Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato pradplačan 16 (Id., za pol leta S gld., za detrt lota 4 (Id., xa jtdta
mesec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za salo leto 12 (Id., sa pol leta 6 «Id., za četrt leta 3 ¿ld., la jeden mesec 1 ffld. V Ljubljani na dom pošiljan volja l ;ld. 20 kr. v«č na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (iaaerate) «sprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v Semesilklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 220.
V Ljubljani, v petek 25. septembra 1896.
Letnik XXIV.
Delavsko gibanje.
(Govoril na kat. shodu Oton D i s, predsednik kat. delavskega društva v Solnogradu.)
•	(Konec.)
Drugi vzrok, zakaj da so se mnogi delavci in mej njimi celo možje plemenitega mišljenja, oklenili socijalne demokracije, je pomanjkljivo znanje krščanskih načel in njih vpliva ; katoliške cerkve več ne poznajo, ali pa jo poznajo le v popačeni podobi, ki pa jih od sebe odganja.
Predočuje se jim le strašilo klerikalizma, in tako se jim ne zdi vredno pomisliti in se prepričati, če je to, kar kak neveren časnik ali knjiga kot katoliško cerkev ali kot katoliškega duhovnika opisuje, tudi resnično. Zato z veseljem pozdravljam, da kaže katoliška duhovščina skrb za delavca, da se tako delavci sami lahko uverijo, kdo da so njihovi prijatelji in kje njihovi protivniki. — To pa z mirnim srcem lahko rečem, da duhovniki niso nasprotniki delavcev.
Poleg premajhnega znanja katoliške cerkve, opozarjam še na nekatere druge vzroke, vsled katerih je socijalistično mišljenje tako naraslo, ker s tem, da navedem razloge, sem povedal že tudi zdravila ; in ako smo vzrok bolezni spoznali, storili smo prvi korak k zdravljenju.
Tak vzrok je: Druž'nska vez se je zrahljala. Delavec, pomočnik, vajenec, posel ni več član družine svojega delodajalca, temveč izpostavljen je na cesto raznim nevarnostim, v roke je dan viharju strastij in mrežam podpibovalcev in posledica tega je: nenravnost in ta ga zapelje do sovraštva zoper cerkev in duhovnike.
Vse naprave pa, tfi prevzamejo skrb za mladoletnega delavca, kakor n. pr. društva za mladeniče, pomočnike, delavce in delavke na katoliški podlagi, ki imajo nalog, vsaj v nekoliko nadomestovati dru-
žino, so nam dobro došla in zaslužijo podporo vseh katolikov.
Drugi vzrok: Pogostno nedeljsko delo, ki delavca zadržuje, skrbeti za svojo duševno izobrazbo, za blaženje srca ; nedeljsko delo odtuji mladega in starega delavca verskemu življenju in ker hoče človek imeti neko zadostilo za to, menijo nekaterniki, omika lahko nadomešča vero; toda kakšna je ta omika ? V Berolinu so socijalni demokratje ustanovili delavske šole, in izmej teh obiskujejo delavci ponajveč šolo za ples. — Mi imamo sedaj zakon za varstvo nedeljskega počitka, toda, gospoda, ne vprašajte me, kako se ta zakon izpolnuje; v mnogih delavnicah in tovarnah se ob nedeljah dela, kakor preje, in rokodelski vajenec ima skoro celo dopo-ludne pri mojstru opraviti in torej ne more pri službi Božji biti in ali je potem čudno, če je na ta način ves podivjan in zgodaj zrel za socijalne demokrate ? Kje naj išče opore, ako ga mojster ne brani proti starejšemu delavcu - socijalistu, in če mu mojster sam, dasi morda katolik, ne d>i priložnosti, da bi se udeleževal verskih vaj. Grozdje vender na trnju ne raste !
To bodi migljaj za katoliške mojstre, da vspod-bujajo ob nedeljah in praznikih svoje učence k službi Božji in k udeležbi verskega pouka v rokodelskih šolab.
Člani katoliških mojsterskih društev naj smatrajo za jedno prvih dolžnostij v svojih delavnicah, da uvedejo posvečevanje nedelje, in tako pripomorejo, da se ohrani krščansko mišljenje in življenje pri delavcih.
Nadaljni vzrok je slab vzgled starejših delavcev, kateri so večinoma v socialističnem taboru in kateri skušajo s zasmehom, zabavljanjem in časih tudi s silo, izruvati mlademu delavcu vero in nravnost.
Zlasti pa vplivajo tukaj tudi materijalne koristi, katere imajo socijalisti od svoje organizacije; so ne-
katere vrste dela, kjer ni mogoče shajati, ako ni dotični socijalist.
In zopet je tukaj dolžnost kat. mojsterskih društev, vplivati na svoje člane, da ne vsprejemajo so-eijalno-demokratičnih delavcev; nalog kat. delavskih društev pa je ustanavljati posredovalnice za oddajanje služb.
Ne smemo se čuditi, ako z ozirom na slaboten značaj mnogih krščansko mislečih delavcev socialistični agitatorji v delavskih krogih tako bogato žanjejo, ker se od katoliške strani do pred kratki« časom skoraj nič ni storilo.
Jedna najhvaležnejših nalog katoliškega shoda je torej, kar najkrepkeje pospeševati katoliško delavsko gibanje. Nemogoče pa je to breme naložiti samo nekaterim delavcem in duhovnikom, vsem katoliškim možem in ženam mora biti na tem, da se delavsko gibanje povrne na pot prava in reda in da se delavci ne izroče neveri in nenravnosti, pospeševati pa se mora tudi telesni blagor delavcev.
Da bodo pa delavska društva mogla vspešno delovati, treba je, da jih moralično in lizično podpirajo vsi v to poklicani faktorji; zato kličem tudi onim krogom, kateri so dosedaj brez sodelovanja opazovali naša stremljenja, in jih pozivljemo: krščanski možje na delo!
