Št. 147 (14.893) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. raja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojene rstu. !:ier je izšla zadnje tevilka. Bil je edini ilskanl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600	_
GORICA - Drevored 24 moggk) 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___
T Mn I ID POŠTMNA PLAČANA V GOTOVH IOUULIK SPH). N ABB.POST.GR. 1/50%
Hranilna pisma
Varni koraki vašega gospodarjenja
X lirah, dokifh ' čili fnam',
SREDA, 1. JUNIJA 1994
Bo nova vlada sprejela recept?
Vlasta Bernard
Morda je nenavadno, vendar je tako. Guverner centralne banke Antonio vazio je bil vCeraj deležen konsenza z vseh strani: z njim so se strinjali podjetniki, bankirji, sindikati in ekonomisti. V pisanem zboru, ki je napolnil palaCo Koch za letni občni zbor Sence d’Italia je bil tudi bivši premier in Faziov Predhodnik Ciampi, ni pa bilo Ciampijevega naslednika v palači Chigi Berlusconija, Čeprav je guverner prav njegovi vladi ponudil odličen Priročnik.
Težko bi trdili, da so bile Faziove ugotovitve kakorkoli v nasprotju z ekonomskim programom Berlusconijeve vlade, nasprotno, potrdile so njegovo usmerjenost in pritegnile sploSnemu prepričanju, da je za uravnovešanje ekonomskih gibanj in za sanacijo držav-bih financ nujno nadaljevati po poti, ki jo je začrtal Ciampi. Tisto, kar bi lahko Berlusconi s pri-uom uporabil in kar je marsikdo videl kot kritiko na prve, dokaj negotove korake mlade vlade, pa so Faziova navodila, kako pomagati gospodarskemu oživljanju na no-ge. V zadnjih dneh je bilo namreč slišati hipoteze, sicer zanikane, o ukre-Pih, ki naj bi jih pripravljala vlada za spodbujanje notranje porabe, posebej na področju avtomobilske industrije. Rast notranje porabe bi pote-Snila za seboj inflacijo, ta Pa bi centralno banko Prisilila k ponovnemu dvigovanju cene denarja, Je opozoril Fazio, za kate-tega je krepitev gospodarskega prebujanja mogoCe Ugotoviti samo z relansi-ranjem investicij. Guverner je zavrnil tudi popolno privatizacijo pokojninskega sistema, Čeprav Je priznal, da brez radikalne reforme javnega Pokojninskega sistema z nvedbo mešanega siste-nta tega problema ne bo mogoče premostiti.
KonCni cilj gospodarstva za Fazia ne more biti drugo kot delovna udeležba vseh državljanov v proizvajanju narodnega bogastva, kar pomeni Polno zaposlenost. Brezposelnost je torej glavna družbena in ekonomska 6mergenca, ki pa jo je brogoce odpraviti, vendar samo z racionalno in dosledno gospodarsko polivko, ki jo mora voditi bacelo popolne razvidnosti kot edinega jamstva za dokocno zmago nad sistemom korupcije.
BANCA DMTALIA / POROČILO GUVERNERJA FAZIA NA OBČNEM ZBORU CENTRALNE BANKE
Začetek oživljanja je treba podpreti z investicijami in ne s porabo
Prvi cilj mora biti odpravljanje brezposelnosti, ki je za Fazia potrata človeškega bogastva
Srbski
vojaki
zajeli
Italijana
ZAGREB - Civilni funkcionar OZN An-drea Angeli, 38-letni Italijan iz Macerate, je skupaj s štirimi bosanskimi novinarji od ponedeljka ujetnik bosanskih Srbov v neki vojašnici v Ilidži. Angeli je kot eden od predstavnikov za tisk Unproforja v Sarajevu spremljal bosanske novinarje na letališče, ko so jih na neki cestni zapori prestregli srbski vojaki, ki se niso zmenili za dovolilnice peterice in sedaj zanjo zahtevajo odškodnino v nemških markah.
RIM - Gospodarsko oživljanje se je začelo, vendar zahteva skrajno previdno in kakovostno ekonomsko politiko, ki bo po eni strani pospeševala zagon, po drugi pa strogo kontrolirala ekonomska gibanja. Zgrešeno bi bilo, ko bi oživljanje zasnovali na spodbujanju notranje porabe, ki jo mora Se naprej nadomeščati pospešeni izvoz, medtem ko je treba razpoložljivosti usmeriti v investicije. To je edina pot, ki pelje k odpravljanju enega najbolj žgočih problemov današnje Italije, brezposelnosti, ki je sinonim za potrato človeškega bogastva in humus za organizirani kriminal.
S tem izrazom zaupanja v gospodarsko rast in pozivom k predvidnosti, ki ga je marsikdo razumel kot sporočilo Berlusconijevi vladi, je guverner Antonio Fazio na včerajšnjem obenem zboru centralne banke prežel svoje obsežno poročilo, za katerega je vladalo veliko pričakovanje in ki po ugodnih komentarjih sodec ekonomske in politične Italije ni razočaralo.
Na 27. strani
Odstopil predsednik IRI Romano Prodi
RIM - Predsednik državnega koncema ERI Romano Prodi je vCeraj zveCer vrnil svoj mandat zakladnemu ministra, ki je edini delničar zavoda. Z ministrstva je prišlo samo skopo sporočilo, po katerem si vlada pridržuje oceno Prodijevega koraka, vendar je sprejem njegovega odstopa dokaj verjeten. Možnost odstopa je bila že nekaj Časa v zraku predvsem zaradi Prodijevega stahSCa o privatizacijah po vzom razširjenega malega delničarstva, ki je v nasprotju s politiko Me-diobance, v zadnjem Času pa so se razhajanjem pridružile še spremenjene politične okoliščine.
V Ljubljani odkrili spomenik pesniku Otonu Župančiču
LJUBLJANA - V spomin na slovenskega pesnika Otona Zupančiča so včeraj odkrili njegov kip, vzidan v steno stavbe na Dalmatinovi 1, kjer je ugledni Belokranjec Živel več kot 30 let. Ker želi mesto počastiti spomin na nekdanje ugledne meščane, je sprejelo pobudo Belokranjcev, ki živijo v Ljubljani. Pobudo je podprlo tudi republiško ministrstvo za kulturo. Jože Osterman je v slavnostnem govoru dejal, da je Zupančič s svojim svetovljanskim zgledom prispeval h kulturnemu razvoju Ljubljane. Dogodek je popestril program tamburašev in učencev iz Dragatuša in Vinice.
K.H.
Obletnica dneva D
VVASHINGTON - Predsednik ZDA Clinton odhaja na evropsko turnejo, kjer se bo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji. Na pokopališču Arlington je ameriški predsednik počastil spomin 400 tisoC Američanov, ki so padli v Evropi v boju proti fašizmu in nacizmu.
Na sliki (AP); ena glavnih slovesnosti bo potekala na pokopališču v Collevillu.
Na 13. strani
LJUBLJANA / PRED KLESTILOVIM OBISKOM
Predsednik Kučan sprejel delegacijo koroških Slovencev
LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan KuCan se je pred današnjim prvim uradnim obiskom avstrijskega predsednika Thomasa Klestila vCeraj v Ljubljani srečal s predstavniki slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, ki so ocenili uresničevanje varstva slovenske manjšine, kot jo doloCa 7. Člen avstrijske državne pogodbe.
KuCan bo v pogovorih z avstrijskimi predstavniki izpostavil vprašanje pretvornika za sprejem signala slovenske TV na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, vprašanja Šolstva ter statusa Slovencev v avstrijski Štajerski. (STAJ
Kučan ne bo obiskal Hrvaške
LJUBLJANA - Predsednik republike Milan KuCan -7. junija ne bo odpotoval na Hrvaško, kjer naj bi se pogovarjal s hrvaškim predsednikom Franjem Tudmanom. Zaradi najnovejših zapletov v odnosih s Hrvaško naj bi KuCan pisal predsedniku vlade Drnovšku in ga prosil za mnenje vlade o tem, ali je obisk primeren. Iz odgovora, ki ga je dobil, naj bi izhajalo, da Cas za taksno srečanje trenutno ni najbolj primeren. KuCan naj bi zato premiera vCeraj sporočil, da se strinja s pogledi slovenske vlade, obisk pa so nato preložili.
Med vprašanji, ki na slovenski strani vzbujajo nejevoljo, je zlasti gradnja mejnega prehoda v Sečovljah, pa tudi izjava hrvaškega predsednika, ki je
predvčerajšnjim Slovenijo uvrstil med tiste nekdanje komunistične države, kjer so se na oblasti spet znašli nekdanji komunisti. Ne glede na zadnje zaostritve v slovensJdh vladnih krogih ugotavljajo, da dosedanja srečanja na dragih ravneh niso prispevala k reševanju spornih vprašanj. Prevladuje občutek, da se skuša hrvaška vlada izogniti zavezujočemu dogovarjanju s Slovenijo, dolder se ne bo znebila dragih hipotek, ki slabijo njeno pogajalsko pozicijo. Gre seveda predvsem za dejstvo, da se ji poleg tega, da ima še vedno tretjino državnega ozemlja pod srbsko zasedbo in da je zapletena v dogajanje v BiH, zadnji Cas z razcepom v HDZ odpira tudi notranjepolitična fronta.
Danes v Primorskem dnevniku
SKGZ o zunanji politiki Italije
V	svojem tiskovnem komunikeju ugotavlja SKGZ, da zaostreni toni v prvih potezah italijanske vlade v zunanji politiki ne morejo obroditi pozitivnih učinkov.
Stran 3
Liga se boji zmage »Foiza Italia«
Severna liga je v naši deželi precej zaskrbljena nad morebitno zmago Berlusconijeve stranke na bližnjih evropskih volitvah.	Stran 4
V	Gorici strah pred desnico
Progresisti v Gorici so zaskrbljeni zaradi razkazovanja mišic nove vlade v zunanji politiki, še bolj pa jih skrbi .nevarnost uveljavitve desnice tudi na bližnjih občinskih volitvah.
Stran 10
Na Dunaju predstavili Ol 2002
Pobudniki organizacije zimsldh olimpijskih iger na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo so na Dunaju predstavili skupni projekt.
Stran 26
Reforma trgovinskih zbornic
V	Trstu je vCeraj zasedala Pokrajinska gospodarska konzulta, ki je imela na dnevnem redu izvajanje reforme trgovinskih zbornic in poročilu o delovanju tržaške zbornice v lanskem letu.
Stran 27
NOVICE
NERVOZA V BERLUSCONIJEVI KOALICIJI
CARACAS / »MORILEC CIRCEAi
Policija aretirala črnega terorista Sergia Picciafuoca
ANCONA - Policija je ponoči v Anconi aretirala Sergia Picdafnoca, fašističnega skrajneža, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi sodelovanje v pokolu na bolonjski železniški postaji. Terorista so aretirali v neki piceriji, pri sebi je imel le deset tisoč lir. Povedal je, da se je v teh dneh skrival v neki zapuščeni šolski stavbi v Anconi. Preiskovalci se sprašujejo, zakaj je Picciafuoco, kljub tiralici, ostal v Anconi, kjer je bil dobro poznan. Jutri ga bodo zaslišali sodniki, ki bodo zanj gotovo odredili stroge varnostne ukrepe v zaporu. Picciafuoco je doslej presedel v zaporu šestnajst mesecev, po prvostopenjskem procesu je bil izpuščen na začasno svobodo.
Senator Miglio spet pri Di Pietru
MILAN - Živahni in polemični senator Gianfran-co Miglio, ki je pred kratkim zaradi spora z Um-bertom Bossijem zapustil Severno ligo, je včeraj spet obiskal milanskega sodnika Antonia Di Pie-tra. Miglio, zagrizeni federalist, ki ustanavlja novo gibanje, je pred dnevi obtožil Bossija, da je prejemal podkupnine.
Sgarbi je zapustil skupino Foiza Italia
RIM - Vittorio Sgarbi je včeraj zapustil poslansko skupino »Forza Italia« in pristopil v mešano parlamentarno skupino. Sgarbiju, ki je podtajnik v Berlusconijevi vladi, so mnogi glasno očitali, da na TV mrežah Fininvesta, kjer se zelo pogostoma pojavlja, zmerja svoje politične nasprotnike. Nekatere stranke so se zaradi tega pritožile garantu za založniške dejavnosti. Malokdo pa verjame, da se bo Sgarbi po včerajšnji potezi res umiril.
Berlusconi sprejel župane velikih mest
RIM - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi je včeraj v Palači Chigi sprejel župane velikih mest, med katerimi pa ni bilo tržaškega župana Riccar-da Illyja. Upravitelji Rima, Milana, Torina, Neaplja, Genove, Benetk, Bolonje, Firenc in še nekaterih drugih mest so ga seznanili s finančnimi težavami, s katerimi se v tem trenutku soočajo občinske uprave, posebno mestne. Na srečanju z Berlusconijem je tekla beseda tudi o načrtovanih institucionalnih reformah, o davčni politiki in o zakonskih določilih za učinkovitejšo zaščito okolja.
Sodelavec De Michelisa spet na zatožni klopi
MILAN - Na milanskem sodišču se nadaljuje proces proti bivšemu zunanjemu ministru Gianniju De Michelisu, ki je obtožen, da je od podjetnikov prejemal mastne podkupnine. Včeraj je bilo na sporedu soočanje med nekdanjim De Micheliso-vim tajnikom Giorgio Casadeiem, ki je tudi med obtoženci, in podjetnikom Ottaviom Pisantejem, ki trdi, da je De Michelisu izročil »volilni prispevek« v višini 140 milijonov lir. Proces se bo nadaljeval lO.junija.

■
ii


Senatne komisije: danes imenovanja
Rojstvo nove senatne skupine še bolj prekrižalo račune desničarskega zavezništva
RIM - Danes popoldne bo trinajst stalnih komisij senata izvolilo svoje predsednike, podpredsednike in tajnike. Vladna koalicija pa ne samo, da v senatu nima večine, pač pa je tudi dokaj razdeljena. K popolni zmedi je pripomoglo tudi rojstvo nove senatne skupine »demokratične levice«, ki je razbilo že tako krhka ravnovesja in povzročilo Berlusconijevi koaliciji dodatne preglavice.
Sicer pa je za težave v glavnem kriva sama koalicija, ki se tudi tam, kjer ne razpolaga z večino, obnaša, kot da bi jo imela. Načelnik senatne komisije Ljudske stranke Nicola Mancino je sicer včeraj ponudil roko desničarskemu zavezništvu: če bo vladna večina
Norberto Bobbio, Franco Debenedetti, Leo Valia-ni, Pietro Giurickovic in Stefano Passigli, ki so bili doslej člani mešane skupine, ter Aldo Cora-saniti in Ludovico Cor-rao, ki sta bila izvoljena kot neodvisna na listah progresistov.
Sam Gualtieri je na tiskovni konferenci utemeljil rojstvo nove skupine s potrebo po jasnosti. Mešano skupino so namreč doslej sestavljali tako predstavniki večine kot opozicije, in tako se je dogajalo, da je predstavnik te skupine odločal o zmagi enega ali drugega tabora. Pri izvolitvi predsednika odbora za odvzem parlamentarne imunitete je na primer prevladal ligaš Preioni z odločilnim gla-
som predstavnika mešane skupine.
Nov razplet pa je vnesel veliko nervoze v sami koaliciji, katere predstavniki so se sestali za kratek čas, a so se razšli skregani. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Maceratini je bil jezen na predsednika senata Scognamiglia, ki da je »dovolil igrico« ustanovitve nove skupine, ni pa dovolil, da bi večina odgovorila z »drugo igrico«. Maceratini pa je tudi napovedal, da bodo predstavniki njegove skupine danes glasovali samo za lastne kandidate, ne pa tudi za kandidate drugih večinskih sil. Po vsej verjetnosti bodo tudi druge komponente Berlusconijeve koalicije storile isto.
Gianni Guido bo predvidoma
že danes v Italiji
Bele včeraj zvečer je bilo znano, s katerim poletom se bo vročal
CARACAS - Gianni Guido, eden izmed krutih morilcev Circea, ki so ga v ponedeljek izgnali iz Paname, je po vsej verjetnosti že zjutraj prispel v Italijo. Njegov povratek je bil namreč nekoliko skrivnosten, saj policisti agenti niso dajali točnih izjav o premikih Giannija Gnida, da bi se izognili morebitnim nevšečnostim in neljubim presenečenjem. Včeraj zvečer pa so novinarji, tudi s pomočjo informacij letalskih družb, le razbrali, kako je Gianni Guido iz južne Amerike letel do Rima oz. Milana.
Agenti Interpola za Guida niso izbrali najkrajše poti, istočasno pa so razširjali lažne informacije o premikih Giannija Guida. Tako so namreč umetno razširili vest, da so
Guida iz Paname prepelja- i li v Santo Domingo, od koder naj bi se vrnil v Ra" lijo.
V resnici pa so ga iz Pa' name prepeljali v glavn0 mesto Kolumbije Bogota, na mednarodnem letališču tega mesta je prespal ah prebedel noč med p°' nedeljkom in torkom, nakar je poletel v Caracas.
Tja naj bi prispel zgodaj popoldne po italijanskem času (ob 10.20 po lokalnem), nato so ga prepeljali na letalo italijanske družbe Alitalia, ki naj bi ob 12.20 po krajevnem času (ob 18.20 po italijanskem) poletelo proti Rimu. P° enournem postanku v Santo Domingu naj bi le' talo danes zjutraj ob 6.35 prispelo na rimsko letališče, nakar naj bi nadaljevalo polet proti Milanu
pristala, da se na čelo kontrolnih komisij izvolijo predstavniki opozicije, bodo senatorji LS pomagali večini, da izvoli svoje ljudi v drugih komisijah. Na to ponudbo pa sploh ni dobil odgovora. To je toliko bolj nerazumljivo, ko pa je rojstvo nove skupine, kot rečeno, že ošibilo pozicije »pola svoboščin«. Vsaka parlamentarna skupina ima namreč pravico do svojih predstavnikov v vseh komisijah, kar dejansko pomeni, da bi opozicija z novo skupino razpolagala še z enim glasom več.
Novi skupini predseduje republikanec Libero Gualtieri, bivši predsednik dvodomne komisije, ki proučuje pokole, poleg njega pa ga sestavljajo še Bruno Visen-tini, Giancarlo Tapparo,
Sodnik iz Ravenne bo jutri zaslišal vrh Mediobance, vključno s Cuccio
RAVENNA - Javni tožilec Francesco Mauro Jacoviello, ki je poslal jamstvena obvestila voditeljem Mediobance, bo jutri zaslišal voditelje te ugledne poslovne banke, ki naj bi bila vpletena v finančni krah grupe Fer-ruzzi. Najprej se bo s sodnikom pogovoril Gerardo Braggiotti, kateremu bodo sledili Enrico Cuc-cia, Vincenzo Maranghi in Mau-rizio Romiti. Največje pričakovanje vlada seveda za zaslišanje Cuccie, ki se kljub težavam včeraj ni odrekel vsakdanjemu sprehodu po milanskih ulicah in se, kot vedno, skrbno izognil radovednim novinarjem.
Jamstvena obvestila za voditelje največje italijanske poslovne banke so seveda po pričako-
vanju sprožile plaz reakcij in tudi političnih polemik. Med prvimi se je oglasil pravosodni minister Alfredo Biondi, ki je poudaril, da jamstvenega obvestila ne gre tolmačiti kot obsodbo Cuccie in sodelavcev, ampak kot potezo, ki ima namen zaščititi pravice državljanov. S tega vidika, je dejal minister, se je sodnik ravnal korektno in v skladu z zakonskimi določili, vse ostalo pa sodi v subjektivno politično oceno vloge Mediobance v italijanski finančni in gospodarski stvarnosti.
Politične stranke so na splošno zelo previdno ocenile potezo tožilca Jacoviella. Tako s strani Berlusconijeve večine, kot s strani opozicije, prihajajo zelo
previdni komentarji. Vsi vsekakor pozivajo sodnika, naj gre svojo pot in naj razčišči ozadje zagonetne afere grupe Ferruzzi.
Sum, da je bil vrh Mediobance točno seznanjen z ogromnimi dolgovi grupe Ferruzzi in da je kljub temu podpiral koncern iz Ravenne, ni povzročil pričakovanega potresa na milanski borzi. Vse najpomembnejše delnice so ohranile svojo vrednost, delnica Mediobance pa se je celo okrepila za približno pol odstotka. To jasno dokazuje, da finančno tržišče, kljub temu spodrsljaju, še vedno zaupa priletnemu Cuccii in je prepričano, da bo poslovna banka premostila tudi to težavo.
LJUBLJANA - Mešana italijansko-slovenska premoženjskopravna komisija se bo verjetno sestala v Rimu 18. junija, datum ni točno določen, vsekakor pa bo sestanek po evropskih volitvah. Na dnevnem redu bodo premoženjske zadeve, torej tudi sporno vračanje nekdanjih nepremičnin esulov. Slovenskemu delu komisije predseduje Tone Poljšak, italijanskemu pa Vicenzo Manno.
S spornim vračanjem premoženja, ki naj bi bil povod za italijansko oviranje vključevanja Slovenije v Evropo, naj bi se ukvarjala celotna slovensko-italijanska politika.
Po nekaterih italijanskih - recimo jim uradni - virih naj bi zadeva ne bila dramatična. Italija ne priznava le osimskih sporazumov, temveč tudi jugoslovansko-italijanski dogovor iz leta 1983, po katerem je vprašanje lastnine dokončno rešeno, zato se tudi vprašanje lastnine esulov ne za-stavlja več. Kljub temu Italija pričakuje nekakšno gesto dobre volje, s katero bi Slovenija nekaterim esulom omogočila, da odkupijo
ITALIJANSKO - SLOVENSKI ODNOSI
Ozadje meddržavnega spora o nepremičninah
nepremičnine, ki so naprodaj, vrednost teh nepremičnin pa bi odšteli od vsote, predvidene v sporazumu iz leta 1983. Po tej logiki ne bi šlo za načelni odstop od podpisanih in veljavnih sporazumov, temveč samo za dobro voljo slovenske strani.
Obveza Slovenije in Hrvaške je, da v skladu s sporazumom iz leta 1983 izplačata odškodnino v skupni višini 110 milijonov dolarjev, kar so izračunali na osnovi približno sedem tisoč premoženjskih enot v italijanski zasebni lasti, potem ko se je nekaj deset tisoč esulov izselilo iz nekdanje cone B, od tega približno 16 do 18 tisoč s slovenske obale. Nekateri so svoja zemljišča že dobili na osnovi dedovanja, govori se o približno dva tisoč primerih. To je pravno edini sistem, usklajen z novo slovensko ustavo, saj ta prepoveduje prodajo zemljišč tujcem.
Dejansko nihče natančno ne ve,
Bogo Samsa
za katera zemljišča gre oziroma katera zemljišča na Obali bi prišla v poštev, če bi bila Slovenija pripravljena pokazati dobro voljo. V vsakem primeru bi bile razsežnosti celotne operacije omejene, saj veliko večino nepremičnin predstavljajo ladjedelnici in nekateri večji objekti, ki pa ne pridejo v poštev za vračanje. Večina ostalih zemljišč ima zdaj večjo vrednost kot prej, so zazidljiva in večinoma pozidana. Zato jih za vračanje v naturi ostane bore malo.
Drugi predlog je presenetljiv in se nanaša na prodajo zemljišč italijanskim državljanom na celotnem območju Primorske, torej na celotnem ozemlju, ki je bilo med obema vojnama pod Italijo in je prešlo pod slovensko suverenost z mirovno pogodbo. Na tem priključenem ozemlju naj bi omogočili nakup sto hiš letno, vse do takrat, ko bi Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije
-
in ko bi morala notranjo zakonodajo prilagoditi evropski in torej odpraviti prepoved nakupa nepremičnin za tujce. Slovenska ustava in prepoved nakupa prihajata torej v celotno esulsko problematiko samo po tej zveriženi poti.
Celoten problem je očitno napihnjen, ne upošteva doseženih mednarodnih rešitev, predvsem pa ustvarja ozračje napetosti in nerazumevanja. Povsem upravičene so primerjave z grškim sindromom, saj je predmet spora v obeh primerih nepomemben ali ga skoraj ni. Toda v ‘ozadju je ozračje hujskaštva, ki se utegne sprevreči v nekaj zelo resnega, v skrajnem primeru celo v srbsko metodo reševanja psihološko-nacio-nalističnih problemov z nasiljem.
Slovensko-italijanski odnosi se torej pod nacionalističnim italijanskim pritiskom osredotočajo na povsem stranski, vsebinsko, materialno
in drugače nepomemben problem-Prav zato pa se ne rešujejo bistvena vprašanja gospodarske integracije, dotoka produktivnega italijanskega kapitala, odpiranja meja ter cestnih in drugih povezav. Italija se boji zlasti prevelikega nemškega pritiska in skuša ohraniti mediteransko ravnotežje, toda prav zaradi odpiranja takšnih občutljivih vprašanj se tehtnica že zelo nagiba na germansko stran in se bo še bolj v prihodnosti. Italija trdi, da si z novo vlado prizadeva, da bi imela večji vpliv v Evropi in da bi neposredno sodelovala pri reševanju balkanske krize. Toda izbrala je pot spopada, polemik in oživljanja zgodovinskih sporov s sosedi, kar vse slabi njeno vlogo aktivnega dejavnika na območju, ki bi ga hotela zasesti.
Upajmo, da bo ustrezno pot iz zagate našla diplomacija. Upajmo tudi na pritisk objektivnih poročil italijanskega tiska, saj je slovenska vlada za prihodnji teden povabila novinarje vseh najpomembnejših dnevnikov, tednikov in televizijskih postaj.
jOCCHETTO O SCALFARU
»Za zdaj še nespremenjeno zaupanje v predsednika«
RIM - Scalfaro, neofašistični ministri in zamenjave v vrhu DSL so bile teme, ki se jih )e tajnik DSL Achille Occhetto dotaknil v televizijskem intervjuju za Raidue. »Scalfaro je imel zaslugo, da je vodil zelo težavno prehodno fazo,« je Occhetto priznal predsedniku republike in potrdil, da je zaupanje v Kvirinal »nespremenjeno«. K temu pa je tudi dodal kritiko glede predsednikovih izjav o prisotnosti neofašističnih ministrov v vladi. »Zame je nesprejemljiva trditev, da problem ne obstaja, ker so se ti ljudje rodili po fašizmu. Problem je, da dokončno zavržejo fašizem. Nimam nic proti tistim, ki so se rodili med fašizmom, u so ga zavrgli. Raje imam te kot tiste, ki so se rodili kasneje, a ga niso zavrgli.«
Occhetto je zanikal trditve, da je DSL »hujskala« ali kakorkoli zlorabljala reakcije mednarodnih partnerjev. »Evropske države so zaskrbljene zaradi dogajanja v Italiji, ker se bojijo, da bi sile fašističnega izvora lahko prevladale tudi pri njih. Italija je zanje postala negativni primer take perspektive.«
Na vprašanje o sedanji razpravi znotraj stranke in zunaj nje o morebitni zamenjavi vodstva pa je Occhetto odgovoril, da se bodo tega vprašanja lotili na kongresu. »Razumem, da se o tem razpravlja,
ker je DSL ob splošnem porazu levice dobro prestala volilno preizkušnjo. Osebno sem za kar najveCjo in najmočnejšo prenovitev stranke. Sicer sem to že dokazal s preobratom, o katerem je ves svet govoril. Pripravljen sem delati v ta namen, na tej osnovi pa sem tudi pripravljen na zamenjavo liderstva in vseh vodilnih struktur,« je zagotovil Occhetto.
Stališča, ki jih je predsednik Scalfaro zagovarjal na nedeljskem srečanju z novinarji, pa so še vedno tarča ostrih kritik. Najbolj ostra je Stranka komunistične prenove, katere predstavnik Armando Cossutta je vCeraj ponovil, da so Scalfarova stališča nesprejemljiva, in izrekel predsedniku republike »strog opomin«. »Scalfaro se mora drugače obnašati, Ce hoCe biti še naprej predsednik,« je zapisal Cossutta v uvodniku tednika Liberazione, »saj je že dokazal, da ne more imeti vloge poroka,«
Podpredsednik poslanske skupine DSL Fabio Mussi pa je vCeraj komentiral Scalfa-rove izjave o »zakoniti« uporabi tajnih Si-sdejevih fondov in dejal, da noče dvomiti o predsednikovih besedah, da pa je nujno, da bi pojasnili vse podrobnosti te zadeve. Podobne zahteve so že v ponedeljek postavili tudi številni drugi politični predstavniki, od Finija do Salvija.
FAX IZ HAMMAMETA
Craxi: Sodniki me brez potrebe preganjajo
»Iz trte izvite« utemeljitve ukrepa o odvzemu potnega listo
SKGZ O ODNOSIH ITALIJA - SLOVENIJA
V politiki Italije do sosedov naj prevlada treznost
HAMMAMET (Tunizija) - Bivši tajnik PSI Bettino Craxi se ne namerava pokoriti ukazu sodnikov po izročitvi potnega lista. Iz Hamma-meta v Tuniziji je poslal po faxu Časopisom dolgo izjavo, v kateri spet napada sodnike in trdi, da ga preganjajo.
Razloge, s katerimi je sodišče utemeljilo zavrnitev Craxijevega priziva proti odloku o odvzemu potnega lista, je bivši premier označil kot iz trte izvite, Ceš da je bil sam vedno na razpolago sodnikom. O tem po njegovem priča dejstvo, da ga je v okviru raznih preiskav že zaslišalo trinajst različnih tožilcev, da je bil zaslišan kot priCa na dveh procesih, da je poslal deset pisnih izjav zbornicam in sodnim oblastem, javno pa se je trikrat branil pred parlamentom.
Craxi obtožuje sod-
nike, da mu hočejo preprečiti vsakršno dejavnost v tujini, vključno z nekaterimi velikopoteznimi načrti, ki da so mu pri srcu, a terjajo njegovo prisotnost v neki drugi evropski državi. Na koncu pa bivši premier povzema neuradno vest, po kateri naj bi mu sklenili odvzeti potni list na osnovi dogovora med javnimi tožilci, ki vodijo preiskave, in sodnikom za predhodne preiskave. Craxi komentira, da bi moral biti sodnik nepristranski med obtožbo in obrambo in da je tako početje vredno kvečjemu kakega klana. Skratka, zaključuje Craxi, odvzem potnega lista je »nepotreben in ponižujoč«, je »nasilno dejanje, kateremu bi utegnila slediti druga nasilna dejanja«, sodna oblast pa uporablja pravico »na nasilen naCin«, ki da je nevreden pravne države.
TRST - Zaostreni toni, s katerimi se je italijanska vlada z eno izmed svojih prvih potez v zunanji politiki obrnila do Slovenije, ne morejo obroditi nikakršnih pozitivnih učinkov. Mar ni objektiven interes italijanske države utrjevati korekten odnos do sosedov in s tem obenem krepiti strategijo varnosti in sodelovanja ob meji?
Tako poudarja izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze ob ugotovitvi, da vpliv skrajnih desničarjev v vladni koaliciji očitno ni mogel ostati brez posledic na zunanjepolitične usmeritve italijanske države.
Italijanski zunanji minister se na mednarodnem diplomatskem prizorišču trudi dokazovati, da ni tako, toda verodostojnost trditve lahko potrdijo le konkretna dejstva. In konkretne poteze so v primeru odnosov s Slovenijo že tu, ugotavlja SKGZ, Čeprav je upati, da bo v kratkem roku prevladala treznost. Se posebej zato, ker je Italija v tem trenutku nosilec posebnih odgovornosti kot predsedujoča Članica KVSE, in naj bi bilo torej njeno
urejanje odnosov s sosedi za zgled.
Ne more biti drugače, poudarja SKGZ, kot da na obmejnem območju dežele Furlanije -Julijske krajine dobivajo zaostrena stališča Italije vse pogostejša javna priznanja s strani desničarskih predstavnikov in združenj, za katera je bilo od nekdaj značilno pogrevanje sporov in katerim je bila desetletja funkcionalna politika ustvarjanja napetosti ob meji. Od te politike, ki tako ponovno pridobiva kisik, bi imelo neprecenljivo škodo celotno prebivalstvo ob meji, objektivno škodo bi imeli sosednji republiki, neizbežno pa se lahko pritiski odražajo na manjšini, slovensko v Italiji in italijansko v Istri, ki bi jima moralo biti dano po vsej logiki polno zaživeti v vlogi aktivnih dejavnikov povezovanja kultur in interesov ljudi ob meji.
