno zborovanje, na katerem je govoril kandidat sežanskega okraja tovariš Ivan Regent.
V svojem govoru je v glavnem prikazal naloge ljudske oblasti in našega ljudstva za zgraditev socializma, orisal življenje delavcev v kapitalističnih deželah, zlasti borbo delavstva v Tnstu. Tam so pogoste stavke delavstva, ki se bori za najosnovnejše pravice. Tisoči in tisoči pa so brezposelni. Pri nas pa se vsak državljan bori za izpolnitev plana in za boljše življenje. Pri nas ni brezposelnosti, pač pa nam delovne sile še primanjkuje.
Volivci so z navdušenimi vzkliki govor večkrat prekinjali. Ob koncu je rudax iz rudnika Timav prečita.! resolucijo Izvršnemu odboru OF, v kateri se rudarji obvezujejo, da bodo plan za prvo tromesečje izpolnili do 10. marca. Navzoči so jo z navdušenjem sprejeli.
Zvečer v nedeljo je bilo zborovanje v Sežani. Udeležilo 6e ga je okrog 800 volivcev. Govoril je minister Ivan Regent.
Tovariš dr. Jože Vilfan je govoril v Prvačini
V nedeljo je bilo v Prvačini pri Gorici predvolivno zborovanje, na katerem je govoril pomočnik zunanjega ministra FLRJ in član CK KPS dr. Jože Vilfan. Na zborovanje je prišlo okrog 3000 zborovalcev iz goričkega okraja. Vas Prva-čina je bila okrašena z zastavami, parolami in zelenjem.
Zborovanje je otvoril sekretar okrajnega komiteja KPS Gorice Mirko Remec. Za njim je govoril dr. Vilfan. V svojem referatu je govoril o pomenu volitev v Zvezno skupščino in o borbi jugoslovanskih narodov za neodvisnost. Govoril je o 6ocialističncm razvoju naše države an dal vse priznanje našemu ljudstvu, ki si z lastnimi silami gradi boljšo in lepšo bodočnost, ne glede na vse oviTe lnformbi-rojevskih držav.	«
Ves čas govora so ga volivci prekinjali z navdušenimi vzkliki Partiji, ljudski oblasti in našim voditeljem. Obljubili so, da bodo na volitvah dokazali, da so za politiko naše Partije. Ob zaključku so poslali resolucijo CK KPS.
V POSTOJNSKEM OKRAJU SO V ZADNJIH DNEH
USTANOVILI 4 NOVE ZADRUGE
Skoraj po vseh okrajih postojnskega okraja so že bila predvolivna zborovanja, na katerih so volivci diskutirali o političnih in gospodarskih problemih, zlasti pa še o dobrih in slabih primerih pri odkupih in davkih. V St. Petru so volivci na sestanku razkrinkali ženo tajnika KLO, ki je med ljudstvom sejala neraz-položenje do naše oblasti. V zadnjih štirih dneh 60 bile v okraju ustanovljene štiri nove zadruge, v katere se je vključilo precej kmetov.
NAD 3000 TON SVINČENE RUDE BODO NAKOPALI ME2ISKI RUDARJI V PROSTEM ČASU NA ČAST VOLITEV
Zabiče, Pregarje, Obrov * jn Slivje so opravile /e 5000 prostovoljnih ur
Ilirska Bistrica je bilo	v
jSkovv*^ uspelih predvollvnih se-Ptai, ‘ * PTedvolivno tekmovanje se je 35 vaških odborov OF. Naj-prsPei\e so imele do sedaj vasi Za-rie’ Obrov in Slivje, kjer	so
Isoiv,	prostovoljnih delovnih	ur
>, kalnih delih.
  ......................................
^*nejH organi svetne vlade, po splošno državno politiko v »nogah državne uprave iz £Ujo _'•*	ri<RJ| so ministrstva, ki	jih
IN*	Ministri odgovarjajo	za
1 'Mi f • v Prvi VT*ti vladi, prav tako >U. j, ljudski skupščini, ker so njeni lažjega in skladnejšega iz-PtJa	v posamezni panogi iizda-
vlade, ministri ter pred-
Mežiški rudarji >o v nedeljo pregledali delo sindikalne podružnice. Na letni skupščini so ugotovili vrsto uspehov. Plan v jami, pri topljenju surovega svinca in pri raiiniranju svinca so presegli, brlgadno delo se je dobro razmahnilo, velike uspehe pa so dosegli tudi v tekmovanju za večjo storilnost. Pred II. kongresom ZSS so v 24 urah topil-ničarji stopili 26.355 kg surovega svinca.
V ponovnem tekmovanju pa so stopili 28.250 kg svinca. Rudarja Kapun in Smuk, ki sta petletko že izpolnila, sta v tekmovanju za večjo storilnost visoko presč-gala normo. Smuk je presegal dnevno normo za 184%, Kapun pa za 220%.
Velik uspeh je doseglo tudi tehnično vodstvo in vsi ostali, ki delajo pri topilnici visoke peči. Topilnica je lansko leto neprenehoma obratovala 142 dni, česar v mežiški topilnici še ne pomnijo.
Tudi na napake niso pozabili na letni »k upi čini. Ugotovili so, da rudarji še seda) niso dobili dodatka za nepretrgano službovanje, ki jim pripada po uredbi.
V črni, Žerjavu in Mežici je bilo dograjenih 29 stanovanj, vendar pri delitvi stanovanj sindikalne podružnice ni nihče
Na proslavi 8.marcavNovem mesta je govorila tovarišica VIDA TOMŠIČ
Novo mseto, 6. marca. — Na čast mednarodnega praznika žena Je včeraj dopoldne okrajni odbor AF2 priredil svečano akademijo, na katero je povabil partizanske matere in vdove ter najboljše aktivistke iz vseh delov okraja.
Ko je kmalu po deseti uri v okrašeno dvorano Doma ljudske prosvete stopila tov. Vida Tomšič, članica CK KPJ in predsednica CO AF2 Jugoslavije, jo je nad 350 žen in ostalih gostov z navdušenjem pozdravilo.
Po slavnostni koračnici, ki jo je odigral SKUD »Dušan Jereb«, je govorila sekretarka okrajnega odbora AFZ Marija Vidic. Pozdravila je Vido Tomšič, matere in žene padlih borcev. Govorila je o veliki narodnoosvobodilni borbi, ki Je dala našim ženam vse pravice. Danes Žene novomeškega okraja nadaljujejo to. za kar 60 padli njihovi najdražji. Borba za lepšo In srečnejšo domovino, zlasti pa vzgajanje naših otrok v domovinski ljubezni, so naloge, ki Jih žene danes uresničujejo.
Nato je burno pozdravljena zbrane pozdravila tov. Vida Tomšič in se zahvalila za prisrčen sprejem in izrazila svoje za-
dovoljstvo, da lahko pozdravi žene in matere padlih partizanov in aktiviste za zgraditev boljšega življenja. Govorila jo ženam o težavah, ki stoje danes pred nami. Orisala Je lik borbene žene v času stare Jugoslavije, njeno požrtvovalnost in junaštvo v veliki osvobodilni vojni in njene ogromne napore v obnovi domovine in v oorbi za petletni plan.