Duhovniki in lajiki, inteligenca, meščanstvo, podpirajte nas, pomagajte nam, in če ne drugače, z denarjem, kajti vsaka organizacija, vsaka agitacija potrebuje velikih denarnih žrtev.
Kaj pospešuje socijal-demokratično gibanje bolj, nego požrtvovalnost sodrugov; mi katoliki ne smemo in ne moremo teh žrtev zahtevati od ubogih delavcev; mi smo upravičeni apelovali na požrtvovalnost premožnejših stanov, ker tudi tem je mnogo do tega, da se krščanski temelji družbe: Bog, avtoriteta, čast, lastnina in svoboda ne izpodkopujejo.
LISTEK..
„Albert".
Spisal S. G.
I.
Na svežem, svetlem pomladanskem dnevu je sijalo solnce nenavadno jasno in toplo. Se prejšnjega dne je škropil droban, s snegom pomešan dež, proti večeru pa se je hipoma zvedrilo. A ulice po mestu bo grezne I Ostanki snega so se spojili s cestnim blatom v rujavo, umazano zmes, ki škropi pod kolesi mimo hitečih voz in nerodnih pešcev na vse strani. In kakšna gnječa je po trgih danes, na veliko sredo!
Na veselem, nemirnem kretanju, na obrazih, na govorjenju in smehu živahne, prerivajoče in suvajoče se množice se pozna jasni, veliki teden. Tu hitó goloroke, životne, rudeče krščence s košaricami s trga, tam stopa zamišljen star penzijonist z obnošenim frakom in bliščečimi nacčniki; mimo ogla jo je zavil visok, širokopleč gorenjsk kmet s pipo v ustih in z rokami v hlačnih žepih; za njim pa hiti z drobnimi koraki njegova okrogla ženica, vsa na-tovorjena z najrazličnejšim mestnim blagom; suh Dolenjec v irhastih hlačah in s sivim, šilastim obra-
zom hodi po trgu sera ter tja, ne zmeni se za množino okroglih in koščenih komolcev, ki ga su-jejo in zbadaje od vseh stranij.
Hodil sem kolikor mogoče oprezno, ker me že dolgo časa ni bilo v mestu in sem se skoro popolnoma odvadil tega trušča in prerivanja; zato sem se vsak trenotek bal, da se zaletim v kogarkoli. Ali ravno sem se bil mimogrede ozrl v neko izložbo, kjer se je ^oikjalo „pristno brnsko sukno", ko se zadenem z desnico neke škatlje.
„Pardon!"
In ne da bi obrnil glavo hočem iti dalje.
„O, — prosim ! . . . A glej ga, postoj vendar, zdi se mi, da si — ti I"
„Za Boga, Peter, kaj pa tebe tod nosi? . . . Niti opazil bi te ne bil . . . Čakaj, jaz nimam posebnega opravka in tako te lahko spremim, da mi natanko razložiš, kaj počneš, kako se imaš — s kratka, vse ! Kako dolgo časa se že nisva videla . .
Zadnje dve leti. odkar nisem čul ničesar od njega, ni se Peter Slibar, moj prijatelj, niti za las izpremeuil. Obraz njegov popolnoma tak, kakor svoje dni: okrogel, miren; lasje gosti, ščetinasti; čelo nizko ; obrvi visoko gori, kar je dajalo majhnim, motnim očem nekak presenečen izraz; nos okrogel, bel, skoro podoben koščeku testa ; ustna polna, debela, vedno nekoliko odprta, da se vidita obe vrsti
f- /r
belib, bleščečih zob . . . In tudi oblečen je moj prijatelj prav, kakor nekdaj : vse nekako visi od njega, kakor bi ne bilo urezano zanj; hlače predolge, suknja prekratka, a povsod vse polno gub ; kravata mu uhaja neprestano nad nizki ovratnik, manšete mu silijo izpod rokavov; premajhen klobuček na veliki glavi Petrovi izgleda, kakor bi prišel na nepravo mesto ... Ta obraz, ta obleka, počasno, nerodno, malone boječe kretanje, — vse izdaja človeka nesamostojnega, — bojazljivo, otroško dušo.
„A kako si natovorjen; — dobro skrbiš za praznike".
„To je kupila dopoldne moja žena; ker pa seveda sama ne more nositi —"
Jaz obstanem.
„Tvoja žena? .... Kaj ti si se oženil, Pe-terček? Ha, ha, ha !u
„Cemu se smeješ? To vendar ni nič čudnega. Jaz bi ti bil takrat pisal, pa nisem vedel tvojega naslova".
„A povej mi vendar, Peter, kako se je to zgodilo . . . Ne, to je naposled preveč; da si se dal tako na lepem omrežiti od teh ljudij . .
„Prosim te, prijatelj moj, jaz sem ljubil Stanko že od nekdaj; in to ti je prav dobro znano —" (Dalje sledi.)
ker je o teh že itak dovolj pouieu, ■ vendar pa na željo rad izraža prijateljskemu nekdanjemu zaveznika svoje nazore. Dalje našteva Gfiadstone neštevilne boje v Turčiji, kateri se ponavljajo že celo vrsto let. Nekdanji angleški premier našteva vse korake, katere je storil v tem oziru, da bi ogrel za svoje nazore evropske veleviasti, izjavlja naravnost, da turška vlada sama vodi take boje v svrbo, da bi zatrla kristijane v svoji deželi, in izjavlja, da ga navdaja najboljša nada, ob kratkem imeti na svoji strani večino državnikov in ž njimi izvesti važno nalogo.
Iz prostovoljnih doneskov premožnejših naj se sestavi agitacijski fond za katol. delavska društva itd.
