,926 MATI IN GOSPODINJA Iy2.
mm proračun.
Navadno je tako, da mož zasluži s ^'om potrebnih sredstev za pre-ilvlianjc družine, ženi pa pripade naloga, 1 ta zaslužek previdno in prav uporablja, T pride vsem v prid, katerim je name-„ien h	>e razvidno, da mora imeti
gospodinja pazno oko trezen premislek i vse družinske potrebe. Na drugi strani na mora gledati, da pravilno vpostavi rez-nierjc med dohodld in izdatki.
Četudi v naših kmečkih domovih to delo gospodarja in gospodinje ni tako slrojio ločeno, vendar mora gospodinja, ki ji morebiti pripada oboje del, tudi tu razmerje med dohodki in izdatki dobro poznati in vse svoje gospodinjstvo urediti po njih. Nikar pa naj gospodinja ne misli, da je treba pravilnega proračuna samo tam, kjer so dohodki tako majhni, da mora gospodinja res skrbno računali, da jih porazdeli na 365 Din. Prav tako je treba skrbno preudariti tudi v trdni kmečki hiši, koliko se more in sme porabiti za postavko obleka, perilo, otroške igrače, okras doma itd., da se potem gospodinja lega drži, sicer ji take namišljene potrebe kratkonialo ukradejo tudi denar, ki je namenjen za najpotrebnejše.
Ko pa gospodinja dela načrte in se-ftavlja proračun, naj za resnične gospodinjske potrebe računa le s takimi postavkami, na katere z gotovostjo lahko računa. Le morebitnih dohodkov iz gospodarstva in gospodinjstva naj ne stavi v svojo porabo. Tudi ne dohodkov, iz. katerih se plačujejo davki, najemnina, obresti in podobni neodložljivi izdatki. Vselej pa naj (leda na to, da iz dohodkov boljših let, ali iz nepričakovanih dohodkov dene golov znesek na stran za slučaj bolezni ali druge nezgode.
Morebitni potratnosti pride gospodinja najlažje v okom, če si dohodke in izdatke po dnevni razpredelbi zapisuje v svojo gospodinjsko računsko knjigo. Naj [i ne bo žal Časa in truda za to, ker bo kmalu spoznala, kolike važnosti je to.
Važno je, da gospodinja račune sproti plačuje. Lažje plača samo en račun, katar pa morebiti dva ali tri. Lažje bo tudi Jrogič dobila delavce ali rokodelce, ako ™ po storjenem delu takoj plača.
Nikoli naj se gospodinja pri sestavku svojega gospodinjskega proračuna ozira na najcenejše blago in najcenejša delavca. Dobro in poceni ne more ""' obenem, če se odloči za najcenejše« Je oo kmalu prepričala, da je najdražje.
Gospodinja naj pa računa ludi s tem, .a so posebni časi, ki so primerni za na-večjih gospodinjskih zalog. Tudi Pridelk ^osP°din'a'. k« porablja domače
dn •l' na' Porabo le-teh zapisuje v nevmh cenah. Na ta način ima gospodi-
AihSmČen Prc2'ed 0 dohodkih in iz-
SV0,Vej*e važnosti je, da gospodinja K aoraščajoče hčere vpelje v knittfo-
vodstvo svojega gospodiijstva, če teh ni, prvo deklo; s tem jim da vpogled v to delo in jih vzgoji za bodočo dobro nadomestilo za čas bolezni.
Stročji Hzol s slanino zabcljen. Fižol, na konceh obrezi in niti pri straneh potrgaj. Nato ga operi in skuhaj, v osoljeni vreli vodi. Kuhanega odcedi, stresi v skledo, potresi ga s krušnimi drobtinami in drobno zrezanim zelenim perteršiljem ter ga zabeli s preevrto slanino ali ocvirki.
Koštrun s stročjim fižolom. Popari z vrelim kropom četrt kilograma koštruno-vega mesa. Položi ga v lonec, prilij Vs litra vode, okoli ga in kuhaj eno uro. V kozo pa deni eno žlico masti, eno zrezano čebulo, par koscev korenja, prav majhno vejico šetraja in koštrunovo rneso, ki si ga že eno uro kuhala. Pokrij kozo in, ko po obeh straneh meso zarumeni, prideni eno žlico moke in pari še par minut, nato zalij z juho, ki si poprej v njej kuhala ko-šlruna. Ko polivka še kakili deset minut vre, jo precedi in stresi vanjo en krožnik kuhanega in odcejcnega fižola. Ko v tej polivki fižol prevre, ga stresi s polivko vred v skledo, po vrhu pa naloži zrezano meso, zraven pa daj še krompirjevega pi-reja. Jed je poceni in zelo okusna.
Koštrun z ohrovtom. Pol kilograma koštrunovega mesa položi v kozo, v kateri si razgrela eno žlico masti in zarume-nila v njej eno zrezano čebulo, prideni ne ščep popra, osoli in pokrito pari toliko čara, da se napol zmečka (prilij med pa-renjem od časa do časa nekoliko vode). Nato prideni eno zrezano poparjeno in ožeto ohrotovo glavo in zalij z gorko vedo toliko, da lahko vre. Ko se meso in ohrovt skuha, ga slresi v skledo, meso pa položi zrezano po ohrovtu ter obloži ohrovt še v kuhanimi krompirjevimi krhlji.
Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra do 1. aprila. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo tega zavoda.
Zdravje.
Potne noge in roke. Marsikdo loži o tem. Pot na nogah ima večinoma hud duh, je jedek, razkroji nogavice in najmočnejše usnje. Je torej piava nadloga. Tak pot pa se ne sme ustaviti nagloma, pravijo ljudje, ker udari v človeka druga bolezen. Saj se tudi težko ustavi, marsikdo je poskusil že vse, kar je bilo čemu podobno, pa ni pomagalo. Nekomu so pa pomagale hitro rdeče jagode. V stare čevlje je stresel po 14 litra jagod in je hodil 2 uri okoli. Noge se mu niso več potile. Pri takih nogah je
najbolj važno umivanje in utrjevanje. Bo-sohoja po letu je kaj priporočljiva. Poletu imej lahko platneno obutev ali sandale. Vsak večer izkoplji noge v izkuhi gomilie ali hrastovega lubja in namazi prvi dan z žganjem, v katerem so namočene rdeče jagode, drugi dan pa z mazilom iz smrekovih vršičev. Nogavice in čevlje je treba , vsak dan preobtivali. Varovati se mora i pisanih nogavic. — Skoraj še bolj neprijetne so ženskam poteče,se roke. Pri ši-I vanju in posebno pri vezenju je prava na-j dloga, če ne gre mokra šivanka iz rok, ča 1 delajo prsti grde madeže v blagu in po-i kvarijo vsako boljše delo. Navadno se | pote roke slabotnim deklicam in bolj ose-j bam, ki sedijo po več ur na dan, kakor onim, ki se gibljejo. Tak pot pokvari vse rokavice. Samo umivanje rok ne pomaga, treba je hoditi na solnce in umivati se vsak dan po vsem telesu. Vprašati zdravnika za svet. Samo na roke vpliva pač umivanje z boraksovo raztopino — žličko na litra vode, potem napraši roke z riževo moko. Limonin sok je tudi dober za umivanje, najbolj pa ustavi pot in izčisti roke (kakor noge) kopanje v gomiHčni izkuhi in mazanje z jagodjim razmokom (žganje z jagodami). Vsako jedko milo Škoduje takim rokam, kruhova skorja ali limonina lupinja ali oparjen lipov cvet. nadomestuje milo.
Otrok je slab v nogah. Maži ga z gabeženim mazilom ali z vinom, v katerem je namočen rožmarin. Gabeževo mazilo narediš; Izkoplji gabeževo korenino, ' obeli jo in nareži v laško olje. Ko se je stisnila do dobra, poberi kosce korenine iz olja in nastrži vanj toliko voska, da bo gosto. To mazilo je dobro tudi za stare ljudi, ki so jim opešale noge.
Zbodel sem se. Tcrpentinovo mazilo bi moral imeti vsak turist pri sebi in vsaka gospodinja doma, Ako se ožuliš na potu, zbodeš ali udariš, namazi malo na platno in priveži. Bo hitro dobro. Mazilo se naredi: Terpentina vlij v posodico in to postavi v posodo z gorko vodo, nareži primerno voska, ki se zgosti, spravi in zamaši. Bog varuj, da bi terpentin imel na odprtem ognju!
Vrt.
Grahovi sovražniki.
Grah dozoreva in treba bo nabrati semena za spomladansko saditev. V ta namen se grah poruje in se oberejo zreli stroki, da se zlusčijo. V grahovo zrno se kaj rad prikrade majhen, komaj 5 milimetrov dolg hrošč, ki je velik grahov škodljivec. Že pred cvetjem se naseli ta žuželka na grahove liste. Kmalu potem znosi samica rumenkastih jajčec in sicer na vsak strok le po eno. Iz jajčec se izležejo ličinko in zlezejo v strok, da si izberejo zrno. Pri izbiri si poiščejo le močno zrno v katerem ličinka tudi dozori. V poletnem času ličinke dozore in popolnoma dorastejo. Iz ličink se preleve bube in iz teh hrošči. Ti hrošči
7.V'
preluknjajo grahovo zrno, ki sioer spomladi ozeleni, a nikoli ne rodi bogato, ker ta nepridiprav spomladi izleze iz graha in se na novo razmnožuje. Tri nas je ta škodljivec zelo razširjen, še več ga je pa v Ameriki in v južni Evropi. Tam uniči nad polovico pridelka. Grahove škodljivce uničujemo na sledeči način : Če zluščen grah postaviš na precej gorak prostor, izlezejo iz zrna vsi hrošči, ki jih je potem treba uničiti. Seveda se mora grah dobro prebrati. Dobro sredstvo je tudi pred saditvijo grah politi najprej z vročo, nato pa z mrzlo vodo. Zelo dobro uničevalno sredstvo je petrolej. Z četrt litra petroleja se namoči 25 1 graha. Namočen grah se mora tri dni večkrat premešati in pretresati.
Da se zatro bube, treba za poruvanim grahom zemljo globoko prelopatiti in razgrabiti. Z globokim prekopavanjem se uniči in zatre ta nadležni mrčes.