V nadaljnjem je podala strnjen 'pregled dela in uspehov Ljudske skupščine za razvoj In napredek našega gospodarstva. Ženam je razložila vzroke spletk in napadov Informbiroja ter poudarila, da se borimo za enakopravnost in neodvisnost. Za zmago v tej borbi Je treba združiti vse sile. Prav žene morajo čim bolj pomagati ljudski oblasti za pravično razdeljevanje bremen, pomagati vsemu ljudstvu ta bermena nositi in storiti vse. da bomo Čimprej ustvarili srečno življenje vsakemu delovnemu človeku v naši državi.
Govor Vide Tomšič so navzoči pozdra-' vili z dolgotrajnim ploskanjem in vzklikanjem »Tlto-Partlja!«. Njenemu govoru je sledil kulturo-umetniški program, v katerem so sodelovali novomeški orkester, otroci iz DID, pionirji, mladinski balet in pevski zbor učiteljiščnic.
PRED POMLADANSKO SETVIJO
Več množičnih sestankov, pa bo manj napak
Jesenska selev in njena organizacija z vsemi uspehi in napakami^nam je dala bogate izkušnje, ki jih moramo temeljito izkoristiti v pripravah »n organizaciji pomladanske setve. Plan setvenih povrh in moramo izpolniti in pomladanska setev nam nudi možnost, da nadoknadimo tisto, kar smo jeseni opustili. To je zelo vaina naloga, kajti izpolnjen setveni plan nam lahko edini zagotovi tudi redno preskrbo naših industrijskih delavcev in mestnih središč. Od tega pa zavisi, v koliki meri bo naša vas oskrbovana z raznimi življenjsko potrebnimi potrošnimi predmeti. Kmet, ki sabotira izvedbo setvenega plana, m ta naiin pljuje v svojo lastno skledo, ne škoduje samo drugim, marvei tudi samemu sebi.
Uspeh pomladanske setve mora biti hkrati tudi uspeh pritegnitve najširših množic k izvajanju gospodarskih nalog. Prav v tem je bila najvetja slabost jesenske setve. Fsi adntinistrativni ukrepi,
vse komisije in birokratske kontrole is pisarn ne morejo doseli takega uspeha, kakor ga lahko doseže pravilno voden in organiziran množični sestanek, na katerem se prizadeti sami pomenijo in sprejmejo sklepe, ki so njihovi.
Prav s to osnovno nalogo vsake naše gospodarske akcije, pa tudi pomladanske
setve, morajo računati vsi novoizvoljeni krajevni ljudski odborniki, naši aktivisti in funkcionarji množičnih organizacij. Namesto da bi sedeli po ure in ure za pisalnimi mizami in ugibali, kako naj pravilno razrežejo setveni plan in nato tak pisarniški razrez razglašali kot edino pravilen, naj raje izdelajo osnutek in ga nato obravnavajo bodisi na zboru volivcev, ali pa na množičnem sestanku. S tem bo odpadlo mnogo nepotrebnega dela. Veliko manj bo pritožb, veliko manj nepotrebnega nerganja, pa tudi razrez sam bo mnogo bolj pravilen.
Pomen povečanja proizvodnje soli v naši državi
upošteval. Stanovanjska uprava se ni posvetovala z referenti komisije za preskrbo in stanovanja. Te in podobne nepravilnosti nam dajo slutiti, da sodelovanje med upravo in sindikatom ni bilo na najboljši podlagi.
Na letni skupščini so rudarji mežiške doline sprejeli tekmovanje, ki ga je napovedal delovni kolektiv premogovnika Laško. Obljubili so, da bodo četrtletni plan izpolnili 25. marca do 22. ure. Da to niso prazne besede, nam dokazuje tudi sklep, da bodo v tem času nakopali v prostem času 3000 ton svinčene rude. Poleg te splošne obveznosti pa so na letni skupščini sprejemali obveznosti še posamezniki. Tomaž Horvat in Franc Pa-jank bosta zvrtala v prostem času vsak po 35 m vrtin. Devet rudarjev z obrata Helene, ki je napovedal tekmovanje vsem ostalim obratom, bo nakopalo v prostem času 90 ton rude. Franc Stokner bo nakopal 20 ton rude. Kolenik in Laznik pa bosta nakopala po 25 ton rude. 22 rudarjev je obljubilo, da bodo nakopali v prostem času vsak po 10 ton rude. Tako bodo mežiški rudarji in topilničarji dočakali volitve.
Proizvodnja soli v naši državi se je po vojni že precej povečala; zdaj odpade na potrošnika povprečno po 15 kg soli na leto, medtem ko Je znašala potrošnja pred vojno 13 kg. Vendar je ta proizvodnja še mnogo premajhna zlasti zaradi naglega razvoja naše kemične industrije. Samo tovarna plastičnih mas »Jugovlnil« potrebuje na stotine vagonov soli.
Proizvodnja soli v obmorskih solarnah se ne more dovolj naglo povečati in Je nezanesljiva, ker je odvisna od vremena.
V soboto je začela obratovati prva makedonska hidrocentrala v Zrnovcih na reki Zrnovki
Elektrarno so začeli graditi avgusta 1947. Ker je Zrnovka bistra gorska reka, so težko našli primeren kraj za zajezitev. Zato so projektanti izdelali načrt za prekop, tako da so reko preusmerili, in za postavitev dveh jezov, enega pred dovodnim predorom, arugega pa za njim. Predor so vrtali v granitno goro Pljačka-vico. Delo je bilo silno težavno in počasno, ker so spočetka vrtali z ročnim navadnm orodjem. Predor so zvrtali lani pred 29. novembrom, pet dni prej, kakor so se zavezali. Zelo težavno je bilo tudi polaganje in prevažanje težkih tlačnih cevi na strmem pobočju.
Hidrocentrala v Zrnovoih bo dajala na leto sedem milijonov kilovatnih ur. Vse naprave zanjo so izdelali naši delavci in strokovnjaki v Litostroju, v zagrebški tovarni »Rade Končar« in v mariborski »Franc Leskošek«.
Zato si prizadevamo, da bi začeli sol pridobivati na rudarski način. V Bosni pri Tuzli so velika ležišča kamnite soli. Rudnik bodo kmalu odprli. Hkrati pa se bo tudi precej povečala proizvodnja v Kreki; tam sol pridobivajo iz slanih vrelcev. V ta namen so potrebne posebne strojne naprave za izparevanje vode. Zdaj proučujejo pridobivanje soli z novimi napravami, tako da bi se proizvodnja povečala za 50%.
Največja obmorska solarna je v Ulcinju; obsega okrog 840 ha. 2e prvo leto po osvoboditvi je znašala proizvodnja 50% več kakor pred vojno. Doslej so sol pridobivali iz vode, ki je vsebovala manjši odstotek soli, ker se blizu v morje izliva reka Bojana. Z novim prekopom, ki veže solarno neposredno z morsko obalo, kjer je voda bolj slana, je zdaj omogočeno, da se bo proizvodnja povečala do 100%.
»Jablanica« presegla februarski plan
Gradbišče sistema hidrocentral na Neretvi »Jablanica« je izvršilo februarski plan s 107%, čeprav zaradi močnih nalivov večkrat niso mogli izvajati zunanjih del. V tekmovanju na čaet volitev za Ljudsko skupščino je kolektiv »Jablanice« ustvaril pogoje za izpolnitev tro-mesečnega plana do 26. marca. Zabetonirali so že podzemno dvorane, ki so Jih pričeli zidati lani. Do 1. maja bodo dogradili izventurbinski del podzemne dvorane, pozneje pa bodo opravili samo manjša dela pri ureditvi podnožja za turbine.