Katoliška društva mojstrov, pomočnikov, vajencev in delavcev naj skupno postopajo, da se krščanska načela obranijo in utrdijo, da se telesni blagor delavcev pospešuje in tako socijalistom tla izpod-maknejo.
Po vseh večjih krajih, kjer je večje število nesamostojnih delavcev, naj se snujejo katol. delavska društva. Ta društva naj se družijo v zaveze po posameznih škofijah, da tako s skupnimi močmi svoj smoter dosežejo. Katoliški shod se bo o tem posvetoval, kako bi se ustanovilo za delavska društva centralno vodstvo, odkod da naj izide prvi nagib itd.
Da katoliško delavsko gibanje pred vsem svojih časnikov potrebuje, mi ni treba posebej dokazovati. Treba je skupnega osrednjega glasila ; v posameznih pokrajinah naj se lokalni listi širijo mej delavskim ljudstvom in tako socijalno demokratiški časopisi vedno bolj izpodrivajo.
Ce se katoliškemu shodu posreči po označeni poti kaj koristnega pospešiti, izvršiti in delavskemu gibanju novo življenje udahniti, potem se ne bojim za prihodnost. V srcih delavskih trpinov je še mnogo več krščanske zavesti, mnogo več smisla za pametne preosnove, kakor si domišljajo socijalni demokratje.
Ako le uvidijo, da imamo resno voljo jim moralno in fizično pomagati, tedaj prestopi gotovo veliko število zapeljanih in preslepljenih v naš tabor.
Deželni in državni poslanci, zlasti katol., imajo sveto dolžnost, zboljšati postave za varstvo delavcev in jih izpolniti; sploh naj posvete svoje moči socijalni reformi, pa naj opuste narodnostne prepire; delavci hočejo boljši kruh in ne fraz. S tem končam.
Ce se mi je posrečilo s priprostimi besedami pridobiti si pazljivost in zanimanje častitih vdele-žencev katol. sboda, vzbuditi v njih naklonjenost do delavskega vprašanja, tedaj sem srečen in se zahvaljujem Vam v imenu svojih tovarišev.
Katoliški možje Avstrije !
Tisoč in tisoč delavcev gledajo v teh dneh s zaupanjem na naš krasni Solnograd in pričakujejo, da se bode o njih koristih vspešno posvetovalo. Ne pričakujejo sicer, da bode katoliški shod kako splošno sredstvo za rešitev socijalnega vprašanja iznašel, — ker to je nemogoče — to prepuščamo onim, ki si proti lahkovernemu občinstvu vse dovolijo. Toda jedno upajo delavci od katol. shoda, da ne bode samo z lepimi besedami, ampak tudi z dejanji pokazal, da mu je resno na tem, delavsko vprašanje na krščanski podlagi privesti do ugodne rešitve, da pokaže s tem, da imajo krščanska načela v sebi moč, pripraviti delavcem in njih družinam človeško eksistenco, in jih tako napraviti kot zadovoljne in mirne člane človeške družbe.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra.
Štajerska nemška ljudska stranka in zadnje deželnozborske volitve. Pristaši nemške ljudske stranke niso povsem zadovoljni z doseženim vspehom in se v svojih listih zadovoljujejo s tem, da na kratko povedo vspeh in nič druzega. Najjasneje pa dokazuje njihovo poparjenost radi ne-povoljnega vspeha pomenljiva izjava kandidata dr. Hofmann-Wellenhofa, ki je pogorel s svojo kandidaturo v mestni skupini. Ta mož je namreč izjavil, da odloži vsled tega državnozborski mandat. Iz tega je toraj razvidno, da je moža zelo užalil popolen poraz, vendar pa njegovim volilcem ne bode mnogo škodilo, ali jih v tem kratkem času zaBtopa kdo na Dunaju ali ne.
Deželnozborske volitve na Gorenje Avstrijskem so izpadle včeraj v kmečkih občinah za katoliško stranko nad vse sijajno. Prodrla je namreč na vsi črti, z vsemi 19 kandidati. Strankini vodje se nadejajo ugodnega vspeha tudi pri volitvah v mestni skupini, akoravno si nasprotniki prizadevajo na vse knplje, da bi ogreli ljudstvo za svoje kandidate. — Vkljub vsem nakanam in prigovarjanju se je sklenil minulo sredo kompromis mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki nižjeavstri<skimi in toraj tudi tukaj dosegel povo-ljen vspeh. Posamne točke kompromisa smo že objavili svojedobno ; sprememba se je izvršila le v toliko, da se s tem ne zahteva ob jednem tudi kompromis mej nižjeavstrijskimi veleposestniki, ker se dotična pogajanja najbrže ne dovrše pred 2. oktobrom. V dotičnem pismu izjavlja odbor konservativnega vele-posestva, da je voljan priporočati svojim volilcem
C
liberalna kandidata Dvroraka in grota Weissenwolffa ako se za nju izreče tudi volilski shod, ki se vrši dne 1. oktobra. Odbor liberalnih veleposestnikov je vzel to poročilo na znanje, določil pa, da mu je vposlati definitivni odgovor najkasneje do polu pete ure imenovanega dne. Iz teh dveh piBem je razvidno, kako hudo pritiskajo na ta odbor liberalni kolovodje, vendar pa ne bodo ničesar dosegli, kajti, ako hočejo, da je veleposestvo zastopano v deželnem zbord, morajo ukloniti svoj ponos pred nasprotniki.