SKGZ ocenjuje, da se kot po ironiji usode z zaostrenimi stališči do Slovenije daje potuha in veter v jadra krajevni re-vanšistiCni desnici, in to ravno v razmerah, ko sta tako deželna uprava kot tudi tržaška občin-
ska uprava ubrali pot konstruktivnega in realističnega pristopa k odprtemu sosedskemu sodelovanju, v prepričanju, da za izbod iz družbenega in gospodarskega nazadovanja ni druge poti. Podcenjevati veliko vrednost tega preobrata še zlasti v Trstu, ki je bil dolga leta oporišče za-plankane zazrtosti v preteklost, bi bilo za prihodnost naših krajev usodno, kajti jasno je, da so gesla desničarskih sil naperjena tudi v destabilizacijo naprednih uprav v Trstu in na deželni ravni, ob poslabšani klimi pa se bodo nacionalisti skušali uveljaviti tudi na skorajšnjih občinskih volitvah v Gorici ter jesenskih pokrajinskih v Trstu.
SKGZ izraža prepričanje, da je treba storiti vse, da se pogovori med Italijo in Slovenijo vrnejo na konstruktivno raven. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji pa nujno potrebuje skupen nastop. Zato predlaga SKGZ sklic skupnega predstavništva, ki naj ob aktualnih dogodkih ter perečih odprtih vprašanjih naše skupnosti pod-vzame primerne pobude.
Berlusconi ni nikoli trdil, da je Mussolini napravil tudi »pozitivne stvari«
RIM - Berlusconi ni nikoli rekel, da je Mussolini v določenem obdobju napravil tudi dobre stvari. Štiri dni potem, ko je ugledni ameriški dnevnik Wa-shington Post objavil stavek, ki je v Italiji izzval Številne kritike in polemike, je predsednik vlade na zasedanju senatorjev Forza Italia demantiral to oceno. Berlusconi je pojasnil, da je ameriškemu Časnikarju, ki ga je intervjuval, skuSal samo pojasniti smisel Finijeve ocene, ko je namreč tajnik Nacionalnega zavezništva dejal, da je bil Mussolini »naj-veCji državnik stoletja«. To pa je storil mimo intervjuja in samo za boljše informiranje novinarja, kot naj bi bilo razvidno tudi iz magnetofonskega posnetka pogovora. Berlusconi pa je tudi obtožil novinarje, da,so slabo tolmačili njegove besede.
ZGODOVINA / SREČANJE O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU V SOVJETKIH TAJNIH DOKUMENTIH
Neizpolnjena pričakovanja sovjetskih arhivov
Sovjetski arhivi, kaks-ttp razočaranje! Vsaj pr-jh bežen vpogled vanje, 'la bi izvedeli za sovjet-ski pogled na tržaško vPrašanje, zastavlja no-Va vprašanja, namesto jfa bi rešil že obstoječa. z sovjetskega zgodovin-skega rudnika zahodnoevropski zgodovinarji niso doslej izkopali zla-fa> kvečjemu baker. A nic zato, saj so Sele ob 'jhodu v rudnik. Ko bo-n0 s svojimi krampi Nakopali v globino, bi fahko še našli kako zla-fa zrno, ki bi s svojim bleskom morebiti osve-Hlo kakšno sedaj Se faffino zgodovinsko sban.
Sovjetski arhivi in brskanje po njih so bili v Središču včerajšnjega srečanja v Novinarskem krožku. Naslov je mno-8° obetal. Tržaško vPrasanje po drugi svetovni vojni je še živo Prisotno v kolektivnem spominu ljudi iz mesta
v Zalivu. Sovjetski pogled na dogodke, ki so pred pol stoletja odločali o bodočnosti Trsta, bi moral zato biti prava poslastica. Vodja srečanja, zgodovinar Giampaolo Valdevit, pa je takoj v uvodu ohladil vročico pričakovanja. Dejal je, da je v Moskvi lahko pregledal le omejeno število dokumentov. Iz teh je izluščil tri temeljne teme oziroma vprašanja: vprašanje izvora hladne vojne (ali ga je mogoče povezati s tržaško krizo leta 1945?); vprašanje odnosov italijanskih komunistov do tržaškega vprašanja (pri tem je izpostavil odnose Togliattija do Stalina, Vidalija in Tita); vprašanje sovjetske zunanje politike (zunanjepolitične analize so zelo revne, in to tudi na najvišjih nivojih, pogojujejo jih ideološki pogledi).
Zgodovinar Raoul Pu-
po je objasnil, da je tržaško vprašanje v objavljenih dokumentih obravnavano zelo površno. To naj bi pomenilo, da je bilo za sovjetsko zunanjo politiko marginalno. Dokumenti pa so vsekakor obeljeni
z zanimivimi zgodovinskimi ocvirki. Tako naj bi Sovjetska zveza do julija ’48 »podpirala« tržaške komuniste s 50 do 60 milijoni lir mesečno, zatem pa naj bi ta podpora splahnela.
Marco Galleazzi z
rimskega Inštituta Gram-sci je poudaril, da ne obstaja noben dokaz, da bi se Togliatti zavzemal za priključitev Trsta Jugoslaviji, glede italijanske zunanje politike do Balkana pa je ugotovil, da obstaja nekakšna vse-
binska kontinuiteta med fašistično in povojno Italijo.
Slovenska zgodovinarka Jera Vodušek je dejansko potrdila, da bo iskanje po sovjetskih arhivih Se težko in dolgotrajno. Primer: doslej
ni nič zapisanega o Titovih srečanjih s Stalinom septembra ’44 in aprila ’45. Kako oceniti sovjetski odnos do tržaškega vprašanja? Vse je odvisno od interpretacij: po eni naj bi Sovjeti »zapustili« Tita, ker naj bi šel predaleč (njegov načrt naj bi bil preveč ambiciozen), po drugi pa naj bi Stalin prepustil igro Titu, da bi jo nato izkoristil sebi v prid. In slovenski komunisti? Načrt je bil jasen: Zedinjena Slovenija. A za nacionalnim vprašanjem se je skrivalo ideološko: zunanji minister in ideolog Edvard Kardelj je na aktivu slovenskih komunistov junija ’46 razlagal »vlogo« Trsta v »svetovni revoluciji«. Trst naj bi bil mostišče revolucije v zahodni Evropi... (M.K.)
Na sliki (foto Križ-mančič): z leve Galleazzi, Valdevit, Voduskova in Pupo.
VPLIV EVROPSKIH VOLITEV NA TRAVANUTOVO DEŽELNO VLADO
Severna liga se boji
zmage »Forza Italia
«
TRST - Evropske volitve predstavljajo politični mejnik za deželno vlado predsednika Ren-za Travanuta. V ponedeljek, 13. junija, ko bodo znani volilni rezultati, se bo začelo politično preverjanje sedanje programske (in manjšinske) koalicije, katerega iztek pa je v tem trenutku nemogoče napovedati. Na obzorju se pojavljavo številne politične rešitve in hipoteze, nobena od teh pa v tem trenutku še nima realne osnove. Gotovo je le, da bodo na deželni politični položaj najbrž odločilno vplivala dogajanja na vsedržavni ravni.
Po evropskih volitvah bo marsikaj odvisno od zadržanja	Ljudske
stranke. Doslej je njena svetovalska skupina v deželnem svetu lojalno in dosledno podpirala Travanuta, hkrati pa je vztrajno	zavračala
vsakršni dialog s Severno ligo. Sedaj pa se stvari spreminjajo. V Rimu se je stranka razklala na dve frakciji: prva, ki jo vodi Rosy Bindi, se je odločila za opozicijo Berlusconijevi vladi, druga (Buttiglione in Formigoni) pa vse bolj mežika desnici. Razkol se iz Rima počasi širi na periferijo. V Venetu se je pred nekaj dnevi desna frakcija povezala z Ligo in z Berlusconijem ter s temi silami izvolila novo deželno vlado ter pahnila DSL v opozicijo.
Nekateri pričakujejo, da bo do podobnega preobrata prišlo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. Nedeljski deželni kongres LS se je sicer zavzel
dialog z Bossijevim gibanjem, končna odločitev pa bo padla po 12.juniju. V deželni svetovalski skupini te stranke je vsekakor že nekaj tednov v teku »notranje razčiščenje«, po katerem niso izključena presenečenja. Nekateri svetovalci naj bi bili že na tem, da skočijo na Berlusconijev voz, drugim pa dvori Katoliško sredinska unija, ki jo v skupščini zastopa Tržačan Carmelo Calan-druccio. V to gibanje naj bi v kratkem vstopila svetovalca Alberto To-mat in nekdanji deželni odbornik in deželni tajnik KD Bruno Longo. Oba sta doma z Goriškega-
Ce v Ljudski stranki dobesedno vre, se tudi v drugih političnih silah marsikaj dogaja, preverja in razmišlja. Severna liga, ki je večinska stranka v deželnem svetu, je že večkrat zahtevala Trava-nutov odstop, ob tem pa ni ponudila jasnih alternativnih rešitev. Zanimivo je, da ligaši ne govorijo o oblikovanju desnosredinske koalicije po vzgledu Berlusconijeve vlade, a za začetek kakšnih koli pogovorov postavljajo kot pogoj le Travanutov odstop.
Na dogajanja v Ljudski stranki in v Ligi gledajo z velikim zanimanjem nekateri krogi Demokratične stranke levice. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je pred kratkim izjavil, da imata Liga in DSL v naši deželi o nekaterih pomembnih temah precej sorodna stališča. Omenil je Osi-
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo 372.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
mo, odnose s Slovenijo, manjšinsko vprašanje, federalizem in novo volilno zakonodajo. Podobno kot Budin razmišlja tudi Travanut, ista stališča zagovarja še odbornik za zdravstvo Giorgio Matassi, eden od deželnih pristašev beneškega župana Massima Caccia-rija.
Po evropskih volitvah je torej pričakovati politične zasuke. Severna liga se tudi pri nas zelo boji naraščajočega vpliva Berlusconijeve »Forza Italia« in prav zaradi tega išče dialog z Ljudsko stranko ter v tem okviru ne izključuje sodelovanja z DSL. Njeni deželni voditelji so glede tega zelo previdni in molčeči, zvedelo pa se je, da so o tem že govorili z Bossijem. »Senatur« jim za sedaj ni obljubil ničesar ter jih pozval, naj se spet zglasijo pri njem po 12. juniju...
Sandor Tence
Degano (zgoraj) in Travanut: še koliko časa skupaj?
BENEŠKA SLOVENIJA
Kulturne pobude kot prepričljiv dokaz vitalnosti naše skupnosti
ČEDAD - Vitalnost neke skupnosti se meri po sposobnosti izražanja in ustvarjanja. Ce je torej skupnost sposobna komunicirati v lastnem okolju in s sosedi, če ima dovolj kreativne energije, da se približa ljudem, da jim posreduje določene vsebine, pomeni, da ima realne možnosti preživetja in razvoja. Sposobnost odpirati nove komunikacijske kanale in ustvarjati mrežo odnosov in stikov so garancija za bodočnost. Take in podobne misli se nam porajajo ob oceni zadnjih kulturnih pobud, protagonisti katerih so bile nekatere naše kulturne skupine, v prvi vrsti Beneško gledališče. Pred dvema tednoma je Beneško gledališče predstavilo bovški publiki zadnje delo ”Buogi možje” in tudi tokrat se je na prireditvi zbralo kar dobro
Posebna komisija bo preučila najboljše oblike avtonomije za tržaško območje
TRST - Avtonomija ter odnosi med posameznimi deli Furlanije -Julijske krajine so bili včeraj v središču dolge in mestoma ostre razprave v deželni skupščini. Na dnevnem redu je bila razprava o dveh resolucijah: prvo so predložili pretežno opozicijski predstavniki ter je zahtevala takojšnjo umestitev posebne svetovalske komisije za tržaško območje, drugo pa je predstavila Ljudska stranka ter je sklicujoč se na lanski ustavni zakon zahtevala ustanovitev posebne komisije, ki naj bi
trajala dve leti in pol in ki naj bi uresničila nove oblike krajevnih avtonomij, v skladu s potrebami in zahtevami posameznih krajevnih stvarnosti.
Kot rečeno, je bila razprava o resolucijah dolga in živahna ter je zabeležila velike razlike v stališčih tako znotraj večine kot med opozicijskimi strankami. Ob koncu dopoldanskega dela seje deželnega sveta pa so sestavili dokument, ki naj bi bil nekakšna sinteza dveh re-• solucij. Dokument so podpisali Bu-
din (DSL), Mioni (Zeleni), Saro (PSI) in Tomat (LS) ter je bil na koncu vendarle odobren, čeprav so mnogi svetovalci izrazih resne pomisleke o kompromisu, proti dokumentu pa sta poleg SKP glasovala tudi člana deželne vlade Pedronetto in Franb-cescutto, druga dva odbornika, Larise in Sdrauligova, pa sta se vzdržala. Odobrena resolucija predvideva ustanovitev posebne svetovalske komisije za reformo krajevne uprave, ki naj preuči najboljše oblike avtonomije za tržaško območje.
PISMO UREDNIŠTVU
Tisti »najbrž« je bil odveč
Spoštovano uredništvo
V poročilu, ki ste ga 26.5. objavili v listu o lepem prispevku Elene del Savio v ilustriranem mesečniku Alisei, M.K. navaja, da avtorica reportaže omenja tudi "dogodivščino Borisa Pahorja in njegove žene Živke v vlaku (sopotnik je zapustil sedež, najbrž ker sta govorila v slovenščini)«. Rad bi poudaril, da je tisti najbrž odveč. Črtica, ki sem jo napisal za pariški Center Pompidou in jo tam prebral, je izšla v Zalivu, potem v treh jezikih v publikaciji "Slovenski glas - La voix slovene - La voce slovena” in še francoski reviji Cahiers du Ru v Dolini Aoste, je s svojo vsebino vsakogar prepričala, da je nevrotični sopotnik zaradi slovenskih besed ne samo zapustil svoj sedež, ampak se ves čas vrtel v bližini dveh "grešnikov” in ju nekako obsojal od Trsta do Firenc.
Mogoče se zdi popravek zaradi enega samega najbrž malenkosten, vendar ni prav, da slovenski bralec poročila podvomi o tem, o čemer tuji ni. Tudi Elena del Savio ne. S spoštovanjem. Boris Pahor
PATRONAT INAC SVETUJE
Civilni invalidi morajo javiti osebne dohodke
Vpr.: »Kot legalni pooblaščenec vnovCujem civilno invalidnino in posebni dodatek za strica, ki je stoodstotni invalid. Ob dvigu pokojnine so mi izročili tudi obrazec o dohodkih, ki ga moram izpolniti in oddati. Ker moj stric nima nobenega drugega dohodka, bi rad zvedel, Ce mora prijaviti tudi invalidnino in dodatek, ali sploh ni treba vrniti tiskovine, ker ni podvržen davCni prijavi? S.F.«
Uživalci varstveno-socialnih podpor in nadomestil, katerih uveljavitev ni dozorela na osnovi zavarovalne dobe, temveč ima svojo pravno utemeljitev v telesni oziroma psihični prizadetosti, morajo po zakonu izpolniti in oddati do 30. junija pristojnemu uradu na prefekturi obrazec, ki dokumentira ustvarjene dohodke v letu 1993. Civilni invalidi, slepci in gluhonemi imajo pravico do invalidnine, če njihov dohodek ne presega določenih zneskov, ki jih prilagajajo iz leta v leto.
Stoodstotni civilni invalidi,
slepci in gluhonemi imajo pravico do podpornega finančnega nadomestila, če njihov dohodek ni v letu 1993 presegal
18.446.000	lir (letos 19.136.000 lir), za delne oziroma mladoletne civilne invalide je gornji prag dohodka 4.339.000 lir (letos 4.498.000 lir), za osebe s hudo okvaro na vidu pa
8.868.000	lir (letos 9.200.000 lir).
Dohodkovni obrazec je sestavljen iz dveh okvirov. V prvem mora upravičenec navesti dohodke, ki so bili podvrženi davku IRPEF, v drugem pa vpiše med dohodke, ki so sicer oproščeni obdavčitve, samo vojno oziroma delovno invalidnino in to le v primeru, da civilna invalidnost ni stoodstotna. V nasprotnem primeru lahko prefektura prekliče podporno nakazilo.
Kar pa zadeva posebno podporo za spremstvo 100-od-stotnih invalidov, velja pripomniti, da ni vezano na dohodkovno sposobnost upravičenca in torej pripada v vsakem primeru. (B)
ljudi. Na občini Tolmin, ki je bila prireditelj treh večerov v Bre-ginju, na Likvu in v Bovcu, so zračunali, da si je igro v beneškem dialektu ogledalo kakih štiristo ljudi. Verjetno je prvič, ki kaka beneška kulturna pobuda naleti na takšen odmev.
Taka pozitivna izkušnja nam prav gotovo odpira nove možnosti sodelovanja, medsebojnega povezovanja, ki je za Slovence na Videmskem še kako potrebno in koristno. Seveda je sodelovanje plodno, kadar je obojestransko in v tem Tolminci in Benečani, s skupnimi močmi, lahko naredimo še kak korak naprej. Bistvena je pri tem pripravljenost se srečati na sredi poti. Naše moči so skromne, vendar bi lahko povečali izmenjavo kulturnih prireditev. Lahko bi začeli delati tudi pri kakem skupnem kulturnem projektu, na gledališkem ali kakem drugem področju, ki bi bil med drugim prav gotovo bolj vabljiv in zanimiv za publiko na Tolminskem in v Benečiji.
Za tako pot smo se namreč odločili tudi glede sodelovanja s furlanskimi kulturnimi gledališkimi skupinami.
V gledališču Ristori sta na dveh večerih nastopili furlansko in beneško gledališče, publika je bila maloštevilna in predvsem mešana, kar pomeni, da je bil jezik realna ovira. Vendar "kulturna provokacija”, da se je furlanskemu gledalcu ponudila slovenska beseda, je naletela na plodna tla. Gledališče je v prvi vrsti jezik, vendar je tudi izraz neke komunikacijske sposobnosti, ki presega je' zikovni okvir. In to so gledalci razumeli in zelo pozitivno ocenili' Tej prireditvi naj bi sledile tudi druge, v furlanskih krajih, kar je velikega pomena zato, da se slovenska beseda in z njo slovenska skupnost iz Benečije sli51 in "vidi” v Furlaniji- p2 te prve izkušnje se je porodila tudi želja, da bi Furlani in Slovenci delali skupaj na skupnem gledališkem, dvojezičnem projektu. Bo uspelo? Danes je težko reči. Vendar je vredno se resno spustiti v tak načrt. Ne delamo si velikih iluzij, zavedamo se svojih možnosti in tudi normalnega programa dela na kulturnem področju doma, v Nadiških iji drugih dolinah ob meji. Toda, če bi nam ena sama pobuda na leto uspela, bi najbolj6 uresničili željo in volj0 po sodelovanju, ki konec koncev pomeni de lati skupaj, (jn)
___ VČERAJ SREČANJE NA DEŽELI_
Zaprtje železarne bi bilo pogubno
Rešitev v ustanovitvi nove družbe?
UNIVERZA / PROTI POVIŠKU TAKS
Študenti posedli pred rektorat...
Rektor zanikal poviške šolskih pristojbin
SREČANJE
Kraški
park:
SSkpri
Ghersini
V okviru pobud za iz-nod iz dramatične krize, v katero je zašla skedenjska železarna, se je odbor za suidikalni boj podjetja vCe-ruj sestal s predsednikom deželnega sveta Deganom, z naCelniki svetovalskih ^Kupin ter z odbornikoma Uiersino in De Gioio, kate-rirn je izročil dokrunent z zahtevami delavcev. Dveletna komisarska uprava pe namreč h koncu (iztek-a se bo 30. septembra), rešitve pa ni na vidiku, zato se množijo pobude, da ni pravočasno nasb izhod 12 težkega položaja.
Delavci v svojem doku-teentu poudarjajo, da doslej niso bili še uresničeni ministrski dekreti v podporo kovinarskega sektorja. Morebitno zaprtje železarne pa bi imelo izredno hude posledice na celotno zaposlitveno raven v deželi 1'urlaniji-Julijski krajini: nnrat zaposljuje posredno mi neposredno 1.500 oseb, °o svoji polni dejavnosti pa premika velike denarje, okrog 100 milijard lir. Zato naj se deželna uprava ob-Veže, da bo posegla pri osrednji vladi. Z nekateri-nh namenskimi investicijami in ob znakih oživitve Povpraševanja po jeklu in htem železu bi Skedenjski °orat lahko že danes postal spet konkurenčen (ce pri tem upoštevamo Se sodobno tehnologijo, s katero je opremljen).
Delavci pravijo, da jim je dovolj ukrepov, s katerimi samo trenutno mašijo vrze-u, in zavračajo namero izrednega komisarja De Fer-re, da prične postopek za Varnostno zaščito naprav, Imteremu bi sledila zaprtje °brata in odpust uslužbencev.
Načelniki skupin so se
Železarna v Skednju (Foto KROMA)
seznanili z omenjenimi zahtevami in bodo podprli deželni odbor, ko bo v Rimu posegel v korist železarne. Na srečanju s sindikalnimi organizacijami ter komisarjem De Ferro pa je odbornik za industrijo Sonego dejal, da bo prihodnji teden morda odločilen: dotlej naj bi namreč razjasniti, Ce je možna ustanovitev »upravne družbe«, ki naj bi ohrat vodila iz sedanje komisarske uprave v fazo prodaje zasebnikom. Pri tej družbi naj bi sodelovali Friulia, Gepi, druge javne ustanove ter ena ati veC zasebnih podjetniških skupin.
V podporo svojih zahtev pa so delavci za petek napovedati štiriumo stavko s sprevodom in manifestacijo po mestnih uticah.
O železarni so spregovoriti tndi na predsinoCnji skupščini tržaških indu-strijcev, na kateri je pred-
sednik Mauro Azzarita med najbolj žgoCe probleme našega mesta uvrstil prav Skedenjski obrat. Poudaril je, da ima značilnosti, ki so bolj javnega kot zasebnega znaCaja: z vsemi povezanimi dejavnostmi predstavlja 10% tržaške industrije, njegovo zaprtje pa bi imelo izredno hude posledice, saj bi za sabo kot plaz potegnilo še marsikoga. V tem smislu, je Se dejal Azzarita, treba razumeti in tudi odobravati stališče, ki so ga zavzeti sindikati. Tudi župan Illy je naglasil, da je železarna problem številka ena našega mesta.
Danes pa je predvidena skupščina pokrajinskih sindikalnih delegatov industrijskega sektorja CGIL, CI-SL, UIL. V pretres bodo vzeli sploSni položaj v Trstu tudi glede na vladne obveze. Iz skupščine naj bi izšel predlog o splošni stavki industrijskega sektorja.
Pred kakima dvema mesecema so ponesti po mestnih ulicah belo krsto, v katero so »položiti pravico do študija«, včeraj so protestirali sede na hodniku pred sedežem rektorata Tržaške univerze. Takrat so se jim pridružiti dijaki številnih višjih srednjih šol, včeraj so jim stali ob strani lektorji šole za tolmače in prevajalce in neuCno osebje.
Marčevski in včerajšnji protest študentov tržaške univerze povezuje v skupni imenovalec zahteva bo izboljšanju kvalitete študija in tudi kvalitete življenja sedanjih študentov. Študenti so izbrati za svojo manifestacijo dan, ko se je sestal upravni odbor Univerze.
Na dnevnem redu je imel (tako so napovedati študenti v svojem letaku) med drugim tudi zanje zelo pomembno točko šolskih pristojbin. Študenti nasprotujejo nadaljnjim poviškom, saj smatrajo, da so višje takse povsem neutemeljene. Dobro se Se spominjajo zadnjega poviška, ko jim je bilo obljubljeno, da ho podražitvi sledilo tudi izboljšanje univerzitetnih servisov in uslug. Študenti (ali njihove družine) so plačali svoje, a niso dočakali izboljšav.
Prav tako jih skrbi krčenje štipendij. Za mnoge predstavljajo štipendije edino možnost za nadaljevanje študija. Ukinitev ali drastično klestenje prispevka bi jih dejansko odrinilo z univerze. Štipendije so neobhodno potrebne
Rektor Giacomo Borruso
predvsem študentom iz manj premožnih družin. Ko bi jih ukinili, bi dejansko še bolj poglobili prepad med revnimi in bogatimi.
Lektorji šole za prevajalce in tolmače so zaskrbljeni, ker ne vedo, kaj se jim piše v bodoče. Njihovo delo v sklopu univerze ima zelo trhle temelje. Študenti že dalj Časa zahtevajo, naj lektorjem zvišajo število uC-nih m, a vsi njihovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa.
Tretji del manifestan-tov je sestavljalo neuCno osebje. Njihova zahteva je preprosta: uslužbenci hoCejo, da jim Univerza plaCa delo, ki ga opravljajo.
V številnih primerih opravljajo zaposleni dela, ki ne spadajo v sklop njihove delovne pogodbe. Preprosto zato, ker ni
dovolj nameščenega o-sebja. Zato zahtevajo plaCo, ki je primerna za delo, ki ga dejansko o-pravljajo, ob tem pa zahtevajo tudi, naj jim delodajalec izplača tudi zaostale prejemke, in to od leta 1987 dalje.
Protest študentov, lektorjev in neuCnega osebja na hodniku pred rektoratom je zabeležil vsaj en pozitivni rezultat. Rektor Borruso je za kratek Cas zapustil sejo upravnega sveta in se srečal s predstavništvom študentov.
Domenili so se, da se bo rektor 21. junija srečal s študenti vseh fakultet. Videli bomo, kaj se bo iz tistega srečanja izcimilo.
Borruso se je nato na improvizirani tiskovni konferenci srečal tudi s prisotnimi novinarji. Seznaniti jih je hotel z netočnostmi, ki so jih študenti napisali v svoj letak. Tako je objasnil, da upravi svet univerze ni imel na dnevnem redu vprašanja povišanja taks.
Zanikal je tudi, da naj bi se že domenili o višini novih pristojbin (poldrugi milijon tir). Dodal je, da so šolske pristojbine in drugi davki na Tržaški univerzi med najnižjimi v Italiji in napovedal, da vpisnina letos ne bo presegla »magične meje« enega milijona lir. Glede vprašanja »lingvističnih sodelavcev«, je rektor povedal, da so s 33 od skupnih 37 že podpisali ustrezno pogodbo o sodelovanju, septembra pa naj bi bilo tudi to vprašanje dokončno rešeno.
Desetletni prispevek deželne vlade za sinhrotron
DOBRODELNA POBUDA / IZKUPIČEK SO NAMENILI OTROKOM-ŽRTVAM VOJNE
Koncert v čast Publiu Carnielu
Deželni odbor Furla-Mjs-Julijske krajine je teed včerajšnjim zase-danjem na predlog odbornika za finance Mi-cheleja Degrassija skle-Ml, da dodeli družbi “Sincrotrone Trieste«, ki uPravlja veliki svetlobni Pospeševalnih pri Bazo-vtoi, desetletni prispevek trinajstih milijard in Pol lir.
Znesek naj bi kril stroge posojila, ki ga je dru-pa za sinhrotron prejela ‘arti od finančne ustano-
Mediocredito Furla-Uije-Julijske krajine za Uresničitev krožne sve-‘tobne naprave Elettra.
Večletni prispevek, ki p bodo izplačevali do 'ata 2003, je deželna vla-Ua odobrila na podlagi ueželnega zakona št. 1 iz Preteklega leta, ki pred-videva sodelovanje de-plne uprave Furlanije-Julijske krajine pri ure-pteevanju sinhrotrona Ph Bazovici.
Njegove pesmi vsi prepevajo, avtor pa je večini neznan. Takšna je usoda Tržačana Publia Carniela, podjetnika iz prve polovice stoletja, ki je zelo uspešno gojil dva konjička: glasbo in šport. Publio Carniel je namreč avtor najbolj priljubljenih italijanskih tržaških narečnih pesmi, kot sta npr. Mari-naresca (Una fresca bavisela) in Trieste mia (Go’ son lontan de ti). Na športnem področju pa je v letih ’20 požel veliko nagrad v veslanju. Temu »znanemu neznancu« v Čast so na pobudo njegove hčere Serene in novinarju Augusta Re Davida v ponedeljek zvečer v gledališču Ros-setti prirediti koncert, na katerem so poleg znanih »triestin« izvajali tudi njegove klasične skladbe. Izkupiček večera, ki ga je finančno podprla zavarovalnica LLoyd Adriati-co, pokroviteljstvo pa je dala tržaška Občina, je šel Odboru Luc-chetta-Ota-D’Angelo-Hrovatin.
• Kot je že uvodoma naglasil Au-gusto Re David, ki je bil v svojstvu predsednika krajevnega Združenja športnih novinarjev soorganizator večera, je bil tako zgrajen del doma za otroke-žrtve vojn. Odbor, ki so ga poimenovati po tržaških novinarjih in snemalcih, ki so biti ubiti v Mostarju in Mogadišu, se namreč zavzema, da bi v Trstu uredili dom-okrevališCe za ranjene otroke,
istočasno pa bilo lahko v njem prebivati tudi sorodniki otrok, ki so na zdravljenju v tržaški bolnišnici. Ponedeljkovega koncerta v gledališču Rossetti so se udeležiti tudi nekateri svojci ubitih novinarjev, med temi Zena Marca Lucchette in brat Saše Ote Pavel.
Koncert, ki so ga sooblikovali Orkester Opera Giocosa FJK pod vodstvom Severina Zannerinija, Komorni zbor glasbene akademije in zborovskega petja iz Trsta in mladinski zbor »Piccoti cantori cit-ta di Trieste«, ki ju vodi Maria Su-sovsky, sopranistka Cristina Guari-no, pianistka Roberta Torzullo, vio-
linist Stefeno Furini, tržaški kantav-tor Umberto Lupi in povezovalka Gioia Meloni, je v celoti posnela ekipa deželnega sedeža RAL Kot je povedal »gostitelj« Augusto Re David bodo koncert predvajali po tretji mreži, deželni sedež RAI pa se je hotel tudi tako spomniti kolegov, ki so biti ubiti med opravljanjem svoje poklicne dolžnosti.
Začetek ponedeljkovega koncerta je bil v duhu sakralnih skladb, ki jih je napisal Publio Carniel. Najprej je dva madrigala - enega na besedilo Bernarda Tassa, drugega na tekst neznanega avtorja - odpel mešani komorni zbor, ki je nastal
lani in ki ga vodi Maria Susovsky. Nato sta se v Avi Marii za glas in klavir predstaviti Cristina Guarino in Roberta Torzullo. Orkester Opera Giocosa FJK in mladinski zbor sta izvedla motet »Protector no-ster«, sledil pa mu je prvi izbor slavnih in priljubljenih »triestin« v izvedbi Umberta Lupija, ki jih je Publio Carniel v glavnem pisal v sodelovanju s pesnikom Raimon-dom Cornetom, znanim kot »Cor-rai«. V prvem delu sta biti na vrsti še dve klasični Camielovi skladbi, Adagio za violino in klavir - izvedla sta ga Stefane Furini in Roberta Torzullo - in Adagio za orkester. Drugi del se je začel z drugim spletom »triestin« in z obujanjem spominov na Publia Carniela: nekaj prijetnih trenutkov iz očetovega življenja je občinstvu ponudila Se-rena Carniel, »strica Publia« pa se je spomnil tudi Augusto Re David. Koncert se je nadaljeval s Tržaško uspavanko za mešani zbor in godalni orkester (izvajala sta jo mladinski zbor in orkester Opera Giocosa) in z najboljšo klasično Car-nielovo skladbo Jesenski nokturno, takšno oceno je dal Severino Zan-nerini, ki je vse skladbe priredil za koncert. VeCer pa se je zaključil z množično podano Marinaresco v novem prepisu Severina Zannerinija. (bip)
Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina je delegaciji stranke Slovenske skupnosti pojasnil stališča in načrte deželne vlade v zvezi z načrtovanim Kraškim parkom. Rekel je, da si Dežela prizadeva celovito zaščititi Kras in pri tem, poleg naravnih značilnosti, upoštevati tudi njegovo narodnostno in gospodarsko specifiko. Park ne sme biti sredstvo za omejitev razvoja kraškega teritorija, ampak projekt, ki bo pospešil njegov razvoj. Travanutova uprava, je dejal Ghersina, si prizadeva, da bo bodoCi park upravljala Kraška gorska skupnost.
Delegacija SSk, ki jo je vodil deželni tajnik Martin Brecelj (v njej so biti še Ivo Jevnikar, Jože Skerk in Danilo Antoni), je vzela na znanje pojasnila in obveze odbornika Ghersine ter izrazila potrebo, da se ta projekt vključi v daljnosežni razvojni plan za celotno kra-ško območje. V tem okviru mora Dežela, kot že večkrat obljubljeno, prirediti konferenco o tržaškem teritoriju.