*veznimi predpisi. Ministri od-'to, da se vsi zvezni pred-° uporabljajo v tisti panogi ps*Prav*i ki ji načelujejo. Ce mi-krJ|0pTavHinru svoje uradne doll-zakon ali ustavo, je za to £» tudi 5*ovore'n- PT4V tako pa odgo-K*i «	X®°	*kodo,	ki	bi	jo	povzročil
ta ve i*v°iun nezakonitim delom.
j°misiji — planska in komisija Jf°“trole — imata prav tako w!!*ii «i *tfstva in sta predsednika teh V* it l.ana vlade. Delo teh dveh ko->ar*ktcri«tično za naio državno s i' Up,a	komisiji	namreč	povezu-
v llnic nalog državnih organov
X AS A DRŽAVNA UREDITEV
ZVEZNI ORGANI DRŽAVNE UPRAVE
b) !%'eposredni organi triade FZjRJ
auja m awsihvi*i *»«**
1* P°trcbno za redno funkcioni-a(*?efl.a »parata.
/M Otii civpl1 «t*lnih knmisii lahko
P _____________________
* •- no važnega pomena, n. pr. za
 a  ________________organov
planiranja in kontrole, kar
; -«h dveh stalnih komisij lahko ie posebne komisije, ki i° le zača
začasno za opravljanje
1 a4rarne reforme.
Komiteji pri vladi FLRJ se postavljajo za reševanje takih nalog, ki spadajo v izključno pristojnost republik, pa jih je trebn le usmerjati s strani vlade FLRJ, lahko pa tudi za vodstva zadev, ki niso zajete v delokrog nobenega resora. V prvo skupino spada n. pr. komite za zaščito ljudskega zdravja, komite za socialno skrbstvo Itd., v drugo skupino pa komite za radiodifuzijo, komiite za kinematografijo itd.
Organizacija zvezne vlade se je od sprejetja Ustave (31. januarja 1946) do danes že v marsičem spremenila. Ta razlika se kaže zlasti v povečanem številu ministrstev in komitejev pa tudi v večjem številu zadev, ki so bile prenesene na republike, ki so vedno močnejši ! faktor v razvoju naiega gospodarskega in političnega življenja. Tako ata bili pri j zadnji reorganizaciji vlade letos konec I januarja ukinjeni zvezni ministrstvi za 1 rudarstvo in elektrogospodarstvo in so i njune naloge prevzele ljudske republike. ) Najvažnejša razlika med ministrstvi zvezne vlade je federativni državni ure-
Iditvi ustrezajoča delitev na občszvez-na in zveznorepubliška ministrstva. Ob-čezvezna ministrstva ao ustanovljena za
tiste vrste zadev, ki spadajo v izključno zvezno pristojnost in jih ministrstvo opravlja neposredno po svojih orgsnih bodisi v inozemstvu, n. pr. posle ministrstva za zunanjo trgovino ali v tuitm-stvu, n. pr. ministrstvo za pošte, ministrstvo za promet, ministrstvo za narodno obrambo. Organi, ki vrše posle iz naštetih resorov, so neposredno podrejeni zveznemu ministrstvu, n. pr. železniške in poštne direkcije ter tem podrejene ustanove itd.
Zvezno-republiška ministrstva pa opravljajo zadeve iz gotove panoge državne uprave deloma samostojno, deloma preko ustrezajočih ministrstev v ljudskih republikah, n. pr. ministrstvo za trgovino in preskrbo FLRJ daje republiškim ministrstvom za trgovino in preskrbo pristanek na plan, dalje določena navodila in ima sploh splošno vodstvo vse trgovine in preskrbe v FLRJ, operativne posie pa izvršujejo v zvezi s trgovino in preskrbo ministrstva za trgovino in prs* skrbo ljudskih republik. Ta ministrstva 60 ustanovljena za zelo važne panoga, n. pr. za lahko industrijo, za gozdarstvo kmetijstvo, finance, gradnj«, kuhuro in umetnost, pravosodje, delo itd. Zvezno-
rcpubliSka ministrstva pa imajo poleg splošnega vodstva dotične panoge sama lahko tudi neposredno operativo, na pr. ministrstvo za lahko industrijo usmerja industrijo v V6ej FLRJ, poleg tega pa ima lahko tudi samo taka podjetja, ki so važna za vso državo. Nedavna reorganizacija zvezne vlade je nakazala tendenco, da se število občezveznih ministrstev v sedanji etapi graditve socializma pri nas ne bo Dovečevailo.
Tudi število komitejev je naraslo. Danes imamo tele komiteje prd zvezni vladi: komite za socialno skrbstvo, za zaščito ljudskega zdravja, za radiodifuzijo, za kinematografijo, za turizem in gostinstvo, za lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve, za elektrogospodarstvo, za premog, za nemetale in za fizkulturo. Rastoče število komitejev je prav tako potrditev za to, kar smo navedli glede zveznoTepu-bliških ministrstev. Število komitejev se je povečalo namreč predvsem tam, kjer so bile zadeve iz zvezne kompetcnce prenesene na republike, n. pr. v rudarstvu in
elektrogospodarstvu.
Poleg navedenih organov ima zvezna vlada še več organov, n. pr. generalno direkcijo za metalurgijo, generalno direk-
cijo za proizvodnjo in predelavo nafte. Zvezno geodetsko upravo in Zvezno upravo za hidrometeorološko službo.
V vladi sta tudi dva stalna sveta in sicer Gospodarski svet, v katerem so zastopani vsi gospodarski resori, in Svet za energetiko in ekstrativno industrijo. Prvi skrbi v prvi vrsti za to, da je delo gospodarskih ministrstev koordinirano med seboj, drugi pa koordinira delo komitejev generalnih direkcij in organov vlade FLRJ, ki opravljajo zadeve energetske in ekstrativne industrije, v kolikor je v zvezni pristojnosti.
Komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, ki ie organ vlade in pripravlja zvezne predpise, daje smernice za organizacijo zveznih in podrejenih ustanov in izvršuje sam neposredno organizacijo zveznih resorov in ustanov. Teh zadev pa ne opravlja sam, temveč v zvezi s pristojnimi resori, katerim daje za to vso svojo pomoč.
Razumljivo pa je, da bo šla organizacija z roko v roki s splošnim gospodarskim in političnim razvojem. Tak razvoj organizacije državne uprave je tudi edino logičen. Držati se togih form, ki se v posamezni panogi pokažejo kot slabe v gotovem razdobju graditve socializma, bi bilo nesmiselno in škodljivo. Organizacija posamezne panoge mora biti taka, da se čimbolj zajamejo vse zadeve in se poišče najprimernejša retitev. Po sprejemu Ustave se je povečalo zlasti število
Izveznorepubli&kih ministrstev in komitejev, kar nam js samo potrditev gospodarskega Ja Čanja posameznih republik __
ta pum i! n utmiii Mn i floMiiini
V ostri konkurenci se je plasiral na 29. mesto
Kakor smo že poročali. Je bilo v nedeljo Ulngu v soboto v nedeljo na tekmovanju v skokih, katerega so se udeležili tudi naši tekmovalci Janez Polda, Karel Klančnik, Zoran Zalokar, Albin Rogelj ln Jože Langus. Odon Slabe zaradi poškodbe na treningu v soboto ln nedeljo na tekmovanju nt nastopil. Zaključni prireditvi je prisostvovalo okrog 90.000 gledalcev. V elitnem razredu Je nastopilo 140 skakalcev.