^ Prihodnja državnozborska večina. Le-vovski glavni oficijozus „Przeglad" prinaša v zadnji številki odgovor na razprave v raznih listih o prihodnji državnozborski večini. Odgovor, ki prihaja očividno iz vladnih krogov, se glasi nastopno: Brezdvomno so oni v veliki zmoti, ako menijo, da se vlada marljivo peča z osnovo parlamentarične večine. Zadnji poskus te vrste je bila koalicija leta 1893. Ko se je ta razbila, potem se je začel zistem, katerega je grof Badeni imenoval „ustavnega pa ne-parlamentaričnega" in v svojem programu odobraval. Vsled tega torej ni nikake potrebe, da bi vlada preminjala svoj program, ker je zadovoljna s svojim dosedanjim vspehom. Posebno neumestno pa je, da se s to idejo spravlja v dotiko zadnje potovanje grofa Badenija. — S temi besedami hoče torej dokazati vladno glasilo, da je potovanje v tem oziru popolno brezpomembno in da so vse vesti o tej zadevi popolno neosnovane. Prvo je morda res, o drugem moramo pa vsekako dvomiti.
Obnovitev pogodbe z Avstrijo provzroča ogerski vladi morda večje preglavice, kakor pa tostranski polovici. Na jedni strani pritiska na njo avstrijska kvotna deputacija in z njo vred Badeni-jeva vlada, na drugi pa ji preti domača liberalna stranka, da ne sme uiti za vinar povišati ogerskega prispevka. Poslanec grof Apponyi je na svojem zadnjem volilskem shodu prav dobro pojasnil to zadevo in se seveda s tem zelo zameril vladnim krogom. „Pol. Corr." priobčuje sedaj najbrže iz vladnih krogov dohajajoči dopis nastopne vsebine: Nasproti trditvam grofa Apponyja, da so liberalci pritiskali in bodo še pritiskali na vlado, naj ne dovoli v nikako zvišanje, ter tudi sami izjavili, da ne bodo za to glasovali, in da bode torej najbrže moral vladar poseči vmes in na vladni predlog določiti kvoto, potrjuje budimpeštansko poročilo, da so vse te vesti popolno neosnovane in da se bode postopalo popolno zakonitim potom pod popolno odgovornostjo vlade in parlamenta. To je jeden znanih dementijev, katerim se seveda ne more pripisovati nikake posebne važnosti. Ob jednem se pa objavlja, da se ogerska zboruica razpusti že 17. oktobra ter se vrše prihodnje volitve mej 6. in 16. novembrom. Ako je ta vest resnična, potem novi državni zbor ne more pričeti svojega poslovanja pred 26. novembrom.
Szapargjeva frakcija se najbrže popolnoma razbije, ako ne pred, gotovo pa po dovršenih državnozborskih volitvah. Vodja te stranke, grof Julij Szapary, je pozval k sebi minulo sredo vse člane, poslance, ki ne pripadajo nobeni drugi stranki. Posvetovanje se je vršilo strogo tajno in zaupno ; oficijelno se le toliko poroča, da se je vršilo posvetovanje o prihodnjih volitvah in da se vrši prihodnje posvetovanje začetkom meseca oktobra. V tej seji se torej še ni sklenilo, da se frakcija razpusti, vsaj formelno ne, vender pa ni več najmanjšega dvoma, da člani izstopijo iz frakcije in pristopijo deloma k vladni, deloma nacijonalni stranki. Odločiti preostaje torej samo, se li zgodi to pred ali po volitvah.
Novi governer za Heleo. Budimpeštauski listi poročajo, da je odbran za prihodnjega reškega governerja grof Palffy-Daun, dosedaj nadžupan v mošonjskem komitatu, na njegovo mesto pride dosedanji poslanec Latinovič. Z njim dobi Beka najbrže prejšnjemu mažarizatorju jednakega governerja.
Angleška kraljica Viktorija je prekoračila z včerajšnjim dnem najdaljš" dobo vladanja iz-mej vseh angleških vladarjev. Prihodnje leto obhaja namreč šestdesetletnico vladanja na angleškem prestolu. Prvi, ki jej je čestital ob tem dogodku, je bil ruski vladar, na kar sme biti po vsej pravici ponosna.
Gladstone o dogodkih v Turčiji. Francoski dnevnik „Figaro" priobčuje v zadnji številki, kakor smo že včeraj omenili, precej obširen dopis, katerega je doposlal znameniti angleški politik Gladstone. Dopisnik naglaša v prvi vrsti, da ne misli francoskega naroda poučiti o najnovejših dogodkih,
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. septembra.
(Na čast gospodu profesorju M. Hubadu,) ki odide prve dni prihodniega tedna za dve leti na Dunaj, priredi zbor „Glasbene Matice" jutri, v soboto, ob osmi uri zvečer v Sokolovi telovadnici „Narodnega doma" slovesen več<sr, pri katerem se bodo za slovo pod njegovim vodstvom še jeden-krat pele narodne pesmi. Vabljeni so vsi pevci in pevke s svojimi obiteljimi, člani „Glasbene Matice", Sokola iu prijatelji slovenske glasbe sploh.
(Od Kolpe) 20. sept.: Minuli torek je naš dež. poslanec župnik gosp. Schweiger v Starem Trgu pri Poljanah poročal svojim volilcem o delovanju v deželnem zboru. Slišali smo marsikaj zanimivega in poučnega, tako tudi, da pridno berimo domače poštene časnike in knjige in se tako vedno bolj izobražuj mo. Za poročanje, katero je trajalo skoro dve uri, smo gospodu poslancu zelo hvaležni, toliko bolj, ker se ni bal dolge poti, kajti od Badovice do Starega Trga se rabi vožnje dobrih šest ur. Tudi vo-lilci so gosp. poslancu naročili in priporočili marsikatero domačo zadevo. Konečno je župan gosp. Jurij Fugina gosp. poslancu v imenu vseh občin staro-tržke fare izrekel zahvalo in zaupnico.
(Osebna vest.) Konceptni praktikant v Ljubljani, g. Fr. G e r s t e n m a y e r , je imenovan finančnim koncipistom.