SSk vsekakor zagovarja stališče zemljepisno omejenega Kraškega parka, pristojna telesa pa naj bi njegovo izvedbo uresničevala postopno. Vzporedno z naravnimi lepotami pa bo morala Dežela tudi ovrednotiti kulturne aspekte kraške stvarnosti in vzeti v poštev možnost, da bi pri upravljanju parka neposredno sodelovali tudi lastniki zemljišč. Za uravnovešen razvoj teritorija pa je treba okrepiti zaupanje in sodelovanje med javnimi inšitucijami in kraškim prebivalstvom. V tem sklopu bo morala deželna uprava spoštovati in predvsem izvajati vse zakonske obveze do Kraševcev, v prvi vrsti znanega zakona, ki je bil odobren kot protivrednost za gradnjo sinhrotrona.
Odbornik Ghersina se je obvezal, da bo stališča SSk in predvsem znane obveze do Krasa in Kraševcev dosledno upošteval pri oblikovanju zakonskega normativa o ustanovitvi parka. Obljubil je tudi, da se bo tudi v prihodnosti stalno posvetoval z zainteresiranimi dejavniki.
O Kraškem parku bo tekla beseda na drevi-šnjem diskusijskem večeru V Gregorčičevi dvorani v Trstu, ki ga prireja Slovenski klub. Debato bodo uvedli odbornik Ghersina, predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Na veCer v Slovenskem klubu so vabljeni upravitelji, predstavniki lastnikov zemljišč in vsi, ki jim je pri srcu usoda našega Krasa.
NOVICE
NABREŽINA / OBČINSKI SVET
SREČANJE JUSARSKIH ODBOROV
Nove tarife taxijev
Tržaški občinski odbor je na predlog odbornika za gospodarstvo Del Piera odobril povišek tarif taxijev. Po mnenju Del Piera gre za zmerno prilagoditev tarif, v skladu s tistimi, ki veljajo v drugih italijanskih mestih: na eni strani so skušali zadostiti zahtevam taksistov, na drugi pa zavarovati interese širšega kroga uporabnikov.
Nove tarife so naslednje:
Za prvi impulz, veljaven za prvih 100 m: 3.500 lir; za vsakih nadaljnjih 80 m: 100 lir.
Odškodnina za Čakalno dobo - vsakih 13 sekund: 100 lir.
Proge z dvojno tarifo (100 lir za vsakih 50 m, če se prekoračijo naslednje točke): Miramarski drevored vogal Rebri za Kontovel; Furlanska cesta vogal Ul. Braidotti; Ul. Bonomea - hišna št. 215; začetek Scale Sante; Ul. Moreri vogal Ul. Sotto-monte; Ul. delle Rose vogal Ul. dei Mirti; Ul. del Pratello vogal Ul. Sara Davis; Ul. Commerciale -hišna št. 158; Ul. Valerio vogal Ul. Artemisio (z izjemo proge do komprenzorija pri Sv. Ivanu);
Ul. Damiano Chiesa vogal Ul. Metlicovitz; Cesta za Lonjer vogal Ul. Canciani (z izjemo Ul. Can- 1 ciani); Ul. Marchesetti vogal Ul. Forlanini; državna cesta 202 vogal Ul. Brigata Casale; vse poti nad Ul. Brigata Casale (z izjemo slednje);
Ul. Flavia vogal Ul. Brigata Casale; Ul. Caboto vogal Ul. Herrera; hitra cesta - izhodi industrijska cona zahod.
Dvojna tarifa ne pride v poštev za proge s ciljem 1 pri katinarski bolnici.
Dodatek ob praznikih (od 6. do 22. ure) in ponoči (od 22. do 6. ure): 3.000 lir.
Dodatek za prtljago, ki meri vec kot 25X30X50 cm ali za par smuCi: 1.000 lir.
Dodatek za psa z nagobčnikom in na vrvici (izjema so psi, ki spremljajo slepce): 1.000 lir. Dodatek za vožnjo v brezcarinskih conah: 4.000 lir. Cestnina na avtocesti ali na trajektih je v breme uporabnikov.
Minimalni znesek storitve: 6.000 lir.
Dodatek za 4. osebo: 1.000 lir.
Forfetame.tarife. Na zahtevo javnih ustanov, ' kreditnih ali zavarovalnih zavodov ter podjetij večjega obsega je možna forfetama določitev tarif, in sicer za večkratna potovanja po določenih progah.
Nasilneža na železniški postaji
Agentoma železniške policije so morali priskočiti na pomoC kolegi s kvesture. Opravka so namreč imeli z dvema napadalnima mladeničema, ki nista skrivala svojih namenov: najprej se je Emiliano Porcelluzzi s steklenico v rokah spravil nad agentko Sabrino Polito, vendar so ga pravočasno ustavili. Zatem je Porcelluzzijev | prijatelj Vaino Sereno hotel (brez uspeha) znesti svojo ihto nad drugim agentom. V uradu, kamor so ju odpeljali, se nista umirila in sta kar naprej žalila in psovala agente.
Sporočilo zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava bo za obdobje treh mesecev začasno zaposlila na tehničnem uradu upravnega tehničnega sodelavca. Kandidati, ki imajo diplomo srednje šole druge stopnje ter poznajo slovenski jezik tako v pisni kot ustni obliki, se lahko prijavijo na selekcijo do 8. junija. (B)
Slovenščina na tablah!
Odslej slovenski imeni tudi za Ribiško naselje in S. Maver
Jusarji terjajo zakonsko ureditev
Negativna ocena načrta o parku
Ribiško naselje in Naselje Sv. Mavra, kjer živijo pretežno istrski begunci, bosta po novem dobila dvojezične cestne table. Tako je sinoči s Široko večino glasov sklenil devinsko-na-brežinski občinski svet, ki se je ukvarjal z revizijo občinskega statuta. Glasovom večinske koalicije »Skupaj za Devin-Nabrežino« se je pridružil tudi edini svetovalec Severne lige Rajmund Carli, ki je slovenskega rodu in ki je sam predlagal tovrstno spremembo statuta.
V razpravi so se, poleg župana Giorgia De-pangherja in Carlija, oglasili Se zastopniki večine Danilo Antoni, Martin Brecelj in Ivo Sirca ter svetovalci de-
sničarske opozicije. Slednji so glasovali proti in potem iz protesta polemično zapustili sejo. Zastopnica Sredinske unije Tiziana Ferlu-ga se je vzdržala.
Občinski svet se je ob oblikovanju statuta odločil za uradne dvojezične nazive vseh vasi in zaselkov v devinsko-nabrežinski občini, z izjemo Ribiškega naselja in Naselja Sv. Mavra, ki sta ohranila le uradno italijansko ime.
Proti slovenščini na cestnih tablah so bili takrat faSisti in tudi demokristjani. V novem statutu, ki ga skupščina prilagaja novim državnim zakonom, sta tudi uradni dvojezični imeni za Nabrežino Postaja in Nabrežino Kamnolomi.
V petek, 27. t.m. so se sestali na PadriCah predstavniki jusarskih odborov, da bi razpravljali o raznih problemih in delovanju posameznih odborov. V prvi vrsti so izvolili tričlanski odbor, ki bo odslej koordiniral delovanje odborov. Odboru bo predsedoval Bruno Rupel, ostala dva elana pa sta Zoran Sosič in Fa-bio Crevatin. Sklenili so tudi, da v teku junija skličejo deželni sestanek vseh jusarskih odborov, na katerem bi se kot lansko leto pomenili o tem, kako delujejo oziroma 'kakšne probleme imajo posamezni odbori v naši deželi. Sklenili so tudi, da se obrnejo na predsednika deželne vlade Renza Travanuta in ga zaprosijo za sestanek, na
katerem bodo spet postavili zahtevo po deželnem zakonu, ki bi urejeval delovanje odborov. Osnutek zakona je že pred tremi leti predložil tedanji deželni svetovalec Bojan Brezigar, vendar ga dežela doslej ni še obravnavala.
Veliko govora je bilo tudi o zadnji razsodbi deželnega ustavnega sodišča (TAR) štev. 137 z dne 11.2.1994, ki je bil objavljen 18.4.1994. U-stavno sodišče je namreč s to razsodbo sprejelo priziv openskega jusar-skega odbora, kateremu je pokrajinski nadzorni organ razveljavil sklep, Ceš da odbor nima pravice podpisati pogodbe za najemnike, ker naj bi bila za to pristojna le občinska uprava.
Po tej razsodbi ni veC dvomov. Sedaj bodo odbori lahko sami odločali o najemninah za jusar-ska zemljišča, kar je doslej delala občina, potem ko je vprašala za mnenj6 odbora. Kar zadeva pro-dajo jusarskih zemlji^ pa je še vedno pristojna občinska uprava, seveda s privoljenjem jusarskih odborov. Po tem sklepn se odbori sprašujejo, kaj bo ukrenila občina oztr°' ma kdaj jih bodo občin' ski upravitelji sklicaln da bi jim dali predvsem navodila za obnovitev zapadlih pogodb.
Obširna je bila tudi debata o Kraškem parku, o katerem je v teh dneh precej govora. Prestav-niki odborov so se pritoževali, da doslej niso bili še seznanjeni z naCr-ti in z razsežnostjo po' vršin, ki bi jih zaobjel park. Izrazili so zato negativno stališče z utemeljitvijo, da so bili odbori izvoljeni na podlagi obstoječih zakonov z namenom, da upravljajo jusarsko imovino. Prav zato bi morali biti seznanjeni z vsemi pobudami, ki se načrtujejo na teritoriju, ki ga upravljajo. To je bilo odborom zagotovljeno tudi na zadnjem sestanku, ki so
ga imeli 18. novembra
lani s Kraško gorsko sku- I pnostjo.
Način, ki ga v zvezi s tem uporablja deželn6 uprava, je nespremenljiv | za jusarske odbore, ki so vedno pripravljeni na soočanje in posvetovanje. Ghersina bi moral upoštevati zahtevo, da j jusarska zemljišča upravljajo odbori, ki so bili za to izvoljeni.
PREDSINOČNJIM BLIZU TRGA GOLDONI
Priletni moški našel smrt pod avtobusom
Izdihnil je med prevozom v bolnišnico - Sprva ni kazalo, da so poškodbe hude
V Ul. Carducci, na vogalu s Trgom Goldoni, se je predsi-noCnjim smrtno ponesrečil 84-letni Romano Succi (Ul. Alpi Giulie), ki ga je med prečkanjem ceste podrl avtobus »C«, ki vozi na noCni progi. Sprva je zgledalo, da udarec ni bil posebno moCan. To so potrdili tudi nekateri očividci, ki so bili nedaleč stran, na Trgu Goldoni, ki je v večernih urah glavna postaja številnih avtobusov. Očitno ni bilo tako, saj je priletni Succi izdihnil že med prevozom v bolnišnico, kamor so ga peljali z rešilcem Rdečega križa.
Succiju je bilo usodno prečkanje ceste, približno 50 metrov od prehoda za pešce. Te-
daj je deževalo, morda se ni želel zmočiti in je ubral najkrajšo pot do nasprotnega pločnika. V tistem trenutku je iz Barkovelj pripeljal avtobus (bil je namenjen k Sv. Ani), ki se mu ni mogel izogniti. Nekateri očividci so znali tudi povedati, da so se mu pred tem nekateri avtomobili izognili le za las. Tako se je znašel naenkrat pred javnim prevoznim sredstvom, ki se kljub zaviranju ni ustavilo pravočasno. Ponesrečenca so naložili na rešilca, vendar mu niso mogli veC pomagati.
Zaradi nesreče je bil v šoku tudi šofer avtobusa, ki ni mogel vec sesti za volan. Njegovo mesto je prevzel drug šofer mestnega podjetja.
Romano Succi
SREČANJE / PREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE BIH V TRSTU
S PRISPEVKI ZA KLAPAVICE^
Sodelovanje trgovinskih zbornic za gospodarski preporod Bosne
Vojna vihra v Bosni je poleg vseh grozot, ki jih dan za dnem spremljamo po televizijskih ekranih in beremo v Časopisju, prinesla tudi hudo ohromitev vseh gospodarskih dejavnosti. Ko se bodo razmere dokončno umirile in bo bosansko ljudstvo lahko spet zadihalo v miru, bodo potrebni veliki napori, da bo v porušenih in obubožanih krajih poleg zadostitve osnovnih potreb obnove spet zrastle tudi normalne gospodarske dejavnosti. Ob teh ugotovitvah je vCeraj potekalo srečanje na Tržaški trgovinski zbornici s predsednikom Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine SmajloviCem, ki ga je spremljal svetnik-tajnik bosanskega veleposlaništva V Ljubljani Cu-lahovič.
Bosanski gospodarstvenik se je s predsednikom Tržaške trgovinske zbornice Tombesijem in njegovimi sodelavci pogovarjal o raznih načrtih, ki
zadevajo sodelovanje med gospodarskimi podjetji za obnovo bosanskega gospodarstva. Pri tem je bila velika pozornost posvečena raznim soli-
darnostnim pobudam za obnovo sarajevske trgovinske zbornice. Osrednja tema včerajšnjega srečanja pa je bila v luCi teh pobud zlasti bližnja kon-
ferenca predsednikov trgovinskih zbornic desetih držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo.
Bosanski gost je dokaj podrobno orisal sedanji sila kritični položaj v Bosni in Hercegovini, ki sloni pretežno na vojnem gospodarstvu, to je na uvozu skoraj izključno osnovnih življenjskih potrebščin, saj trenutno dejansko ne razpolaga z industrijsko proizvodnjo.
Predsednik tržaške trgovinske zbornice Tom-besi je s svoje strani potrdil obvezo, da sklice v imenu Italijanske zveze trgovinskih zbornic za 18. junij medzbomiCno konferenco, ki bi poglobila v duhu večjega sodelovanja in skupnih naporov za zagotovitev miru v Bosni razne možnosti in pobude za njen gospodarski preporod.
Deželo prevarala za težke milijone
Denar baje uživata daleč od Trsta
Tržaška podjetnika sta vCeraj pred sodiščem morala polagati raCun za dobro zamišljeno prevaro, s katero sta v žep spravila veC sto milijonov. Kdaj bosta raCun tudi plačala, pa je drugo vprašanje, saj pravijo, da nagrabljeni denar uživata na kakšni plaži na drugi strani Sredozemskega morja. Pier-paolo Slavich in Giancar-lo Poldrugo sta se namreč okoriščala s prispevki, ki jih je Dežela nudila za klapavice, in tako sta več let prinašala fakture, katerim sta dodala kakšno ničlo ali pa sta predlagala neobstoječe stroške.
Slavicha je sodišče obsodilo na 3 leta in 6 mesecev zapora ter 4 milijone lir globe, Poldruga na eno leto in šest mesecev ječe ter milijon lir globe. Slavich je bil upravitelj zadruge Comios, njegovo ime
najedmo tudi pri Protein6' ru, Poldrugo pa je odg0' varjal za »Clean servic6 marine«, pri katerem sploh niso vodili knjig0) vodstva in niso nikoP predstavili davčne prijave-Oba sta nameravala prevarati tudi ministrstvo za p°' morsko mornarico: prisp6' vek je bil že odobren, rešila ga je le pregovorna počasnost italijanske birokracije, ki je zakasnila izplačilo.
Za tako prevaro je bil0 seveda potrebno precej znanja, še zlasti poznavanja deželnih in vse državnih zakonov. Pri t6in je bil Slavich pravi izvede nec: ob neurju leta 1985 j6 izjavil, da je izgubil ves »pridelek« in nekaj bark Od Dežele je Corni°s prejela 237 milijon°v' Dežela jih je skupno z obrestmi zahtevala 362, a bogve kdaj jih bo videla.-
DSI / PRIMERJAVA MED TRŽAŠKO IN GORIŠKO STVARNOSTJO
BOŽJE POLJE / SPOMLADANSKI PRAZNIK
Raziskava o podobi našega otroka v šoli
Govorili so Emidij Susič, Danilo Sedmak, Marko Jarc in Aldo Rupel
Praznik v duhu solidarnosti
Nastop harmonikarjev in proseške godbe
S ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev (F. KROMA)
^Helena Jovanovič
1 Približno polovica na-ših osnovnošolskih o-^ok na Goriškem govori doma izključno slovensko, petina predvsem slovensko, nekaj veC kot 14 odstotkov pa v slovenščini in italijanščini, io so ugotovili avtorji Študije, Id jo je izdal Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. O vsebini dela z naslovom »Podoba našega otroka na Goriškem« (izšlo je lani) so tla ponedeljkovem veCe-Pi v Društvu slovenskih izobražencev spregovorili štirje od šestih izvedencev, ki so sodelovali Pri raziskavi: Emidij Su-®1C> Danilo Sedmak, Marko Jarc in Aldo Rupel- Goste je uvodoma Predstavil predsednik društva Sergij Pahor, ki ie poudaril pomen tega uela. Podobne raziskave so dober pokazatelj sta-nja na naših šolah, je dejal. Ce hočemo probleme ustrezno rešiti, pa jih moramo najprej poznati.
SLORI je leta 1991 izdal podobno študijo o stanju slovenskih šol na Tržaškem, nato pa še v Beneški Sloveniji. V Gotici je bila raziskava opravljena na šoli »Oton Zupančič«, ki je v centru mesta, ter na šoli »Alojz Gradnik« v Steverjanu, torej podeželju, je uvodoma pojasnil Danilo Sedmak. Poslušalcem je obrazložil metodologijo, katere so se posluževali pri sestavljanju vprašalnikov, razlagi rezultatov, dd. Emidij Susic pa je v Društvu slovenskih izobražencev posredoval dekaj številčnih po-
datkov in jih primerjal s tistimi, ki jih je dala podobna raziskava na Tržaškem, Čeprav je opozoril, da je tu zajemala celotno šolsko populacijo, v goriški občini pa le približno tretjino. Kakorkoli že, iz teh rezultatov je mogoCe razbrati, da je povprečno število otrok v družinah na Tržaškem manjše, opazna pa je tudi razlika v izobrazbi staršev. V Trstu so matere povprečno bolj izobražene od očetov kot v Gorici. Tudi kar zadeva narodnost staršev so opazne razlike med obema pokrajinama. VeC Goričanov kot Tržačanov se je poročilo z dekletom iz Slovenije, istočasno pa je v Gorici veC oCetov italijanske narodnosti.
Marko Jarc je izrekel nekaj pomislekov glede dejstva, da je bila za ra-
ziskavo izbrana šola iz Steverjana, saj ta predel postaja vedno bolj rezi-denCen in torej izgublja podobo vasi v pravem pomenu besede. Iz študije vsekakor razberemo podatek, je še dejal, da so slovenski otroci na Tržaškem glede znanja jezika na boljšem, vendar pa vsi odločno premalo berejo. Aldo Rupel se je v svojem posegu omejil predvsem na gibalno vzgojo, področje, kateremu se je posvetil v raziskavi. Poudaril je, da so takšne študije zelo koristne, vendar pa je treba podatke pravilno interpretirati in jih jemati strogo matematično.
Po uvodnih besedah gostov se je razvila razprava, v kateri so sodelovali številni udeleženci. Predvsem jih je zanimalo izvedeti še kako natančnejšo informacijo o
znanju jezika, upadanju rojstev, asimilaciji. Prav s tem v zvezi je prišla na dan zanimiva in spodbudna ugotovitev, da smo kljub vsemu priča obratnemu pojavu, Čeprav seveda le v manjši meri.
Nekateri "bivši” Slovenci so namreč vpisali svoje otroke v slovensko šolo.
Škrata ubij, gada pusti!
V uvodnem članku ob letošnjem salonu knjige v Turinu (Nedeljske teme, str. 18) je mišljeno, da 28 odstotkov Italijanov izbira knjige s teoretično vsebino in ne s teroristično, kot jo je zagodel lumpi škrat, ko je besedi zamešal...
Bruno Rupel
V zadnji sonCni majski nedelji so glasbeni akordi harmonik in godal odmevali popoldne na Božjem polju in nežna sapica jih je zapihala vse do bližnjega borovega gozdička. Skupnost družina OpCine, ki ima svoj nov sedež na Božjem polju je priredila eno od svojih običajnih prireditev, tokrat spomladanski praznik. Namen tega kot vseh ostalih prireditev, ki ji prireja skupina šestih stalnih elanov, je preživeti nekoliko drugačen popoldan. Ob takih priložnostih pridejo na Božje polje tudi mnogi, ki jih je življenje tako ali drugače prizadelo, nekateri so tudi priklenjeni na vozičke. Vendar vsi pridejo ne le z namenom, da bi izkazovali svojo solidarnost, temveč ker Čutijo dolžnost, da se približajo stvarnosti in preživijo popoldne v družbi prizadetih, se z njimi pogovorijo in boljše spoznajo. V takem vzdušju se je odvijal tudi nedeljski spomladanski praznik, na katerem so nastopili harmonikarski kvintet podružnice Glasbene matice s Proseka pod vodstvom Lore-dane Coceani. Harmonikarji so iz
svojega bogatega koncertnega repertoarja zaigrali nekaj umetnih skladb in ob koncu zaigrali še nekaj popularnih melodij in pesmi ter s tem pritegnili pozornost občinstva, ki je marsikatero pesem tudi zapelo. Nato se je pod vodstvom Aljoše Starca predstavila pro-seška godba, ki je zaigrala vrsto koncertnih umetnih in narodnih skladb ter zaključila svoj program z veselimi koračnicami. Ob koncu so se nastopajoči ob kozarčku in sladkemu prigrizku, ki so ga pripravile vašCanke, zadržali v družbi organizatorjev in poslušalcev vse dokler niso marljivi skavti tržaške sekcije SNGEI pospravili prireditveni prostor. Medtem so se žarki sonca že skrili za borov gozdiček. Na koncu je bil tudi glavni pobudnik in ustanovitelj Skupnosti družina OpCine Karlo Kalc zadovoljen, tako da sam ni vedel, kako bi se zahvalil nastopajočim. Za harmonikarje in godbenike pa je bila gotovo najlepša zahvala v tem, da so s svojim nastopom prispevali, da je spomladanski praznik na Božjem polju tako lepo uspel.
Utrinek z nedeljskega spomladanskega praznika (Foto KROMA)
KRIŽ / SD MLADINA
IZLETI
KNJIGARNA NUOVA UNIVERSITAS
Baletni nastop mladih gojenk
Nastopile so s klasičnimi, folklornimi in modernimi plesi
Baletni odsek SD Mladina iz Križa je ^ nedeljo zaključil z lepim in zelo boga-irti programom v domu Alberta Sirka stošnjo delovno sezono. Šestnajst §°jenk je izvedlo kar 21 plesov in si pri-nžilo vsesplošno priznanje in pohvalo DCinstva. Priznanje gre seveda tudi ^Stvu, staršem, predvsem pa voditelji-Cattla Anki KocjanCiC in Ingrid Sedmak.
Prireditev je smiselno in zelo lepo napovedovala Sanja Sedmak, gledalci pa S° Uživali ob nastopih baletk, ki so se
predstavile s prikazom tako prvin klasičnega baleta, kot tudi štajerskih in gorenjskih ter sodobnih plesov, ki so poželi med občinstvom prisrčen aplavz. Vsi nastopajoči so bili deležni še posebne nagrade, ki jo je iz Kraškega kamna ustvaril umetnik Pavel Hrovatin. Prijetna družabnost, ki je zaključila veC kot enourni nastop, je bila najlepše plačilo za vse, ki se trudijo, da bi se dejavnost baletnega odseka uspešno nadaljevala.
Neva Lukeš
Tokrat obiskali Rezijo člani društva Rovte - Kolonkovec
»Srednjeevropska revija artiitekture« se predstavlja
KD Rovte Kolonkovec je priredilo v nedeljo za svoje elane izlet v Rezijo. Ta košCek zemlje, na katerem živi del naše slovenske manjšine, vzbuja med našimi društvi vse večje zanimanje. Med temi je društvo Rovte-Kolonkovec, ki je imelo v zimskem Času v gosteh pevsko skupino "Rože majave” iz Rezije. Skupina je pokazala, kaj zmorejo prebivalci Rezije na področju ohranjevanja svojih kulturnih prvin.
Poln avtobus udeležencev se je najprej ustavil v Ravenci, kjer so se izletniki srečali s predstavnicama Rezije Silvano in Lui-gio. V njunem spremstvu so sledili pozdravom, ogledu diapozitivov, ki prikazujejo Rezijo in njene lepote, nato je Duilio Vecchiet v imenu tržaškega društva prikazal diapozitive o značilnostih Rovt-Ko-lonkovca in življenja v tem predelu tržaškega predmestja.
Ob koncu izleta, ki mu
jemekoliko ponagajalo vreme, so si udeleženci izmenjali tudi spominska darila. Izletniki iz Rovt-Ko-lonkovca so predstavnikom Rezije poklonili spominke iz Kraškega kamna, ki jih izdeluje Pavel Hrovatin, gostitelji pa so izletnikom poklonili šopke suhega cvetja. Izletniki so bili s srečanjem z Rezijane! izredno zadovoljni. (NL)
Jutri bodo v Trstu predstavili revijo Piranesi, ki izhaja v Ljubljani. Gre za revijo, ki samo sebe predstavlja kot »mittelevro-pska revija arhitekture«. O reviji in seveda tudi o arhitekturi srednjeevropskega prostora bodo razpravljali jutri zveCer v knjigami Nuova Universi-tas na Drevoredu XX. septembra.
Ob 19. uri se bodo v
knjigarni zbrali Vojteh Ravnikar, Tomaž Brate, Ranko Novak, Giovanni Uragnaz in Benno Albrecht, da bi predstavili revijo, ki po oceni italijanskih strokovnjakov zasluži veliko širši sloves od sedanjega. Kot so izjavili tržaški arhitekti je ljubljanska revija na izredni kakovostni ravni in ponuja zanimiv vpogled v sodobno arhitekturo. Vendar pa je ta - kot tudi druge revije, ki izhajajo v Sloveniji - povsem nepoznana širšemu občinstvu, medtem ko bi strokovnjaki in ljubitelji te stroke verjetno radi segali po njej.
Ob tem pa ima veCer, zamisel katerega je nastala ob predstavitvi v isti knjigami knjige arhitekta Ben-na Albrechta »Confini del paesaggio umano« (Meje človeške krajine), še drug pomen, saj želi ponuditi možnost, da se spoznajo ljubitelji arhitekture s tostran in onstran meje.
Srečanje v Dolini Trente
Pred spomenikom Juliusu Kugyju v Dolini Trente bo v nedeljo, 5. junija, ob 11.30 prireditev v počastitev spomina velikega gornika, ki bo izzvenela v veliko manifestacijo miru, prijateljska in sodelovanja med narodi. Svečanost prireja Kulturno združenje Mitteleuropa iz Trsta. Srečanja se bodo udeležili tudi župani iz Tolmina, Amoldsteina in Trbiža, slovenski generalni konzul v Trstu ter predstavništvo Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Po slovesnosti, na kateri bo nastopil tudi krajevni pevski zbor, si bodo udeleženci srečanja ogledali Kugyjev muzej v Trenti ter znameniti botanični vrt »Julia-na«. Združenje sporoča, da je se nekaj mest na razpolago v avtobusu. Kdor se želi udeležiti izleta, naj telefonira na št. 394509 med 18. in 20. uro.
Jubilejna vinska razstava v Zgoniku se je uspešno iztekla
Jubilejna 30. izvedba razstave domačih vin se je v nedeljo iztekla na najboljši naCin. Obiskovalcev je bilo veliko in vsi so prišli na svoj raCun, od najmlajših, ki so se v dopoldanskih urah pomerili v slikarskem ex tempore, in mla-
dih, ki so se lahko zavrteli ob zvokih zabavne glasbe, do oboževalcev dobre kapljice in tudi ljubiteljev kulturnih prireditev, ki so lahko sledili folklornim in modernim plesom kulturne skupine ekonomske šole iz Trbovelj (na sliki).
Sočne mačkoljanske češnje so privabile veliko občinstva
Tradicionalni Praznik Češenj je tudi letos doživel v svojem sicer redno uspešnem odzivu občinstva: vzdušje se je paC nekoliko »skisalo« ob ponedeljkovem večernem dežju, od petka pa je v MaCkoljah bil takorekoc pravi praznik. Za običajni nedeljski kulturni spored so prireditelji, odbor in elani domačega PD Mackolje, letos
povabili v goste folklorno skupino iz Starega trga ob Kolpi in pa Pihalni orkester Breg iz Doline. Vsak večer (razen v ponedeljek) je bilo poskrbljeno tudi za plesno zabavo z ansambloma Adria kvintet in Krt. Vso ša-grsko ponudbo pa so seveda tradicionalno obogatile soCno rdeCe, sveže pobrane mačkoljanske Češnje (na sliki), (dam)
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA
1.	junija 1994
JUSTIN
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 1.15 in zatone ob 13.12.
Jutri, ČETRTEK,
2.	junija 1994
DAN REP. ITALIJE
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,8 stopinje, zraCni tlak 1022,3 mb ustaljen, veter vzhodnik 27 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Allegra Muscatello, Marco Visin-tin, Jessica Di Somma, Matteo Mameli.
UMRLI SO: 93-letna Angela Zanni, 49-letni Roberto lurkic, 88-letni Romeo Tlustoj, 84-letna Jolanda Argentin, 52-letni Francesco Zambon, 83-let-na Gemma Crini, 79-letni Marcello Parenzan, 82-let-na Costantina Cotterle, 72-letni Salvino Addario, 83-letni Angelo Colombin, 84-letni Giuseppe Paoletti, 81-letna Regina Vanzetto, 70-letni Mario Stefinlon-go, 83-letna nella Trevisan in 75-letna Vilma Vascotto
[ ] LEKARNE
maja, do nedelje, 5. junija 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia
3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.00,
20.10, 22.20 »Fearless -Senza paura«, r. Peter Weir, i. Jeff Bridges, Isa-bella Rossellini.
EXCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Caro diario«, r. Nanni Moretti.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 »Film rosso«, r. Krzystof Kie-slowski.
NAZIONALE 1- 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - L’insulto finale«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Una pura formalita«. r. G. Tor-natore, i. Roman Polanski.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Vivere«.
NAZIONALE 4 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Senza pelle«, i. Massimo Ghini, Anna Galiena.
GRATTACIELO -18.00,
20.00,	22.00 »Due irresisti-bili brontoloni«, i. Jack Lemmon, VValter Mathau.
SLOVENSKI KLUB
vabi danes, 1. junija, ob 20.30
v Gregorčičevo dvorano (Trst - Ul. sv. Frančiška 20)
na soočanje o temi
KRAŠKI PARK: DA ALI NE?
Razpravo bodo uvedli deželni odbornik Paolo Ghersina, predsednik KGS Ivo Sirca in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec
MIGNON -	16.15,
18.15, 20.15, 22.15 »Le tre porcelline«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Femmine scandalose«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 21.00 »Schindleris list« r. Števen Spielberg.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Lbnferno« r. Claude Chabrol, i. Emma-nuele Beart.
LUMIERE - 20.15, 22:15 »L’amico dhnfanzia«, r. Pupi Avati.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Adolescenti per maschi-superdotati«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
''A PRIREDITVE
GLASBENA MATICA -Sola M. Kogoj - Podružnica Prosek-Kontovel vabi na harmonikarski koncert danes, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Vljudno vabljeni!
ZAKLJUČNA SLOVESNOST prvega športnega srečanja osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva bo v petek, 3. junija, ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj -ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 85-LETNICI GM V TRSTU v EvangeliCansko-Lu-teranski cerkvi, Trg Panfili ob 20.30: v petek, 3. junija - diplomanti: klavir-Tatja-na Jercog, Jana Radovič, Tamara Raseni; violina-David Žerjal; klarinet-Marko Štoka.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO iz Trsta, Gorice in Vidma in ZSKD vabita na LITERARNI VEČER v petek, 3. junija, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopili bodo Marij Cuk, Miroslav Košuta, Feri LainšCek, Cvetka Lipuš. Slavnostni gost Alojz Rebula. Ob tej priložnosti bodo dijakom podeljena srebrna Cankarjeva priznanja Slavističnega društva.
ZDRUŽENJE STARSEV O.S. PROSEK vabi na ogled lutkovne spevoigre HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL v izvedbi Mladinske gledališke skupine SKD Tabor z OpCin. V petek, 3. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi v Hribenco na 24, PRAZNIK VINA .V petek, 3. junija, ob 21. uri rock koncert skupin Rosa Nera iz Pule in Steamy windows iz Trsta, v soboto, 4. junija, ob 20.30 ples z ansamblom Krt, v nedeljo, 5. junija ob 17.30 koncert godbe na pihala iz Brega, ob 20.30 ples z ansamblom Long Slunk, v ponedeljek, 6. t. m. ples z ansamblom Napoleon. Vse dni bodo delovali založeni kioski z jedmi na žaru in razstavo domačih vin.
SD PRIMOREC - Trebče prireja, 3., 4., 5., 6. in 10.,
11.,	12. in 13. junija vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsaki dan ob 17. uri, Za glasbo bosta poskrbela ansambla Happy day in Lapos.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu za 1. Trofejo gostilne - pizze-rie Veto.
PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD Z OPCIN
prirejajo v dvorani openske Hranilnice in posojilnice na Opčinah 13. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v soboto, 4. junija s pričetkom ob 20. uri. Nastopili bodo OPZ, MPZ in MMPZ Vesela pomlad, ki jih vodi Franc PohajaC, pri klavirju pa spremljala Martina Feri in Martin Vremec. Kot gosta bosta sodelovala OPZ Zvonček z Repentabra pod vodstvom Toneta BedenCiCa in ob klavirski spremljavi Loredane Guštin ter harmonikar Denis Novato. Predstavili bodo tudi brošuro o 15-letnem delovanju zborov Vesela pomlad. Prisrčno dobrodošli!
□ OBVESTILA
UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje javno selekcijo za začasno namestitev upravnega sodelavca na tehničnem področju za obdobje treh mesecev. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do vključno 8. junija t.l. Podrobnejše informacije nudi občinsko tajništvo, tel. št. 229101.
UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje natečaj za animatorje/ke za poletni center, ki se bo odvijal v Zgoniku od 4. do 15. julija. Interesenti morajo predložiti prošnje do vključno 4. junija t.l. Podrobne informacije nudi občinsko tajništvo tel. št. 229101.
UPRAVA OBČINE RE-PENTABOR razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v repentabrski občini od 1. do 13. avgusta t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo bo 14. ure dne 10. junija 1994. Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje in obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. št. 327122.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPCIN vabi Člane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR v petek, S.junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD I. GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v poletno središče ŽIV ZAV, ki bo od 18. do 30. julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Informacije: tel. 200620.
V foyerju Sirkovega doma v Križu je do nedelje, 5. junija na ogled razstava Ani Tretjak VODA MED NEBOM IN ZEMLJO. Urnik od 19. do 21. ure, v nedeljo, od 10. do 13. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine in Sindikat upokojencev iz Sežane organizirata, v skladu za boljše sodelovanje med upokojenci, srečanje -piknik v Povirju v soboto, 18. junija. Vse informacije na sedežu upokojencev Cgil v Nabrežini. Tel. št. 200036.
DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE -
Občinska zveza Dolina vabi v Četrtek, 2. junija v malo dvorano gledališča France Prešeren v Boljun-cu na srečanje s kandidatom za evropski parlament Giorgiom Rossetti. Sodeloval bo tudi pod-
predsednik deželnega sveta Miloš Budin. Vabljeni!
SKUPINA SONČNI ŽAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost priredi v petek, 10. junija izlet namenjen mladini s posebnimi potrebami v zabavni park Gardaland. Za informacije ali vpisovanje na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 v jutranjih urah vsak dan, razen sobot.
KRUT prireja 8-dnevno bivanje v naravnem zdravilišču Recoaro Terme od
4.	do 11. julija. Zdravilišče se nahaja na 500 m nadmorske višine. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 vsaki dan, razen sobot, od 9. do 13. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST organizira 15. junija izlet v Benetke, Mu-rano - otok barvastega stekla in kristala in Bura-no - otok Čipk in vezenin. Vpisovanje in informacije v torek, 7. junija na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, od 9. ure dalje.
!3 SPISKE VESTI
NIŽJA SREDNJA SOLA FRANA LEVSTIKA
na Proseku vabi na ogled razstave SOCNIC (”Suc-culentae”J, ki bo v šolskih prostorih v petek,
3.6.,	od 8. do 16. ure in v soboto, 4.6., od 8. do 13. ure.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvi Trst in Gorica - sporoča, da je od 26. t. m. na oglasni deski šolskega skrbništva v Trstu objavljena lestvica kandidatov, ki so uspešno opravili pisni izpit za redni učiteljski natečaj.
MALI OGLASI
UVOZNO-IZVOZNO
podjetje išCe knjigovodjo s prakso, z znanjem slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Knjigovodja".
IŠČEMO vajenko za sezonsko delo. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Sezonsko delo".
IŠČEMO natakarico/ja za julij in avgust. Tel. št. 200848.
IŠČEMO kuhinjsko pomočnico ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 229113.
ISCEM delo kot hišna pomočnica ter nudim pomoC starejši osebi. Tel. št. 225652 po 13. uri.
KAROSERIJA in mehanična delavnica Guštin išCe izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. št. 214522.
PRODAM mercedes 190 E, rdeCe barve, v odličnem stanju. Tel. 280813 ob uri obedov.
PRODAM Čoln taylor 5m, motor suzuki, 50 km, letnik ’81, revidiran, s prikolico, rezervnim motorjem in navtično opremo za 5 milijonov. Tel. št. 228318.
PRODAM motorno kolo 50 k.k. Tel. St. 226411.
ZELO UGODNO prodam rustiCno sobo, ki je primerna tudi za taverno. Tel. št. 212055.
ZA 700.000 LIR prodam 7 novih knjig Enciklopedije Slovenija ( vse o Sloveniji, Slovencih in Zamejstvu), 8. knjiga izide v decembru 94, 1. knjiga je že pošla. Tel. št. (0481) 78348.
KROMATICNO harmoniko excelsior, 120 basov, italijanski sistem, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 572700 od 14. ure dalje.
ODDAM mladice psička male rasti. Tel.327149.
DARUJEM ljubeznjivo mucko Črno in belo. Tel. št. 214297.
NA LOŠINJU (Artato-re) dajem v najem veliko stanovanje z vrtom za pet oseb, oddaljeno od morja 100 m v obdobju od 1. do 15. julija 1994,
100.000	lir dnevno (teist. 829698 v večernih urah).
OSMICA je odprta pri Nadji v Bazovici.
OSMICO sta odprla Gabrijela in Boris Bandi v Prebenegu na št. 24.
OSMICO ima Franko Strain, Križpot št. 84. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Vljudno vabljeni!
OSMICO ima odprto Mario MiliC, Repnic St. 39.
OSMICO ima odprto Alfredo Brajnik, Domio 172. ToCi malvazijo DOC in merlot (oba vina nagrajena na letošnji občinski razstavi vin v Dolini). Tel. št. 824917.
KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerlj, SaleZ 44.
OSMICO so odprli v Zgoniku pri Milanu na št. 12. Vljudno vabljeni!
MEDJA VAS ST. 1 ' pri Zupanovih je osmica-
PRISPEVki
v počastitev spomina Marije Stepančič vd-Veljak daruje družina lune 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob 18. obletnici smrti oCeta in borca Franca Sossija z OpCin darujejo Pierina in družina Sossi
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V spomin na Maria Sancina in Pavla Čoka darujeta družini Močilnik
100.000	lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustil naš predragi
Alojz Purič
Pogreb bo danes, 1- ju' nija, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo hčeri Marta in Anica z družinama, sestri Marij3 in Julka, brat Ludvik in ostalo sorodstvo
Veliki Repen, Nabrežina. Cerovlje, 1.6.1994
Ob smrti dragega oce-ta Angela sočustvujejo Z Uckotom in družino
Giovanni, Mili in Beti
Ob smrti dragega oCe-ta Angela izreka Mir°' slavu Košuti iskreno sožalje
Slovenska kulturno gospodarska zveza
Pevski zbor Skala i* Gropade izreka svoj1 pevki Jelki Križman«1; iskreno sožalje ob izgon1 drage mame
KULTURNI DOGODKI
Sreda, 1. junija 1994
GLASBA / 3. ZAKLJUČNA AKADEMIJA SOLEGMV TRSTU
Dobra izvajalska raven z nekaj izjemnih izstopanj
Četrta in zadnja letošnja akademija bo v petek, 3. junija
Jože Koren * * * * v vi
Kot prvi dve je tudi tre-
Ju zaključna akademija
Sole Marij Kogoj Glasbene
Rutice iz Trsta potrdila
visoko pedagoško raven s°le in predstavila, tudi tokrat kar precej Številnim poslušalcem, razveseljive dosežke gojencev.
V	uvodnem delu so bile na vrsti najprej tiste to-cke, ki so po sili okoliščin odpadle iz programa druge akademije 24. maja. Tako smo poslušali flavtistke iz razreda prof. Erike blatna in kitariste iz razreda prof. Igorja Starca.V pr-
vi točki se je predstavil kvartet dveh flavt (Tamara piorgi - kljunasta flavta in Marjana Debeljuh - pre-Ona flavta, Aleksander Sluga - violončelo in Mariina Feri - Čembalo). Zai-gral je Quantzevo Trioso-nato v C-duru oziroma stavka Larghetto in Vivace !z nje. Izvedba je bila obrana, stilno in zvočno (lista. Z Allegro-grazioso iz Sonatine op. 205 za uavto in kitaro Castelnuo-vo-Tedesca sta se predsta-tdla flavtistka Tamara Tretjak in kitarist Christian Volpi. Stavek sta zaigrala na moč prikupno, Čeprav v kombinaciji dveh instrumentov izstopa zvo-Cno prodornejša flavta. V tretji točki se je predstavil trio kitar Jurij Gruden, Andrej Močnik in Igor Ro-lich s kratkim Rondojem za tri kitare Paula Hinde-ntitha. Ritmično zahtevno skladbo so podali z lepim Prednašanjem in ubrano.
V	Četrti točki sta se Predstavila violinistka l.r. srednje Sole Ambra Cos-jtotta s Karin Cossutta pri klavirju. Zaigrali sta sta-
Nastopajoča na 3. zaključni akademiji Sole Glasbene matice Marij Kogoj (Foto KROMA)
vek Allegro iz Viottijevega Koncerta St. 22 v a-molu. VirtuozistiCno grajeno partituro je mlada violinistka ob zanesljivi soigri pianistke izvedla z lepim tehničnim znanjem in in-tonanCno dovolj zanesljivim zvokom tudi v hitrih pasažah.
2e kar koncertna je bila raven, ki so jo z izvedbo Boismortierovega Koncerta št. 2 v a-molu za kvintet flavt pokazale mlade flavtistke Erika BuzeCan, Metka Žerjal, Irina Pero-sa, Valentina Bambi in Marjana Debeljuh. V zvočno skoraj brezhibnem in vseskozi skladnim in lepo niansiranim muziciranjem so požele dolg aplayz, do izraza pa je prišla tudi vzorna priprava vsake posamezne flavtistke.
Ge smo za vrline te skupine flavtistk že vedeli, pa je tokrat za izjemno prijetno presenečenje poskrbela pianistka Aleksandra Pavlovič, gojenka l.r. srednje Sole iz razreda prof. Xenje Brass. Z izvedbo dveh Preludijev op. 32 St. 5 v G-duru in op. 23, št. 5 v g-molu ter Momenta musical St. 4 v a-molu, je mlada pianistka zgovorno dokazala, da se nam obeta Se en odličen produkt klavirske Sole Glasbene matice. Njena izvedba vseh treh skladb brez notne predloge je izpričala ob zglednem tehničnem obvladanju klaviature izrazito muzikali-Cnost v podoživljenem interpretiranju teh biserov Rahmaninovega klavirskega opusa. Ce so že bile vse tri skladbe podane
dognano v zvoCni dinamiki, pa je po spevni milini klavirskega zvoka bil posebno lep Preludij St. 23.
Kvintet harmonik iz 3. r. harmonikarske Sole prof. Loredane Coceani v sestavi Igor Kante, Dario Furlan, Alessandro Ipavec, Aljaž Nedoh in Dario Savron je zaigral najprej Kneipove Bretonske akvarele in potem Hausvvirtov Tango fastatica, oboje napisano za kvintet harmonik. Tudi s to imenitno harmonikarsko skupino smo se že večkrat srečali, a vsakokrat nas znova osvoji s svojo interpretacijo. Sestavljajo jo sami odlični harmonikarji, ki pa se znajo z izjemno discipliniranim in iztanjša-nim, pa celo na moc delikatnim prednašanjem uje-
ti v vseskozi, tudi ritmično prepričljivo muziciranje. Ce je pri Bretonskih akvarelih prišla do polne veljave plastičnost v zvočnem odslikavanju partiture, pa je v tangu prišla do izraza ob zvočni delikatnosti vodilne melodije, za hrupno harmoniko skoraj neverjetni, tudi ri-tmirana spremljava nižjih tonov.
Ni kaj reci, Kvintet harmonik je potrdil, da je harmonikarska šola tržaške Glasbene matice vodilna v Italiji in to ne od danes, paC pa že od takrat, ko so mnogi gledali na harmoniko še kot na instrument, ki ne sodi na glasbene šole, kaj Sele na konservatorije, pa se je zanesljivo tudi po zaslugi naše Glasbene matice to le zgodilo.
Tretjo zaključno akademijo je v ponedeljek, 30. maja, v Luteranski cerkvi sklenil trio Marko Stoka -klarinet, Aleksander Sluga - violončelo in Tatjana Jercog - klavir z Brahmsovim Klavirskim triom op. 114 v a-molu. Mladi izvajalci, med katerimi bosta letos polagala diplomski izpit klarinetist in pianistka, so s svojim muziciranjem v vseh štirih stavkih, polnih razmišljajoče vsebine, s smiselnim prenašanjem glasbene misli od instrumenta do inštrumenta ustvarili zelo lepe učinke. Mentorstvo prof. Petra Filipčiča, ki na šoli skrbi za komorne skupine, daje prepričljive rezultate. Četrta in zadnja akademija bo na vrsti v petek, 3. junija, ko se nam bo v petih točkah predstavilo vseh pet letošnjih diplomantov glasbene Sole GM Marij Kogoj.
ZBOROVSKO PETJE
Slovenska
uveljavitev v Toursu
Na znamenitem mednarodnem zborovskem tekmovanju »Florilege vocal de Tours« v Franciji, ki je bilo v soboto, 21., in nedeljo, 22. maja, sta v ostri konkurenci tridesetih zborov iz sedemnajstih držav uspešno nastopila tudi dva slovenska zbora: mešani zbor Obala iz Kopra in Ljubljanski madrigalisti, ki ju vodita tržaška dirigenta Walter Lo Nigro in Matjaž Scek.
Tekmovanje v Toursu je razdeljeno na tri izbirne faze. Ves sobotni dan je od jutra do poznega večera brez prekinitve namenjen zaporednim nastopom v štirih kategorijah: mešanih oziroma moških in ženskih zborov, vokalnih skupin ter s prostim programom; od tu se zbori prebijejo v finale, ki je v nedeljo popoldne; končno sledi še ožji izbor najboljših zborov za nastop na večernem slavnostnem koncertu ob nagrajevanju.
Tako zbor Obala kot
Ljubljanski madrigalisti so se povzpeli v finale: prvi v kategoriji vokalnih skupin, drugi med mešanimi zbori. Ljubljanski madrigalisti pa so bili nato Se v »izbranem šopku« štirih najboljših zborov, ki so se na sklepnem koncertu potegovali za Veliko nagrado mesta Tours. Podelili so jo Univerzitetnemu zboru iz Oxforda v ZDA, na drugem mestu pa so Ljubljanski madrigalisti, kar je za to že sicer odlično pevsko skupino in njenega dirigenta Matjaža Sceka res izreden uspeh na tako prestižnem tekmovanju.
Kvalifikacijski in finalni nastopi so bili v opernem gledališču Grand Theatre, štirje najboljši zbori pa so imeli poleg nagrad zveCer še zadoščenje, da pojejo v modernem Avditoriju Leonardo da Vinci s Čudovito akustiko pred skoraj 2000 navdušenimi poslušalci.
Janko Ban
literarni večer na Opčinah
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slavistično društvo iz Trsta, Gorice in Vidma prirejata v petek ob 18. uri Literarni veCer. Na prireditvi, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, bodo nastopili Marij Cuk, Miroslav Košuta, Feri LainšCek in Cvetka Lipuš, slavnostni gost večera pa bo Alojz Rebula.
Na veCeru bodo avtorji brali svoje pesmi oziroma odlomke iz proznih del. Literarni večer na Opčinah, ki ga prirejajo z namenom, da bi Sirse občinstvo poblize spoznalo dela sodobnih slovenskih ustvarjalcev in tudi avtorje same, pa je obenem priložnost za podelitev dijakom srebrnih Cankarjevih priznanj Slavističnega društva.
LAHKA GLASBA / STEVIE WINWOOD IN JIM CAPALDI STA SPET POSNELA PLOŠČO
Far from Home oziroma povratek
leške rock skupine Traffic
rom home
Aleš Waltritsch
Ta teden predstavljamo novo ploSCo slavne angleške rock skupine Traffic, ki je po dvajsetih letih zatišja ponovno stopila v studio in posnela album Far from Home.
Stevie Winwood in Jim Capaldi sta v letih ostala prijatelja in se po povprečnih solo karierah odločila za ponovno združitev. V tem primem ne gre le za poceni iskanje denarja, saj je album Far from Home vse prej kot obujanje starih Časov. Plošča je manj rockerska od njihovih prvih del, precej ima skupnega z ameriškimi klasičnimi pop skupinami, iskanje novih glasbenih poti jih je pripeljala do jazz rocka in fusion glasbe bratov Grusin in njihove hiše GRP, rezultat pa je zelo dobra in usklajena plo-šCa.
Winwood in Capaldi sta skupaj z Masonom in Woodom ustanovila skupino Traffic leta 1967, potem ko je VVinvvood zapustil skupino Spencer David Group. V sedmih letih skupne
kariere so Traffic izdali nekaj zanimivih ploSC, kot so Mr. Fantasy, Last Exit, John Barleycom Must Die in VVhere The Eagle Files, s katero so leta 1974 Traffic zaključili svojo kariero. Winwood in Capaldi sta nadaljevala svojo pot do lanskega poletja, ko sta se odločila, da bosta ponovno oživela staro skupino.
Nova plošCa odseva željo po pristni glasbi. Starim strukturam sta dodala vso izkušenost nabrano v dvajsetih letih. PlošCo sta dejansko posnela sama, saj veliko veCino glasbil igra VVinvvood sam, ki je Capaldiju prepustil tolkala in bobne, svoj doprinos k snemanju albuma pa sta dala še Davy Spihane (uli-ean pipes) v skladbi Holy Ground in Mick Dolan (ritmična kitara) v skladbi Novvhere is their Freedom.
Far from Home vsebuje deset skladb. Riding High, prva skladba plošče, nas precej spominja na Santano, Čeprav nas klaviature ne prepričajo
preveč (raje bi bili slišali stare zvoke Hammonda). Mnogo boljša je naslednja skladba, balada Here Comes a Man: živa glasba z odličnim solom električne kitare, pravo nadaljevanje tradicije starih Trafficov. Prav tako dobra je pesem Novvhere is Their Freedom. Najboljša skladba celega albuma pa je hit Holy Ground. To je prava irska skladba z odličnim zvokom »ulie-an« irskih pip, ki jih Davy Spihane mojstrsko igra, Capaldi in VVinvvood pa sta s klaviaturami, Hammondom in bobni dala svoj peCat. Tudi ostale pesmi so na dobrem nivoju. Album zaključuje instrumentalna skladba Mozambkjue, latinski ritmi katere ponovno spominjajo na najbojšega Santano.
Far from Home je torej dobra plošCa, prva novega obdobja Trafficov, predvsem pa potrjuje dejstvo, da sta Capaldi in VVinvvood še vedno vredna slave, ki sta si jo nabrala pred dvajset in veC leti.
GORICA
Sreda, 1. junija 1994
VOLITVE / VEČER LISTE CITTADINI PER USONTINO
Razvoj turizma in avtoprevozništva
Avtoporto naj postane blagovni zbirni center - Zavestno vlaganje v turizem
Gibanje Cittadini per 1’ Isontino je v ponedeljek priredilo v kletnih prostorih Palače hotela debatni veCer o dveh za razvoj goriškega gospodarstva nedvomno pomembnih vprašanjih. Luciano Zanotto je prikazal razvoj, težave in perspektive avtoprevoz-niškega sektorja in nasploh sektorja storitev, medtem ko je Mario Mi-chelini predstavil zelo stvaren načrt oživitve turizma v Gorici in širšem območju. Debatnega večera, ki ga je usklajeval Silvano Gaggioli, se je udeležil tudi kandidat za mesto župana Bruno Crocetti, ki je tudi kandidat progresistov in Slovenske skupnosti. Prijeten uvod v sicer politično	obarvano
srečanje je bil nastop gledališke skupine ”La-boratorio teatro - giova-ni”, VValterja Mramorja z Goldonijevo komedijo ”11 teatro s‘ha da fare”.
Luciano Zanotto je v strnjenem posegu analiziral nastanek in razvoj avtoprevozniske dejavnosti na Goriškem, ki je danes tesno povezana in s tem v bistvu soodvisna od velikih obmejnih struktur. Govor je bil o vlogi in možnem razvoju blagovnega terminala, o stanju danes in poteh in možnostih razvoja jutri, poudarjena je bila potreba po večjem manevrskem prostoru v okviru družbe SDAG za privatni sektor.
Tovorno postajališče danes ne ustreza več, jutri pa bodo splošne okoliščine še bolj drugačne. Kje so torej možnosti razvoja? V čimprejšnji
realizaciji intermodalne-ga sistema prevozov (avtoporto, pristanišče, železnica, letališče) z dograditvijo nujnih prometnih povezav v smeri Ljubljane in VileSa. Srednjeročno pa bi bilo treba razmišljati, da bi na območju avtoporta uredili nekakšno zbirno središče za prevzem in sestavljanje ter nadalnjo odpremo pošiljk na relaciji zahod - vzhod - in obratno ter tudi na relaciji sever - jug. Ne gre za posebno novost, saj so tako središče (največje v Evropi) uspeli v nekaj letih organizirati na Dunaju.
Mario Michelini, nekdanji predsednik leto-viščarske ustanove, vidi velike možnosti za splošni gospodarski raz-
voj na Goriškem, v novih oblikah turizma. Objektov, okrog katerih bi lahko s turističnega vidika zgradili marsikaj, je veliko, začenši od goriškega grada. Kras, Brda in Soška dolina - zato je nujno sodelovanje s sosedi - lahko privabijo množice obiskovalcev, ki bi se želeli seznaniti z dogodki med prvo svetovno vojno. Da ne bo pomote - ne gre za militaristično obarvan turizem - nasprotno, pravi Michelini. Z boljšo in predvsem sistematsko organiziranostjo bi tudi od turizma v Brdih uspeli iztržiti veliko več kakor doslej.
Eno pa je gotovo: v projekt je treba investirati, predvsem pa je treba imeti jasen načrt.
Med ukrepi, ki bi po mnenju Maria Michelinija nedvomno ugodno vplivali na večji obisk goriškega gradu, bi bilo treba poskrbeti za primernejši dostop s Travnika na grajski grič. Nekaj idejnih rešitev je bilo nakazanih že pred leti, vendar do realizacije ni prišlo, (foto Studio Reportage)
VOLITVE / KAMPANJA SSK
Radijske oddaje in vrsta srečanj s kandidati SSk
Sodeloval bo tudi Crocetti
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je za čas do občinskih in evropskih volitev 12. junija izdelalo podroben razpored nastopov svojih kandidatov. Na teh nastopih bodo kandidati SSk za Evropo in goriski občinski oziroma rajonske svete podrobneje predstavili programe stranke, ki se na Goriškem skupaj z Državljani za Posočje in Progresi-sti predstavlja na zavezniški listi “transverzal-cev” ter podpira skupnega županskega kandidata inž. Bruna Crocettija.
Petek, 27. maja, je bil dan prve predstavitve vseh kandidatov “transverzale”, sinoči pa je bila predstavitev kandidatov v Standrežu skupaj z inž. Brunom Crocettijem.
VOLITVE / LISTA PROGRESISTOV O GORICI IN MEDNARODNEM SODELOVANJU h
Zaskrbljeni zaradi desnice
Lista Progresistov v Gorici gleda z veliko zaskrbljenostjo na zunanjo politiko nove italijanske vlade in na njene posledice v krajevnem merilu. Vladna desnica, ugotavljajo v sporočilu za tisk, postaja dejavnik destabilizacije v mednarodnih odnosih. Zaviranje vstopa Slovenije v Evropsko unijo je napaka, ki lahko obrodi le zlo. Če res hočemo pomagati italijanski manjšini in rešiti problem nepremičnin, ki so jih zapustili ezuli, potem je najučinkovitejša pot ta, da Slovenijo čimprej sprejmemo v EU, s čemer bo morala sprejeti evropske standarde. V nasprotnem primeru lahko “misičnata” zunanja politika privede do zaostritev, nezaupanja, diskriminacij
na račun manjšine in nazadovanje italijansko-slovenske kooperacije, v sklopu katere bi morala prav Gorica igrati strateško vlogo.
Progresisti so zaskrbljeni zaradi perspektiv Gorice v novem kontekstu, v katerem je bivši re-publikinec Tremaglia postal predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Gorica lahko živi in uspeva le, poudarjajo, če bodo obveljali odprti mednarodni odnosi, če bo meja postala zgolj upravna ločnica in če se bo mesto znalo opremiti za funkcijo opremeljenega središča v pretoku med vzhodom in zahodom.
Za vse to pa je potrebno, da se uveljavi in razširi kultumo-poli-
tično vzdušje, ki naj poudari sožitje, dialog, medsebojno spoštovanje, iskanje Čedalje bolj razvitih oblik sodelovanja. Napenjanje mišic vodi namreč v obratno smer, povzroča napetosti in nevarne povračilne posledice, ki jih že občutijo nekateri gospodarstveniki na avtoportu.
Progresisti zaskrbljeno gledajo tudi na bližnje občinske volitve. Morebitna uveljavitev županskega kandidata Valentija, ki je Pinija označil kot “najbolj priljubljenega politika” (mar ni Fini s krampom udrihal po zidku na meji? se ironično sprašujejo) bi bila zelo nevarna za Gorico in njen razvoj. Kandidata podpirata Forza Italia, ki se zavzema za merjenje moči v zunanji politiki,
in MSI-Nacionalno zavezništvo, ki bi v tem primeru dobilo mesta za svoje predstavnike v občinski upravi. Ce se je doslej MSI skušala Čimbolj potuhniti, to še ne pomeni, da so zahteve, parole in obnašanja nacionalistične desnice kar naenkrat izginili s političnega prizorišča, poudarjajo še Progresisti. Enostavno so jih skrili pred volitvami, zato da ne bi plašili volilce, vendar bodo spet prišli na površje, brž ko bo nacionalistična desnica prevzela svoja mesta na oblasti in pogojevala izbire župana ter mestne uprave.
Gorica, ki se zavzema za dialog, sodelovanje in sožitje ne more ne biti zaskrbljena zaradi te nevarnosti.
Jutri, 2. junija, ob 20.45 bosta pokrajinski tajnik SSk Gorica Aleš Figelj h 3. nosilec občinske liste oziroma kandidat za rajonski svet v StandreZU Božo Tabaj predstavila svoj program na Ljudskem radiu Gorica. V petek, 3. junija, bo tik pred opoldanskim radijskim dnevnikom slovenskega Radia Trsta A ob 12.55 nastopil 1. nosilec liste za občinski svet Bernard Špacapan, ob 18. uri istega dne pa bo v Palače Hotelu v Gorici predstavitev vseh glavnih kandidatov stranke Slovenske ■ skupnosti.
V ponedeljek, 6. junija, ob 20.45 bo na Ljudskem radiu Gorica predstavil svoj program 2. nosilec občinske liste David Grinovero, v torek, 7. junija, ob 21. uri pa bo v osnovni šoli v Pevmi srečanje z rajonskimi in občinskimi kandidati ter inž. Brunom Crocettijem-V četrtek, 9. junija, bo ponovno na Ljudskem radiu Gorica ob 20.45 pogovor s prvim nosilcem liste za občinski svet Bernardom Špacapanom, zvečer istega dne ob 20.30 bo pri sv. Ivanu zborovski koncert, med kandidati SSk pa bo navzoč tudi inž. Bruno Crocetti.
Posebno slovesen bo dogodek zadnjega dne predvolilne kampanije in sicer v petek, 10. junija ob 20.30, ko bo v dvorani UGG zaključno srečanje z vsemi kandidati transverzalnega zavezništva, se pravi s predstavniki Državljanov za Posočje, s predstavniki Progresistov in z zastopniki stranke Slovenske skupnosti.
VOLITVE / POLEG ŽUPANA IN OBČINSKEGA SVETA
VOLITVE / KAMPANJA ŽUPANSKIH KANDIDATOV
V Gorici bomo 12. junija volili tudi člane rajonskih svetov
Pregled kandidatov za vse rajone začenjamo z Lobnikom
V Gorici bomo 12. junija poleg poslancev za evropski parlament ter župana in občinskih svetovalcev izvolili tudi svetovalce v 10 rajonskih svetov. Volitve v ta krajevna predstavništva bodo še vedno s starim proporč-nim sistemom. V večjih rajonih (Center, Svetogor-ska četrt, Podturn-Sv. Ana) bomo lahko izvolili po 16 svetovalcev, v drugih po 12. Predsednika bodo nato na prvi seji v svoji sredi izbrali izvoljeni svetovalci.
Pregled kandidatov za posamezne rajonske svete začenjamo danes z kočnikom, kjer je doslej v rajonskem svetu sedelo 6 predstavnikov KD, 2 PSI, in po eden KPI, Zelenih, PSDI in MSI. Na dlani je, da se bo v primerjavi z vo-
litvami iz leta 1990 sestava močno spremenila. Letos kandidirajo (v oklepaju navajamo starost kandidatov):
SEVERNA LIGA: Gual-tiero Birsa (57), Maria Humar (39), Serenella Ferrari (26), Anna Maria Saina (44), Alessandro Kozlin (37), Lodovico Badali (26), Adriano Zamparo (49), Redento Carrara (73), Giuseppe Giacomini (59), Claudio Braida (38).
NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO: Giuliano Tuntar (52), Laura Ba-schieri (50), Gino Zazzaro (59), Stefano Albanese (41), Ottone Rizzi (63), Marinella Lupieri Cavazza (39), Marisa Martino (57), Luciano Rosarelli (34), Luciano Suligoni (45), Alessio Sullig (34), Lio-nella Marcella Zanolla
(39).
FORZA ITALIA: Catal-do (Mario) Giglio (62), Mario Forchiassin (43), Renato Cargnel (31), Silvano Russian (39), Cristi-na Colautti (29), Cristina Cristiancig (25), Eno Cri-stiancig (51), Marco Della Morte (25), Andrea Da-miani (26), Giovanni Bres-san (36), Raffaella Frate-pietro (27), Claudia Bres-san (24).
LJUDSKA STRANKA: Federica Bregant (21), Laura Galbato (36), Alessandro Marega (27), Ren-zo Medeossi (43), Paolo Pellizzari (43), Paolo Per-co (25), Liviana Persolia (36), Elena Polmonari (24), Giorgio Stabon (61), Fausto Visintin (26), Vito Wilfinger (56).
PROGRESISTI: Silvia Abate vd. Bucovini (49),
Luciano Dalsass (42), Giorgetta Ferelli por. Bal-binot (48), Stanislao Mali-goi (57), Bianca Marega por. Vidoz (64), Claudio Peressin (42), Alfio Vidoz (35), Massimo VVirtisch (32).
ZELENI: Dorella Canta-rut (33), Italo Maniacco (50), Aldo Marassi (54), Claudia Marega (28), Car-lo Quali (41), Cristina Stolli (27), Vincenzo Zam-petti (38), Maria Cristina Zudini (48).
CITTADINI PER L’ ISONTINO: Anna Maria Mirarchi por. Gaggioli (46), Maria Lucchini por. Lutman (52), Silvana Koren por. Miccoli (46), Giovanni Marassi (39), Cristina Smet por. Cicuttin (41), Daniela Ussai (20), Libero Beltramini (45), Gianfran-co Žigon (45).
Tudi gledališče in glasba na srečanjih s kandidati
Crocetti in Fiorelli krožita po rajonih - Nocoj predstavitev Geromina s kandidati Severne lige in Ljudske stranke
Volilna kampanja Štirih goriških županskih kandidatov in strank, ki jih podpirajo, se v teh dneh nadaljuje s pospešenim tempom. Kandidata Bruno Crocetti in Renato Fiorelli sta veliko pozornost namenila dialogu z ljudmi na srečanjih po posameznih rajonih. Srečanja navadno popestrijo gledališki in glasbeni nastopi skupin, ki sodelujejo pri kampanji obeh kandidatov.
Crocetti, ki je bil sinoči, v Standrežu, se bo danes predstavil v Podturnu in pri Sv. Ani. Ob 18. uri se bo v dvorani zavoda Le-nassi srečal s prebivalci Podturna, ob 20.30 pa bo na sedežu rajonskega sveta v Ul. Cipriani pri Sv. Ani. Predstavil bo svoj program in prisluhnil
željam ter nasvetom občanov.
Prav tako nadaljuje svoj krog po rajonih Fiorelli, ki bo danes pri Ma-donnini. Ob 18. uri bo pred cerkvijo v tem rajonu srečanje s kandidati Zelene liste in koncert starih melodij, ki ga bosta izvajala znana harminkaš in kontrabasist.