Med Jugoslovani Je prvi skočil Zoran Zalokar, za njim pa Polda. Klančnik, Langus ln Rogelj. V prvi seriji je dosegel najdaljši skok Polda, s skokom 63,5 m. najboljše ocenjen pa je bil Klančnik s 15.5, 11! in II točk. V drugi seriji skokov pa Je bil Izmed Jugoslovanov najbolje ocenjen Rogelj s II, II ln 11.5. Dobro oceno — 3 krat po II točk — je dobil tudi Zalokar za svoj skok 58,5 m. Tekmovalec v klasični kombinaciji Norvežan Hagen je s skokom metrov dosegel najdaljši skok dneva. Najboljšo oceno od vseh tekmovalcev pa Je dobil zmagovaleo tekmovanja Falkanger ln eleer 18, 18,5 in 1» točk.
Thranc (vsi Norveška) »8 točk. Nail tekmovalci pa »o zasedli naslednja mesta: 29. Polda 199 točk («, 5 ln C4 m). 5J. Klanč
...	...	..	JI,
nlk 198 točk Tl*.
Zalokar In 99. Rogelj,
62,5 m), 91. LailgiUi,
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
  ' Jčke (66	............
 ______________._ _____ (64.	«1,5	______
sted (vsi NorvcSka)) 212,5 točk) 10, 11,5), 4.
1. Falkanger 217,5 točke (66 m In 15,1), 2. Bjiirnstad 215,5 točk (64, 66,5 m). 3. Hugg-
E. Karlsson (ftvedska) 211,5 (15,5, 67,5), 5.
>>v. ■ •• •
-'Jiiv? 'J
" k- 0
Falkanger je v skok
Nogometaši Rudarja so se vrnili iz Lovrane
Nogometno moštvo Rudarja, ki se pripravlja na kvallflkaoijsko tekmovanja zn vstop v III. državno ligo, se je pred nekaj dnevi vrnilo s treninga v Lovranu. Treninga se je udeležilo 25 nogometašev prvega ln juniorskega moštva. Na sestanku, ki so ga imeli na Reki, so sklenili, da se bodo prvi udeležili, volitev. Na treningu v Lovranu so odigrali več tekem od katerih so eno izgubili, dre pa dobili.
RUDAR (mladinci) : GRAFICAR (Lj.)
1:1 (5:1)
Mladinsko moštvo Rudarja je odigralo v Opatiji prijateljsko tekmo s prvim moštvom Grafičarja iz Ljubljane. Mladinci Rudarja so zaigrali prav dobro in zmagali 7. rezultatom 6:1.
ŠAH ISTI NOVEGA SADA SO PREMAGALI REPREZENTANCO TA NOVOSADSKE OBLASTI S 554 IN POL : 495 IN POL
Novi Sad, 6. marca. Včeraj je bil v Novem Sadu množični šahovski dvoboj mod šahistl Novega Sada in reprezentanco vojno oblasti na 1050 deskah. V tej. po što-vilu igralcev dosedaj največji šahovski prireditvi na svetu, so znyigall šahisti Novega Sada z rezultatom 554 in pol : 495 ln pol
Kratke vesti
Izvršni odbor Šahovske zveze Jugoslavije _ določil termin za letošnje zvezno turnirje igralcev I. kategorije. Turnirji se za-
TURNIR V ČAST VOLITEV V LJUDSKO SKUPŠČINO
V čast volitev v ljudsko skupščino je meetfli odbor FISAB-a na Beki organiziral nogometni turnir, na katerem je sodelovala novosadska Sloga, trboveljski Rudar, sindikalna reprezentanca Reke ln garnizon JA. V prvi tekmi je Rudar premagal garnizon JA z rezultatom 4:0. V drugi tekmi je novosadska Sloga z veliko težavo premagala sindikalno reprezentanco Reke » rezultatom 1:0.
Drugi dan sta Garnizon .T \ in sindikalna reprezentanca igrala neodločeno 1:1 (1:0).
SLOGA : RUDAR 1:2 (1:1)
V finalu^ ki	jo	odločil zmagovaloa	tu^-
._____ .	.	..	.	Utte
enakovreden nasprotnik ter je bil rezultat prvega polčasa	1:1. V drugem	delu	Igje
, Rudar ni popustil, vendar je obramba *a' | krivila tri gole. Tudi napad ni izkoristil več povoljnih situacij. Rudar je po igri zasluzil boljši rezultat.
Partizan II : Rudar 5:1
Za nogometno tekmo med beograjskim Partizanom in Rudarjem iz Trbovelj, ki so jo odigrali v soboto dne 4. t. m. na sta-dionr Rudarja	v	Trbovljah je	vladalo v
nirja, je Sloga zmagala z rezultat Moštvo Rudarja jo bilo skoraj ves čas igre
Je določil termin za letošnje zvezno turnirje igralcev I. kategorije. Turnirji se začno 5. aprila. Prijave se sprejemajo do 15. marca, razpored igralcev po grupah pa bo objavljen najkasneje do 25. marca. Igralci, ki bodo na teh turnirjih osvojili 75'/< možnih točk, dobe naslov mojstrskega kandidata in pravico udeležbe na turnirjih mojstrskih kandidatov.
Popravek. V (»nedeljski številki »Ljudske pravice« sta se v šahovsko rubriko vrinili dve napaki- Kratka vest >na rednem brzoturnlrju šahovskega društva v Kranju« se mora glasiti pravilno »na rednem brzoturnlju šahovskega društva v Kopru, kratka vest »mojstrski kandidat Slokan Vlado je odigral simultanko z 2 članoma. t>a »da je odigral simultanko z 20 člani • ..«
revirjih veliko zanimanje. Tekmi je prisostvovalo preko 3000 gledalcev, ki »o prlSU tudi Iz drugih krajev, kot na primer iz
Celja in celo iz Velenja.
Partizan: Popovič, Račič, Benclr, Marjanovič, Požega, “Ivanovski, Krgin, Vogrin, Kolakovlč, Nevencir in Kantrdžič.
Rudar: Tavš, Bntkovec (Orne), Dolinšek, Sori, Kos, Vodišek (Princ), Hudarln. Florjane, Koncilija, Klančišar in Oprcsnik.
Po pozdravih in potem, ko je izločil moštvu Partizana ing. Petrič rudarsko svetilko, se je pričela zanimiva tekma.
Kratek potek Igre. Prvih deset minut je prevladovalo 'Ina igrišču moštvo Rudarja-Gostje so kmalu uredili svoje vrste ter po krivdi obrambe Rudarja dosegli v 15. minuti prvi gol. fiest minut kasneje so povišali rezultat na 2:0. Pred koncem Igre prvega polčasa so gostje dosegli 3. gol.
V drugem polčasu je Rudar pričel Igro z velikim poletom, toda s kitienskim strelom iz daljave 17 metrov so gostje dosegli četrti gol.