(Imeuovanje.) Tobačne tovarne kontrolor, Ad. Strnad, ki je bil svoj čas več let pri tukajšnji tobačni tovarni, je imenovan ravnateljem tovarne v Budišinu na Moravskem.
(V Ljubljano) se je zopet povrnil pešpolk št. 27; danes odpuste doslužene vojake.
(Iz Cirkuicc.) Pri nas se napravlja gotovo nad 200 oseb v blaženo Brazilijo, ki odrinejo začetkom oktobra. Vsakdo 8i preskrbi potrebnih dokumentov, da ga kje ne zasačijo in nazaj ne pošljejo. Vsak mora imeti domovinski list, ako gre cela družina, tudi družinski list. Kaj ne g. urednik, do sedaj je bilo še vedno tako, da izdaje domovinski list dotično županstvo, a družinski list dotični župnik, kot voditelj „matrik". Pri nas pa ni tako, temveč v občinski pisarni se izdajejo domovinski in družinski listi, in ravno zato si usojam vprašati si. županstvo, od kedaj ima županstvo pravico in obiast izdajati tudi družinske liste; od kedaj in po katerem paragrafu pripada županstvu vodstvo onih „matrik", ki spadajo strogo v področje župnika? Saj menda nismo že na Ogerskem, kaj 1 ?
(Iz Ledin nad Idrijo.) Gospod A. Samassa, zvonar v Ljubljani, je za farno cerkev Ledine nad Idrijo vlil tri nove zvonove, ki posebno harmonično lepo pojo. Teža zvonovom je 28, 13, 8 starih stotov. Glasovi : Cis, F, Gis dur.
(Darovi.) Kraj ni šolski svet v Loškem Potoku 3 gld. za revne dijake. Bog plačaj dobrotljivi dar v prid ubogi šolski mladini!
(Zdravje v Ljubljani) od 13. do 19. septembra: Novorojenih bilo je 11. Umrlo jih je 13, mej njimi za vratico (davico) 1, za jetiko 1, za želodčnim ka-tarom 2, za različnimi boleznimi 9 ; mej njimi so bili 3 tujci, 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 3.
(Uboj.) Dne 19. t. m. sta brata Franc in Janez Jezeršek iz Kranja tako pretepla Fr. Zupana s Huj, da je 21. t. m. umrl.
*
* *
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Bivši kaplan v Kostrivnici, č. gosp. Al. Rožman je umrl pri svojih stariših na Krapju pri Ljutomeru. — C. g. Ig. Hauptman, kaplan v Marenbergu, je šel v začasni pokoj; na njegovo mesto pride iz Voj-nika č. g. J. Horjak.
(Južnoštajerska hranilnica v Celju) je imela do 1. julija 1,434.462 gld. prometa. V ravnateljstvo so bili izvoljeni gg.: M. Vošnjak, predsednik; J. Detiček, L. Baš, dr. Hrašovec, Dr. Sernec, Dra-
gotin Hribar, dr. Suklje, dr. Vrečko, dr. Brenčič, dr. Babnik.
(Na slovensko-nemški gimnaziji? Celju) je minulo leto vstopilo 90 učencev, letos le 45. Kje je vzrok ?
(Na mariborski gimnaziji) se je letos za slovenski oddelek prvega razreda oglasilo 73 učencev. Pri vsprejemnem izpitu pa je slovenskih učencev „odletelo" 30, nemških samo jeden. Tudi čudno 1
(Kontrolni shod) se letos v Slov. Gradcu vrši dne 4, oziroma 11. oktobra, torej v nedeljo. Ali do-tično oblastvo nima „pratike" pri rokah?
(Slovenska malomarnost.) Na Paki zidajo tovarno za porcelan in aluminij. Podjetnik dr. Bayer je nekda Žid. Žalostno pač, da le tujci pri nas iščejo „zaklade v zemlji," a domačini jim tlačanijo. Tu treba več podjetnosti, sicer je drugo narodno delo brez vspeha.
*
* *
(Zagotovitev kuhinjskega posodja in bolnič-nega orodja.) V namen zagotovitve kuhinjskega posodja in bolničnega orodja potrebnega za 1. 1897 za vojaške zdravstvene zavode v okolišu c. in kr. 3. voja in sicer za vojaške bolnice v Gradcu, Ljubljani, Trstu, potem v Gorici, Celovcu, Mariboru, Ptuji in Celji, Trbižu ter Beljaku vrši se dne 12. oktobra 1896 pri vojaški bolnici v Gradci ponudbena obravnava. Zagotoviti je različno kuhinjsko posodje in bolnično orodje. Razglas, obsezajoč seznam predmetov, katere je zagotoviti, in splošne pogoje se lahko tudi vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Ogenj.) V nedeljo opoludne je pogorel skedenj s krmo Al. Zormana iz Utika v vodiški občini; škode je do 500 gld. Zapalil je zopet otrok z žve-plenkami.
(Slovesen sprevod v Trstu) na čast žalostni Materi Božji, ki je bil določen na minulo nedeljo popoludne, a je moral izostati radi skrajno neugodnega vremena, se vrši prihodnjo nedeljo, dne 27. septembra.