Endivija. V poletnem času vhiti solata v cvet in zato se je treba preskrbeti z nadomestkom. To je endivija. Endivijo se-jemo od srede junija do konca julija na gredice setvenice. Za prvo setev je priporočljiva zgodnja endivija, ki se loči po bolj rumeni barvi od pozne zelene. Za presaditev je godna v treh tednih. Endivija se presaja 30—40 em narazen. Pred saditvijo se ji prireže zelenje in nekoliko tudi korenine. Ko doraste in se razširi, je treba pove-zavati, pa le toliko, kolikor se jo rabi. Po-vezavati se mora v suhem vremenu in suha endivifa, ker sicer rada gnije. Po obliki je endivija široko listnata in kodrasta. Za oko je lepša kodrasta, a po okusu ne doseže širokolistnate. Endivija je uporabna celo jesen in če jo prav spravljaš tudi dolgo pozimi.
Peso so poznali že stari Rimljani. Pesa hoče imeti globoko prekopano in dobro pognojeno zemljo. Če je pregosto nasajena, }o populimo in presadimo 20—30 cm narazen. Zadnja presaditev je v drugi polovici meseca julija. Peso je treba pridno okopa-vati in osuti. Pri izkopavanju moramo paziti, da ji ne ranimo korenine, ker se z izgubo rdečega soka zmanjša dobrota njenega okusa. Pred vporabo ji porežemo sčavje in sicer tako, da ostane korenina cela. Kuhamo jo toliko časa, da je mehka. V jeseni se hitro kuha, spomladi pa je treba, da dalj časa vre. Shladiti jo je treba v tisti vodi v kateri se je kuhala. Napol ohlajeno olupimo, zrežemo na tanke rezine, jo oso-limo, pridenemo nekoliko kumene in lijemo nanjo toliko jesiha, da jo pokrije. Tako pripravljeno pokrijemo in je drugi dan boljša kot prvi. Zabelimo Jo z oljem.
Zelena. Solata iz zelene ni pri nas udomačena. Napravi se na isti način kot esa. Da napravi velike korenine, mora iti zelo redko nasajena. 40—50 cm je prava mera. Pri saditvi morajo priti korenine le do polovice v zemljo. Gornji del mora gledati iz zemlje. Zelena le v globoko prekopani in dobro pognojeni zemlji dobro uspeva.
Gnoj perutnine.
Znano je, da ima kurjak. gnoj perutnine, Izredno veliko hranilnih snovi v sebi, posebno pa dušika ln fosforne kisline, zato 81
je tudi posebno prikladno gnojilo za zelenjavo in cvetlice. Seveda sam v trdi obliki je preveč ojster in bi nežnim koreninicam cvetk prej škodoval nego koristil. Če pa znamo ž njim previdno ravnati, tedaj nam izvrstno učinkuje. V naprednejših deželah ne pomešajo perutninskega gnoja med ostali hlevski gnoj, ker bi ga bilo škoda, ampak ga skrbno zbirajo, primerno pripravijo in z njim gnojijo zelenjavi, cvetlicam v vrtu in lončnicam. V ta namen vzamejo kako staro pločevinasto posodo, n. pr. petrolejsko ročko ali pa tudi kak star sod, ki ni več za drugo rabo. V to posodo zbirajo kurjak in mu dodajo toliko vode, da se v njej namaka. Pri poletni vročini, posoda je postavljena na solnce, začne gnoj kmalu kipeti in hranilne snovi v njem se razkrajajo ter pripravljajo kot rastlinsko | hrano. S to vodo zalivajo pred vsem cvetlice lončnice, potem pa cvetlice na vrtu in zelenjavo. Seveda mora biti ta gnojnica razredčena, da ne osinodi nežne rastline. Vsaka gospodinja si lahko v domačem gospodinjstvu napravi tako učinkovito gnojilo, ki bo pokazalo prav lep uspeh.
Odprava madežev.
Oljnatih barv madež peremo navadno i s terpetinom. Še bolj učinkuje mešanica j iz dveh delov terpentina, dveh salmiaka I in dela kisove etra. To izpere tudi stare madeže.
II.	Namazi madež s kloroformom.
III.	Moči usnjato krpico v terpentinov I špirit in drgni madež.
IV.	Stare madeže v pristnobarvnem blagu namaži s črnim milom. Milo naj stoji dva dni na madežu, v tem času ga moraš večkrat zmočiti. Tretji dan namoči ostro-ščeto krtačico v vročo vodo in izkrtači milo. Če ne pomaga prvič, poskusi drugič. In ko je ostala samo še senca madeža, ko je obleka suha, izdrgni poslednjo sled barve z bencinom.
V.	Zmešaj enak del terpentinovega, cltronovega in Iavendljevega olja in peri s tem madež. Kadar je izginil, pritisni pivnik na mokroto.
VI.	Stare madeže moči z mešanico čistega terpentina in amoniaka ter izperi z mehkim milom.
Oljnate madeže sploh spravi iz volne kloroform, bencin, krompirjev škrob, mavec, kreda, milo. Dobra so tudi tu navedena čistila: Pet litrov vode, 180 gramov amoniaka aH sode, 90 gramov amoniako-vega mila In pet centilitrov parafinovega olja zmešaj, namakaj madež 12 ur in izperi dobro.