Kandidat Severne lige in Ljudske stranke Ennio Geromin se bo uradno predstavil javnosti nocoj ob 20.30 na srečanju v Logarjevem avditoriju, Verdijev korzo 4. Geromin bo predstavil glavne točke svojega politično-upravnega programa, navzoči pa bodo tudi kandidati Severne lige in Ljudske stranke za občinski svet.
Zanimivo okroglo mi-
zo z mladinskimi pre^
stavniki posameznih
strank prireja tudi krožek Sofronio Pocarini. V pe' tek ob 20.30 se bodo v mali dvorani UGG v Uh Rismondo o občinski volitvah pogovarjali Gia-da Agazzi (PPI), NicoU Cernigoi (DSL), Ascanio Cosma (AN), Giorgio de Fomasari (Zeleni), Ag116 se Miccoli (Cittadini per 1’ Isontino), Alex pih^J (SSk), Francesca Roino i (Forza Italia) in Guid° Sciavicco (Severna ligah Moderator okrogle mi2® bo novinar Vincenzo Compagnone.
Združenje Venezi^ Giulia e Dalmazia pa PrI^ reja danes ob 17. uri v'a
lace hotelu srečanje svojim vsedržavni predsednikom sen. Ln ciom Tothom.
GORICA
Sreda, 1. junija 1994
OKROGLA MIZA / NA POBUDO GORIŠKE ZSKD
GORICA / JUTRI ODPRTJE
NOVICE
Travnik kot izziv za razmišljanje
Kakšne naj bodo smernice manjšine
Marko Cubej
Del zapuščine grofa Coroninija vsem na ogled
Ob razstavi obisk parka
Detajl iz Coroninijevega parka (foto Studio Reportage)
Travnik oziroma masovna manifestacija, ki je zoraIa na goriskem za Slo-Vence simbolnem trgu ^eetisoCglavo množico, °0 gotovo ostala zapisana naši povojni zgodovini, ‘oda 10 let po travniškem zborovanju je na dlani, da kljub veliki mobilizaciji naša narodnostna skupnost ni dosegla glavnega c'lja, ki si ga je zastavila z nianifestacijo - priznanje zaščitnega zakona. Pomisleki in razmišljanja na to lemo so namreč prišla na dan priponedeljkovi okrogli mizi, ki jo je v Kulturnem domu priredila j^SKD. Resnici na ljubo je bna to priložnost, da smo spoznali,- kakšen je se-danji položaj Slovencev v Italiji v luči nedavnih po-nrembnih političnih spre-niemb. Nekakšen pokaza-ialj. da se stvari spreminjajo, je bilo mogoče razbrati tudi iz razmero-ma skromne prisotnost Poslušalcev.
Deset let po Travniku Se Cakamo na zaščitni zakon, je uvodoma v imenu organizatorjev povedal Predsednik ZSKD Rudi avšiC, ki je opozoril na Pomanjkanje manevrskega prostora in energij ter na zaskrbljujočo razdro-oljenost med našimi kom-[ Ponentami.
1 Predsednik SKGZ za ! Goriško Karlo Devetak je ! med drugim poudaril, da ostajajo naše zahteve po I travniku še neizpolnjene.
I Postaviti je treba nove, drugačne temelje ”evro-j Pski državnosti”, je še dodal, ki mora sloneti na vse bolj plodnih mednarodnih odnosih za sožitje, go-
spodarsko in politično sodelovanje. Sicer pa je Travnik, je menil Devetak, postal simbol mirne in odločne zahteve po pravnem varstvu.
»Novi Časi terjajo od nas nove nastope in pristope« je nadaljevala predsednica SSO Marija FerletiC, ki se je med drugim spraševala, ali ima Italija sploh pogoje, da ostane v Evropski Uniji, ko ne izvaja ustavnih določil in sklepov mednarodnih pogodb.
Predstavnik stranke DSL Igor Komel je menil, da se Slovenci še nismo otresli naše tipične skepse, pesimističnega pristopa do stvari. Ob ugotovitvi, da po Travniku nismo bili dovolj enotni, se je zavzel za nove “zbliže-valne” pobude, ki naj bi v nas vzgajale novo skupinsko zavest, pa tudi za smotrnejše usmerjanje energij brez izgube Časa zgolj s fasadnimi prizadevanji.
»Manjšina mora nastopati skupno!« pa je nakazal pokrajinski tajnik SSk Aleš Figelj in dodal, da je nujna izvolitev telesa, ki bi realno predstavljalo slovensko manjšino. Spremembe v italijanskem	političnem
življenju, je nadaljeval, naj nas privedejo do ti. primarnih volitev znotraj naše stvarnosti. Potrebna pa je tudi, je zatrdil Figelj, nova manjšinska strategija na področju šolstva, kulture in ne nazadnje gospodarstva.
Vlado Klemše, elan slovenske socialistične komponente, pa je izrazil za-
skrbljenost, da smo bili do danes premalo učinkoviti in nismo poskrbeli za kadrovanje. »Manjšina mora postati subjekt lastne usode« je dejal, Slovenci pa moramo nastopati bolj samozavestno, z lastnimi političnimi predstavniki.
Marko Marinčič, predstavnik Zelenih, je dejal, da je travniško sporočilo iskanje samozavesti, enotnosti, aktivnosti celotne manjšine, kar pa mora biti nekaj trajnega in se ne omejiti na enkratno manifestacijo. Seveda spadajo zraven še utrjevanje sožitja, izbira skupnega predstavništva Slovencev z volitvami, še največ pa bi bilo treba storiti, je menil Marinčič, na političnem področju.
Serijo govorniških posegov je v imenu stranke komunistične prenove zaključil Viljem Gergolet, ki se je obregnil ob slovensko zaprtost do italijanske stvarnosti. Spremembe v družbi so povzročile pravi kaos, je nadaljeval, in pri tem poudaril, da narodna pripadnost ne more biti absolutna vrednota.
Sledila je zanimiva in v dolocenin trenutkih živa diskusija, v katero so med drugimi posegli tudi pokrajinski predsednik SSk Stefan Bukovec, Jože Gej, Erik Bensa, senator Darko Bratina, ki je opozoril na potrebo - ob politični pluralnosti - po razvoju nekakšnega etničnega slovenskega sindikata, pa še Duško Udovič, Igor Tuta in predsednik SKGZ Klavdij PalCiC.
Pojutrišnjem ob 17. uri bodo v vili Coronini na Drevoredu XX. septembra otvorili likovno razstavo del iz zbirke go-riškega grofa Carla Coroninija (1870-1944). Gre za prvo javno kulturno manifestacijo, ki jo prireja Sklad palaCe Coronini -Cronberg.
Včeraj so v prostorih omenjene vile tudi uradno predstavili pomemben dogodek. Ob tej priložnosti je poverjeni upravitelj Sklada, sedanji občinski komisar Pantaleo Zacheo prikazal delovanje kulturne ustanove. Pod pokroviteljstvom goriškega Lions cluba so restavrirali veC kosov dragocenega pohištva in mitološki kip iz 17. stoletja umetnika Orazia Marinalija. Dragoceno knjižno zbirko so začasno prenesli v državne goriške arhive, kjer jo bodo pregledali in katalo-
girali. Člani terapevtske skupine Tempesta so medtem brezplačno očistili park odvečnega vejevja in trave.
Zacheo je med drugim napovedal skorajšnji pričetek del za popravilo strehe Coroninijeve vile. Proračun znaža 350 milijonov lir, za zakup pa se bo v naslednjih dneh potegovalo deset deželnih podjetij.
V okviru Coroninijevega Sklada pa so na tem, da podpišejo prodajno pogodbo za grofovi palači v Firencah in Benetkah. Zanji naj bi iztržili skupno 5 milijard 300 milijonov lir. Seveda bodo denar investirah ter ga Črpali po potrebi za raznorazna kulturne pobude ali popravila. V ta sklop spada tudi preureditev vile Frommer, kjer naj bi uredili študentski center za univerzitetnike.
Beneški umetniki na skupinski razstavi v Kulturnem domu
V Kulturnem domu v Gorici bodo jutri ob 18.30 odprli skupinsko razstavo beneških umetnikov. Razstavo prirejata uprava doma in Zveza slovenskih kulturnih društev, ki želita predstaviti go-riški javnosti bogat likovni utrip in ustvarjalnost rojakov iz videmske pokrajine. Svoja dela bo v Kulturnem domu predstavilo kar 17 umetnikov: Gianni Balus, Giovanni Carlig, Diana Crisetig, Lorena De Angelis, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolb, Giacinto Jussa, Teresa Lendaro, Gianni Osgnach, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Mario Massera, Alvaro Petricig, Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa Tomastig in Rosina Zufferli. Ob odprtju razstave bo tudi krajši priložnostni kulturni program. Dela beneških umetnikov bodo v Gorici na ogled do 20. junija.
Ciklus glasbenih prireditev sezone “Danubio” bodo sklenili v Cankarjevem domu
Ciklus glasbenih prheditev “Danubio - ima civilta musicale”, ki jih prireja tržiška občinska uprava, se nagiba kraju. Zadnji koncert bo v nedeljo, 5. junija, v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 18. uri. Izvajalci bodo elani simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta, Consor-tium musieum pod vodstvom Mirka Cudermana, sopranistka Johanna Peine in mezzosopranistka Arme Schwanewilms ter recitator Branko Ozre-tie. Proste vstopnice in vstopnice za avtobus (odpelje ob 14. uri iz Tržiča in Trsta), so že v prodaji pri blagajni občinskega gledališča v Tržiču.
Carlo Zuffi razstavlja na gradu
Nit skozi labirint forme bi lahko poimenovali razstavo likovnih del slikarja Carla Zuffija, ki bo od danes do konca junija razstavljal v dvorani deželnih stanov na gradu. Njegove stvaritve so nekaj posebnega, je pred veC kakor desetimi leti zapisal biolog in filozof Giorgio Celli. Raznobarvne nitke zajete v svežnje raznih oblik dajejo morda na prvi pogled vtis kompleksnosti in zapletenosti življenja, vendar pa je v njih mogoče dojeti tudi željo po iskanju izhoda. Se najbolj zapleten klo-pec ima namreč svoj začetek in svoj konec. Carlo Zuffi se je rodil pred 65 leti v kraju Casalecchio al Reno, živi in ustvarja pa v glavnem v Bologni, kjer je bil v začetku šestdesetih let med ustanovitelji slikarskega krožka "Realta nella pittura”.
Delno rešili sindikalni spor v podjetju Setral v Romansu
Na Prefekturi je bilo včeraj srečanje med predstavniki sindikatov, tovarniškega sindikalnega sveta, podjetja Setral, urada za delo in občine Ro-mans. Srečanja se je udeležil tudi Prefekt De Mat-teis. Namen srečanja je bil izravnati spor v podjetju Setral. S tega vidika je bilo srečanje tudi uspešno, saj je vodstvo podjetja preklicalo disciplinske ukrepe proti zaposlenim, glede še odprtih vprašanj, v glavnem tehnične in organizacijske narave, pa je bil po daljši razpravi dosežen dogovor, da se bodo razreševala v pristojnih organih, znotraj podjetja.
i p—----------
Kolesarji
Gira
jutri
skozi
Gorico
Jutrišnja etapa Gira d’ Italia” bo Popeljala kolesarje iz Bibioneja preko Gorice do Kranja, kolona se bo pri nas vila po Majnici, Preko loCniškega ^ostu, po ulicah Aquileia, Korzo Ita-ua in Verdi, Crispi, Koma, vse do Trav-' nika, in proti Solka-nU po ulicah Arci-vescovado, Carduc-ci. Pellico in Sveto-gorska. Omenjene Ulice bodo za pro-uret zaprte od 12.45 Kalje, parkiranje pa ho prepovedano že 0cl 7.30 naprej. Od 12.45 do 14.00 bodo prekinili vožnjo tudi mestni avtobusi.
PETOVLJE / VČERAJ DOPOLDNE KOMEMORACIJA
KINO a SOLSKE VESTI
Ob 22. obletnici atentata na karabinjersko obhodnico pri Petovljah
Pri Petovljah je bila včeraj spominska slovesnost ob 22. obletnici atentata na obhodnico karabinjerjev. Komemoracije so se udeležili najvišji predstavniki karabinjerskega zbora iz naše dežele in pokrajine, goriški prefekt in kvestor, župana iz Gradišča ter prefekturni komisar na zagrajski občini ter svojci žrtev. Kakor znano so v atentatu izgubili življenje trije pripadniki karabinjerjev. Na sliki: (foto Studio Reportage) včerajšnja slovesnost na kraju atentata
GORICA
VITTORIA Danes zaprto. Jutri: Gorica kinema, 20.45 »Bronx«. Režija in igra Robert De Niro. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00 »Mister hula-hop«. Igra Paul Newman.
El RAZSTAVE
KD OTON ZUPANČIČ
vabi na drugo osebno razstavo Hermana Kosiča. Otvoritev bo nocoj ob
20.30	v prostorih doma A. Budal v Standrežu. Umetnika bo predstavil prof. Milko Rener.
V	KINU VITTORIA je do 18. junija na ogled razstava umetnikov goriške likovne skupine “Ante-moliti”.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja slikar Jurij Mikuletič. Ogled do 4. junija po urniku knjigarne.
V	KULTURNEM CENTRU V ROMANSU je do
18. junija fotografska razstava Maria Boccia “Slavi del sud”.
V DOBERDOBU bo
svečano podeljevanje bralnih značk uCencem v petek, 3. junija, ob
11.30	v glasbeni sobi zraven šole.
NA OSNOVNI SOLI NA VRHU bo v soboto, 4. junija, ob 10. uri prireditev ob podelitvi bralnih značk. UCencem se bodo pridružili tudi vrstniki iz sovodenjske šole. Otroci so za to priložnost pripravili lutkovno predstavo.
□ OBVESTILA
DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Placuti.
ZSSDI IN ZDRUŽENE MLADINSKE NOGOMETNE EKIPE MLADOSTI IN SOVODENJ priredijo “nogometni kamp”, ki bo od 25. junija do 3. julija na Rogli. Pokrovitelja pobude sta Nogometna zveza Slovenije in nogometna šola “Braneta Oblaka”. Podrobnejša navodila in pojasnila nudita: Dario FrandoliC (tel. 78158) in Zdravko Kuštrin (tel. 882523).
PRIREDITVE
SKRD JADRO vabi jutri ob 20.15 na sedež društva v Romjanu, kjer bo inž. Marjan Jevnikar iz Trsta prikazal diapozitive o potovanju po predvojnem Jemenu.
[J LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 9.00 Emma Cisi-lin vd. Vittori iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, 10.00 Jožef Bajc iz Vidma na glavno pokopališče, 10.30 France-sco Marzillo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče,
12.00	Giovanni Braidotti iz splošne bolnišnice v LoC-nik, 12.45 Cesira Minel iz bolnišnice Janeza od Boga v Romans, 13.15 Silvano Braida iz splošne bolnišnice v Koprivno.
SVET
12
Sreda, 1. junija 1994
NEMČIJA / KDO JE BIL ERICH HONECKER, BO, RAZKRILA ZGODOVINA
Tiranova usodna napaka je bila, da ni sledil nasvetom Gorbačova
Vzhodni Nemci vedo, da ima njegova zapuščina tudi dobre strani
BERLIN - Nemčija utegne kmalu pozabiti na Eric-ha Honeckerja, komunističnega voditelja Vzhodne Nemčije, ki je v nedeljo v starosti 81 let umrl v Čilu, toda njegova dediščina bo navzoča Se vrsto let. Berlinski zid, ki ga je gradil kot mlad komunist leta 1961, je že zdavnaj izginil. Toda komentatorji so v ponedeljek soglašali, da si bo Nemčija Se leta in leta prizadevala, da bi obnovila gospodarsko opustoSeni vzhod in delno zacelila globoke rane, ki jih je za seboj pustila komunistična partija.
»Sam Honecker je bil neznatna figura, za katero se bo pokazalo, da si v zgodovini zasluži komajda bedno opombo,« je izjavil Jiirgen Engert v svojem komentarju za nemško televizijo. »Toda to, kar je storil, in predvsem tisto, Cesar ni, nas bo zaposlovalo še zelo dolgo.« Nemška vlada je v vzhod po združitvi doslej vložila že 450 milijard mark in veC kot še enkrat toliko jih bo morala.
V ponedeljek so v vseh nemških Časopisih in televizijskih programih prevladovale novice o Honeckerjevi smrti. Sodbe komentatorjev tako na vzhodu kot na zahodu o Honeckerju so bile večinoma neprizanesljive, saj so mu prinesle vrsto vzdevkov od morilca do tirana in tatu. Toda zgodovinarji in drugi politični analitiki napovedujejo, da se bo zdaj že pojenju-joCe sovraštvo do njega uneslo ter da ga bodo nadomestile veliko bolj uravnotežene in manj Čustvene poteze njegovega portreta.
»Prav nobenega velikega dejanja, ki bi bilo povezano z njegovim imenom, se ne morem spomniti,« je izjavil Richard Schroder, vodilni vzhodnonemški teolog, ki meni,
da je bila Honeckerjeva najusodnejša napaka v tem, da ni hotel slediti reformam nekdanjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova.
Schroder je izjavil, da je bil Honecker lutka v rokah Moskve, in sicer s skrajno omejenim manevrskim prostorom, Čeprav je vseeno storil nekaj korakov za izboljšanje življenjske ravni Vzhodnih Nemcev, ko si je, denimo, prizadeval, da bi bilo na voljo veC potrošniških dobrin. Schroder meni, da se je Honecker spremenil »v pravi strelovod« besa in ogorčenja, ki sta sledila padcu berlinskega zidu ter poročilom, ki so prišla na dan leta 1989 o tem, kakšno razkošno življenje so si on in drugi komunistični voditelji privoščili v Wandlitzu.
Nekatere televizijske postaje pa so namignile na dvoličnost bonske vlade, ki je gostoljubno sprejela Honeckerja v Zahodni Nemčiji leta 1987, po zlomu komunizma pa ga pahnila v popolno pozabo, ko so objavili video posnetke, na katerih se rokuje s kopico zahodnonemških voditeljev. Vsi zahodnonem-ški politiki, ki so kaj pomenili v zadnjih dvajsetih letih, od kanclerja Helmuta Kohla, njegovih predhodnikov Helmuta Schmidta in Willyja Brandta do bavarskega konzervativnega vodje Franza-Josefa Straussa, se se zvrstili na teh posnetkih.
»Nemčija ne bo nikoli pozabila svojega zidu in kršitev Človekovih pravic, ki jih je zagrešil ta režim,« je izjavil Peter Erler, politolog na berlinski svobodni univerzi. »Toda še vedno živi mnogo ljudi v stanovanjih, ki so jih zgradili v prejšnjem režimu, in natančno vedo, komu morajo biti zanje hvaležni. Veliko je tudi takih, ki se spomi-
njajo, da je bila to varna in humana družba. Na žalost pa je mnogo tistih, ki mu skušajo nadeti podobo demona s poudarjanjem njegovih negativnih plati in s pozabljanjem številnih protislovij, v katera je bil zapleten. Ni bil samo on odgovoren prav za vse.«
V najbolj prodajanem berlinskem dnevniku Berliner Zeitung pa je zapisal: »Kdo je bil pravzaprav Erich Honecker? Je bil Nemec, ki je ho-
tel vestno izvrševati svojo dolžnost, kot ga je poimenoval bivši kancler Schmidt? Ah pa je bil zločinec, diktator, morilec, tiran, kot so ga imenovali po letu 1989? Je bil to pogumen mladenič, ki se je boril proti nacistom in zaradi tega preživel deset let za zapahi? Ali pa je bil stra-hopezdljiv starec, ki se je umaknil pred svojo krivdo in odgovornostjo?« Berliner Zeitung zaključuje, da je Hone-
cker uničil gospodarstvo, dovolil, da so se vzhodnonemška mesta do vratu pogreznila v odpadke, povsem uničil okolje in naščuval policijo na svoj narod. »Honecker je zaklenil svoj narod za zid, za minska polja, v območje smrtnih obsodb,« so še zapisali. »Bil je premočrten diktator majhnega formata, ki si ne zasluži naklonjenosti nikogar od nas.
Erik Kirschbaum / Reuter
Usode komunističnih voditeljev
DUNAJ - Komunizem v vzhodni Evropi, ki je bil vsemogočen do leta 1989, je po svojem padcu doživel različne usode.
Nasilne smrti je umrl le diktator Nicolae Ceausescu, ki je kot »conducator« 24 let vodil komunistično Romunijo. Pri 71 letih so ga decembra 1989, skupaj z njegovo soprogo, likvidirali novi oblastniki, ki so tudi izšli iz romunske komunistične partije. Nekdanji Cehoslovašld predsednik Gustav Husak, med najbolj zaslužnimi, ki so to državo »normalizirali« po zlomu praske pomladi avgusta 1968, je leta 1991 mirno umrl v svoji postelji, star 78 let. Nekdanji vzhodnonemški voditelj, 81-letni Erich Honecker, je v nedeljo preminil v Čilu za posledicami raka na jetrih. Bolgarski diktator Todor Živkov, ki je bil kar 35 let vsemogočen gospodar Bolgarov, živi zdaj, pri 82 letih, v svoji skrbno nadzorovani rezidenci blizu Sofije. Septembra 1992 je bil obsojen na sedem let ječe zaradi finančnih zlorab in zlorab oblasti. Toda iz zdravstvenih razlogov ni nikoli prestopil praga jetnisnice.
Nekdanjemu komunističnemu predsedniku Albanije, 67-letnemu Ramizu Aliji, in nekaterim drugim voditeljem pravkar sodijo v Tirani »zaradi zlorabe položaja in za zločine, zlasti umore Albancev, ki so bežali iz države, deportacije, množične usmrtitve in finančne zlorabe«. Lani so zaradi finančnih zlorab na enajst let zapora obsodili 72-letno Nexhmijo Hoxha, vdovo ustanovitelja komunistične partije Albanije. Nekdanji vodja sovjetske države, 63-le-tni Mihail Gorbačov, se je umaknil z oblasti decembra 1991, po razpadu Sovjetske zveze. Toda »oče perestrojke in glasnosti«
je Se vedno na svobodi. Vodi znanstveno ustanovo, piše Članke in potuje po vsem svetu.
Med nekdanjimi komunističnimi voditelji je najbolj presenetljivo usodo doživel 63-letni Gyula Hom, nekdanji madžarski komunistični minister za zunanje zadeve. V nedeljo je skupaj s svojo socialistično stranko zmagal na parlamentarnih volitvah in ima vse možnosti, da Se ta teden postane premier.
Enainsedemdesetletnega Wojciecha Ja-ruzelskega, voditelja komunistične partije in poljskega predsednika, ki je leta 1981 uvedel izredno stanje, je decembra 1990 na Čelu države zamenjal njegov nekdanji nasprotnik iz sindikata Sofidamost Lech Wa-lesa. Jaruzelski je pozneje objavil svoje spomine. Nekdanji bolgarski minister za zunanje zadeve Peter Mladenov, ki je novembra 1989 pregnal z oblasti Todora Živkova, ima prav tako omejeno gibanje pod policijskim nadzorstvom. V Romuniji je večina nekdanjih komunističnih voditeljev, ki so jih obsoditi po represalijah decembra 1989, ki so terjale na tisoče mrtvih, znova na svobodi, bodisi zaradi zdravstvenih razlogov bodisi zato, ker jih je predsednik Ion Itie-scu pomilostil. Nica Ceausescuja, zloglasnega starejšega diktatorjevega sina, znanega po številnih škandalih in alkoholizmu, so iz zdravstvenih razlogov spustiti na prostost. Andruto Ceausescuja, mlajšega brata nekdanjega diktatorja, so iz zdravstvenih razlogov spustiti na prostost, tako kot generala lulana Vlada, voditelja nekdanje zloglasne romunske politične policije - Securitate.	Jean Bumerl AFP
HONECKERJEV ŽIVLJENJEPIS
Nekdanjega vzhodnonemškega predsednika Ericha Honeckerja, ki je v nedeljo, 29. maja, v Čilu umrl za rakom na jetrih, se bodo prihodnji rodovi spominjali po tem, da je začel leta 1961 graditi zloglasni berlinski zid.
Rojen:
25. avgusta 1912 v Neukirchnu
1929 Pridruži se komunistom.
1933 V ilegali se bori proti nacizmu.
1935 Aretira ga gestapo.
1937 Po 18 mesecih nasilnega zasliševanja ga obsodijo na deset let zapora.
1945 Osvobodijo ga sovjetski vojaki.
1949 Ob ustanovitvi Vzhodne Nemčije zasede vodilno politično funkcijo.
1958 Skrbi za državno varnost.
1961 Na vrhuncu hladne vojne nadzoruje gradnjo berlinskega zidu.
1971	Postane vodja komunistov.
1972	Z Bonnom podpiše zgodovinski sporazum.
1976 Postane predsednik države.
1989 Zaradi množičnih protestov odstopi z vodilnega položaja v stranki. Pozneje ga iz stranke izključijo.
1991	Naskrivaj odide v Moskvo.
Ko mu Rusi zagrozijo, da ga bodo izgnali, na čilskem veleposlaništvu zaprosi za politični azil.
1992	Odpeljejo ga v Berlin, Čile in Rusija pa se pogajata o njegovi usodi.
Obtožijo ga za množične poboje.
1993	Zaradi slabega zdravstvenega stanja ga berlinsko sodišče oprosti, saj zaradi raka procesa verjetno ne bi preživel.
Z ženo in hčerko odide v prostovoljno izgnanstvo v Čile.
29. maj V 81. letu starosti v Čilu umre za rakom.
1994	V ponedeljek so truplo poslali na kremiranje v Nemčijo.
BERLIN - Vzhodni Nemci, ki so postali člani Evropske unije, bodo po združitvi NemCij leta 1990 12. junija prvič sodelovali na volitvah za Evropski parlament. Volitve jih ne zanimajo preveč, zato je pričakovati nizko volilno udeležbo.
»Tukajšnji ljudje ne vedo najbolje, kaj pravzaprav pomeni Evropa kot skupnost -preveč so se ukvarjali z združitvijo NemCij,« meni Christoph Jessen, ki je v regionalni brandenburški vladi (v nekdanji Nemški demokratični republiki) odgovoren za evropske zadeve.
»Nasprotno pa vlada med ljudmi zahodnega dela države veliko zanimanje za Evropo,« je dodal. Rezultati ankete, ki jo je izvedel inštitut Infas, kažejo, da se bo volitev udeležilo le 55 odstotkov Nemcev iz vzhodnega dela države, na zahodu pa 65 odstotkov (leta 1989 je bila volilna udeležba 62,3-odstotna).
»Veliko volilcev meni.
NEMČIJA / VZHODNI NEMCI IN VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Evropa je nekje daleč na zahodu
da je Evropa predaleč, preveč abstraktna, zato jih ne zanima,« je razmišljanje vzhodnih Nemcev povzela Anne-Karin Glase, ki je v Brandenburgu na listi krščanskih demokratov. Za razliko od Spancev in Portugalcev, ki so leta 1986 postali elani tedanje Evropske skupnosti, 17 milijonov vzhodnih Nemcev v Evropski uniji ne vidi posebne možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Nekdanja Vzhodna Nemčija je bila pravzaprav že prej nekakšna Članica Evropske unije, saj je Zvezna republika Nemčija ni nikoli obravnavala kot tujo državo in ni carinila vzhodnonemških izdelkov, namenjenih na trge držav Članic Evropske unije. Le 16 odstotkov vzhodnih Nemcev meni, da Članstvo v Evropski uniji prinaša ugodnosti, 34 odstotkov vprašanih pa v njem vidi predvsem slabosti. Do taksnih rezultatov je prišel berlinski inštitut In-fratest Burke, ki je anketo
izvedel po naročilu dnevnika Neue Zeit. Vzhodni Nemci, tako kot Nemci iz zahodnega dela države, najbolj nasprotujejo izginotju cenjene marke, ki naj bi jo zamenjala enotna evropska valuta. Kandidati morajo veliko pozornost nameniti tudi položaju Evrope.
»Evropa pomeni 40 let stabilnosti, blagostanja in miru,« opozarja Jessen in doda: »Povsem jasno je tudi, da do združitve NemCij ne bi prišlo brez obstoja Evropske unije.« Gospa Glase se v razpravah vedno znova vraCa k idejam o Evropski uniji iz let 1950/51, ko naj bi z gospodarskim povezovanjem utrdili mir. »Med mojimi zvestimi poslušalci je največ starejših, ki se živo spominjajo trpljenja med vojno,« pravi Glasova.
Evropski uniji naj bi nekdanji Nemški demokratični republiki v letih 1996 do 1999 namenila pomoč v višini 27 milijard mark (16 milijard dolarjev). Veliko
Nemcev iz vzhodnega dela države bo torej odšlo na volišča že zaradi evropske solidarnosti. Za druge pa so volitve predvsem političnega pomena. »Evropa ostaja najpomembnejši branik proti nacionalizmu,« meni 27-letna Suzanne, asistentka na univerzi Humboldt v Berlinu, ki je zaskrbljena zaradi naraščajočega sovraštva do tujcev. Anketa dnevnika Neue Zeit je še pokazala, da kljub prepričanju nekaterih ljudi, ki v Evropski uniji vidijo le pojem, kar 55-odstotkov vzhodnih Nemcev upa, da se bo Evropska unija zavzemala tudi za svoje vzhodne sosede. »Počutimo se kot v Čakalnici in ne vemo, kaj se bo zgodilo z našimi sosedi,« pravi Jessen.
Večina volilcev je prepričana, da lahko le priključitev k državam zahodne Evrope privede do stabilnosti razmer na Vzhodu, kjer bi z gospodarsko pomočjo ustavili tudi razraščanje kriminala. (J. P.)
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 1. junija 1994
WASH1NGTQN / SEF BELE HIŠE ODHAJA V EVROPO
Predsednik Clinton začel slovesnosti ob dnevu D
Spomin no Američane, ki so padli v Evropi v borbi proti fašizmu
WASHINGTON - Ameriški Predsednik Clinton odhaja na evropsko turnejo, med katero se bo udeležil tudi spominskih slovesnosti ob zavez-njskem izkrcanju v Norman-. hi- Na dan vojnih veteranov je državljane pozval, naj se spomnijo vseh tistih Američanov, ki so svoje življenje žrtvo-vali za osvoboditev Evrope iz-P°d nacizma. Slovesnost, ki je Potekala na pokopališču Ar-nngton v bližini Washingtona, )e bila nekakšna predsedniko-va generalka pred vrsto govorov, ki jih bo imel od četrtka dalje: na ameriškem pokopališču v italijanskem Nettunu, v Cambridgeu v Veliki Britaniji, ^■oUsville-sur-Mer v Normandiji ter v Pointe-du-Hocu. Predsednik seveda še ni pozabil dogodkov iz 60. let, ki bi znali zdaj škoditi njemu same-nru in spremljevalcem. Pred dobrimi 30 leti, ko je študiral
v Oxfordu, se ni le izognil vojaški uniformi, sodeloval pa je tudi v kampanji proti ameriškemu vojaškemu posredovanju v Vietnamu.
»Vrni se v Oxford, izdajalec in vojni zmuzne,« je bilo slišati glas iz množice. Neljubo opazko je slišalo veC ljudi, tudi predsednik Clinton, ki je nadaljeval svoj govor in se delal, kot da se ni nic zgodilo. Clinton bo obiskal Oxford 8. junija po slovesnostih ob francoski obali, ko se bo že vraCal v Washington. Obisk Oxforda je bil sprva načrtovan za 4. junij.
Predsednik Clinton je govoril pred veC tisoCglavo množico, med katero je bilo tudi veC sto nekdanjih veteranov iz 2. svetovne vojne. Na pokopališču Arlington je 232.000 nagrobnih spomenikov, med njimi so tudi imena pomembnih ljudi kot John F. J. Kennedy,
seveda pa je največ nagrobnikov padlih ameriških vojakov, ki so v različnih obdobjih pripadali ameriškim silam. »Arlington nas spominja na visoko ceno, ki smo jo plačali za našo svobodo,« je izjavil Clinton. Lani je predsednik obiskal spomenik vietnamskim veteranov, kjer ga je izžvižgala skupina udeležencev vietnamske vojne. Letos se je odločil, da bo poudaril požrtvovalnost milijonov Američanov, ki so sodelovali v 2. svetovni vojni; v njej je izgubilo Življenje veC kot 400.000 vojakov.
»Mnogi mladi Američani vedo zelo malo o tem, kakšne so zasluge vojnih veteranov. Njihovi otroci in vnuki se ne zavedajo pomena bitk v Nor-madiji in drugod, na primer v Guadalcanalu in Midwayu. Prav zato so letošnje spominske slovesnosti tako po-
membne, z njimi se bomo spomnili vseh žrtev,« je izjavil Clinton.
Pred slovesnostjo v Arling-tonu je predsednik Clinton v Beli hiši zajtrkoval skupaj z 200 veterani, med -katerimi jih je 73 sodelovalo v 2. svetovni vojni.