(Iz Brna) 20. sept.: Naši Nemci so se poslu-žili prav grdega sredstva, ko so nalepili lepake, s katerimi vabijo stariše v češkem in nemškem jeziku, naj bi pošiljali svoje otroke v nemške šole. To podlost so obsodili stariši na shodu. Sklenilo se je, da pošljejo svoje otroke v Češke šole, in zares vpisalo se jih je nad 200 več kot vlani. Kakšen razloček danes proti 1. 1877. Prva češka šola je imela 29 učencev, zdaj pa skoro toliko sto. Za češke zapeljive lepake bi skoro smeli biti Nemcem hvaležni. Le še večkrat s takimi sredstvi na dan, in kmalu bo zginil nemški zuačaj Brna ! — Deželnozborske volitve so izpadle za šlezijske Nemce slabo, posebno jih peče, da ni izvoljen Müller, desna roka barona Sedl-nickega in kolovodja nemštva v deželi. Kako veselo so stopali češki in poljski volilci iz volilne dvorane, vsaj so jo navadno zapuščali kot premagovalci. Tudi tukaj so se posluževali Nemci čeških lepakov, polnih slovničnih napak. — Due 14. t. m. se je vršil v Prerovu shod katol.-narodne stranke. Namen mu je bil, kako naj se vedejo volilci pri deželnozborskih vol'tvah. — V Olomucu je umrl prelat dr. Symerski. — O velikem lidovcu dr. Kusaku piše dr. Bendik, njegov nekdanji pristaš v „Kr. Roz." ter razkriva njegovo gorottasno rodoljubje. Živi prav po gosposko, obiskuje toplice, vozi se po Evropi v 1. razredu — vse na račun revnega, nevednega kmeta, od katerega vabi podpise na menjice, terja denar in prav nič ne skrbi, kako bode plačal. Take baže ljudje hočejo rešiti narod. — Pri Pridlandu je večkrat pogorel žid Pollak. Prišel je reven in je mnogo žaloval, ko je prvič pogorel. Kmalu pa si je opomogel, zopet pa pogorel. Večkratna nesreča mu je prinesla srečo, bogastvo. Mož je hotel še več, in je zopet pogorel. To pot se mu pa ni posrečilo — v spremstvu orožnikovem si je moral poiskati zastonj stanovanje s postrežbo vred.
(Prvi vpokojeni diurnist.) Iz Tarnopola se poroča nastopna vest, ki bo marsikoga napolnila s prijetno nado na boljšo bodočnost. Presvetli cesar je namreč dovolil potom milosti sodnijskemu diuruistu Jakobu Möhr po 35 letnem službovanju letno pokojnino v znesku 240 gld. To je toraj prvi slučaj, da se je dovolila diurnistu pokojnina.
(Časnik prav posebne vrste) imajo že dalje časa v Budapešti. Uredniki in izdajatelji te pišejo in ne tiskajo ampak govoré, naročniki pa ne beró, ampak samo poslušajo. Imenuje se ta naprava „Telefonski glasnik" (madj. Telefon Hirmondó). Osnovana je stvar tako le: V neki t-rediščini dvoraui (centrali) so uredniki, ki ob gotovih urah dneva razne novice, dogodke, borzna poročila itd. sporočajo naročnikom po telefonu, ki ga v stanovanja napeljejo vsakemu plačniku, kateri nima druzega sto riti pri tem, kakor da sede k telefonskemu aparatu in posluša. Ako je poročiti kaj posebno važnega, se to naročnikom naznani tudi oli izrednem času, iu se prej z glasnim šumenjem opozori naročnik, da naj posluša. Zvečer redakcija mnogokrat napravi svojim naročnikom vžitek kakega koncerta, katerega vsak v svoji sobi sedé posluša. Prav te dni je „Telefonski glasnik" v naravnostno zvezo stopil s kraljevo dvorno opero, in slehrni naročnikov jo prav zložno doma posluša. Naročnikov ima ta bistroumna iznajdba že 8000; vse boljše kavarne, gostilne, trgovske pisarne, tudi bolnišnice itd. po Budapešti so hvaležni poslušalci tega najnovejšega glasuika. Izumil in vstanovil je to napravo pred nekoliko leti inženir Th. pl. Puskás, ki je več let živel v Ameriki pri slovečem Edisonu. Po smrti inženirjevi je nekoliko bogatašev ogerskih to moderno telefonsko napravo prevzelo in razširilo.
(Nedolžen nsmrten.) V Omsku na Ruskem 80 na smrt obsodili in takoj usmrtili nekega Suklina, ker so ga zamenjali z nekim Losovom, ki je bil umoril dva vojaka. Suklin ni mogel dokazali, da ni Losov. Sedaj pa so v neki ječi zasledili pravega morilca Losova.
Društva.
( O d b o r „ D i j a š k e kuhinje" v Kranju) nam je doposlal svoje poročilo za šolsko leto 1895/96, iz katerega posnamemo, da je v tamošnji „Dijaški kuhinji" dobivalo med letom kosilo in večerjo 33 dijakov, od kojih jih je bilo po svojem domovanju 9 iz škofjeloškega, 8 iz radovljiškega, 6 iz kamniškega, 5 iz kranjskega, 3 iz tržiškega, 1 iz kranjskogorskega sodnega okraja in 1 iz Koroške. Izdalo se je tem podpiranim dijakom skupaj 6254 kosil in 5049 večeri). „Dijaška kuhinja" v Kranju, ki deluje pod nadzorstvom občinskega zastopa in pod načelništvom g. dr. Savnik-a s sodelovanjem in v sporazumljenju s c. kr. gimnazijskim vodstvom, oziroma niega zastopniki v odboru, je imela v navedeni dobi skupnih dohodkov 2977 gld. 65 kr., troškov 1081 gld. 63 kr., premoženje njeno pa znaša z dnem 15. julija 1896 svoto 2769 gld.