V 31. minuti je bil prisojen proti Partizanu prost strel Iz 16 m. katerega je vratar ubranil. V 85. minuti je po kotu Rudarja, Partizan dosegel peti gol. Opreanik je kmalu nato preigral vratarja in postavil končni rezultat 5:1, ki je previsoko izražen. Gostje so zmagali zasluženo. Moštvo Rudarja je igralo požrtvovalno. Napad je preveč okleval pri streljanju.	S. 8.
Rast KOZ Edvarda Kardelja
iarefs
rstva v obn
Gornja Radgona, 6. marca. — Pretekli mesec je bila letna skupščina KOZ Edvarda Kardelja v Apačah. Od zadnje skupščine so povečali zadrugo za 75 ha zemlje, in je imajo zdaj 212 ha. Osem članov je bilo sprejetih brez zemlfe in 5 družin agrarnih interesentov. Danes ima zadruga 150 ljudi. Od teh tvori delovno silo le 31 moških in 8 žena. Z ustanovitvijo otroških jasli se bo delovna sila povečala. Letos so zadružniki sprejeli delovni plan in povečali rejo prašičev od 79 lani, na 208 in od 80 glav goveje živine na 161 glav. Na skupščini so razkrinkali tudi Mafijo Zupanc, ki je delala razdor v zadrugi in bila neredna pri delu. Nato so izvolili upravni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Jože Mahne, ki ga pozna ves okraj. Ljudstvo za Zvezno skupščino za okraj Radgona-ga je izvolilo za namestnika kandidata Ljutomer. Potem, ko so sprejeli sklepe, so poslali pozdravno brzojavko tov. Edvardu Kardelju, ki jim je med drugim odgovoril: »Veseli me vaša odločnost. Ona mi jamči, da boste velike naloge, ki stoje pred vami, tudi res izvršili«. J. J.
Ribniške žene pred 8. marcem in volitvami
V Ribnici je AFŽ med najboljšimi organizacijami. Žene sc zelo redno udeležujejo organizacijskih sestankov. AF2 skrbi za pomoč socialno šibkih v kraju; pred kratkim so žene obiskale tudi dom onemoglih v Ortneku ter obdarile starčke. Za leto 1950. se je vsaka članica obvezala, da bo napravila najmanj 20 ur prostovoljnega dela. Organizirale bodo predavanja o zdravstvu in zadružništvu ter pritegnile v AF2 čim več neorganiziranih žena. Ker namerava v letošnjem letu AFŽ vključiti v proizvodnjo več žena, bo ustanovljen Dom igre in dela. Žene so pripravile za D1D že vso opremo, poiskati je treba le še primeren prostor.
AFŽ v Ribnici ima svoj pevski zbor, ki sodeluje na vseh proslavah in se zdaj pripravlja na akademijo za 8. marec. Sedaj pa na vsakem svojem sestanku razpravljajo o problemih ki so v zvezi z volitvami.	T.	M.
V sežanskem okraju ie najboljši KOZ G. Branica
Sežana, 6. marca.
KOZ v sežanskem okraju so imele v me-secu februarja svoje prte letne občne zbore. Na vseh zborih so zadružniki obravnavali uspehe In napake dela v letu 1949.
Največje uspehe Ima KOZ Gornja Branica, kjer so dosegli 145 din la delovni dag. V za-
drugo je vključenih . pa so oddali več krneč Individualna gospodarsi KOZ  ..................
KOZ v Divači Je tudi dosegla lepe uspel delovni dan znaša 141 din. Glavna panoi s katero ae zadruga bavl. je živinoreja.   ’	‘	živino.	V	hr
tev. Državi ikov kot vsa območju KLO.
ehe, anoga,
Imajo lepo rejeno živino. V hranilnem odseku imajo vloženih 149.(99 din. Zadružniki so samoiniciativno našli postranske vire dohodkov za Izboljšanje življenjskega stanov. V Lokvi, kjer Je
darda zadružnikov
za-
druga izrazito živinorejska, so Je prvo leto dosegli lepe uspehe. Zadru” “*
fll lepe uspehe. Zadružniki so za de-dan dobili 199 dinarjev.
KOZ v Tomaju Je kljub temu, da ji Je primanjkovalo delovno sile, da je za satura-oljski mulj potrošila precej denarja ln Imela tudi druge pomanjkljivosti, ki ao vplivale na delovni dan, dosegla H« dinarjev na delovni dan. KOZ Herpelje, ki Ima najslabšo zeni-1 Jo v okraju, je dosegla delovni dan 74 din Vse KOZ v Slovenski Istri so dosegle kar dobre uspehe, če upoštevamo, da je suša v letu 1949 pobrala 59'/< pridelkov. Najslabše uspehe Je dosegla KOZ v Komnu zaradi slabe organizacije dola, pomanjkljivega zanimanja za delo, nerednega prihajanja In odhajanja z dela In še drugih napak.
Kamniške pohv zanima
Kamnik, (. marca.
Zadnje čase prejemamo koruzno moko ▼ včerah s takimi etiketami:	»Pozori	Ko-
ruzna moka. Hitro pokvarljiva!« Nekaj dni po prejemu pa se moka zaros tudi pokvari. Kamniški peki pa menimo, da bi se koruza od jeseni do danes že lahko posutlla, vsaj toliko, da bi ne bila tako močno vlažna. Pri kontrolnem sušenju se Je pokazalo, da se je pri 1 kg moke osušilo kar 11 dkgl Hadl bi vedeli, kje ln kako se suši koruza ln kako se melje? Morda bi nam na to lahko odgovorili mlinarji. — Kamniški peki.
Obvezno oddajo je treba izpolniti
V Slovenskih Konjicah Je bil na KLO sestanek vseh kmetovalcev, ki so bili v 1, 1949 zadolženi za obvezno oddajo. Pri pregledu teh obveznosti se Je ugotovilo, da so bili vsi plani pravilno razbiti. Obvezno oddajo belih žitaric so kmetje v celoti Izpolnili, pri oddaji krompirja pa Je bilo nekaj zaostankov, zlasti pri večjih kmetih. Zaostanke so ugotovili tudi pri oddaji fižola ln koruze. Največ zaostankov Je pri oddaji mleka. Značilno je, da so mali kmetje, ki Imajo obveznost Izpolnili,
po eno kravo, _________________ .
ko večji kmetje obveznosti niso
medtem
  _________________________   _r_.	zadostili.
Tako Je na pr. Miha Kuk, kniet na Blatu pri Slov. Konjicah, ki Ima tri krave, oddal v celem letu namesto predpisanih 2209 litrov le 134 litrov mleka. Kmet Maks Ravnak
Zg. Pristave je oddal od predpisanih 2590 litrov mleka samo 49$ 1, upravnik nadžupnl-Je v Slov. Konjicah Franc T<
"uvornlk pa gamo r. Oddajali pa
so v eelotl zadostili: Marjeta Mohor, ki
1396 litrov namesto 3399 litrov.
Ima majhno kmetijo ln otrokoma, nrav tako tudi ln drugi.
Je vdova z dvema I Anton Klik, sred-
nji kmet In drugi. Vsi zaostankarjl bodo morali oddati na račun mleka mast, olje ln maslo.