II.	Zmoči madež z bencinom, obloži ga | s kredo in pivnikom ln potegni z gorkim
železom po pivniku.
III.	Pristnobarvno blago peri z vročim lugom aH mlekom In izplakni v Cisti vodi.
IV.	Zmešaj 100 delov milnega špirita, 25 delov 19 odstotne amoniakove raztopine in 15 dkg kisovega etra. ter moči s tem madež in izperi v čisti vodi.
V.	Mencaj madež v amoniaku in izperi v gorki milnici.
VI Potrosi madež na milimeter debelo z jantarjevim prahom. Ko stoji prah 10 minut ga oddrgni z volneno krpo. Jan-
tarjev prah se dobi pri piparjih.
VII. Zmešaj 3 dele boraksa, 3 dele m lajevega ekstrakla, dvanajst delov svežega volovjega ,žolča in petinštirideset delov benečanskega mila in moči madež.
X.	Izvrstno čistilo za oljnato kaplje dobiš, ako zmešaš 30 gramov salmiakovega špirita, 30 gramov terpentinovega olja 30 gramov etra in 300 čistega špirita. '
XI.	Zmešaj 10 delov bencina, 30 delov terpentinovega olja, 20 delov etra in 15 delov kisovega etra.
XII.	Kuhaj 30 delov na drobno zrezane milne korenike v 1000 delih vode. Ko so
I je vkuhala za polovico, precedi in vlij v i vodo še 30 gramov salmiakovca. Madež i zmoči poprej z navadno toplo vodo in drgni ! piitem s krtačico namočeno v čistilu.
XIII.	Kuhaj 64 delov razrezane milne : korenike v 1700 delih čiste deževnice. Ko
se je kuhala dve uri, odlij tekočino od gošče in prilij prvi 45 delov limonovega soka in 185 delov vinskega cveta. S tem moči oljnat madež. Ko izgine, izperi obleko z deževnico aii rečnico, kadar je skoraj suha, jo po-gladi na notranji strani. Volneno drgni s ščetjo, svilo in platno z roko.
XIV.	Oljnate madeže v podlogi oblek potr >si z glino.
Zgodovina kave.
Kdor bi hotel pisati zgodovino kave, bi moral pisati obenem del moderne svetovne zgodovine. Z isto pravico, kakor računam zgodovino novega veka cul odkritja Ameriko in od raznih iznajdb, bi jo lahko računali od razširjenja in uživanja kavo po Evropi.
Kavnih vrst je več, dve sta posebno znani: liberijska in arabska. Liberijska so je razširila preko Atlantskega oceana v Ameriko in daje danes največje množine. Arabska pa, ki so jo v Evropi najprvo poznali, je doma najbrž v Abesiniji, kjer je 5e danes pokrajina, Kafa imenovana. Iz Abe-sinije je prišla kava v Arabijo. Šejk Eh-Gadzeli in duhovnik Džemal-Eddin sta menda običaj pitja kave vpeljala v Arabiji v 15. stoletju. Kmalu se je ta običaj udomačil v arabskih mestih Aden, Mekka in Medina ter v Kairi v Egiptu. Tam so nastale tudi prve kavarne, ki so jih očividno najbolj obiskovali ljudje duševnega dela, ker so se imenovale >šole modrosti« in pa šole spoznanja*. Igrali so tam tudi šah in politizirali so, torej tako, kakor pozneje v Evropi. Pripovedujejo tudi, da so derviši (menihi) v onih nočeh, ko so morali vso noč moliti, pili kavo. Imeli so jo v veliki rdeči prsteni posodi, sprejemali so pijačo spoštljivo iz rok predstojnika v čašah. Bili so to najbrž veliki in rdeči glinasti vrči, kakor so n. pr. še danes običajni v severovzhodni Afriki. O pitju kave v velikem sirskem mestu Aleppo beremo v knjigi augsburške-ga zdravnika Ranwolffa 1. 1583.: »Če pa hoče kdo kaj jesti ali piti, imajo tudi veliko odprte prostore, kjer se skupaj na tla usedejo in skupaj pijejo. Med drugim imajo tudi neko pijačo, ki jo zelo cenijo in kavo imenujejo, skoraj tako črno kot črnilo m zelo dobrodošlo v boleznih, posebno želodčnih. Pijejo že zgodaj zjutraj, tudi na
prosi
steni, vsi,
brez strahu, Iz globokih pr-
t nih in porce flknr le inorejo, večkrat nastavijo, pa le " -i—i« in dajo takoj naprej, kakor
rcelanastih čašic, tako vroče, le morejo,
nia'.<.) '"Naokrog.« Prosperu Albinus, profe-. v padovi koncem 10. stoletja, pripove-fie to-le' Večkrat uporabljajo prevretek, a imenovan, ki ga pripravljajo iz tem-m semena, bobu podobnega. Drevo, ki 1[ sadež, sem videl na vrtu nekega tur-[kega bega. Bilo je iz Arabije.«