11	kr., ki je plodonosno naložena. Da je odbor mogel prevzeti nalogi biti kos in da se je vrhu tega tudi še posrečilo, precejšnjo svoto priklopiti h glavnici, za te gre hvala vsem preblagim dobrotnikom, kojih darovi so bili že med letom izkazani, v prvi vrsti pa požrtvovalnim stauovnikom kranjskega mesta, ki so z rednimi letnimi ali mesečnimi prispevki podpirali odborove težnje, kajti prispevali so: a) za celo leto p. n. gg.: Jiiger K. 5 gld., Keršič Greg. 10 gld., Pavlin Al. 12 gld., inžener Pavlin Franc
12	gld., Windischer K. 6 gld., Golob Jos. 7 gld., Sajovitz Franc 3 gld., Globočnik B. 5 gld.; b) v mesečnih doneskih p. n gg. in dame: po 5 gld.: Majdič V.; po 4 gld.: Puppo K; po 3 gld.: Omersa Fr., Pavšler T. mL, dr. Savnik E., Savnik K.; po 2 gld.: Dolenz Ljudm., Florian K., Gogala Terez., Hubtd Jos., Marenčič Mar., Pire C., Sajovic Ferd., dr. Stempihar V.; po 1 gld. 50 kr.: Globočnik Vikt., Majdič Jan. ct., Mcyr P., S-jaria 6.: po 1 gld.: 0.-ob£'h Fr., Drukar A., dr. Globočnik E., Kalker Fr., Kreuiberger Ad., Mryr Gabr., dr. Prevc F., Pučnik Konrad, Rskovcc Aut., Rubrmaun Berta, Zumer A., Veja M., TavC;r F.; po 00 kr.: Polak Ferd.; po 50 kr.: Ge;jer K., Clobočii'k J., Goetzl Mar., Kornžec A., Krenner Jo~., vit. Luci-hau A., Majdič Janko, Mayr Fr., Mat p":č Mc.rt., Pezdič J., Pleteršnik J03., Polak Mar., Pučn'kMih., Rryer Fr., Sch/ffrer Fr., Spracber £:m., Sami Mar. Sveic Ana, Ullrich Mar.; po 40 kr.: Pernič F., Roblek Fr.; po 30 kr.: Cadež Mat., Fink Josip, Krbper Rajm., Pec Tekla, Vranč Leop.; po 20 kr.: Goetzl Neža, Zeller Mar., Zupane Matija. S hvaležnostjo se odbor spominja tudi vseh tistih družin kranjskega mesta, katere so veliko število dijakov podpirale s tem, da so jim na domu dajale hrano, in te so p, n.: Cadež M., Dolenc Fr., Dolžan Jem., Drukar Avg., Floriau K., Fock Ign.. Globočnik V., Golob Josip, Killer Mar., Klander Mar., Konc Ter., Kovač Josip, Krisper R, Kumrner Ferd., Kummer Jan., Kuralt Fr., Marenčič Mar., Mayr Mavr., Mayr P., Oman V., Omersa Vikt., Pavšlar T. st., Pettan A., Pikuš Gr„ Pollak K., Prevc V., Pučnik K., Pshar L.,
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Puppo K. Sajovic Ft-rd., Sajovic Fr., Schiffrer J., Sire Fr.. S:rc Ivan. Sotschuig J., Steiubauer Franc, Suschuik Rajm., dr. Šavnik Edv, Savnik K., Šinkovec Ant., Simuic Edv., dr. Stempihar V., Sumi Jan., Sumi Fr.. Završuik Alojzija in W. U., W. R. in W. M. — Odbor izreka konečno vsem doseda-n|im podpornikom uboge, marljive in nadarjene mladine najprisrčnejšo zahvalo in pristavlja prošnjo, da bi slavno občinstvo tudi v prihodnje ohranilo zavodu svojo blagiiuaklonjeuost ia podporo. Veliko število prosilcev, ki so se oglašali že med počituicami, kaže, da bodo v ravnokar pričetem novem šolskem letu troški za podpiranje dijakov mnogo večji in da bo torej treba mijiugih in izdatnih prispevkov, če se bo hotelo ohraniti ali celo povečati glavnico, ki je namenjena v to, da raste in se množi kot stalen za razvoj iu trajen obstanek „Dijaške kuhinje" neobhodno potreben temelj.
(Slovensko katoliško društvo za kamniški okraj) ima v nedeljo 27. septembra ob pol treh popoldne shod v Dolu, h kateremu se s tem vabijo možje-domačini in sosedje. Poročala bodeta: deželni poslanec dekan K ajdi ž o deželnem iu državni poslanec P o v š e o državnem zboru.
Telegrami.
Dunaj, 25. septembra. Presvetla cesarica je odpotovala včeraj zvečer v Išl.
Dunaj, 25. septembra. „Wiener Zeitg." objavlja potrjeni zakon glede volilne p r e o s n o v e ter preminjevalno naredbo k volilnemu redu za državni zbor. — Dalje objavlja povelje za armado, v katerem izraža presvetli cesar povodom vojaških vaj v Galiciji in na Ogerskem svojo zadovoljnost ter priznanje vsem vdeleženim polkom.
Praga, 25. septembra. Presvetli cesar je dovolil, da se podržavi praška slikarska akademija in s 1. oktobrom preosnuje v akademijo umetnosti s češkim in nemškim učnim jezikom.
Kotor, 25. septembra. Z veliko slovesnostjo se jo prepeljalo včeraj truplo umrle princezinje Olge v Cetinje. V ime črnogorske vlade se jo zahvalil finančni minister avstrijskim oblastvom. Vence sta mej drugimi poslala kraljica in prestolonaslednik italijanski.
Line, 25. septembra. Pri včerajšnih deželnozborskih volitvah v kmečkih občinah so bili izvoljeni štirje novi poslanci, 14 pa je bilo znova voljenih. Vsi izvoljeni pripadajo konservativni stranki.
Budimpešta, 25. septembra. Finančni odsek je odobril proračun za leto 1897 in objavlja sedaj svoje poročilo. Poročevalec Hegediis bo utemeljeval poročilo v seji dne 1. oktobra.
Hamburg, 25. septembra. V tukajšnjem pristanišču vlada že dva dni sem grozen vihar, ki je provzročil že veliko nesreč.