Ko bi se vi| naši
Smučarske tekme za Vojkov memorial
Zmagali so jeseniški rudarji
iu ned u
gor&ld
2:52,45 ure. — Tekmovanje sw hkrati tudi kot tekmovanje na 10 km. Prvo in drugo pi« lila Frano Smolej (Gregor Starman (Enotnost) 40:50 ml’
41:37.
Veleslalom moški (47 tekmovalcev): J. Hutar (Gregorčič) I:23i2 min.Tl OJnl Praček (Gr.) 1:23,8; 3. Kunčič (Gr.) 1:25;0, 4. Bertoncelj (Partizan) 1:25:0. 5. Taler (Gr.) 1:27:0; — ženske: 1. Mmr Silva 2:15:2, 2-Torkar Marija (Gregorčič) 8!18;1. — Proga za moško in žensko ,1e bila dolga 1200 m x " > razliko 400 n. možkl (47
višinsko rftzliko 400 m.
Slalom, moški (47 tekmovalcev): 1. Stare 1:18:03 miB., 2. Kobler 1:153». 3. Vork 1:21:05. 4. Kiuišlč 1:22;08, 5. Taler (vsi Gregorčič) 1:22;04: "	.....................
1. Praček
8:18:4. —
rekmovaln 100 m
vffil tlako
:22;04; ženske: (4 tekmovalke) — L (Gregorčič) }:39;2,	2. MagUšar
obe Gregorčič)' A. ?<*«	^
bile doli
razlike.
Na 30 m skakalnici je bil najboljši Ljubo Razinger (Gregorčič), ki je osvojil 139,1 točke (22, 22.5 ml. 2. Urbano 134.8 točke (22. 22.5), 3. Jažovec (oba Enotnost) 133.7 (21,5 221. 4. Sodja (Gregorčič. 183.3 točke (22. 22), 5. Avsenik (Partizan) 132.8 točke (21, 22.5).
V končni oceni je prvo mesto osvojil Gregorčič z 242 točkami pred Enotnostjo s 122,5, Partizanom 79,5, Miličnikom 24. Rudarjem (Idrija) 22 in Tržičem 12 točkami.
Mladinsko prvenstvo v »kokih
V Kranjslu gori je bilo na 85 m skakalnici v nedeljo dopoldne dr*kvHo prvenštvo mladincev v »kokih, katerega se je udeležilo 23 skakalcev. Z izjeT ‘ “J skega državnega prvaka
ki je bil za rajtpd boljši	_____
naSa mlada skakalna garda le povprečtie kvalitete. Zmagil je Janez Gorlfek (St. Vid) s skoki 88, 84:9 in 33 m. Drugi je Jože tJIčar (Prešeren. Bled) 83, 32 in 88,5 m, tretji je bil Jaka nepovž (ŽeltanlčA?! Ljubljana) s skoki 29. 29.5 in *0 m 1td.
VRNITEV NASE SMUČARSKE REPREZENTANCE IZ ZDA
Naša smučarska reprezentanta Lukane In Mulej, ki sta sodelovala na smnl!arHtlh tekmovanjih z« svetovno prvenstvo ZDA, sta včeraj odpotovala z letalom v Jnr* slavljo.
lavno prvenstvo sra »e je udaie-
od o*taiih, je
Montreal. — AFP porota, da ao kon&ana tekmovanja v smučanju za Hartmanov pokal v Kanadi. Zmagal je Hais Nogler (Av-itrija) s 177 točkami. Drugi je bil Italijan Zeno Colo z 80 točkami. V konkurenci žen je zasedla prvo mesto Američanka Andrea Merd, ki je v smuku ln slalomu prispela prva na cilj.
OBJAVA
Množični sestanek vseh članov atletskega kluba »JSnotnost« v torek 7. mafdA 0b l9 na Taboru. Obvezno.
LJUDSKA TEHNIKA Ustanovni občni zbor Aerokluba v Ptuju
V pet*k 3. marca je okrajni odbor ljudske tehnike v Ptuju ustanovil samostoj: oklub v Ptuju. """
.— .	Občnega	zbora	se
-Uo 42 ljubiteljev padalstva in let
aerokl
udelež— _  ________
stva. O delu kluba je nakar »o zborovalci
. ’11 tov. Eigar, iaitltev volitev v
Ljudsko ekupžčino sprejeli sklep, da bodo do 15. marca uredili klubske prostore, do dneva volitev pa bodo pričeli z modelarskim in padalskim tečajem. Klub bo do dneva volitev dvignil število članstva na 100.
-GLEDALI$ČE>
DRAMA LJUBLJANA
T°$Ll7«-. 0Zbak^čeS6fU^j6|i S
a, ?, ob 20: Miller: »Vsi moji sinovi«. Juč6na za
_ . II- ob 20: Zaključena za sindikate. Nedelja, 12. ob 14.30:	C
leron: »Dama-škrat«. šfcraV. Izven. — Ob 20? O!»tr$vški P^Go-
reče srce«. Premiera. Izven, led ni a premiera v Dran
Naslednja premiera v Drami bo komedija »Goreče stte«, kj Jo Je napisal Aleksander MkolaleirtJ Ostrovski. Delo *e študira T režiji Frftna Zlika, Inscenatpr le MB. Ernest Franz. Premiera be v nedeljo. Iz. fc m. zvečer.
Ireda, 8. ob 20; Dpuize^i: >Don Pai Zaključena predstava za sindikate.
Četrtek, 9. ob 20: Hrlstlč: »Ohridska jegep-da«. Zaključena predstava za Sindikate.
Petek, 10. ob 20: Janaček: »Jenufa«. Zaključena predstava za LMS.
Sobota, 11. ob 20: Verdi: »Traviata«. Zaključena predstava za Litostroj.
Za sindikalno predstavo DontZettl: »Don Pasquale«, ki bo v sredo 8. marca ob 20 v
8«. 61, 62. 63, 64, 85, 66. 67. 68( 69 in 70.
Prosvetni: številka 60. 61. 62. 63, 64 . 65, 66, 68, 69. 70. 71, 72 in 73.
Bone za nakup gledaliiklh vstopnic, dvignite v torek, med 10. in 12. uro na KSS-u, Sflfoa it. 6.	v
Vstopnice na izdane bone dvignite naslednjega dne 8. iharea med 8. in 10. uro
ŠENTJAKOBSKO OLEDALlftCE Mestni dflm
;ca ob 20: O. Zupančič: »Vero-
. .	vstopnlo	v Drž. zaloibl. od-
delek za muzi kali je o4 10—13 i® 15—17 ter eno turo pred začetkom predstave v Mestnem domu.
VREMENSKO POROČILO hld?oineteorolo8ke službe Stanje dne $. marca ob T. url: Vso zapad-no in »rednjo Evropo zavzema področje visokega zračnega pritiska, ki ustvarja v teh predelih iaano vreme. v »evernem delu Evropo je opaziti aktivnost potujočih depTosij, katerih fronte pa s svojim vplivom ne segajo preko glaVne osi antlciklo-nalnega področja, potekajoče od Južne Irske do Balkana.
V Sloveniji je danes spremenljiva oblačnost v stadiju razhltnjanja. Nainižja temperatura je bila v Planici — 6 stopinj C-
Snežne razmere r Sloveniji dne •. marca oh 1. uH:
Krvavec: —4 stopinje C, 40 cm pršiča na SO eto podlage.
PLANICA: —S stopinja C, 52 cm snega, sren.