Omenjeni Ramvvolff je priobčil prvi manstveni popis kave. Ob istem času, ko • ta I)0pis izšel, se je začelo poznavanje lave po Evropi. Sicer so izkopali v Frank-Lrtu na Nemškem večjo množino dobro ohranjeno kave iz rimskih časov, a srednji vek jc pozabil nanjo in šele v drugi polovici 16. stoletja se je začela spet v Evropi javljati. Leta 1671. so zanesli Holandci kulturo kave na otok Java in že leta 1719. je Java izvažala kavo na Holandsko. Z Jave fc prišla na Ceylon in se je razprostrla pojem kmalu po vsej holandski Vzhodni Indiji. Holandci so jo prinesli tudi v Surinam (Južni Ameriki. Na srednjeameriških otokih Martinique, Guadeloupe itd. so začeli gojiti kavo Francozi, Angleži pa na svojih posestvih v Vzhodni Indiji. A vstaja črncev leta 1792. in Napoleonove vojske so prizadele kavi na francoskih otokih v Srednji Ameriki hud udarec in si od takrat tam ni ■ogla več odpomoči. Ob istem času pa jo prišla na druge srednjeameriške otoke, tako na Gubo, Haiti in na Portorico, ter na srednjeameriško celino v današnje republike Guatemala, Salvador, Costarica, Nica-ragua; potem v Mehiko, nato pa v Južno Ameriko v Colombio, Venezuelo, Ecuador In slednjič v Brazilijo, ki proizvaja danes največ kave na svetu in kjer Jo izvoz kave {lavni vir dohodkov prebivalstva. Neka-tre srednjeameriške drŽave, tako Guate-i, živijo skoraj izključno le od izvoza kave. Na Cev Ionu je leta 1869. nastopila uš in je uničila nasade; namesto kave so za-feii gojiti čaj.
V Orientu je imela kava spočetka volk) nasprotnikov in so se nekateri moha-Nani zelo Jezili, da so verniki rajši zajeli v kavarne kakor v mošeje. Iz teh in M ^ političnih vzrokov so kavo opeto-'ino prepovedali, pa se je kljub temu čez "Mask in Aleppo razširila v Evropo. Ko JeMurat III. (1574^-1595) prepovedal uži-v®je vina, je bila zmaga kave v oriental-deželah popolna. Vojska Mohameda v. (1648-1687) z Benetkami je zanesla »vo v Benetke, Padovo, Rim itd. Isti sul-poslal l. 1683. francoskemu kralju »doviku XIV. (1643-1715) kot posebno
, =--sn dar tovor kave in je kralj ta dar 0 d°brodošel z velikim zadovoljen, spreje] prvfl evropska kavania je
JJJmenda v Marseille na Francoskem, po-
NeiiL 0 kavarnah v Parizu in na 1Kem; na Dunaju na primer I. 1683., da fr,1' m4~ ({a kavarna obstoji še i 3 I udi v Evropi je imela kava včasih
Ju nasprotnike, tako pruskega kralja v& IL (1^40—1780), ki Je na neko voagovoril, da je bjl vzrejen s pivom, veliko bolj zdravilno kakor kava. A «vw pohod kave po svetu se ni dal
3]
zadržati in ravno na Nemškem popijejo danes poleg Zedinjenih držav največ kave.
Poljak Kolšicki, ki je 1, 1683. odprl kavarno na Dunaju, je prvi prišel na misel mešanja kave z mlekom. Zato zasluži v kulturni zgodovini prav odlično mesto. Kajti na turški način pripravljena kava se ni mOgla splošno udomačiti, novi način je pa kavo napravil povsod priljubljeno in je ustvaril vrsto trgovine, ki preživlja danes milijone ljudi. Če kdo v zgodovini zasluži hvaležnost, Kolšicki jo gotovo zasluži. Med slavnimi obiskovalci kavarne beremo imena Rousseau, Voltaire in Napoleon.
V	današnji Jugoslaviji so poznali kavo najprvo v Srbiji, kamor so jo prinesli Turki. Nato je prišla na Hrvaško in za tem v slovenske pokrajine, ki so jo pa dobivale tudi iz Benetk in drugih obmorskih jadranskih mest. Leta 1678. je morala biti kava v Dubrovniku že prav dobro znana, ker poroča carigrajski poslanik dubrovni-ške republike, da ne more poslati obljubljene kave; to pa zato ne, ker turške oblasti pazno gledajo na vsako kretanje ob meji.
V	Ljubljani se je pojavila kava naj-brže po letu 1640., kajti tedaj je izdal magistrat zapisnik blaga, ki ga krošnjarji ne smejo prodajati; do pičice natančno je vsako blago označeno, tudi najzneznatnej-že ni pozabljeno, a kave ni vmes. Torej takrat v Ljubljani kave še niso poznali. Okoli 1. 1700. pa že beremo o nji. Vidimo, da je skoraj gotovo prišla v Ljubljano takrat kakor v Italijo, na Dunaj itd., za vlade Mohameda IV. Prvo kavarniško koncesijo v Ljubljani je dobilo društvo Kazina I. 1782. Kavarniški prostori so se nahajali v kazinskem poslopju, na vogalu sedanje Zvezde in Šelenburgove ulice. Kakor drugod so se tudi v Ljubljani nekateri na kavarno zelo jezili in so rekli, da se tam mladina pohujšuje. Sčasoma so seveda
Eredsodki izginili in nastale so še druge avarne.