London, 25. septembra. „Reuters Office" poroča, da je svetoval Gladstone v svojem včerajšnjem govoru v Liverpoolu, naj vsi krepko podpirajo vlado, na katero se smejo zanesti v armenskem vprašanju, ker bo, ako-ravno bi je ne hotele podpirati ostale vele-vlasti, na lastno odgovornost prevzela vele-važno nalogo in s tem zagotovila spoštovanje obstoječih pogodb.
Bombay, 25. septembra. V mestu in okolici se je pojavila neke vrste kuga. Do-sedaj je umrlo vsled te bolezni že nad 300 oseb.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj oinehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr., 1'2 stekl. gld. 3-60.	123 (50-31) 3
Umrli so:
23.	septembra. Franc in Jofcefa Oven, delavčeva otroka, '/« ure, Opekarska cesta 60, življenska slabost.
24.	septembra. Rudolf Mikelič, delavčev sin, 6 let, Tržaška cesta 26 a, črevesni katar. — Zorka Mrak, računskega revi-denta hči, 17 let, Poljanski nasip 12, jetika._
Wien,
I Bezirk, Stefansplata
Nr. 11, Parterre.
Meteorologiöno porodilo.
J	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* * . J'ü
24	9. zvečer	734 3	9-5	si. svzh.	oblačno	
25	7. zjutraj 2. popol.	733» 7288	7-6 13-0	si. svzh. m. vzsvzh.	megla oblačno	37-5
Srednja včerajšnja temperatura malom.
10-6°, za 3 0° pod nor-
t
664 1-1
Marija Ecker rojena Valentin javlja v svojem in imenu svojih otrok tužno vest, da je Vse-megočni poklical k Sebi danes, dne 25. septembra, ob polu 11. uri dopoldne iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Ludovika Ecker-ja
kleparskega mojstra in vodovodnega instalatirja
po dolgotrajnem bolehanji, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti.
Truplo dragega pokojnika bode v nedeljo, dni 2 7. septembra ob 5. uri popoldne v hiši štev. 7 na Dunajski e e s t i slovesno blagoslovljeno in prenešeno na pokopališče k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznanenja pri čč. oo. frančiškanih v ponedeljek, dne 28. septembra, ob 9. uri dopoldne.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1896.
661 1-1
Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hči, oziroma sestra
Zorka Mrak,
učenka II. miičantke šol«,
včeraj ob 6. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v 17. letu svoje dobe umrla.
Truplo predrage rajnke se bode v soboto, dne 26. septembra ti., ob 4. uri popoludne preneslo iz hiše na Poljanskem nasipu š t e v. 12 k sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tukajšni župni eerkvi pri sv. Petru.
V Ljubljani, dne 26. septembra 1896.
Anton Mrak, e. kr. računski revident, oče. — Ivana Mrak, mati. — Antonija Mrak, sestra.

Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ZORO4*
ki je glasilo slov. katol. akadem. dljaštva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, lil, 31.
'Vi
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materija!,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan ¿t. 14.
Val. Aceetto,
554 62-22	zidarski mojster.
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd. 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr
Lekarna Trnkoczy,
I^iJ lll>I j J1II JI. 447 15
Sfc5* Vsakdanja razpošiljatev s pošto.
1 iS
it. 7 v Kolodvorskih ulicah z gospodarskimi poslopji vred prodaja se iz proste roke.
Neposredne ponudbe sprejema posestnica A. Cerne. Posredovalci in agenti so izključeni. 650 3-3
Proč. duhovščini ▼ljudno priporočam
svojo delavnico
ca
slikarijo na steklu,
zlasti za izdolovanjo
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenstrasse 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
I
IN
Razpis službe.
649 5-4
KonNunino društvo v Cirknici išče za svojo trgovino z mešanim blagom
komi j a - poslov odj o.
Plača in kavcija po dogovoru. — Oglasi na Kon-sumno društvo v Cirknici pri Rakeku, Notranjsko.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Obdarjena, jako umetna 622 15
lesorezbina dela
okvire za fotografije ln slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploščeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Staiiiplcl
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Št. 9865.
Razpis.
658 3-1
V Idriji je izpraznjena
služba provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 700 gld., in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld., iz občinske bla-' gajne v Idriji znesek 200 gld. in za pet let iz državnih sredstev tudi znesek 200 gld.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledati živino in meso v Idriji, ter ondi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraji pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do dn& 20. oktobra 1896. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
X>eželiii odtoor kranjski.
Ljubljana, dn£ 15. septembra 1896.
Dnč 25. septembra.
Sknpni državni dolg v notah.....101
Sknpni državni dolg v srebru ... .	101
Avstrijska zlata renta 4%......123
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta i%.......122
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	951
Kreditne delnice, 160 gld......368
London vista...........119
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58
20 mark............11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci ........44
C. kr. cekini......................6
gld.
h n aj s k a borz; a.
45	kr.
55	.
30	.
15	.
05	.
05	„
95 . 58 . 74 , 54 V,, 30 „ 68 „
Dni 24. septembra.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma a v. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
.	„ južne železnice b% .
„	, dolenjskih ieleznic 4 %
144 gld. 50		
156		—
190		—
99		20
139		—
128		—
108		25
112		—
98		76
99		45
223		25
171		75
128		35
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld,	75	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	-	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI	„	—	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3410	.	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	426	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	101	,	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	-	„	—	,
Montanska družba avstr. plan..........85	,	70	»
Trboveljska preraogarska družba, 70 gld. .	157	„	—	„
Papirnih rubljev 100........U7	,	75	.
Nakup ln prodaja „ vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. > S a varovanje za zgube pri žrebanjih, pri «žrebanju
¡3	najhianišega dobitka.
g - -
Kslantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„i» E18CU
Wolizsili it. 10 Dunaj, lariahilferitrassi 74 B.
éé
■MT Pojasnila T&Xt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostni!) papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti b« naloženih elavnie. *T|SC3