»Zaradi njegovega prepričanja mu ne morem zameriti,« je izjavila Dorothy 01-sen, medicinska sestra, ki je prišla v Normandijo deset dni po izkrcanju in na različnih frontah v Evropi preživela devetnajst mesecev.
»Branil je svoje prepričanje,« je odgovorila Olse-nova na vprašanje, ali je Clinton s tem, ko je pred 25 leti nastopal proti vietnamski vojni, v njenih oCeh izgubil kredibilnost kot predsednik in vrhovni poglavar oboroženih sil.
Agencije (C.C.)
Predsednik Clinton na pokopališču v Arlingtonu (AP)
FRANCIJA / DAN D
SVET / OB 10. SVETOVNEM DNEVU BREZ KAJENJA
Junija bodo počastili spomin tisočih padlih na Omaha Beachu
Pokopališče nedaleč od slavne plaže je simbol Amerike na francoskih tleh ■
| COLLEVILLE-SAINT-LAURENT - Med zelenimi griči Normandije, visoko ^d valovi Rokavskega Preliva, se nahaja košCek V^rike. To je vtis, ki ga rnra obiskovalec na ame-riškem pokopališču prnaha Beach v Collevil-^eu-Saint-Laurentu. Na Jrajvečjem vojaškem poko-i PališCu v Normandiji poCi-Va 9.386 ameriških Rojakov, padlih spomladi leta 1944 ob osvobajanju
Francije.
Pokopališče, veliko pri-| oližno 70 hektarov, prekrila zelena trava ter 9.386 j križev iz belega carrarske-ga marmorja. Med grobovi postavili majhno kapela. v ozadju pa se bleščijo jalovi morskega rokava, ki loči Francijo od Anglije,
| 0d koder so zavezniki pripluli. Blizu plaže Omaha “each smo, ravno na [ ^aju, kjer se bo 6. junija odvijala najpomembnejša
od številnih prireditev, ki jih 6. junija načrtujejo za 50. obletnico dneva D, izkrcanja v Normandiji. Prireditev bo vodil ameriški predsednk Bill Clinton, udeležilo pa se je bo približno 15 drugih državnih voditeljev.
Ime Omaha Beach so si izmislili ameriški zavezniki za plažo, ki je postala prizorišče najbolj krvavih spopadov junija 1944. Tišina in red na ameriškem pokopališču so v živem nasprotju s spominom na eno najhujših bitk svetovne zgodovine. Ko ne bi bilo križev in morja v ozadju, bi lahko mislili, da smo v VVashingotnu. Pokopališče vsako leto obišCe približno milijon obiskovalcev z vsega sveta. V spominski knjigi se mnogi Francozi še danes zahvaljujejo svojim osvoboditeljem.
Na sliki (AP); pokopališče v Collevillu
Pomen informiranja
Razviti Sever je spoznal nevarnost kajenja, tako da se vse več ljudi odpoveduje tej razvadi, sedaj pa hlasta po cigaretah nerazviti Jug
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija je ob včerajšnjem 10. svetovnem dnevu brez kajenja v svojem komunikeju navedla, da je epidemija zasvojenosti okužila eno petino ljudi na Zemlji in ce se bo ta težnja nadaljevala, bo od 1,1 milijarde kadilcev približno 50 odstotkov umrlo že v prihodnjih letih«.
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Hirosi Nakadžima pa je poudaril pomen letošnje osrednje teme dneva brez kajenja, in sicer: sredstva javnega obveščanja v podporo družbi brez kajenja. Po njegovem statistični podatki jasno dokazujejo, da število kadilcev upada v tistih državah, kjer sredstva javnega obveščanja sistematično seznanjajo ljudi z nevarnostjo kajenja. V glavnem se to dogaja v razvitih državah industrijskega Severa, kjer so ljudje seznanjeni z zdravstvenimi posledicami kajenja. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da se svetovna poraba tobaka kljub vsemu viša. 2e res, da je v industrijsko razvitih državah nekoliko nazadovala, a se je zato povečala v državah v razvoju in celo med nerazvitimi. V zadnjem desetletju je v razvitem Severu poraba padla z 2.800 na 2.400 cigaret na leto za vsakega odraslega, medtem ko je v nerazvitem Jugu porasla s 1.150 na 1.400 cigaret na leto. Kot vsi statistični podatki bi tudi ti lahko dali lažen vtis, da je položaj spodbuden, a Ce upoštevamo, koliko ljudi živi na neraz-
vitem Jugu, nam je lahko popolnoma jasno, da si tobačne transnacionalne družbe ne delajo prevelikih skrbi zaradi prave križarske vojne proti kadilcem, ki so jo sprožili na Zahodu. Vzhod in Jug sta s tega vidika se popolnoma deviška, tako da so tobačne družbe že začele pohod na to območje, kjer se nihče ne zmeni, Ce kajenje krajša življenjsko dobo, ker je ta že brez kajenja izredno nizka. Glede razvitega Severa pa so uspehi boja proti kajenju različni. Kjer so napore osredotočili na preventivo in ne na prisilo, je upadlo število novih kadilcev, križarske vojne s pravimi prohibi-cijskimi ukrepi pa so marsikje sprožile nasproten učinek.
Kako je v Sloveniji
LJUBLJANA - V Sloveniji kadi 600 tisoC ljudi oziroma tretjina prebivalstva. Ta podatek sicer ni svež, a ga je znova potrdila najnovejša raziskava slovenskega javnega mnenja. Med kadilci je veC moških: reprezentativni vzorec 2100 polnoletnih državljanov kaže, da jih kadi 34, 7, žensk pa 22, 4 odstotka. Med tistimi, ki so kajenje opustili, je veC moških, med tistimi, ki niso nikoli prižgali cigarete, pa krepko »vodijo« ženske. Tudi strastnih kadilcev je vec med moškimi. Dobrih 26 odstotkov moških kadilcev namreč pokadi veC kot 20 tobačnih zvitkov, ženske pa so bolj zmerne - 49 odstotkov jih ne prekorači meje desetih cigaret na dan. Za oba spola je kritična starostna kategorija med 36 in 45 letom. Za prve kadilske korake
se med mladimi do 15. leta odloči dobrih 20 odstotkov fantov in Četrtino manj deklet, teh pa je veC, ko prekoračijo 25. leto starosti. A Ce že začenjajo kasneje, kajenje tudi kasneje in težje opuščajo kot moški.
Dobrih 66 odstotkov nekadilcev meni, da je v Sloveniji potreben zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ki naj bi ga dobili konec junija), naklonjenih pa mu je tudi sorazmerno visok odstotek kadilcev - 38 odstotkov. Podobno je tudi mnenje glede prepovedi kajenja v javnih prostorih, pri Čemer kaže posebej omeniti, da je za kaj takega med mladimi do 25. leta manj navdušenja. Za prepoved na delovnem mestu pa je kar 60 odstotkov kadilcev in dobrih 80 odstotkov nekadilcev. (KaN)
V Italiji desetkrat več mrtvih zaradi kajenja kot zaradi prometnih nesreč
RIM - V Italiji umre desetkrat vec ljudi zaradi kajenja kot zaradi prometnih nesreč. Kot je navedla Italijanska liga za boj proti raku umre zaradi kajenja v Italiji 90 tisoč ljudi, v svetu pa 3 milijone ljudi. V razčlenjeni analizi vzrokov smrti zaradi kajenja so navedli, da je kajenje krivo za 35% rakastih obolenj, odstotek pa se zviša kar na 85% pri pljučnem raku. Kar 30% rakastih novotvorb na mehurju, ledvicah in pankreasu povzroča kajenje, kajenje je obenem krivo za 25% kroničnih bronhialnih bolezni, srenih infarktov in drugih bolezni ožilja. Kljub temu pa je odstotek kadilcev v Italiji še vedno previsok, in sicer med moškimi kar 31,5%, med ženskami pa 26,6%. Pri tem zadnjem podatku je treba navesti, da je leta 1975 v
Italiji kadilo le 16% žensk. Glede zemljepisne porazdelitve kadilcev je zanimiv podatek, da je največ kadilcev v južni Italiji, največ kadilk pa v severni Italiji.
Po podatkih Lige je v ZDA, kjer je boj proti kajenju zadobil razsežnosti prave križarske vojne, le 25% kadilcev. Liga seveda ni navedla, da prav v ZDA ponovno raste število kadilcev med mladimi, ki se upirajo prisili. Seveda so s precejšnjim poudarkom navedli spotakljiv podatek, da kadi kar 41% italijanskih zdravnikov. Bolj spodbuden je podatek, da kadi le 26% profesorjev. Prav tako so se upravičeno obregnili ob podatku, da je nekdanja EGS leta 1991 namenila kar 1 milijardo ekujev podpore pridelovalcem tobaka, istega leta pa je namenila boju proti raku le 10 mi-
lijonov ekujev. Predsednik Lige Giovanni D’Enrico ni podrobneje analiziral vzrokov takega razkoraka, je pa napovedal, da bo ministru za zdravstvo predložil zakonski osnutek, ki bo urejal vprašanje kajenja. D'Enricov zakonski osnutek predvideva podražitev cigaret, dodelitev prostorov za kadilce in nekadilce, prepoved kajenja na javnih mestih, v bolnišnicah in v šolah. Getoizacijo kadilcev zagovarja s trditvami, da zaradi pasivnega kajenja letno umre v državah Evropske unije 4 tisoC ljudi. Kljub takim drastičnim predlogom pa je D’Enrico priznal, da je preventiva najboljša oblika boja proti kajenju. Kajenju se namreC odpove le kakih 30% kadilcev, ki so se udeležili posebnih psihoterapevskih tečajev proti kajenju.
AVSTRIJA

/
14
Sreda, 1. junija 1994,
				
1—	AVSTRIJA / POLITIKA	—1	AVSTRIJA / PROGNOZA INŠTITUTA ZA RAZISKOVANJE GOSPODARSTVA	
Spor-kdobo podpisal pogodbo z EU?
\/ igri je zdaj tudi Klestil
Pristop k EU bo močno obremenil državno blagajno
Do leta 2000 bo potrebno finansirati dodatnih 160 milijard šilingov
DUNAJ - Odlok, s katerim je bil določen 12. junij kot datum referenduma o avstrijskem pristopu k Evropski uniji, je podpisal zvezni predsednik Thomas Klestil ter vsi člani avstrijske zvezne vlade na čelu s kanclerjem Vranitz-kym in vicekanclerjem Buskom, kdo bo 25. junija v okviru velike slovesnosti na otoku Korfu podpisal Pogodbo o pristopu Avstrije k Evropski uniji (seveda če bo izid referenduma pozitiven - op. ured.), pa je Se vedno sporno.
Najprej je tekla razprava znotraj vladne koalicije - Ljudska stranka je glasno zahte-
vala, da bi moral to »zgodovinsko pogodbo« podpisati (njen) zunanji minister Alois Mock kot glavni pogajalec v Bruslju, socialdemokrati spet poudarjajo, da bi moral ta uradni akt izvesti šef vlade, torej zvezni kancler Franz Vranitzky -zdaj se je zadeva razširila na osebo zveznega predsednika Thomasa Klestila.
Le-ta sicer še ni definitivno odgovoril na tozadevno vprašanje, toda dejstvo, da bo za Finsko podpisal pogodbo sam predsednik države, da slutiti, da medtem tudi avstrijski predsednik resno raz-mišla o poletu na otok Korfu.	(I.L.)
Ivan Lukan
Peter Pilz: »Kako bo država to vsoto sfinansirala?«
DUNAJ/CELOVEC -Avstrijski pristop k Evropski uniji naj bi državno blagajno do leta 2000 obremenil z dodatno najmanj 160 milijard šilingov. Ta številka, ki je objavljena v študiji Inštituta za raziskovanje gospodarstva, je vCeraj v Avstriji sprožila burno razpravo in še dodatno zanetila itak že vroCo kampanjo v zvezi z referendumom o pristopu k Evropski uniji 12. junija letos.
Predstavnika zelenih, poslovodja Peter Pilz in strokovnjak za gospodarska vprašanja van der Bellen, sta s tem v zvezi ostro kritizirala informacijsko politiko vlade, od finančnega ministra pa
sta zahtevala, naj le-ta takoj pove, kako hoCe sfi-nansirati tako vsoto brez povišanja davkov, kot je to šele preteklo nedeljo zagotovil zvezni kancler Franz Vranitzky.
Tako Vranitzky kot tudi Lacina sta na kritiko zelenih takoj odgovorila: zvezni kancler je poudaril, da bo s pristopom k EU prišlo do večje rasti gospodarstva.in s tem tudi do večjih dohodkov, finančni minister pa je trdil, da gre za napačno ra-Cunico zelenih.
Medtem se predrefe-rendumski boj nadaljuje. Pro-EU-kampanjo zveznega kanclerja Vranitz-kega, vicekanclerja Bu-seka in zunanjega mi-
nistra Mocka (iz bolniške postelje), zdaj podpirajo celo visoki predstavniki
Evropske unije same. Tako je predsednik Evropskega parlamenta v Strafi-
bourgu, Klepsch, ob priliki svojega obiska na Dunaju pozval Avstrijce, naj glasujejo za pristop. Odklonitev pristopa da bi namreč imela za posledico, da bi ponovna pogajanja z Avstrijo stekla »zagotovo šele v 21. stoletju«. Svojo izjavo je utemeljil s tem, da načrtovana institucionalna reforma EU prej ne bi dopuščala nova pogajanja, vrhu tega bi prioriteto imele vse tiste države, ki so medtem že vložili prošnjo za članstvo v Evropski uniji. Poudaril je tudi, da bi ponovna pogajanja med Avstrijo in EU zagotovo ne izboljšali avstrijsko pozicijo.
Nasprotno, Avstrija ne bi veC dosegla dober rezultat letošnjih pogajanj v Bruslju.
NOVICE
Podtaknjen požar v stanovanju za zdomce
INNSBRUCK - V tirolski prestolnici so vCeraj zjutraj doslej neznani storilci podtaknili požar v stanovanjski hiši, v kateri živi veC deset zdomskih družin. Požar zaradi hitrega posredovanja požarne hrambe k sreCi ni terjal Človeških, enega starejšega moškega so morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico na opazovanje. Požar je izbruhnil v kletnih prostorih hiše ter se zelo hitro razširil. Po sporočilu policije je bil požar podtaknjen, konkretnih sledi, predvsem v smer desnoekstremitiCne oz. tujcem sovražne scene pa da še niso našli.
Avstrijska industrija spet močno ekspandira
DUNAJ - Avstrijska industrija spet beleži naraščanje naročil in produkcije. Industrijska produkcija je letos v marcu bila za 2 odstotka višja kot v primerjalnem obdobju 1993. Število starih in novih naročil je naraslo za 3 oz. za 8 odstotkov. Proizvodnja investicijskih proizvodov je narasla za 8 odstotkov, proizvodnja potrošniških proizvodov je nazadovala za 2 odstotka.
AVSTRIJA / IZJAVA O AVSTRIJSKI DR2AVN1 POGODBI
Stojsičeva proti Klestilu
DUNAJ - Izjavo avstrijskega predsednika Thomasa Klestila, da je Avstrijska državna pogodba oz. njen 7. členi,-(ki manjšinam zagotavlja pravice), »izpoljnena in zgodovina«, je državna poslanka zelenih v avstrijskem državnem zboru Terezija StojsiC (slika levo) odločno zavrnila.
Poudarila je, da je ta izjava, ki jo je Klestil dal ob jubileju Avstrijskega centra za narodne skupnosti na Dunaju za vse avstrijske manjšine »docela nesprejemljiva«.
Zvezni predsednik
Klestil naj enkrat resno razmišlja o škodi, ki jo taka izjava lahko povzroča v mednarodno javnosti, meni državna poslanka v izjavi za tisk. Gradiščanska Hrvatica v izjavi za tisk nadalje poudarja, da bi se avstrijski predsednik kot strokovnjak za mednarodno pravo moral zavedati morebitnih negativnih posledic takih izjav.
»Iz vidika avstrijskih manjšin pomenijo Kle-stilove izjave resno grožnjo«, meni zelena poslanka ter s tem v zve-
zi opozarja na dejstvo, da je Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 oz. njen 7. Člen edino mednarodno jamstvo za pravice narodnih skupnosti v Avstriji in bo to tudi v prihodnosti.
StojsiCeva ob koncu tiskovne izjave nadalje kritizira, da je Avstrija v pogajanjih za Članstvo v Evropski uniji -morda celo zavestno -pozabila na primerna zaščitna določila za manjšine, medtem ko so druge države-kan-didatke	to
samoumevno storile.
AVSTRIJA
194.000
brezposelnih
DUNAJ - Manj brezposelnih v Avstriji: konec meseca maja je bilo brez dela 194.000 oseb ali za okoli 7000 manj kot konec preteklega meseca. Odstotek brezposelnih se je tako znižal na šest odstotkov oz. na 4, 5 odstotka (po metodi OECD).
Pristojni minister He-soun je v zvezi z najno-vejšimi številkami dejal,	|
da je še posebej razve-	i
seljivo, da se je število brezposelnih mladih delojemalcev ter oseb nad 55let znatno znižalo.
Trend za prihodnje mesece pa da je še naprej pozitiven.
______KOROŠKA - SLOVENIJA / »HIŠA KOROŠKIH SLOVENCEV«_
Nova živa vez z matico
Predsednika Klestil in Kučan bosta danes slavnostno predala poslopje na Poljanski cesti v Ljubljani - Pobudnik projekta je celovška Mohorjeva
AVSTRIJA / MANJŠINE
Uspela promocija Slovencev na Štajerskem
Veliko zanimanje za razstavo v Gradcu
»Hiša koroških Slovencev« na Poljanski cesti v Ljubljani.
LJUBLJANA- Močna in živa vez koroških Slovencev z matico na kulturnem, političnem, gospodarskem in drugih podro-Cjih je za ohranitev in razvoj slovenske manjšine na Koroškem velikega pomena.
Vidni izraz prizadevanj za takšno povezovanje in dobro sodelovanje med slovensko manjšino na Koroškem in dejavniki v matični državi Sloveniji naj bi bila »Hiša koroških Slovencev« na Poljanski cesti, ki jo bosta danes popoldne slovesno odprla avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil in presednik Republike Slovenije Milan KuCan.
Pobudnik »Hiše koroških Slovencev« v Ljubljani je Mohorjeva družba
v Celovcu, v njej pa so oz. bodo odprle svoja predstavništva sledeče organizacije in družbe koroških Slovencev:
Mohorjeva družba v Celovcu, ki si je s svojim obširnim knjižnim programom spet utrla pot do matičnega naroda in ki zalaga knjige vseh zvrsti -od leposlovja, verskih in znanstvenih knjig do otroških in mladinskih knjig. Posebne izkušnje ima založba tudi pri zalaganju učbenikov (v pripravi so novi učbeniki za slovenske višje šole).
Korotan, mednarodna družba za trgovino in u-deležbe, katerega glavni deležnik je Mohorjeva družba. Le-ta je v preteklih letih odprla predstavništva v Waršavi,Ljubljani in v Pragi.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki -skupaj z Zvezo slovenskih organizacij - kot politična organizacija -
zastopa politične, kulturne in gospodarske interese koroških Slovencev na podlagi Avstrijske državne pogodbe in
mednarodnih določil o manjšinski zaščiti.
Krščanska kulturna zveza (KKZ), ki združuje 48 krajevnih slovenskih kulturnih društev na Koroškem. Težišča delovanja KKZ so izboraževanje odraslih, mladinska gledališka dejavnost, glasba in etnologija, organizacija pa nudi včlanjenim društvom predvsem tudi strokovno pomoC. Na gledališkem področju nastopa in tesno sodeluje z režiseriji in strokovnimi sodelavci iz Slovenije.
Slovenska gospodarska zveza (SGZ) združuje pomembne gospodarske u-stanove in privatna podjetja koroških Slovencev, njen glavni namen pa je posredovanje poslovnih stikov s tujino in izdelava razvojnih konceptov.
GRADEC - V štajerski prestolnici Gradec so te dni odprli zanimivo in obširno razstavo o slovenski manjšini v tej avstrijski zvezni deželi. Ob otvoritvi razstave se je zbralo lepo število zainteresiranih ljudi, katerih zanimanje je predvsem veljalo zgodovini štajerskih Slovencev, a ne samo njej: bil je to hkrati tudi nedvoumen izraz solidarnosti z narodno skupnostjo, ki je sicer omenjena v Avstrijski državni pogodbi, vendar de facto do danes ni priznana.
Tako so na primer vsi vodilni štajerski politiki - od nekdanjih glavarjev Krainerja st. in Niederla pa do se-
danjega deželnega glavarja Krainerja ml- " vedno trdili, da na Štajerskem ni manjšinskega problema, ker ni Slovencev.
Razstava, katero je organiziralo društvo Alpen Adria alternativ je odprta še do 15. junija, nato bo možen njen ogled tudi na Koroškem in v Ljubljani,
V Mariboru in Murski Soboti pa je bila predstavitev zbornikov o štajerskih Slovencih.
Prireditelji so bili Slovenska akademija znanosti in umetnoti, mariborska univerza, INV Ljubljana in ekspozitura Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani.
SLOVENIJA
Sreda, 1. junija 1994
15
AFERI
J.B.T.Z.
Afera J.B.T.Z. kot moti vseh slovenskih afer
Tasič ni politično aktiven, zato tudi nima novih dejstev
LJUBLJANA - »Proces proti Četverici je prva od Številnih Uerazeiscenih afer v Sloveniji,« je na včerajšnji novinarski konferenci izjavil Janez JanSa. Pozneje je tej aferi sledila afera Elan, zadnja v seriji pa je bila afera Smolnikar. Njiho-Va skupna značilnost je, da se v ozadju teh afer pojavljajo 'ste pohticne sile in ljudje kot pri aferi J.B.T.Z..
JanSa je nato naštel nekatera »nova dejstva« v zvezi z afero J.B.T.Z., na katera naj bi opozarjala pred nedavnim pridobljena dokumentacija. Iz dokumentacije naj bi tako izhajalo, da so bile aretacije in sodni proces proti Četverici načrtovani v Ljubljani, vse aktivnosti pa naj bi vodila takratno slovensko politično vodstvo in vrh SDV. Služba državne varnosti je o dogajanjih tekoče pismeno obveščala elana predsedstva SFRJ Staneta Dolanca, predsednika CK ZKS Milana Kučana, predsednika skupščine Mirana PotrCa, sekretarja CK ZKS Miloša Prosenca, predsednika SZDL Jožeta Smoleta, predsednika sveta za varstvo ustavne ureditve Andreja Marinca in predsednika predsedstva Janeza Stanovnika. Z dogajanjem - tako JanSa - pa naj bi bil seznanjen tudi Janez Drnovšek, o katerem je Janša trdil, da je bil v tistem Času elan zveznega predsedstva.
Dokumentacija SDV naj bi tudi dokazovala, da so službi-ni funkcionarji, ki so o ozadjih procesa proti Četverici pričali pred prvo skupščinsko komisijo, govorili neresnico ali pa so
Janez Janša je novinarjem razdelil tudi seznam oseb, ki ga objavljamo spodaj. Seznam je zanimiv zato, ker so nekateri podatki v njem netočni, ker nekatere manjkajoče navedbe kažejo na to, da Janšev dostavljalec informacij ni imel več vpogleda v »aktualno stanje stvari« in ker na njem manjkajo nekateri uslužbenci SDV, ki so v aferi sodelovali, pa jih na seznam niso vnesli. Vse troje kaže na »tajno lokacijo«, na kateri bi se lahko hranila dokumentacija SDV o J.B.T.Z. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pričujoči seznam ponovno pretresel Slovensko obveščevalno-vamostno agencijo.		
Usebe, ki so izvajale planske in operativne aktivnosti za izvedbo aretacij Borštnerja, Janše in Tasiča ter sodelovale pri nadaliniih nostonkih proti Četverici:		
tine in priimek	Takratna funkcija	Današnja funkcija
1- Tomaž Ertl	elan IS, sekretar na NZ	upokojenec
2- Eržen Ivan	Sef službe DV	podjetnik upokojenec DV
3. Stefan TepeS	namestnik šefa DV	podjetnik, upokojenec DV
4- Prebil Peter	vodja centra DV LJ	upokojenec DV
5. Adam Purg	analitik akcije »Kaplar«	SOVA, kabinet preds. Drnovska
6- Mitja Močnik	L oddelek SDV	vodja varnosti pri preds. DZ Hermanu Rigelniku
7- Pavle Car	republiški javni tožilec	privatna detektivska agencija
Stadler Boris	temeljni javni tožilec	načelnik UNZ Lj.
9^ Miran Frumen	CSDV Lj. mesto	Hotel Union
10. IsajloviC D.	CSDV Lj. mesto ■	upokojenec DV
Piber Janez	X. oddelek SDV	upokojenec DV zveza Cengid
12. Ferfolja B.	CSDV Lj. mesto vlamljanje v MikroAdo	SOVA, upokojen, reaktiviran
13. 2orž Samo	CSDV Lj. mesto tajno snemanje	
14. Žagar Brane	CSDV Lj. mesto	
15. Žabkar Jože	CSDV Lj. mesto	SOVA, upokojen, reaktiviran
16. Ahčan Igor	I. oddelek SDV	premeSCen v MZZ
17^ Brecelj Miha	I. oddelek SDV .	upokojen
l^BreCko Ada	I. oddelek SDV	
1?. Mesesnel E.	I. oddelek SDV	SOVA
Jurič Branko	I. oddelek SDV	upokojen
A Brišar Srečo	V. oddelek SDV	upokojen, reaktiviran, SOVA
Urana Alenka	V. oddelek SDV	
23. Zadnik K.	V. oddelek SDV zadolžena za PO Kaplar	
24TorCie Boža	V. oddelek SDV	
25- Adamič Ciril	VI. oddelek SDV	
26. Frum Boštjan	VI. oddelek SDV	upokojen
2ZHrastar Z.	kriminalist	SOVA .
28. Frantar M.	X. oddelek SDV notranja problematika	
29Jaklie M.	X. oddelek SDV	
30. Debeljak Z.	X. oddelek SDV	SOVA, šef sektorja kasneje pripravljal gradiva za skup. komisijo	
31-PerovšekB.	X. oddelek SDV pravna mnenja	SOVA
32. Tovornik C.	X. oddelek SDV	SOVA
IkRenCelj Z.	načelnik oddelka UZK	MNZ
Jeglič Roman	vodja Krim. službe Lj.	Metalka upokojenec SDV
i! Kersnie A.	Kriminalistična sl.	
^Sablic Franc	Kriminalistična sl.	
jj7 Garbajs Al.	Kriminalistična sl.	
pripravi dokumentacije in administrativnem delu So sodelovali tudi: Oprešnik Mirjam, tajnica Ivana Er-^arta; Cik Nada, tajnica Stefana Tepeša; Fortuna Marija, tajnica Tomaža Ertla.		
zamolčali pomembne podatke. SDV je zaslišanim pripravila različne variante odgovorov, za na zaslišanju dejansko uporabljeno varianto odgovorov pa naj bi se ti odločili po posvetu s pohtiCnim vodstvom Slovenije. Janša je tudi povedal, da je nekdanji visok funkcionar SDV Roman Jeglič takoj po imenovanju Igorja Bavčarja za notranjega ministra temu prinesel analizo SDV o aferi J.B.T.Z., s Čimer naj bi si »kupil« položaj namestnika šefa SDV. Pozneje naj bi se po Janševi pripovedi izkazalo, da gre zgolj za eno od prej omenjenih SDV-jevskih različic, ki je bremenila Andreja Marinca.
Janez Janša je tudi trdil, da dokumentacija dokazuje, da je SDV na Mikro Adi in v uredništvu revije Mladina opravila najmanj pet tajnih preiskav, njeni funkcionarji pa so pred skupščinsko komisijo priznali le dve.
Ivan BorStner je med drugim povedal, da so na reviji Mladina samo Franci Zavrl, David Tasič in Robert Botteri vedeli za vojaški dokument, ki ga je uredništvu prinesla Borštnerjeva hci. Borštner trdi, da je nekdo z Mladine o »pošiljki« obvestil varnostno službo JLA takoj po tem, ko je ta prispela. »Ker tega David ni storil, je treba preveriti, kdo je to bil,« je namignil Ivan Borštner.
David Tasič pa je priznal, da o ozadjih afere ne ve dosti veC od navadnih državljanov. »Ker se aktivno s politiko ne ukvarjam, tudi nimam nobenih novih dejstev,« je menil Tasič. Zdelo se je, kot da je TasiC s tem stavkom želel komentirati tudi potek včerajšnje novinarske konference.
Miran J. Lesjak
Franci Zavrl na novinarsko konferenco leta 1994 ni bil povabljen, ker je imel »smolo«, da ga leta 1988 niso aretirali. Zato smo ga morah poiskati sami. Povedal nam je, da je na obletnico začetka •afere J.B.T.Z. popolnoma pozabil. »V tem Času sem se spremenil, spremenil pa se je tudi JanSa,« je menil Zavrl. Začuden je, »ker nekdo mesa sedanja politična prizadevanja z nečim, kar je bilo popolnoma izven aktualnega političnega konteksta«. Franci Zavrl predvsem pričakuje, da bo sodiSCe razveljavilo sodbe vojaškega sodisca. »Razčiščevanj pa ne potrebujem. Ce se bo politika za njih odločila, pa naj si jih naredi,« je Se dodal Zavrl.
Stare in nove slike: Od četverice do trojice in »novih dejstev« Janeza Janše
VLADNA KOALICIJA / O MINISTRSKIH ROŽADAH
Nova vlada in stari ministri
LJUBLJANA - Predstavniki vladnih strank so se včeraj pogovarjati o predvidenih ministrskih razrešitvah in imenovanjih, pri katerih naj bi koalicijske stranke dosegle soglasje in glasovale enotno. Trdnega dogovora niso dosegli, krSCanski demokrati pa so si vzeti Cas za premislek.
»Ministrski paket« poleg imenovanja Andreja Stera (SKD) za notranjega ministra vključuje še razrešitev ministrice za delo Jožice Puhar (ZLSD) in imenovanje njene predvidene naslednice Rine Klinar (-ZLSD) ter opredelitev vladnih strank do interpelacije finančnemu ministru Mitji Gaspariju (LDS). Predstavnika krščanskih demokratov Edvard Stanič in Nace Polajnar sta na včerajšnjem sestanku opozorila, da naj bi predvidene razrešitve in imenovanja izvedli v Času, ko potekajo pogovori o oblikovanju nove vlade med LDS in SKD. Ker naj bi bila nova pogodba med tema strankama nared do konca junija, se kršCauskim demokratom ne zdi smiselno, da bi Klinarjevo imenovali za ministrico za mesec dni. Kot
pravijo naši viri, mandatar vztraja pri razrešitvi Jožice Puhar, kar naj bi se zgodilo že na tem zasedanju državnega zbora. KrSCanski demokrati bodo odločitev o tem, kako bodo glasovali, mandatarju sporočili kasneje, opazovalci pa napovedujejo, da kandidature Klinarjeve najbrž ne bodo podprli.
Predstavnika združene liste Janez Kocijančič in Dušan Kumer sta vladne partnerje opozorila, da se njuna stranka, kar zadeva razrešitev Puharjeve in imenovanje Klinarjeve, prav zaradi pogovorov med liberalnimi in krščanskimi demokrati nahaja v enakem položaju kot SKD. ZLSD namreč ni pripravljena glasovati za razrešitev ministrice za delo, Ce bi morala tudi njena naslednica vlado zapustiti v nekaj tednih.
Se najmanj ogrožen je ministrski položaj Mitje Gasparija, saj v LDS pričakujejo, da bo morala interpelacijo finančnemu ministru poleg njih zavrniti vsaj še ena od obeh vladnih strank. Tudi sicer vse kaže, da se v LDS zanašajo na načela manjšinske vlade. V najmočnejši vladni stranki namreč ocenjujejo, da bi združeni glasovi SKD in LDS morali zadoščati za imenovanje Andreja Stera, združeni glasovi ZLSD in LDS pa z blago pomočjo drugih poslancev za imenovanje Rine Klinar.
Strankam pa težave pri vodenju njihove kadrovske politike povzroča tudi dejstvo, da poslanci o vseh novih ministrih ne morejo odločati na isti seji. To pa pomeni, da takojšnja »vezana trgovina« ni mogoCa in da bosta morali SKD in ZLSD najprej glasovati o razrešitvi Jožice Puhar in imenovanju Rine Klinar, šele na naslednji seji pa o imenovanju Andreja Stera.