Okus in kuhanje kave.
Če si hočeš privoščiti čašico kave, so potrebne tri stvari, da na nje paziš:
1.	Kavo moraš kupiti pri tvrdki, ki ti po svojem glasu in po svojih napravah jamči za popolnoma izvrstno kakovost
2.	Izbrati si moraš ono vrsto, ki ti najbolje ugaja.
3.	Znati jo moraš pravilno prirediti.
Mešanice morajo ustrezati vsakemu
okusu, tudi najbolj občutljivemu In natančnemu. Malokateri onih, ki kavo pijejo, ve, kako neizmerno veliko vrst kave pride na trg in koliko pazljivosH in strokovnega znanja je treba, da se zmeraj ohrani enakost mešanic. Vsak poznavalec kave ima svoj okus ter si mora iz raznih mešanic izbrati ono, ki mu najbolje prija.
Pri kuhanju kave moraš paziti na tole: če hočeš, da razvije kava ves svoj fini duh, Jo moraš najprvo drobno zmleti. Ce je drobno zmleta, je močnejša in lepše diši.
Priredi se pa kava na več načinov: kot najboljša sta se izkazala doslej dva:
1. Turški način: naravno In enostavno kuhanje v loncu. Kava se pred uporabo
drobno zmelje in se zmeša z zaželjeno količino primesi. To se dene v čist lonec, zraven pa sveža voda, tako da pride na čet-trt litra vode 1 do 1 in pol dkg kave. Pu-stimo kavo, da zavre, in jo nato parkraf pomešamo. Nato se posoda pokrije in se pusti par minul pri miru. Potem se kav« precedi skozi gosto sito ali pa se pusti nei-precejena.
2. Na karlovarski pripravi. Na četrt litra vode v za me š 1 in pol do 2 dkg sveže zmlete kave. Deneš jo v že segreto prfc pravo, nato pa skoz nastavek za razdeljevanje vode polagoma vlivaš vrelo vodo. Potem pripravo pokriješ. Da ostane kava vroča, postaviš pripravo v vročo vodo, ne v vrelo. Ko je kava gotova, se ne sme spet kuhati, ker zgubi s tem svoj fini duh.
Shranjevanje kave. Najbolje je, če se preskrbiš s sveže praženo kavo samo za kratek čas, na primer za en teden. Kavo hraniš v steklenih posodah, s hrapavim zamaškom, ali pa v dobro zaprtih lončenih posodah. Biti morajo suhe, brez duha, deni jih na hladno in suho mesto. Tako se drži kava tedne in mesece, pa nič ne Izgubi naf kakovosti. Kavo moraš zmleti zmeraj predi kuhanjem, ne več naenkrat skupaj.
Ne pustite, da vam drusi otroke poljubljajo!
Slabe navade zato še niso lepe in nedolžne, če so zelo razširjene. Ena takiti slabih navad je ta, da otroke poljubujemo, samo zato, ker se nam dopadejo, ali pa, ker se hočemo staršem prikupiti. Vsak pa« meten človek naj bi nastopil proti tej razvadi. Pridemo na obisk, otrok nam prijazno da roko, vzamemo ga v naročje In ga poljubimo na lice ali celo na usta. In če set otrok brani, Je Še ozmerjan po vrhu.
Kako sploh pridem do tega, da BI smel tujega otroka poljubiti! Kakšno pravico imam do njega? Pametna mati bf ml morda rada rekla, naj ga ne poljubim, st pa ne upa reči, češ, da je to neolikano. Pa nima prav. Vljudna je lahko samo napram olikanim; če ji pa otroka poljubujem, sera jaz sam neolikan, in takemu neotesancu ie), lahko kaj reče.
V zdravstvenem oziru so s takim pot ljubovanjem združene velike nevarnosti* Marsikdo se tega ne zaveda; zato pa vseeno nima pravice do poljubovanja. 0 tem niti ne govorimo, da prenesemo na otrok® tvore in zgnojene rane na ustih. Človek, ki z rano na ustih poljubuje, je naravnost zločinec, ali pa je norec. Takega bi morali zapreti 1 So pa drugi slučaji, brezvidniH ran, ko prenesemo na otroka marsikakšne nalezljivo bolezen, na primer kašelj ali hripo. Te bolezni so v vseh letnih casili zelo razširjene, pozimi in poleti, pri vlažnem in suhem vremenu. Ni niti treba, dffl bi bil ti sam bolan, imaš morebiti kal na ustih in jo s poljubom preneseš. Koliko otrok naenkrat zboli, iščemo vzrokov te jih ne moremo dobiti. Pa bi bilo včasih' dobro, da pomislimo, kdo nas Je obiskali in bi brž dobili vzrok.
Saj imaš dosti drugih priložnosti Ja možnosti, da pokažeš otroku svojo ljuba* zen In mu poveS, da ga Imaš rad. Ni treba,
8"
takoj puijubovati in spravljati otroka v nevarnost! Otroka sinejo poljubiti samo starši, kvečjemu še brati in sestre in pa stari oče in stara mati, če sta zdrava — sicer pa nihče 1 Zapomni si to! Navadimo otroke že kar naprej na to, da se ne pustijo od nikogar poljubiti. Pa naj bo dotičnik hud, če hoče. Rajši naj se nauči, kaj sme in česa ne sme.
