P a š n i k. Koliko so ljudske šole vredne? Prav res je, da so bili in da so še sedaj lak.šni Ijudje, ki od Ijudskih šol preveč pričakujejo, nadjajoči se, da oue zamorejo nravski položaj prenaredili. Res je pa tudi, da je še več Ijudi, ki od Ijudskih šol ničesa ne pričakujejo , tedaj od njih nič nočejo vediti. Oboji predalječ gredd; poslednje pa je na ravnost škodljivo in pogubljivo. Kjer duhovska ia deželska gosposke za šole zares toliko skerbe, kakor da bi bil pri njih blagor sveta, veliko dobrega za ljudsko blagostanje prihajaiz šol. Kjer pa soseske, duhovski in deželski predniki imajo šole za zavode, ktere jim je nevzgoda časov prinesla, tedaj jim v deržavi ali soseski komaj kakšen kotiček privošijo, čuditi se poteni ne moremo, ako učeniki in učilnice ne opravijo toliko za ljudsko izobraženje, kolikor se je od njih pričakovalo. Nevzgoda časov ni spravila šol na noge, temveč izrastla je šola iz tistega goršičnega zerna, ki je zrastlo v velikansko drevo, da ptice spod ueba ia ubogi Ijudstva pod njim prebivajo ter se vesele njegovega krila. (Kellners Aforismen.) — *.