Miran J. Lesjak
Črna gradnja
Lev Kreft
Ko sem šel glasovat, sem si mislil: »Fant, res si bil ves Cas proti gnilim kompromisom o lokalni samoupravi, ki so se zaceli že s sprejemom ustave, ampak priložnost, da si izvoliš eno samo mestno občino, pa tudi ni vsak dan.« In sem obkrožil tisti za, Čeprav sem še sam pred tem za vsak sluCaj vse dvakrat prebral, ker Ljubljane za vraga nisem mogel najti na dolgem spisku. No, potem je referendum propadel, ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Sloveniji.
Ko smo dobili z zborov občanov in obCank odgovor, da so se odločili za 350 in veC referendumskih območij, kar bi lahko pomenilo prav toliko novih občin, sta bila na voljo dva kritična komentarja. Prvi je rdeCe zagodrnjal, da so si taCmi v vsaki fari zrihtali še enega župana, da bo imel župnik komu naročati, kdaj gre denar za cerkev in kdaj za cesto. Drugi je oblastniško pošimfal Cez ljudstvo, Ceš kaj pa drugega pričakovati od teh slovenskih lokalpa-triotov in naj-sosedu-koza-crkne provincialcev.
Kaj pa zdaj? NadpoloviCna udeležba ne bi bila tak neuspeh, ko se ne bi dalo sklepati, da je med tistimi, ki niso prišli, večina takih, ki so z odsotnostjo hoteli izraziti svoj protest in svoj glas proti. Večinski proti v večini referendumskih območij, vsekakor pa večinski proti, Ce seštejemo vse glasovnice v Sloveniji, je pokazal, da ljudstvo ni toliko lokalpatriotsko, kolikor je uporno. Tudi tam, kjer bi si skoraj zagotovo želeli staro občino razdeliti, so glasovali proti.
Torej nobena od obeh razlag za preveliko število novih občin ne drži. Kaj pa, Ce je treba propadlo stvar nove lokalne samouprave (kajti da je propadla, je očitno) razložiti z grehi politike? Ne vem še, kako se bodo zdaj sprenevedali vsi, ki so zakuhali to hudo juho, ampak upal bi si staviti, da so ljudje obkrožali paC edini proti, ki so ga dobiti pod roke, ne glede na vprašanje, ki je bilo napisano na listku. Kajti politika jim je ponudila, da se lokalpatriotsko opredelijo samo o mejah, vse drugo jim je zamolčala. Ni jim povedala, odkod ji zmedene zamisli o reformi lokalne samouprave, ki so neevropske in skregane z razvojem civilne družbe v sodobnem Času. Ni jim povedala, kaj mora biti občina sposobna nuditi občankam in občanom, da se jo da jemati resno. Ni jim povedala, kaj si bo vzela država in kaj bo pustila samoupravi. Ni jim povedala, kaj bodo pridobila mesta, in ni jim povedala, kako se bodo povezovati v pokrajine. Ni jim povedala, odkod bo pritekal denar v občinsko blagajno in koliko ga bo. Kako bi tudi povedala, ko pa še sama ne ve!
Stvar je torej povsem identična zgodbi o reformi usmerjenega izobraževanja, z eno samo razliko: takrat ljudje niso dobiti priložnosti, da bi glasovati, ali naj ima njihov kraj lasten center usmerjenega izobraževanja. Ko bi jo dobili, bi glasovali proti, ker smo nasprotovati usmerjenemu izobraževanju, ne pa zato, ker bi biti proti šoti.
In kdo je zidal usmerjeno reformo lokalne samouprave? Koalicija parlamentarne desnice in ustavnega sodišča. Bo zdaj ta Cma gradnja padla?
Najbolje bi bilo, ko bi se vrnili na začetek. Kot vse civilizirane demokratične države bi izvedli najprej volitve v starih občinskih mejah, vendar po novih volitvah in z novimi zakonskimi pristojnostmi občin. O tem, ali hočemo nove manjše občine, pa bi imeti vsi še nekaj Časa za razmislek.
MNENJE
Dr. Uubo Bavcon o Bizjakovem odstopu
V zadnjem letu ste nekajkrat izrekli priznanje ministru Bizjaku za njegovo korektno ravnanje v zvezi z raznimi aferami in zlasti za to, ker ni dovolil, da bi kdo vpregel policijo v svoj politični voz. Kaj menite zdaj ob »celovški« aferi in Bizjakovem odstopu?
Ne glede na to, da zelo obžalujem odstop g. Bizjaka, menim, da je ta njegova poteza še en dokaz njegove korektnosti, dostojnosti in poštenosti. Takšno ravnanje sodi namreč med elementarna pravila demokratične igre v primerih, ko se zgodi kaj hudega v službi, ki ji je minister na Čelu. Zato mora prevzeti politično odgovornost, ki je, drugače kot kazenska, samo objektivna. S takšno, osebno nelahko odločitvijo, je g. Bizjak začel prakso, ki naj bi, upajmo, postala splošno pravilo. Sicer pa menim, drugaCe kot nekateri novinarji, da je bil g. Bizjak pravi človek, v pravem Času, na pravem mestu. V razmerah, ki so nas doletele po volitvah konec leta 1992, je bil g. Bizjak kot ustvarjen za ministra za notranje zadeve. S svojo umirjenostjo, modrostjo in poštenostjo, z izjemnim občutkom za to, kaj si človek, ki razpolaga s tolikšno družbeno močjo, sme in Česa si ne sme privoščiti, je preprečil, da bi se najbolj nevarna državna represivna institucija spremenila v orodje fundamentalistov in fanatikov totalitarne »demokracije«. G. Bizjaku lahko izrazim samo svoje osebno spoštovanje in mu zaželim, da bi mu bila še dana priložnost delovati v korist demokratične pravne države in človekovih pravic na Slovenskem.
FILMSKE NOVICE
FILM / CANNES IN SLOVENSKI DISTRIBUTERJI
GLASBA / SEMINAR
Indijska filmska industrija paralizirana
BOMBAJ - V Indiji, kjer je Bombaj srediSCe filmske industrije, posnamejo vsako leto blizu 700 filmov. Zaradi spora med filmskimi producenti in distributerji, ki ne najdejo kompromisa glede tega, kdaj naj bi filme predvajali, je indijska filmska industrija povsem paralizirana. Z denarjem, ki so ga producenti dobili od predvajanja filmov v kinodvoranah in na televiziji in ki predstavlja blizu 20 odstotkov stroškov snemanja, so namreč lahko financirali snemanja novih filmov. Zdaj je ta denar presahnil. Agencije
Državne nagrade za kitajske filme
PEKING - Predstavniki vladnega urada za filmsko industrijo so napovedali podelitev državnih nagrad najboljšim kitajskim filmom. Odločitev gre jemati kot reakcijo na priznanja nekaterim kitajskim filmom na tujem, ki pa jih uradni Peking ne priznava. Na Kitajskem vsako leto posnamejo blizu 44 celovečernih in 154 kratkometražnih filmov. Vladni predstavniki so prepričani, da je med temi filmi vsekakor veliko taksnih, ki poudarjajo«patriotizem, junaštvo in kolektivizem« in ki zasluzijo priznanje. Agencije
Uspešna prodaja risank na videokasetah
BURBANK - V Buena Vista Home Video, Diseyevi podružnici, so sporočili, da je prodaja video nanizanke, narejene po uspešnem risanem filmu Aladin podjetja Walt Disney, dosegla v prvih dveh dneh po izidu 1, 5 milijona kopij. Videokaseto Lisica in pes so v prvem mesecu po izidu prodali v 8, 5 milijona primerkih, Ostržek pa je bil prodan v blizu 12 milijonih primerkov. Pri Disnejm so povedah, da načrtujejo, da bodo vsako leto snemali filme, namenjene za video.
Agencije
Prvih deset filmov v preteklem tednu
(od 23. do 29. maja)
Tudi deževno vreme v Ljubljani prejšnji teden ni pomagalo, saj se je skupni obisk (17.003) v primerjavi s tednom poprej zmanjšal kar za 26, 15 odstotka (6.021 gledalcev). Med vsemi filmi se še najbolje drži Philadelphia, saj je imela še vedno v povprečju dobrih 171 gledalcev na predstavo. Malce presenedjivo je (glede na to, da v glavni vlogi nastopa Macaulay Cul-kin, tudi pri nas zelo popularen junak Moje punce in obeh delov Sam doma), da se je še najslabše izkazal premierni Priden sinko, ki je pri enakem številu predstav zbral kar 3.621 gledalcev manj od Philadelphie ali v povprečju dobrih 20 na predstavo. V Kompasu so začeli predpremiemo predvajati Na zahod, trpko dramo o odraščanju, prepleteno z romskim duhovnim izročilom. Film se tokrat še ni uvrstil na našo lestvico, na štirih predstavah pa je doslej zbral 64 gledalcev in 32.000 SIT. Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga St. gledalcev in tretja bruto izkupiček v prejšnjem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Beethoven 2 / Karantanija film
35 (59)	4.372 (10.166) 1.942.850 (4.550.150)
2.	Philadelphia / Continental Fun
24 (98)	4.108 (16.238) 1.978.100 (7.912.200)
3.	Pobeg / Continental Fun
41 (65)	3.103 (5.821) 1.376.450 (2.599.550)
4.	Brez strahu /Lj. kinem.
19 (30)	1.790 (2.736)	801.150 (1.222.500)
5.	Pelikanovo poročilo / Lj. kinem.
21 (132) 919 (22.181)	406.650 (9.785.300)
6.	Cas nedolžnosti / Continental Fun
17 (133) 731 (13.023)	319.050 (5.726.550)
7.	Priden sinko / Continental Fun
24 (24)	487 (487)	219.150 (219.150)
8.	Nune pojejo 2 / Cenex
9 (98)	285 (9.913)	112.650 (4.401.900)
9.	Čarobni vrt / Lj. kinem.
12(71)	281 (1.582)	103.700 (739.600)
10.	MaCke iz visoke družbe /Cenex
9 (77)	248 (2.633)	74.400 (883.750)
Na vrh lestvice prvih petih na mednarodnem tržišču (V. Britanija, Francija, Japonska, Nemčija, Španija, Italija, Avstralija in Švedska) se je uvrsitl novinec. Naked Gun 33 1/3, ki je zamenjal Schindlerjev seznam, na drugo mesto se je povzpel Four Weddings and a Funeral, medtem ko je Philadelphia zdrsnila za eno mesto navzdol, Ace Ventura: Pet Detective pa za tri mesta; Ledena steza je izpadla z lestvice. Navajamo izkupiček v milijonih USD:
1.	Naked Gun 33 1/3	6,15 (6,84)
2.	Four VVeddings and a Funeral 6,02 (9,23)
3.	Schindlerjev seznam	3,21 (99,11)
4.	Philadelphia	2,16 (56,89)
5.	Ace Ventura: Pet Detective 1,84(5,7)
Igor Kemel
Razcvet
distribucije
CANNES - Dostikrat prihaja do polemik, kateri mednarodni festival je uspešen, najpomembnejši, najboljši ipd... Menim, da je ravno sejem oziroma trgovanje s filmi najobjektivnej-Si kriterij za kvahteto festivala. Pri tem mislim, da je najboljši tisti, Id s svojo avtoriteto doseže, da se filmi prodajajo bolje ah pa, da se sploh prodajajo.
Prodajalci filmov, ki so jih uvrstili v uradno selekcijo ali v katero izmed stranskih sekcij festivala v Cannesu, tega nikjer ne pozabijo omeniti.Tako postane uvrstitev na festival blagovna znamka, zagotovilo kvalitete, ki avtomatično dvigne poslovni interes, tako pri kupcu kot kasneje pri občinstvu.
In še naprej: filmi, ki se ponašajo z zlatimi palmami, dobijo takoj višjo ceno.
Čeprav so cene letošnjih zmagovalcev Se skrivnost oziroma se zanje še pogajajo, je že jasno, da se je v Cannesu začel pravi razcvet slovenske distribucije. Naše distributerske hiše, ki so večinoma v privatnih rokah, so se začele bolj samostojno in množično dogovarjati za odkup avtorskih pravic za filme v Sloveniji in deloma tudi za Hrvaško. Prišlo je predvsem do pre-
mika v poslih s t. i. neodvisnimi prodajalci pravic {-world sales). Skratka: obeta se nam dobra založenost in s tem bolj pestra izbira v slovenskih kinih.
Po prvih podatkih kaže, da je bilo najbolj aktivno kranjsko podjetje Camium trade. Sklenilo je pogodbo z Miramaxom (Los Angeles) za zmagovalni film Quentina Tarantina Pulp Fiction. Vzrok, da si na podalpskih platnih tega hom-magea žanrski produkciji nismo ogledali, je verjetno v zastarelih načinih dogovarjanja; upam, da se bo to zgodilo vsaj po velikem metu. Camium se lahko ponaša še z odkupom Mrs. Parker and the vicious cirsle (Tekmovalni del) ter Clerks (Teden kritike) z liste Miraniaxa. Obiskali pa so tudi Majestic (iz Londona), ki posreduje filme Rapa Nui (produkcija Kevina Costnerja) Camilla (z Bri-dget Fonda) ter režijski de-but Mela Gibsona Man vrithout a face.
Drugi uspešna distribucija se zdi Trias iz Ljubljane, ki je v dogovorih za Muriels VVedding (avstralsko presenečenje) ter francoske filme z liste Gaumonta; Les Patri-ots (akcijski), Grosse Fati-gue (komedija na račun zvezdništva) Les Visiteurs
(komedija, ki že prihaja v kino), medtem ko za prekrasno zgodovinsko dramo La Reine Margot z Isabelle Adjani še ni uradnega distributerja. Najbolj pomembno se mi zdi, da bi ga pri nas videli, čeprav gre za neameriški film in čeprav ga bo kupil Cenex iz Celja (kot lani Belle Epoque).
Trias se očitno ne boji evropskega filma, saj ga zanima tudi odkup trilogije Krzystofa Kiejsoivskega: Modro, belo, rdeče ter celo za Pura Formalita Giusep-pea Tomatoreja, ki je tipičen primer filma, ki se brez oznake Cannski festival sploh ne bi mogel prodajati, kljub dobri igri Gerarda Depardieuja in Romana Polanskega. Nova distribucija Film Plus za naše tržišče zagotavlja obetajočo av-stralsko-novozelandsko produkcijo Once were warriors in Ebole.
Ko govorimo o neameriških filmih, povejmo še, da je bil sklenjen posel še za danski film Nočni stražar, Cankarjev dom pa je končno ujel kubanskega zmagovalca iz Berlina Jagode in čokolada, v dogovoru pa smo še za Exotico Atoma Egoyana (lani Calendar), Kraljico banditov (sekcija Štirinajst režiserjev).
Jelka Stergel
W.$wingle teden dni z Gaudeamusom
LJUBLJANA - Svetovno znani dirigent in aranžer Ward Svvingle iz ZDA vodi v tem tednu (med 30. majem in 3. junijem) kot gost komornega zbora Gaudea-mus enotedenski seminar jazzovskega petja. Seminar, ki je bil prvotno namenjen številnim zborovodjem in zborovskim pevcem, zaradi finančnih težav obiskujejo le pevci Gaudeamusa, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal njihov umetniški vodja in dirigent Marko Tiran.
Ward Swingle je ustanovitelj legendarne jazzovske pevske skupine The Swingle Singers (nastanku je botrovala ideja o t.i. »scat singing« načinu petja), ki deluje še danes, njen repertoar pa je razširjen s klasičnimi in avantgardnimi deli. Ostal je glasbeni svetovalec te londonske skupine, vendar je zaradi svojih originalnih idej v tehniki zborovskega petja na povabilo dirigiral mnogim različnim zborom. Prav tako je v zadnjih desetih letih vodil številne delavnice in seminarje priznanih univerz tako v Evropi kot v Severni Ameriki. V okviru enotedenskega seminarja, ki poteka v Galeriji SOU na Kersnikovi 4 v Ljubljani, bo Ward Swingle predaval o vodenju in delu s komornim zborom, o dirigiranju, skladanju in prirejanju skladb.
Na ponedeljkovem in torkovem predavanju pa je že govoril o zgodovini skupine Swingle Singers in o svojem osebnem stilu. Povedal je, da je izredno zadovoljen s pripravljenostjo pevcev na seminar, ter da se veseli predavanj, ki bodo v tem tednu. Za njegov obisk v Ljubljani ga je Se posebej spodbudilo zanimanje o osnovni usmeritvi Gaudeamusa, ki se v zadnjih treh letih posveča izključno zabavni in jazzovski glasbi. V slovensko »klasično« zborovsko petje je namreč vnesel manj konvencionalne, moderne in jazzovske priredbe. Njegov program se iz leta v leto dopolnjuje in zajema skladbe od cerkvene glasbe vseh obdobij, Debussyja, Brahmsa in drugih velikih mojstrov prek izbora slovenskih narodnih pesmi do priredb zabavne glasbe. Seminar jazzovskega petja v Ljubljani bo Ward Swingle v petek zaključil s kratkim koncertom, na katerem bodo pevci Gaudeamusa zapeli tudi nekaj njegovih priredb.	Tanja Fajon
NOVO V KINU
Aljaska v plamenih
On Deadly Ground, scenarij Ed Horovvitz in R. U. Russin, režija Števen Seagal, igrajo Števen Seagal, Michael Caine in Joan Chen, produkcija Warner Bros., distribucija Ljubljanski kinematografi, premiera jutri v Unionu in Šiški (Lj.), Bledu, Radovljici, MB in NM. Filmov, ki govorijo o zaščiti narave in se v njih na vse pretege pretepajo, je na svetu malo. Takšen »ekološki akcio-nar« je Aljaska v plamenih, saj pripoveduje o grobi naftni družbi Ae-gjs (ime rahlo spominja na Agip, ob večinoma ameriških edino italijansko tovrstno korporacijo), ki je na Aljaski našla bogato naftno polje in je etnološki običaji Eskimov ne zanimajo. Pri Aegisu pa dela varnostnik in gasilec For-rest Taft, ki mu ekologija in Eskimi (še posebej po srečanju z lepotico Masu) ne gredo iz glave. Ob stalnih grožnjah s smrtjo se Taft golorok spopade z naftno družbo, ki jo pooseblja Michael Jennings. Film, v katerem se je eden največjih akcijskih pretepačev zadnjega desede-tja Števen Seagal prvikrat preizkusil še kot režiser, je zanimiv tudi ob vlogi negativca velikega Michaela Caina, sicer »klasičnega« britanskega igralca. (T. V.)
Števen Seagal se je tokrat pretepal po lastnih režijskih napotkih

- - -!





I
Lena olin in Richard Gere, ki se je iz psihiatra tokrat prelevil v pacienta
Mr. Jones
Scenarij Erič Roth in Michael Cristofer, režija Mike Figgis, igrajo Lena Olin, Richard Gere in Anne Bancroft, produkcija Columbia Tristar, distribucija Cotinental Fun, premiera jutri v kinu Komuna (Lj.), Celju in Domžalah.
Ljudje imamo za voljo na vojo dva živčka, ki se imenujeta simpaticus in parasimpaticus. Ce delata premočno, govorimo o maniji in depresiji, skupaj pa o manično-depresivni psihozi. Omenjeno bolezen ima tudi Gospod Jones, ki se na kliniki prepusti v oskrbo psihiatrinji Elisa-beth Libbie Bowen. Med njima se razvije vroča ljubezen, ki pa jo prepovedujeta tako splošna Hipokratova prisega kakor pravilnik Ameriške psihiatrične zveze, saj že od Freudovih časov velja, da odnos psihiatra, ki prodre v podzavest bonika, in analiziranega ne temelji na enakopravnih
osnovah. Vendar se zaljubljenca odločita za skupen boj proti družbenim normam.
Zanimivo je, da je Ricy hard Gere v Končni analizi igral psihiatra, kot Mr. Jones pa se je izza mize »preselil na divan«. Po Philadelphi-ji, ki se je zadirala v predsodke pred aidsom
in homoseksualnostjo,
je tako Gospod Jones Se en poskus v smeri tolerance.. (T. V.)
.
MUZEALSTVO / 2, SLOVENSKI MUZEJSKI SEJEM
IZŠLO JE / KNJIGE
Predstavitev zakulisja
Ljubljana - včeraj so v
Cankarjevem domu °dprli drugi Slovenski Muzejski sejem. Bienalno Prireditev, ki jo organizirata Zveza muzejev Slovenije in Mestni muzej Ljubljana, je odprl kul-!um‘ minister Sergij Pel-nan, na njej pa se bo do sobote sirSi javnosti Predstavljalo 64 muzejev m drugih organizacij.
Pred včerajšnjim odpr-Jem so organizatorji predstavili sejem na tiskovni konferenci, na kateri so o projektu govorili Predsednik Zveze muzejev Slovenije Ralf Čeplak, ravnatelj Mestnega 'nuzeja Ljubljana Gregor Moder, predsednik pose-bne komisije, ki koordinira restavratorske posege v Sloveniji Zoran Milic, Metka Simončič iz Kul-turno-informacijskega centra Križanke in Broni-ea Golegranc.
Pred dvema letoma, ko se je Zveza muzejev Slovenije odločila za prvi Slovenski muzejski sejem, je to pomenilo prvi skupni projekt slovenskih muzejev in s tem korak k pomembnemu cilju ' s skupno akcijo povezati
posamezne muzealske ustanove, med njimi vzpostaviti vezi, ki bi pripeljale k boljšemu medsebojnemu poznavanju in sodelovanju.
Pred tem je bilo sodelovanje med njimi namreč izjemno in omejeno na posamezne projekte. Kot je povedal Ralf Čeplak, so iztočnice za tako prireditev pred dvema letoma dobili na tujem, kjer takšne prireditve že dolgo obstajajo. Medtem ko prvi sejem še ni ponujal neke skupne rdeCe niti, so se tokrat organizatorji odločili za predstavitev muzejskega zakulisja, oziroma postopkov, ki pri muzejskem delu igrajo zelo pomembno vlogo: restavratorstvo in konser-vatorstvo. Strokovnjakov s tega področja je v Sloveniji premalo, premalo pa je tudi tovrstnih delavnic.
Zoran Milič je omenil 18. maj, mednarodni dan muzejev, ko tudi pri nas muzejske ustanove obiskovalcem širše predstavijo muzejsko zakulisje. V okviru tokratnega sejma se bo predstavilo 22 restavratorskih delavnic, oziroma vse, ki pri nas
delujejo. Metka Simončič, ki je v zvezi s tokratnim sejmom posredovala tudi nekaj številk, je povedala, da se na prireditvi predstavlja 47 od 60 povabljenih muzejev, poleg teh pa še Zveza muzejev Slovenije, Arhiv Slovenije in Restavratorski center Slovenije.
Posebej se predstavlja še Društvo restavratorjev Slovenije in nekateri zunanji sodelavci muzejev, podjetja in obrtniki. Bro-nica Golegranc je predstavila restavratorsko in keramično delavnico za predšolske otroke, ki bo potekala v sklopu sejemskih prireditev.
Program teh je zelo bogat in osredotočen na letošnjo temo. Od danes do sobote se bodo tako zvrstila predavanja, okrogle mize in praktični prikazi, v sklopu muzeja pa bo na enem mestu zbrana in na prodaj tudi vsa aktualna muzejska literatura. Organizatorji glede na izkušnje s prvega muzejskega sejma, ki si ga je ogledalo kar 8.000 obiskovalcev, tudi letos pričakujejo visok obisk.
Vojko Urbančič
Popol Vuh
Sveta knjiga Indijancev Quiche, Mladinska knjiga, 1994, zbirka Kondor, trda vezava, 185 strani, 1.460 tolarjev.
Sveta knjiga Indijancev Quiche, ki so se v devetem stoletju naselili na ozemlju današnje Gvatemale, so odkrili španski misijonarji v začetku 18. stoletja, original pa je nastal mnogo prej. Popol Vuh predstavlja celovit prikaz stare indijanske mitologije, ljudskih verovanj in običajev, preseljevanja in razvoja indijanskih plemen. Ko so Spanci leta 1524 osvojili ozemlja v neposredni bližini južne Mehike, so odkrili plemena na visoki civilizacijski stopnji! Avtorstvo rokopisa Knjige skupnosti - Popol Vuha, je ostalo nerazjasnjeno, prav tako pa tudi, kdaj je nastala. Kljub nejasnostim je bilo temeljno delo indijanske kulture prevedeno v večino evropskih jezikov, sedaj še v slovenščino. (V. S.)
Stanko Kociper Mertik
Mladinska knjiga, 1994, zbirka Kondor, trda vezava, 253 strani, 2.200 tolarjev.
V tej zbirki izhajajo tudi domača literarna dela, ki so bila doslej iz takšnih in drugačnih razlogov zamolčana, prezrta ali namenoma izpuščena iz literarne zgodovine. Taksno je tudi pisanje Slovenca Stanka Kocipra, ki živi in ustvarja v Argentini. Nezakonski sin služkinje, doma iz Prlekije, rad poudarja v svojih delih obe dejstvi - neza-konskost svojega rojstva in okolje, v katerem je živel kot bajtarski sin. Avtor, ki je svojo ustvarjalno kariero začel kot dramatik, je politično stal na skrajni desnici, bil zi-
Moliere: Tartuffe, Don Juan, Ljudomrznik
Mladinska knjiga, 1994, zbirka Kondor, trda vezava, 274 strani, 3.210 tolarjev.
Vse tri drame so že izšle v slovenskem prevodu in so bile tudi večkrat uprizorjene na slovenskih odrih. Molie-re si je z njihovo objavo nakopal vrsto težav s cerkvijo, z vladarjem Ludvikom XIV in celo z lastnim zdravjem. Skozi igre o Tartufih, Don Juanu in Ljudomrzniku se kaže Molierov ambivalenten in dokaj kritičen odnos do religije in oblasti. Komedije so nastale med letoma 1664 in 1666. Pisec spremne besede Blaž Lukan je igre označil kot Igro o Času - Tartuffe, igro
Tartuffe tioum Dea Juan Ljudomrznik
repo!	®
I . JKGlimtV
Vuh	ookhe
vljenjsko povezan z generalom Rupnikom in je svoje mnenje vtkal tudi v svoja literarna dela. Danes,je še vedno aktiven, mentorsko sodeluje pri zdomski reviji Tabor, zadnjih Štirideset let pa skoraj ne ustvarja veC literarnih del. Zbirka Črtic je bila prvič izdana leta 1954, posvečena pa je avtorjevi materi ter rodnim krajem in sovaščanom. (V. S.)
o Bogu - Don Juan in igro o ljubezni - Ljudomrznik. Mo-liere je bil v vseh pogledih Človek svojega Časa, ta Cas pa se zrcali tudi v njegovih komedijah. Dve od treh dram bomo v prihodnji sezoni videli na slovenskih gledaliških odrih: Ljudomrznik bo jeseni na odru goriskega gledališča, Ljudomrznika bo moc videti v ljubljanski Drami. (V. S.)
idIERATURA / JUBILEJ DIALOGOV
Odprtost v slovenski in mednarodni prostor
1 LJUBLJANA- Uredniško mariborske kulturne revije Dialogi je vce-|	obiskalo Ljubljano
in priredilo tiskovno konferenco ob 30. obletnici revije. Za to predstavitev so se odločili, ker so v Mariboru odda-fjeni od osrednjih medijev in ker je kar nekaj njihovih sodelavcev iz Ljubljane.
Dialogi so letošnje leto zaceli z novo zasnovo ln z novim uredniškim odborom. Revija, ki je , niuga najstarejša kultur-i na revija v Sloveniji in kontinuirano deluje od nruge svetovne vojne, ostaja splošno kulturna, v Mariboru so edini, za-tp si ne morejo privošCi-L tematske specializaci-I le-
Revijo urejajo: glavna npednica Emica Antonie, Marinka Poštrak, Mitja Visočnik, Vili Ra-^njak in Mitja Reichen-berg. Marinka Poštrak je Zadolžena za področje SledališCa in si želi poglobljenih analiz sodobnega slovenskega gle-
nalisca.
Novost : zrcalne kritike, ki bodo iste predsta-Ve prikazale s pozitivne ■n negativne plati. Na ta način želijo izpostaviti Relativnost kritike. Mitja Msocnik se ukvarja z likovnim področjem in bo nioral zaradi zaspane niariborske likovne scene to tematiko obravna-vati širše.
Vili Ravnjak zeli uve-'javifi akademsko raven
obravnavnja ezoterike. Glavna urednica, Emica Antončič, je pojasnila usmerjenost revije in ideale, ki jih bodo skušali doseči.
Odprtost v slovenski in mednarodni prostor bodo dopolnjevali z rednimi regionalnimi temami. V uredništvu Čutijo, da Maribor preživlja krizp identitete in ne ve, kaj bi. Politiki ga skušajo promovirati kot univerzitetno mesto, vendar pa aktivnosti na univerzi ni dovolj Čutiti v kulturniškem utripu mesta.
Dialogi bodo poskušali združiti razumniške moCi mesta in vzpodbuditi razvoj na tem področju. Ostali bodo odprti za vse pobude in sodelavce.
Težave s financiranjem so nekako prebrodili; sedaj jih financirata Občina Maribor in Ministrstvo za kulturo. Potem, ko se jih je odrekla založba Obzorja, je revija pričela izhajati v založbi Kulturnega foruma Maribor. Katja Haler
IZŠLO JE / KNJIGE
Franjo Frančič: Male vojne
Zbirka novel, 133 strani, trda vezava, zbirka Do-maCa književnost, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994, 2.520 tolarjev.
Po romanu Sovraštvo, ki je izšel lani med petimi finalisti Slejkovega sklada, se Franjo FranCiC ni pojavljal na slovenskem literarnem trgu. Očitno je pisal zbirko enajstih novel, ki so ravnokar izšle pri Pomurski založbi. Tudi v le-teh zasledimo značilno avtobiografi-Cnost in nagovarjanje pripovedovalca v drugi osebi, značilni avtorjevi potezi, avtor pa je v Malih vojnah prišel do stopnje, »ko se zgodba razsuje, ni je veC, na desetine drugih nastane, malih zgodb ene in iste.« Tako se enajst novelesknih zapisov »spuSCa« na raven pono-tranjanja vsakdanjih dogodkov na ravni ostrega »francicevskega« verizma, ki ga dopolnjuje temeljenje na odnosu moški - ženska in kar klasično samospraševanje po razliki (in vrednosti) bodisi druženja ali samotne eksistence. (T. V.)
Feri Lainšček: Vankoštanc
Roman iz naših krajev, trda vezava, zbirka Domača književnost, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994, 2.940 tolarjev.
Med slovenskimi literarnimi žanri ima kmečka povest oziroma roman presenetljivo Častno mesto in bogato zgodovino. Tako se je tudi Feri LainšCek v najnovejšem romanu lotil »lokalisticne« prekmurske zgodbe, ki je po mnenju recenzentke Ignacije Fridl še najbližje avtorjevemu najuspešnejšemu romanu Namesto koga roža cveti. Vankoštanc je poročni ples z vzglavnikom), ki ga junak La-inšekovega romana Breza pleše tako dolgo in izbirčno, da naposled izbere taksno »ta mlado«, ki ne avtoritativni materi ne njemu ne bo prine-
sla zgolj veselja-in sreče. Avtor tako oživlja tradicijo tiste slovenske literature, ki izhaja vse od Jurčiča in Kersnika, okolje prekmurskih vaških posebnežev pa recenzentka primerja z novelami in celotnim opusom C. Kosmača. Tako dobivamo iz delavnice najuspešnejšega domačega romanopisca zadnjih let Se eno nadvse zanimivo romaneskno delo. (T. V.)
Karolina
Kolmanič:
Pozno poletje
Roman, zbirka Domača Imjiževnost, trda vezava, Pomurska založba, Murska sobota, 1994, 2.730 tolarjev.
Avtorica enega najbolj prodajanih in branih opusov domače književnosti v svojem enajstem delu pripoveduje o intelektualcu dr. Vi-libaldu Orniku, ki ga predvojni Cas obdari s Čudovito ženo Estero, druga svetovna vojna pa mu ljubezen, ki je zidovskega rodu, za zmeraj vzame. Ornik ljubezni do Estere ne more preboleti in ji postavi spomenik v podobi velikega portreta pokojnice, a bolestna ljubezen do preteklosti ni prava rešitev. Junak začne po svetu iskah zrcalno podobo svoje umrle žene in najde jo v Študentki Silvi, ki ostarelemu ljubimcu popestri utrujeno dušo. »Prišel je Cas, ko je treba zares reci lahko noč. Potem Cas onemi. In draga moja... Ce se zjuhaj ne prebudim, ne odidi prekmalu v svet. Vse, kar si mi podarila v dolgem času in nocoj, je jamstvo za dolgo in mirno spanje. To je bilo pozno poletje,« izpove na koncu romana dr. Ornik. (T. V.)
t* AfiCk fJOLMANK/

Marijan Zadnikar in Janez Balažič: Turnišče
Zgodovinska in umetnostna podoba farne cerkye, monografija, trda vezava, zbirka Panonika, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994, 2. 751 tolarjev.