Matere, ne pustite, da bi vam drugi otroke poljubovali!
Praktlčns smgfiafi.
Svileno blago bo mnogo bolj trpežno ako ga nikdar ne pereš z milom kakor drago perilo, pač pa le v vodi, v kateri je raztopljeno milo. Blago smeš samo v mlačni vodi izplakovati, nikdar izžemati. —o—
Jajca so lažje prebavljiva in bolj re-dilna ako jih poliješ s kropom ter pustiš pet minut v vodi.
—o—
Kadar hočeš novo svečo vtakniti v svečnik vtakni konec sveče preje v krop, nakar bo postala mehka ter jo poljubno lahko pritniiš v svečnik.
—o—
Madeže od črnila in sadja odstranimo iz perila ako ga namočimo v močno slano
vodo.
—o—
Pohištvo iz orehovega lesa se najbolje očisti z mehko krpo namočeno v parafin. —o—
Da obdržiš vodo dolgo časa vročo, postavi kotliček ali lonec na opeko katero si popreje v ali pred ognjem segrel. —o—
Ako želiš limone ohraniti dolgo časa, položi jih v posodo mrzle vode toda ne stisnjene. Pazi da se prosto gibljejo (plavajo). Ako vodo večkrat izmenjaš ostanejo limone dolgo sveže in sočne.
—o—
Predno oblečeš nogavice jih na spodnji strani znotraj nekoliko namazi s para-finom. To podaljša nogavicam »življenja za polovico in ostale bodo brez lukenj. —o—
Č'e ti zmanjka globina za rujave ali kake druge barvane čevlje, namazi jih z mehko krpo namočeno v mleko, najbolje v kislo mleko.
Madeže od črnila v pohištvu odstraniš, ako dotična mesta namažeš z lanenim oljem, pomešanim z isto količino kisa.
Par zrn 3oli vzemi na jezik, po desetih minutah pa pij mrzlo vodo. To dostikrat odpravi glavobol.
—o—
Novo pločevinasto posodo namaži pred uporabo s špehom ter nato izpostavi ognju, da se popolnoma pogreje in maščoba vleže. Posoda ne bo nikdar zarjavela.
—o—
Kolcanje je mogoče ustaviti s tem, da vzameš košček sladkorja namočenega v kis.
Da odstraniš madeže barve iz stekla, namoči krpo v terpentin predno odrgneš.
Horjulska orlovska srenja priredi dne 1. avgusta v Polhovem gradcu svofo prireditev. Ob 1 sprejem gostov na Pristavi. Ob 2 blagoslov v župni cerkvi, na to javno telovadba na travniku g. Marije Kozjek. Posebno zanimanje vzbuja nastop na krogih in štafetni tek, ki bo zmagovalcem prinesel častno darilo.
n Na Vin. rednem občnem zboru podružnice SDZ za ribniški okraj, dne 11. julija 1925, je bit izvoljen naslednji odbor: Janez K n o t, predsednik; Franc Fric, tajnik; Franc M a tč, blagajnik- Fronc Petek, knjižničar.
Zahvala. V dnevih 10., it. in 12. julija je priredilo Prosvetno društvo na Homcu romanje na Trsat in od tukaj izlet po morju do Cirkvcnicc. Vodstvo tega romanja nam je vse lepo oskrbelo, da je bilo vse potovanje v najlepšem redu. — Mnogo zanimivega smo videli, večina od nas se jc prvikrat vozila po morju. Tudi vreme je bilo ugodno, tako da smo bili s tem potovanjem vsi prav zadovoljni. Za (rud in skrb se vsem hem-škim voditeljem prav lepo zahvaljujemo. — Udeleženci s Črnuč.
Dobre kmfee.
Dr. A. Gosar: Naia poljedelska statisilka. (Ponatis iz .Časa* XX.. zvezek 5.| Vel. 8", 50 strani. Založila Leonova družba. Dobiva sc pri upravi »•Časa* (Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek) in v knjigarnah. "Cena 10 Din. Knjižica obsega štiri poglavja. Najprei avtor kratl.o oriše organizacijo naše poljedelske statistike, da čitatelj vsaj približno ve, kako so nastale številke, ki jih pozneje v knjižici čita. V drugem poglavju so pregledno zbrani in razvrščeni vsi važnejši p dalki naše poljedelske statistike. To poglavje obsega: a) Pregled celokupna površine; b) pregled obdelane zemlje, c) pregled kultur, d) pregled letnega pridelka najvažnejših kultur (s sedmimi pododdelki), c) živina, I) poljedelsko orodj.' in stroji (s petimi pododdelki). V pododdelku, kjer se govori o letnem pridelku najvažnejših kultur, je naveden tudi povprečni pridelek na 1 ha, tako, da se razlika, ki je v tem pogledu med poedinimi oblastmi, povsod jasno viden. Tretje poglavje razpravlja na osnovi prej navedenih podatkov v možnosti napredka v našem poljedelstvu. Da bi se bolje videlo, kako bi se moglo naše poljedelstvo razviti, je avtor nanizal v tem poglavju celo vrsto analognih podatkov iz drugih držav ler je na osnovi tega izvedel nekaj zanimivih zaključkov. To poglavji je v kniižici gotovo najbolj zanimivo in spodbudno. Tem svojim izvajanjem j,' avtor dal poseben povdarek, s teni, da je v poglavju sumarično pokazal zlasti na osnovi izvozne in uvozne statistike kako velikega pomena Je poljedelstvo za vse naše narodno gospodarstvo. S tem se je knjižica zaokrožila v celoto, ki nima več zgolj statističnega značaja, marveč bo dobro služila vsem, ki sc bodo hoteli poučiti o stanju in bodočnosti našega poljedelstva, kakor tudi o vlogi, ki mu gre v našem narodnem gospodarstvu.