Jezersko: plus 3 *k>piflje C, 8 cm anega. Dem pod Prisojnikom: 40 e mžžeffa, ftren-Vremenska napoved za torek T. marca: Pretežno sončno vreme s slabimi krajevnimi pooblačit vami- T«nperatyra ponoM do —etopiaJe C. podnevi fifo# M «topd4J <f-
OBVESTILA
CUA M' KNJIŽIC D IN TRIKOLES
Ppvemništvo za notranje zadeve uri MLO * e milice 'v LjUbljanf, bo Vt-
U|rta-
vozu lfckii knjižic in 4vo ______________
od 6. marca m 13. aprila t. 1. Zlasti opc Jamo, da se mora prijaviti in registri vsako vozilo pri onem poverjeništvu,
o motornih vozil trikoles v času osat-•irati na
_	  _	poverjeni
'brnočju, kjer se stalno nahaja.
Irhetrtiki prijavijo vozilo samo s prometno knjižico, v kateri se bo vpisalo prijavo. Istočasno se bo ddločll datum tehničnega pregleda.
Tehnični pregledi se bodo vrnili na Vilharjevi cesti, kjer btota JosloVali dve ko
komisija
nih in specialnih voz gledovala osebno a lesa. Dovoz h ko in izvoz na
bo vršila pregled tovor->zil, II. komisija bo pre-
—- — moto bo s Tyrseve ceste :o cesto.
, da pred (ehnlčno
lipravtaa vozila.
  i tekoče leto ae bo odobri]
. katerega bo kojfllsiji *po: irabnega za Javni promet.
obrila za znala
Vožnja za vsako vozilo, tehnično uporal^ ___
Istočasno s prijavo motornega vozila se morajo prijaviti vozniki, katen dotičfl^ vozila vozijo in registrirati svojo vozniško knjžlpo.
Obrazci, za registracijo vezniAke knjižice se dvignejo zia Upravi NM za glavno mesto ‘	ibl št. 26-11.
: mora ptedložlti zdravniško spričevalo, poklicni voznik pa IA potrdilo o zaposlitvi, na katerem mora biti točno navedena S— jt. vozila, katejejra vozi,
 _a 10 in 30 din v kolkih
TZ).
Vsak voznik mora ptedložlti zdravniški rlčevalo, poklicni voznik pa 16 potrdil zaposlitvi, na katerem mora biti točni
 vodena. S— it. vozila, katerega vozi.
Taksa za registracijo vozniške knjižice znaša 10 in 30 din v kolkih (tar. št. 1 in 7 5).
»mr* aAM?
,zni v ran 1950.
VOJ--,
vbil
Za dvo ln trikolesa:
a in registracija dvo in trikoles
,rai° .
rotovini 10 din. 1 e, se bo a jih po
prinesejo takso za prijajo (kolka za 10 in 30 din) ter v A.ko v teku leta ni bilo e vršilo prijavo kdies na dob
t6kp1«^ fcBt'Wo S- H«*,
od 12,192 do 10,283 se bo Vršila na Celovški
o vršila prijava in re-Ikoveni trgu It. 8.
‘a Imajo S— it. od 4064 do 7112, od 19.288 do 2L264 od 28.845 do 27.850. od 29.892 do 81.426 se bo vrSlla prijava v v Krekovi ulici St. 2. — Moste,
Za kole*a, katera inlajo S—St. od 1 $o 2032, od 9145 do 12.192, od 24.818 do 26.345 se bo vršila prijava na Tržaški cesti št 8S.
Ako so tekom leta nastale kake spremembe, prodaja kolesa, zamenjava ali pa je bilo vozilo odnosrio kolo drugje prijavljeno ali nanovo nabavljeno se prijavijo na Upravi NM za glavno mesto Ljubljana, Prešernova cesta 22.	.
Opozarjamo vse Imetnike, da prijavijo svoja kolesa, ,kl so v prometu v tem letu v zgoraj določenem roku in da se pridr-žavajo vrstnega razporeda na določenih krajih po S—št. (evidenčnih tablicah).
Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve pri MLO — Uprava NM za glavno mesto Ljubljana.
 DiEVNE VESTI-----------------------------
Potrdila o dojenja otrok v svrho nakaznic za dodatna živila prejmejo matere za ELO I. v Mestnem domu. vhod desno, v pro-štorih otroške posvetovalnice. Prinesti morajo otroke s seboj, in to vsak četrtek od 15—18.	1832
Dekanat tehnične takultete sporoča, da bo jutri, t. j. 7. t. m. ob 10. url na dekanatu telin. fakultete univ. prot inž. Zoran Rant branil disertacijo »Energetlčna ocenitev postopka fateikaeije sode (Na 2 CO 8)«.
Interalstlčna sekcija Slovenskega zdravniškega društva obvešča svoje člane, da je sestanok napovedan za sredo 8. t. m., prer ložen na sredo 15. t. m. ob pol 20. uri v predavalnici interne klinike. — Tajnik.
Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev Manbor-okollca je namesto venca na grob umrlefca pisatelja Prežihovega Voranca darovala znesek 2000 dinarjev Dijaškemu domu v Rušah. Za ta plemeniti način od dol žit ve umrlemu pisatelju se uprava Dl-jaikega doma Iskreno zanv ni .podružnici Važno za g< ske karte se
tivaljuje Imenova-
odlnjske pomi ,o delile do skon)
Zivil-to je
do 9. t. m, v Dedavskem domu, soba št. 22, I. nadstropje, levo, le na podlagi delovnih pogodb. — Odbor.	1880
-KINO
LJUBLJANA MOSKVA: Amer. film »Njen obrdz«. Filmsko novosti 204 Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. Predprodaja za sindikate od 9—11. — SLOGA: Francoski film »Do-nlovinA«. PiopTr 7. Predstave ob 16, 18, 20 in 22. Predprodaja za sindikate od 9—U. — TRIGLAV: Francoski film »Matična lujsa«, film. nov. 206. Predstavi ob 17.30 ln 19.80. — SISKA: Sovjetski .film
iRTIZAN: Jug' vesi o tovarni« merlSki film »1
oslov, umetni-
.«, Obzornik 40.
»Pomlad«, Rudnik Breza Predstava ob 20.
LITOSTROJ: Zaprto.
MARIBOR PAR tki film »Povac
UDARNIK: AmerlSki film »Tarzan zmagovalec«, Pozdrav z meja.
CELJE METROPOL: Ameriški barvni risani film »Guliverjevo potovanje«. Obzornik 39. — DOM: Angleški film »Brata«, fizk. in šport 13.
JESENICE MESTNI:: Ameriški film »Zimska zgodba«, Vode nam bodo pčflcorne.
KRANJ STORŽIČ: Nemški film »NI prostora za ljubezen«, bos. mesečnik 23.
PTUJ: AmertSkl barvni film »AH-Baba In 40 razbojnikov«, Dr. France PreSeren.
BLEJ3: Sovj film »Za srečo tistih, ki so na morju«. Obzornik 87.
-------------------RADIO-----------------
Dnevni spored za torek 7. marca
Poročila Ob 8.18, 7.00. 12.80. 1S.O0, 19.00,
22.00 ln 23.80.