II. Rider Haggard, Jutranja tveida. Iz angleščine prevel P. M. Cernogoj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. 30 Din, vezano 40 Din. — itader Ilaggard je vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. Najbolj znauo pisateljevo delo je i Dekle z biseri :. > Jutranja zvezda- je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki rja bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Usoda glavnega junaka Ramesa, ki je tip viteškega junaka-vojaka in prelepe Tue je opisana v liiarkautiiih potezah in realistično zgodovinsko-verno. Asti je žena velikega koncepta in ne male energije, opisana z vsemi simpatičnimi avojstvi. Na stare intrigante nas spominja zlobni in zahrbtni Abi, ki iz časlilakomnosti in vladohlepnosti visoko zraste zalo, da je njegov padec tem obžutnejši. Snov celega romana je povzeta iz egipčanske zgodovine, doba je orisana natančno po zgodovinskih virih, kot je pisal svoje dni tbers. — ve3 roman pa je prepleten s staro egipčansko mitologijo. Božanstveni K. dvojnik, osebnost
v osebi. Igra veliko vlogo, ki zapleta in raznlM, dejanje. Tudi simpatična postava berača v . ščavi ženo dejanje od zapletkn do razvozljanja oner" giino In verjetno do konca. Posamezni prijavi kni »Božja sodba f, »Solnčna ladja«, »Čarobna podoba« so pisani z občudovanja vredno fantazijo in vendnr nazorno, prepričevalno dr zadnje piko. Realistična življenjsko resnična poglavja kot >Tua v Memfidic' »Uame30v boj a princem i/. Koša«, ali pa uvodni prizor »Abijeva zarota* so podana s toliko življenj sko silo, da prizori pozive prod tabo v živih barvah Zvozdoslovje igra nemalo vlogo in je verno i)ttl sneta slika iz življenja starih Egipčanov. — Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla »Jutranja zvezdat pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest ampak Uidi literarno pomembno dolo velikega angleškega pisatelja.
Nov poštni, brzojavni in telefonski pristoj. benik bo v najkrnjSem času izšel pri poštni direkciji v Ljubljani. Delo bo popolno in bo r. vseh \i. dikov služilo svojemu namenu, ker bo knjižica vsebovala vse najnovejše tarife pa tudi \se važnejše podrobnosti •/.a poštni, brzojavni in telefon, ski promet vštevši inozemstvo, bo naša javnost "o. tovo segli! i>o nji. Prislojbenik je neobhodno po. treben za industrijske kroge, trgovce in obrtnika ter razne urado .— Ker se bo natisnilo namo toliko knjižic, kolikor naročil bo prispelo v naprej, naj interesenti pošljejo svoja naročila do 2(1. t. ni, na ravnateljstvo pošle in telegrafa v Ljubljani. — Cena ho"nizka ter zavisi od števila naročil
h ©troškžSi ysS.
Iz šole. Učitelj vpraša: - Janezek, koliko čutov in;aš?< Učenec: -Pet.t Učitelj: »Naštej jiiilt Učencc: Vid, sluh, okus in tip. Učitelj: Kaj pa je z nosom? Ali ne vohaj tudi? Učenec: »Ne, ker innm nahod.
Učitelj; »Koliko je 10—10? — Ali tega ne veš? Pomisli, ti bi imel v žepu 10 par, pa bi jih izgubil; kaj imaš potem v žepu?« Učenec: »Luknjo.«
Mihec se pritožuje očetu: .laz pa rc$ ne maram nove gospodične v šoli. Oče: Zakaj pa ne?< Mihec: »Ker me zmirom izprašuje, jaz pa še sam ne vem.
Pri ponavljanju zgodb start' zaveze koncem leta vpraša katehet Nacka; Kdo jc bil Abraham?« Nacek: >Ne vem, še nikoli nisem slišal nič od njega. Katehet: »Kako pa misliš: ali je še živ, ali jc že umrl?« Nacek: »Mislim, da še živi. Katehet: »O ti pa res ne veš. Kdaj je že umrl.« Nacek: »Veste g. katehet, mi stanujemo tako daleč iz vasi in malokdai zvemo, kdo umrje."
Vedno najnovejše
volneno blago za icnsbe obleke in fduio A. & E. SKABKRNK - Ljubljana, Mest:ii (rg 1«
DOBRO BLAGO !	NIZKE CENE I
»DBLAČILN1GA«
manufaktur, trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga « ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga
po izredno nizkili cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte man«' fakturno blago le pri »OBLAČILNIO