6.00 Budnloe — 6.80 Jutranja telovadba — 8.40 Slovenske narodne pesmi — 7.10—
8.00 Pester jutranji spored — 10.80 Šolska ura za osnovne šole: O Trbovljah in trboveljskih rudarjih — 12.00 Lahek opoldanski spored — 12.40 Plesna glasba — 18.00 Odprimo pošto naših dopisnikov — 13.20 Pesmi in plesi slovanskih narodov — 14.00 Ruske narodne in ciganske peesml Igra Orkestor Radia Ljubljana p. v. Filipa Bernarda — 14.80 Utrinki lz življenja in dela znanih skladateljev - 15.10 Koncert klarinetista Mihe Gunzka, pri klavirju Bojan Adamič — 15.80 Bela Bartok:	Glasba za godala, klavir, celesto ln tolkala — 16.00 Šolska ura za osnovne šole: O Trbovljah ln trboveljskih rudarjih — 18.00 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola — 18.80 Ljudska univerza — Dr. Makeo Snuderl: O volivnom zakonu — 18.48 Koncert mezzosopranistke Dane Ročnik, pri klavirju Dana PeruSek — 19.18 Uganite, kaj Igramo — 20.00 Prenos svečane akademije
Si Uniona v proslavo 8. maroa — 22.15 La-ek nočni spored — 23.85 Zaključek Oddaje.
NAJDENO ZENSKO TRUPLO
Dne 17. februarja t. 1. je pri jezu električne centrale na Vv* Ljubljanici neznano žensko ^truplo- # Jo »tata približno 25 let, srednje
ebneita
zdrave
Približno 14 dni. nobenih poškodb, mor.
Ker so vsa ugotovit o v
ni bilo n“ 'ŠS?
verjetno ** ^ i-edov«^jat
H VzffiaS
pokojnice.
POJASNILO
vplačevanja razlik, nastal« e dohodnine delavcev, nameščen bencev in prispevka vanjo (Uradni list E jjjsiljujemo. da »o doli v etnisfu 8. {očke cit. S s-podarsfta podjetja, zadrug družbenih organizacij, ker razliko po svojih fcOfprečnih Podjetja ln os obe iz casobue. skega sektorja pa dbračujtiv drugo razliko po eni sami ,stoP 82.2% od skupnega zneska lavcev in riamesčencev ter ni treba vlag^ati gornjih prjj ra:, mest« Ljubljane,
POZIV!
dnevih
opoldne
K?« 33
r,a zah
PRESKRBA'
OBVESTILO	fr
lj za	trgovino in	preskrbo	i«-
rlju BLO	IV,	da se	udeleže vape*5	f
etanka, ki se	vrši v	torek ob	.igopi*1
Tehnični srednji šoli soba 82*1-Poverjeništvo za trgovino Irt
RLO	IV.	f
iženJe obrtnikov za «nei»tp
 zdelJfevalo ŽivllskB nak.
je. ki 7. in
te zaposleno pri obrtnlku*’l9 uro_^
je. ki Je zaposleno pri obrtniku1'.« uro : 7. in v sredo 8. maroa med 8. » ^-mS> bivšem Rokodelskem domu,	o&r
ulioa 12-1. Vsakdo naj prinese s setw
bren plsn delovne sile.
KONCERTI--------
isrSjS
., ki bo ob 18„zflLJT A? -
In sVokovnlh_šol.^|10^jiisl,i'
Opozarjamo stra Slovenske Jakoba Cipcija srednjih ln str Dvofak. Vstopnice v Knjig Mladinski pevski zbor Slovenji-* ‘iju \ monlje bo nastopil na javnem ^ petek 10. marca ob 20 v Unionu.
Avgust Šuligoj. Predprodaja se začno popoldne v Knjigarni muzikalij- l4T.i»tlt** Sabina Skalarjeva, 15-letna vloJJJ absolventka Srednje glasbene šole Si.itsVi demiji za glasbo, razred prof-bo imela samostojen koncert v PJi11 18. marca ob 20 v veliki filharmonij* Jerani. Predprodaja od srede pop°lfl V Klubn kulturnih in znanstven^i-inf«9 cev bo danes ob 21. uri koncert «P". kvarteta Slovenske filharmonijo- ,„i redu je L. M. Škerjanc: Peti god*^,1 # tet. To je prva Izvedba v Ljubil*®
Zvočna hitrost kot mejnik v naslov poljudno znanstvenemu	Itn*
prirodoslovnega društva, ki Ba l6t, >®Jj
poljudno
ilovnaga ________ _ -
ob številnih diapozitivih univ. MV'i’zilitiJ‘i Aleš Strojnik v torek ob 20 v itA predavalnici na univerz!. Vstopnic® jii pri vratarju.
—VESTI IZ
8LOVENSKO NARODNO GLEDA^ijsU1
Torek, 7. maroa ob 51 brivec«. Red LMS-8.
Rossini:
>V&'
iV
Sreda,	8.	maroa ob	20:	Božič:
Red A.	,jjro ’
Četrtek,	9.	marca	ob	20:	Gotovac-
onega sveta«. Red C.	.	f.
Petek, 10. maroa ob 20: Baletni ve ZIS.	.ve*«11
Sobota,	11.	maroa	ob	20:	Linb^'
dan ali	Matiček	se	ženi«.	Iz'*8®- i'e
Nedelja. 12.	marca	ob	10:	Ml*t-
sele sanje«. Zaključena LMS.	—	Ob 20:	Smetana: »Pr<™
vesta«. Izven.
OSMRTNICE	,,
Naznanjamo vsem tovarišem a podpornim članom sindikalno	<ai
umetniškega društva »Angel nas	je za vedno zapustil nas	s
član	društva, dirigent godbe	“	^^> u-
tov.	ALOJZ 2EKAR. Pogreb _	^
Besednjak«.
Sindikalna
nreskrbe LI 1050 po težki
-   lEK. Zvestega
ohranili v častnem spominu, podružnica pri MTP LRS.
Osnovna partijska organizacij®
■tva trgovine in preskrbe DJen ., da je po težki bolezni umrl FRANC KOLŠEK. PoŽrtvovalne«fl( ln sodelavca bomo ohra'nl', v -mlnu. — Osnovna pai Ministrstva trgovin* ln pl
Ministrstvo trgovine in
obvešča, da je” dne 6. n^^Hjl uslužbenec FRANC KOLŠEK, BfflvcO0 clallst. Požrtvovalnega sodelavca	,
nlll v trajnem spominu.
(41
IAR, upokojenec dri- '"S VI * bo v sredo 8. marca 1950 ob »• dreieve mrliške vežico na 7,alaD .j TOif pallšče. Globoko žalujoči: »i* V*£k U Marija, zet Herman Matko, vnu ček, brat Alojz in ostali-	-0
Po dolgi, mučni bolezni mp0jr»1,,,V ljubljena žena ANA IGLIC., “,4 jb I* ' drage bo v sredo 8. marca ot,il^ i,i^ nezove mrliške vežice na	—««
a?*
h
Zilujočl soprog Leopold. An® ka. Anica vnukinja ln °®"10
..................................................i,i
rej* aredniikt adboi — Odgovorni a rednik DuA&u Bole -	Jp	r*
: Kopitariftvs 0 - Oprava" Kopitarjeva 2 - Tele»oi)"a redulStv#
* 5M5 - T-'"° “
180 80 - Telefon 604-90601-0