Specialist za romaniko Marijan Zadnikar in umetnostni zgodovinar Janez Balažič sta obdelala edinstven prekmurski kulturni spomenik. Lani je namreč minilo celih šeststo let od konca poslikave in preobrazbe tumiske cerkve iz romanike v gotiko. Cerkev, ki je nastajala v 13. stoletju, je tako obenem zapis sprememb v arhitekturni umetnosti
srednjega veka, kakor tudi posebnosti okolja, v katerega je bila kot sakralni objekt postavljena. S to monografijo založba nadaljuje z raziskavami o delu Janeza Aquile, enega najznamenitejsih slovenskih srednjeveških mojstrov, ki je v tej cerkvi naslikal apostole, ki veljajo za vrhunec njegovega slikarskega dela. (T. V.)
Veno Taufer: Nihanje molka
Izbrane pesmi, Mladinska knjiga, 1994, zbirka Kondor, trda vezava, 243 strani, 3210 tolarjev.
Izbor pesmi, ki jih je pesnik Veno Taufer napisal v vseh svojih ustvarjalnih letih, je opravil kritik in esejist mlajše generacije, Matevž Kos. V nekakšni antologiji, ki je izšla v (po avtorjevih besedah) naši najuglednejši in najbolj brani zbirki, lahko najdemo pesmi iz prve pesniške zbirke Svinčene zvezde, ki je izšla leta 1958, in tudi takšne, ki v knjižni obliki sploh še niso izšle. Poezija Vena Tauferja je nihala med klasično verzno formo in razbito verzno obliko, med klasično pesniško govorico in moderno, do roba govorice privedeno poezijo, med tradicijo in radikalnostjo. Večina pesmi je preživela' svoj Cas in nosi sporočilo še danes, še danes poje morebitnim bralcem. (V. S.J
40 let Pomurske založbe
LJUBLJANA - Ob tiskovni konferenci, na kateri je Pomurska založba predstavila svoje najno-vejse knjige, je njen direktor Ludvik SoCiC spregovoril tudi o visokem jubileju.
Leta 1954 je namreč z izidom knjige Miška Kranjca Nekaj bi vam rad povedal založba zaCela delovati, njen letošnji jesenski komplet leposlovja in znanstvene literature pa bo prinesel 1000. knjigo. Ludvik SociC je poudaril, da se Pomurska založba -za razliko od drugih - ni uklonila trendu izdajanja tržno zanimivih priročnikov, temveč ostaja pri izdajanju izvirnega domačega leposlovja ter znanstvene in poljudnoznanstvene literature. Seveda taksni projekti zahtevajo finančno podporo in direktorja založbe je neprije-tno presenetilo, da se je v letošnjem programu le ena knjiga založbe uspela prebiti na spisek knjig, ki jih bo s subvencijami sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. Sosič je poudaril, da seveda ne soglaša s fizičnimi napadi, »vendarle pa bo potrebno, da odgovorna mesta zasedejo ljudje Širokih obzorij.« Pri Pomurski založbi so v 40-letni zgodovini najbolj ponosni na zbirko Panonika, ki je kmalu po ustanovitvi založbe prinesla knjigo Spomeniško Pomurje, vodnik po pomurskih kulturnih in spomeniških znamenitostih. Knjiga je »rodila« vrsto monografij; zadnja od teh je Turnišče.
Tone Vrhovnik
SVET
POZIV OZN SEVERNI KOREJI
18
Sreda, 1. junija 1994
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Varnostni svet svari Pjongjang
Zadnje opozorilo severnokorejskim oblastem, noj omogočijo nadzor nad jedrskimi obrati
NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je na severnokorejske oblasti naslovil izjavo, v kateri jih še zadnjic opozarja, naj sodelujejo s predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
V nasprotnem primeru bodo Članice VS odločale o nadaljnjih ukrepih proti Pjongjangu, vključno z gospodarskimi. Inšpektorji IAEA v Severni Koreji so namreč v petek prekinili pogovore s tamkajšnjimi oblastmi, potem ko jim te niso dovolile opraviti potrebnih raziskav uranovih gorilnih palic - goriva za jedrske reaktorje, ki ga je mogoče predelati in uporabiti za izdelovanje jedrskega orožja.
Varnostni svet se je zato sestal na izredni seji in od Pjongjanga zahteval, naj
Cim prej omogoči normalno delo skupini mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi razjasnila skrivnosti, povezane z domnevnim korejskim programom jedrskega oboroževanja. Združene države sumijo, da je Pjongjang že med zadnjo menjavo goriva v svojem reaktorju leta 1989, ko inšpektorji IAEA niso bili navzoči, predelal odpadno gorivo v plutonij, potreben za izdelavo atomske bombe. Te dni poteka nova menjava gorilnih palic, zato je nadzor tujih strokovnjakov še toliko nujnejši.
Izjava, s katero se je strinjalo vseh 15 članic VS ZN, torej tudi Kitajska, poziva IAEA, naj zaenkrat ne umakne svojih ljudi iz Severne Koreje, Pjongjangu pa grozi z odločno akcijo mednarodne skupnosti, Če-
prav ukrepov ne omenja.
Japonski zunanji minister Kakizava je v Tokiu opozoril, da so Korejci doslej že zamenjali več kot polovico od osem tisoC uranovih palic, zato je treba nemudoma posredovati. Ce Pjongjang ne bo popustil, bo najprej sledilo uradno poročilo IAEA, ki bo potrdilo, da Severna Koreja ne spoštuje sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, potem pa bodo nekatere Članice VS verjetno predlagale uvedbo konkretnih ukrepov.
Ob tem bodo oci svetovne javnosti uprte predvsem v Kitajsko, načelno korejsko zaveznico, ki lahko z vetom prepreči vsako resolucijo o ukrepih, Čeprav Peking poudarja, da je v tem sporu nevtralen.
(Reuter)
Varnostni svet OZN je Severno Korejo pozval, naj sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Zahteva namreč, da zamenjava goriva v jedrski elektrarni Jongbjon poteka pod nadzorom IAEA.
ZDA in njene partnerice sumijo, da ta komunistična država iz goriva v jedrski elektrarni Jongbjon pridobiva plutonij, ki ga uporablja za izdelavo jedrske bombe.
Vir: Jane's Intelligence Review__________________________REUTER
NOVICE
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA
Sevemojemenske sile so odprle novo fronto
SANA, ADEN - Sile Severnega Jemna sb vCeraj odprle novo fronto severozahodno od pristanišča Aden in tako prestolnico Južnega Jemna popolnoma odrezale od kopnega. Silovito topniško obstreljevanje sprtih vojska je vCeraj potekalo tudi na frontah pri Anadu in Abaja-nu, v bojih pa naj bi sodelovalo letalstvo Južnega Jemna. O državljanski vojni v Jemnu je vCeraj razpravljal Varnostni svet ZN, ki ga je Severni Jemen opozoril, da bo privolil v premirje le, Ce bo pri tem upoštevana ozemeljska celovitost države in Ce bo Južni Jemen vladi v Sani priznal legitimnost. (Reuter)
Konec libijske okupacije v Čadu
NTJJAMENA - Po dvajsetletni libijski okupaciji severnega dela Čada je v Aouzouju znova zaplapolala Čadska zastava. S tega območja, kjer živi približno 5.000 prebivalcev, predvsem nomadskih plemen, in ki zavzema 114 tisoC kvadratnih kilometrov, so se dokončno umaknile libijske Čete. O umiku so se dogovarjah libijski minister za pravosodje Mohamad Hijazi, Čadski minister za notranje zadeve Abderamane Izo in predstavnik ZN. V torek naj bi na sever države prišel tudi predsednik Idris. V Čadu je bilo zaradi spora o ozemlju okrog Aouzouja približno 800 francoskih vojakov, ki so jih na to območje poslali leta 1986. Po večkratnih hudih spopadih med Čadskimi in libijskimi oboroženimi silami sta državi leta 1989 privolili, da naj o sporu odloči mednarodno sodišče v Haagu, Ce državi v enem letu ne bosta našli politične rešitve spora. Tako je 3. februarja sodišče odločilo v korist Čada in državi sta v začetku podpisah sporazum o umiku libijskih Cet. Čadske oblasti bodo morale odstraniti številne mine, ki so jih pustili Libijci, kar bo trajalo nekaj let. 0. K.)
KVSE opozarja Srbijo
DUNAJ - Konferenca varnosti in sodelovanju v Evropi je vCeraj obsodila vse veCji pritisk Srbov na nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo. Vodja delegacije KVSE, ki je obiskala Makedonijo, Norman Anderson je izjavil, da je »Srbija do Makedonije iz dneva v dan agresivnejša«, zaprla naj bi tudi nekaj državljanov Makedonije. Povečevanje vojaškega, v zadnjem Času so mednarodni opazovalci namreč poroCah o veC incidentih na meji med državama, in pohticnega pritiska Srbov po Andersonovem menju vodi v »eksplozijo na Kosovu«, (dpa)
Po tridesetih letih spet v Commonvvealthu
m
Pomemben korak zo Južno Afriko in skupnost
LONDON, JOHANNESBURG - Od danes, prvega junija 1994 je Južnoafriška republika ponovno Članica Conunonwealtha, organizacije, ki združuje petdeset držav, Članic nekdanjega svetovnega britanskega imperija.
To sta vCeraj sočasno sporočili vodstvo skupnopsti v Londonu in južnoafriška vlada v Pretoriji. Južna Afrika je leta 1961 prostovoljno izstopila iz skupnosti, ker se takratne belske oblasti niso bile pripravljene odreci politiki rasnega razlikovanja, kot so to od nje zahtevali.
»Zadovoljni smo, da je Commonvvealth lahko prispeval svoj delež k ukinitvi apartheida in ponovni uveljavitvi svobode,« je ob tem vzneseno dejal predsednik Commonvvealtha, Nigerijec Emeka Aniaku, ki je leta 19900 postal tretji zaporedni generalni sekretar skupnosti. Aniaku je obljubil, da bo skupnost pomagala Južno Afriko graditi tudi gospodarsko, ter dejal, da je včlanitev nerasne in demokratične Južne Afrike velika prido-
bitev za Commonvvealth in varnost vsega sveta.
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela se je ob tej priložnosti zahvalil za denarne prispevke Članic Commonvvealtha, ki so pomagali k uveljavitvi demokracije v njegovi državi, in izrazil prepričanje, da bo ponovna včlanitev Južni Afriki prinesla številne prednosti, od lažjega ponovnega vključevanja v setovne gospodarske tokove, do hitrejšega in trdnejšega vzpostavljanja diplomatskih ve-
zi s številnimi državami.
Commonvvealt so ustanovili leta 1947 po Indijski osamosvojitvi kot skupnost držav nekdanjega britanskega imperija, ki nimajo skupne politike, kljub temu pa so kot razmeroma močna skupina (poleg Velike Britanije so med pomembnejšimi Članicami še Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Indija) lahko zelo koristen posrednik za uveljavitev interesov v ZN ali drugih pomembnih mednarodnih organizacijah.
Poleg omenjenih vplivnih in bogatili svetovnih držav pa so Članice skupnosti tudi tako male državice, kot sta drobcena tihomorska otoka Nauru in Tu-valu v Mikroneziji vzhodno od Avstralije, ki imata vsaka le po nekaj veC kot 9.000 prebivalcev. (Reuter)
Generalni sekretar Commonvvealtha Nigerijec Emeka Anioku (lelefoto: AP)
MADŽARSKA / PO VOLITVAH
Pogajanja bodo težka
Zmagovalci parlamentarnih volitev nočejo vladati sami
BUDIMPEŠTA - Madžarska socialistična stranka, zmagovalka drugega kroga nedeljskih volitev, bo morala v prihodnjih tednih izpeljati zahtevna pogajanja o sestavi koalicijske vlade. Najverjetneje se bo pogovarjala z Zvezo svobodnih demokratov (SZDSZ), drugo najmočnejšo madžarsko politično stranko, ki je v drugem krogu volitev dobila 18, 3 odstotka glasov, v prvem pa celo 23 odstotkov. Socialisti sicer niso najbolj navdušeni nad sestavo vlade skupaj z demokrati, ki so od 386 sedežev v parlamentu dobili 70 mest. Ivan Petoe, predsednik SDZSZ, razočaranja po preštetih glasovih ne skriva. Izjavil je, da »se je stranka pripravljena pogajati o sodelovanju v koalicijski vladi, Čeprav volilni rezultati demokrate precej omejujejo«. V nedeljo bo imela Zveza svobodnih demokratov tudi svoj kongres, na katerem se bodo odločili o morebitnem sodelovanju v koalicijski vladi. Socialistična stranka, ki bo v soboto dokončno oblikovala svoja stališča o vladni koaliciji in izbrala svojega kandidata za položaj predsednika vlade, ne izvzema možnosti pogajanj z velikim poražencem na zadnjih volitvah - Federacijo mladih demokratov (FIDESZ), ki je dobila le 21 parlamentarnih sedežev.
Ce pogovori s SZDSZ in FIDESZ ne bodo uspešni, so se socialisti pripravljeni »pod določenimi pogoji« pogajati s predstavniki krSCan-skodemokratske stranke, ne pa z drugima dosedanjima vladnima koalicijskima strankama -Demokratičnim forumom (MDF), ki je na zadnjih volitvah dobil 34 sedežev, in Stranko malih podjetnikov (FKGP) - torej desno, nekoliko nacionalistično obarvanima strankama. (J. P.)
Francoske Uste Sarajevo ni več
PARIZ - Francoski levičarski intelektualci, ki so napovedovali svoj uspeh na evropskih volitvah, so razpustili svojo listo »Evropa se začne v Sarajevu«. Izjavili so, da so padli v umazano politično igro, ki jih sili k obrambi, in tega nevajeni intelektualci so se odločili, da bodo svoj boj za Bosno bili na drugi ravni.
Od ustanovitve Liste Sarajevo v medijih ni manjkalo kritik na račun njenega pobudnika Bernarda Henrija Levyja (BHL), avtorja dokumentarnega filma o Bosni, ki ni vzbudil zanimanja javnosti. Raziskave javnega mnenja so Listi Sarajevo sicer napovedovale potrebnih pet odstotkov glasov za vstop v Evropski
parlament, vendar so poznavalci francoske politike že nekaj Časa dvomili o njenem obstoju.
Po razpustitvi Liste pa kritiki niso utihnih -prav nasprotno. 2e od petka, ko so francoski intelektualci namignili na to možnost, se vsa Francija krohota. Smeji se levica, smeji se desnica, celo dnevnik Liberation, ki je doslej zagovarjal BHL in Listo Sarajevo, vCeraj ni skoparil s cinizmom.
Mediji so objavili tudi mnenja tujih dopisnikov v Franciji, vsa pa so v slogu izjave danskega novinarja, ki je zatrdil, da se Bosna na Danskem nikoli ne bi znašla na tako »de-magoški in nedosledni listi«. Ana KovaC
Ministrsko srečanje neuvrščenih v Kairu
KAIRO - V torek se je začela ministrska konferenca neuvrščenih držav, na kateri bodo udeleženci skušali določiti nove naloge gibanja in položaj držav tretjega sveta na sedanjem mednarodnem političnem prizorišču.
Predstavniki približno sto držav bodo prvi dan konference namenili organizacijskim vprašanjem, zveCer pa bodo razpravljali o položaju v svetu. Nova Članica gibanja neuvrščenih je kot 109. država postala Južnoafriška republika. Za predsednika konference so izbrali ministra za zunanje zadeve države gostiteljice, Amr Muso, sprejeli pa so tudi dnevni red zasedanja, na katerem bodo osrednjo pozornost namenili vlogi gibanja v sedanjem političnem in gospodarskem položaju. Sprejeli naj bi tudi veC resolucij, zlasti o sporih v Bosni in Jemnu. O vojni v Jemnu sta se že pogovarjala sirski in jemenski šef diplomacije, Faruk al Sareh in Mohamed Basandava. Konferenco je odprl egiptovski predsednik Hosni Mubarak. (AFP)
SVET
Sreda, 1. junija 1994
BIH / FEDERACIJA
Bosna ima novo vodstvo
Alija Izetbegoviča je nasledil Hrvat Krešimir Zubak
SARAJEVO - Bosanska skupščina se je vCeraj dopoldne soglasno odločila, oa bo podprla zamisel o brvasko-muslimanski federaciji, in izvolila predstavnike nove državne tvorbe, ki ima podporo •Mednarodnih mirovnih Posrednikov, ne pa tudi srbskega soglasja. Za predsednika so po pričakovanju izvolili predstavnika bosanskih Hrvatov, Šestinštiridesetletnega Kresimirja Zuhaka, podpredsednik pa je ose-nrinstiridesetletni Ejup Ganic. Krešimir Zubak je tako nadomestil dosedanjega bosanskega predsednika Alijo Izetbegoviča.
Glasovanje o federaciji in volitve novega bosan-sko-hrvaskega vodstva so Potekali brez zapletov, saj so se predstavniki najpo-niembnejših političnih strank, muslimanske Stranke demokratične akcije in Hrvaške demokratične skupnosti, o tem dogovorili že pred včerajšnjim zasedanjem.
Posebni odposlanec ZN za nekdanjo Jugoslavijo Jasusi Akasi je sprte strani pozval, naj se udeležijo mirovnih pogajanj, jn bodo v Ženevi drugega in tretjega junija. Na njih naj bi vendarle dosegli sporazum o daljšem in trdnejšem premirju za vso I	državo, pozneje pa naj bi
Pripravili naCrt prihodnje |	ureditve države, ki bi bil
,	sprejemljiv za vse tri stra-
|	ni. Dosedanji bosanski
Predsednik Alija Izetbe-govic je že zagrozil, da se Pogajanj ne bo udeležil, Ce Srbi nemudoma in dokončno ne zapustijo Gorazda in okoliških hribov.
To od njih zahteva tudi ultimat Nata, vendar pred-
stavniki Severnoatlantske zveze in modrih Čelad v BiH niso dosledno uresničiti svojih groženj. Uspeh načrta o bosansko-hrvaški federaciji bo odvisen predvsem od srbskega soglasja, saj bi se morali ti po dosedanjih načrtih odreci veC kot dvajsetim odstotkom osvojenega bosanskega ozemlja.
Bosanski premier Haris Silajdžid je bil v pogovora z novinarji precej skeptičen glede možnosti za uresničitev sporazuma o premirju, tudi Ce bi do njega prišlo. Bosanski Srbi po njegovem mnenju skušajo z navidezno privolitvijo v pogajanja le pridobiti čas in ohraniti ozemlja, ki so jih zavzeti v krvavih spopadih in z genocidom nad nesrbski-mi prebivalci.
Zdi se, da njegove besede potrjujejo tudi najno-vejsi dogodki, ko so Srbi z nadzorne točke v Krivo-glavcih pri Sarajevu predstavnikom ZN izpred nosu odpeljali 105-mitimetr-ski top, v ponedeljek pa so ugrabili italijanskega uslužbenca ZN in štiri bosanske predstavnike, ki so imeti akreditacije Visokega komisariata ZN za begunce. Srbi so jih zajeti na Itidži, ko so se vračali z letališča, o njihovi usodi pa kljub številnim posredovanjem vrha Unproforja doslej še ni nic znanega.
Srbi v kninski Krajini so včeraj ustavili tudi vse konvoje s človekoljubno pomočjo, ki so biti iz Zagreba namenjeni v BihaC, najzahodnejšo bosansko enklavo, kjer se občasno še vedno spopadajo pred-staraiki enot, zvestih Fi-kretu AbdiCu, in bosanske vojske. (Reuter)
Haris Silajdžič, Alija izetbegovič, Ejup Ganič in Krešimir Zubak (Telefoto: AP)
Vitalij Čurkin sprte pripravlja na nov krog mirovnih pogajanj
BEOGRAD - Posebni ruski odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Vitalij Curkin je pred nadaljevanjem ženevskih mirovnih pogajanj, sklicanih za drugi in tretji junij, vCeraj spet obiskal Beograd. Po pogovorih s srbskim predsednikom Miloševičem je dejal, da verjame, da bodo sprte strani v Ženevi vendarle sprejele mirovni sporazum.
»Predsednik Miloševič mi je zagotovil, da se Beograd zavzema za ustavitev sovražnosti v Bosni in Hercegovini,« je po pogovorih novinarjem povedal Vitalij Curkin. Na novinarsko vprašanje o muslimanskih grožnjah z bojkotom pogajanj, Ce se Srbi ne umaknejo iz Gorazda, je Curkin dejal, da bosta po njegovem mnenju srbska in muslimanska stran še pred začetkom pogajanj odstraniti vse ovire, ki jima preprečujejo sesti za pogajalsko mizo. Grožnjo o neudeležbi na pogajanjih je
izrekel dosedanji bosanski predsednik Izetbegovič, potrdil pa jo je tudi dosedanji in na novo izvoljeni premier Haris Silajdžič.
V Sarajevo se danes nista mogli vrniti letali z muslimanskimi romarji, ki jim je vlada Savdske Arabije omogočila potovanje v Meko. Srbi so na-
mreč dejali, da letalom ZN, s katerimi bi jih morali pripeljati v bosansko prestolnico, ne morejo zagotoviti varnosti. Zato se je letalo, ki je že vzletelo z zagrebškega letališča, vrnilo, da bi pozneje skušalo vnovič poleteti proti razdeljeni bosanski prestolnici.
(AFP, Reuter)
Posebni ruski odposlanec Vitalij Curkin (Telefoto: AP)
O čem pišejo drugje po svetu
O pošiljanju italijanskih mirovnikov v BiH
»Mirovne operacije ZN navadno zaupajo vojakom iz držav, ki ne mejijo na območja, kjer potekajo spopadi, in držav, ki na teh območjih nikoli niso bile agresorji. Nemčija se vztrajno izogiba vključevanju v mirovne sile ZN v Bosni in se pri tem sklicuje na ustavna določila. Avstrija je že od leta 1955 nevtralna in ima podoben status kot Švica. Zakaj v Bosno in Hercegovino poslati prav Italijane, sinove in vnuke vojakov iz leta 1941? Bolje bi bilo poslati Francoze, Angleže, Ruse, tudi Ukrajince. Geostrateški položaj Italije je podoben letalonosilki. Naše vojake naj bi raje poslati na Sicilijo ali v Kalabrijo, kjer bi se spopadli z nohanjim sovražnikom - mafijo.« (La Repubblica, Rim)
O nemško-francoskem vrhu
»Razširjanje Evropske unije na vzhodno- in srednjeevropske države je bilo še pred kratkim jabolko spora med Parizom in Bonnom. Ne moremo reci, da je Francija navdušena nad vstopom treh skandinavskih držav in Avstrije v EU. Kljub temu so se razmere od takrat nekoliko izboljšale, presenetljiva je na primer izjava Francoisa Mitterranda za L‘A1-sace:‘Vedno sem govoril, da bodo države srednje in vzhodne Evrope postale integralni del Unije - brez nasprotovanja in kompromisov.’ Spomnimo se, da je francoski predsednik pred leti govoril tudi o‘ducatih in ducatih let, ki bodo potrebna za širitev Unije na Vzhod’. Kompromis med Parizom in Bonnom je približno takšen: nobeno širjenje Unije na Vzhod, dokler vse evropske institucije ne bodo zadovoljne z rezultati izvajanja reform, dokler države kandidatke za vstop v EU ne bodo dosegle gospodarskega napredka in dokler ne bodo razvile dobrososedskih odnosov.« (Liberation, Pariz)
O zmagi madžarskih socialistov
»Levičarske stranke v srednji in vzhodni Evropi bi morali sprejemati z zadržki, ni pa jih treba enačiti s privrženci stalinističnega modela totalitarizma. (...) Očitno smo prebiho pozabiti, da so reformistični komunisti na Madžarskem že dolgo pred drugimi komunističnimi državami zahtevati blagostanjeln svobodo in da so biti prav madžarski komunisti tisti, ki so zrušiti sovjetski sistem, ko so državljanom Nemške demokratične republike septembra 1989 dovolili, da so prek madžarskih meja odhajati na Zahod. Nekateri od teh mož, tudi vodja socialistov Gyula Horn, zdaj ponujajo gospodarske reforme in povezovanje Madžarske z Evropo.« (The Times, London)
»Predsednik socialistične stranke Gyula Horn ostaja za milijone Madžarov predstavnik starega režima in eden od krivcev za krvavo zatilje upora leta 1956. Njegova vladavina bi lahko vnovič odprla komaj zaceljene rane, mednarodna skupnost pa ga sprejema z zaskrbljenostjo. (...) Koalicija (s svobodnimi demokrati) bi bila za socialiste najprimernejša pot, da po vrnitvi na oblast sestavijo vlado, ki bi imela podporo številnih Madžarov, in da vrnejo ugled svoji stranki.«	(Financial Times, London)
»Za poraz desno usmerjenih sil je veliko vzrokov. Poudariti pa je treba, da je lahko poraz na volitvah tudi voda na njihov mlin. Desnica si je življenje otežila sama, ko je v prvih mesecih po prehodu odklanjala kompromise in deželo polarizirala, pri Čemer je dajala preveč poudarka nacionalnim, verskim in tradicionalnim vrednotam. Ni razumela, da ljudstvo danes veliko bolj zanima gospodarski položaj kot vprašanja komunizma; krščanstva ali ma-džarstva.«	(Hospodarske noviny, Praga)
Vojnih sirot ni mogoče posvojiti
TUZLA - Pari iz zahodne Evrope, ki ne morejo imeti otrok in bi radi posvojili siroto iz Bosne, naj nikar ne potujejo v Bosno: vojne smote ni mogoče posvojiti, ker to prepovedu-| je zakonodaja. Advija Hercegovac, direktori-ea zavoda v Tuzli, v katerem skrbijo za sirote in zapuščene otroke, poudarja, da je od za-cetka bosanske vojne dobila veliko prošenj za posvojitev, Iti so jih napisati ljudje iz BiH, Pa tudi tujci.
»Naš odgovor je lahko le negativen,« je povedala novinarjem in poudarila, da je vlada sprejela sklep, po katerem je do konca vojne Prepovedana vsakršna posvojitev otrok iz zavetišč. »Ko bo spet mir, bomo to vprašanje znova preučiti,« je poudarila Advija Hercego-j vac. Erin VValsh, vodja Unicefovega urada, je dodala: »Do konca vojne ni posvojitev dovoljena pod nobenim pogojem. Dvomim tudi, da bo bosanska oblast v času mini tujcem dovolila posvojiti te otroke. Zanje bo raje sama Poskrbela.«
Oblast je Ze naredila vse, da ne bi prišlo do podobnega trgovanja z otroki kot v nekaterih južnoameriških državah. Tudi v sosednji Romuniji je bilo v Času po padcu Ceausescuje-| Vega režima prek bolj ali manj legalnih poti iz I države odpeljanih veC otrok. To je na zagrebški avtobusni postaji nerada potrdila Zlavista GrCič, ki je v rokah objemala dveletnega sina. Dvakrat z otrokom ni mogla Gez mejo; prvič | Zato, ker podatki v potnem listu niso bili verodostojni, drugič, ker je potekel datum njegove veljave. Predpisi bosanskih oblasti so zelo j sbogi, Četudi ne gre za otroka siroto, ali za tiste, ki so se jim matere po rojstvu odpovedale, ker so bile posiljene in so postale žrtve etni-I cnega čiščenja. Na utrujenem obrazu Advije
Hercegovac sta zarisana žalost in usmiljenje, vendar noče omeniti števila »nezaželjenih nosečnosti«. »Od teh mater ni mogoče pričakovati drugačnega stališča,« trpko doda. V zavetišču za zapuščene otroke in sirote v Tuzli, drugem najvecjem bosanskem mestu in središču območja, na katerem živi pol milijona ljudi, je trenutno 150 otrok, starih do pet let. Večini so se matere odpovedale takoj po rojstvu. V domu živi tudi 178 otrok, starih od 6 do 14 let.
»Odraslih« je bilo od 500 do 600, največ takrat, ko je zaradi srbskega etničnega CišCenja prišlo do najvecjega eksodusa ljudi. Po zaslugi Mednarodnega rdečega kriza in njegovega programa, ki išCe najbližje sorodnike otrok, se je veC kot polovica gojencev pridružila staršem ati sorodnikom. Muslimanska humanitarna organizacija s sedežem v Birminghamu je z vsem potrebnim poskrbela za veC kot 1.700 otrok, neka druga muslimanska organizacija pa za 300. Fuad Halam in Ibrahim Hus-sein, predstavnika organizacij, pravita, da otrok ne pošiljajo v posebne institucije, ampak poiščejo ustrezne družine ali sorodnike.
Zavetišče v Tuzli je edina tovrstna ustanova na severozahodu Bosne. Pročelje hiše je poškodovano, saj so v bližini eksplodirale bombe, ki so razbile okenska stekla. Namesto njih so okvirji prelepljeni s polivinilom. Tla v kleti, kamor se zatečejo med obstreljevanjem, so prekrita z deskami.
Trenutno se upravnica ukvarja s povsem drugačnimi problemi:
»Obutev, ki jo dobivamo, je samo do številke 38 - premajhna za naše najvecje. Zato morajo v šolo kar bosi.«
Bernard Estrade / AFP
RUANDA / SPOPADI IN POKOLI SE NADALJUJEJO
V Kigaliju ubili oficirja Unamira
Napori predstavnikov ZN za premirje so propadli - Nov val beguncev
KIGALI - Predstavniki modrih Čelad v Ruandi, Unamir, so v torek ustavili vse dejavnosti, potem ko je enega od njihovih oficirjev ubila granata, ki so jo na njegov avtomobil v prestolnici najverjetneje izstrelili uporniki. Znano je le, da je Slo za senegalskega oficirja, »enega najbolj izkušenih in pogumnih med osebjem Unamirja v Kigaliju«, so povedali njegovi sodelavci.
Tak zaplet utegne le še podaljšati agonijo tisoCev civilistov obeh plemen -večinskih Hutujev in manjšinskih Tutsijev, ki so se znašli v obroCu sovražnih vojska. Predstavniki ZN so skušati s pogovori doseči prekinitev spopadov in zagotovila, da nobena od shani ne bo več nadaljevala pokolov civilnega prebivalstva, ki so po najbolj Čr-
nih predvidevanjih zahtevati že 500 tisoč življenj. To je bil že dvanajsti oficir enot Unamirja, ubit v Ruandi od izbruha neredov šestega aprila letos.
Po besedah brigadnega generala Henrija Anidohoja so skušale enote Unamirja v nekajdnevnih pogajanjih s predstavniki obeh strani doseči, da bi lahko opravljali vsaj najnujnejšo človekoljubno dejavnost, »vendar nas očitno nočejo niti poslušati«, je bil ogorčen Anidoho. Spopadi med uporniki Ruandske domoljubne honte in vladnimi enotami se nadaljujejo, prav tako tudi pokoli civilistov, zaradi katerih se UNHCR v sosednjih državah - Burundiju, Tanzaniji in Ugandi -pripravlja na nov val beguncev z ogroženih ruandskih območij. (Reuter)
ZAIRE UGANDA
Jezero
Kivu
U'-'
m RUANDA
Kibuje j^Kigali
Uporniki napadajo avtocesto proti Gitarami
TANZANIJA
Uporniki
napadajo
vojašnico
BURUNDI
TV SPORED
20
Sreda, 1. junija 1994

SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
10.00
10.25
10.50
11.50
12.20
12.50
13.00
13.05
15.05
16.05
17.00
17.10
18.00 18.45
19.10 19.30
20.10
20.35
22.40
23.05
23.35 00.30
Video strani
TisoC in ena Amerika, 22/26 del Španske risane serije Videošpon
Iz življenja za življenje:
Da ne bi bolelo: Redovnica Bernardica Juretič v boju z mamili
Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 4/12 del angl. dokumentarne serije Poslovna borza Poročila Video strani Intervju, ponovitev
Družinske skrivnosti, 6., zadnji del franc, nadaljevanke Svet se ne vrti prav TV dnevnik 1
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Regionalni program Ljubljana RPL Štiri v vrsto, tv-igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, Šport j Žarišče j Film tedna:
j Voleje žrelo, perujsko-Spanski film, 1988 TV dnevnik 3, VPS 2240
Sova
Popolna tujca, 12/22 del ameriške nanizanke
Nazaj v prihodnost
Taggart, 1/12 del Škotske nanizanke
Na prostosti
Video strani
IT SLOVENIJA 2
RAI 1
6.45
9.35
10.00
10.05
11.40
12.25
12.35
13.30
14.00
14.10
14.30
15.00
16.40
17.55
18.00
18.15
19.00
19.50
20.40
22.25
23.00
23.30
0.25
0.35
0.45
Aktualna oddaja Uno-mattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik
Film: La principessa di Bali (kom., ZDA ’52), vmes (11-00) dnevnik, Aktualno: Utile futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik
Tednik o kulturi in aktualnosti Primissima Tribune RAI Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Lino per tutti, vmes variete Solletico, risanke Nan.: Dinosauri tra noi, 17.30 Zorro Danesv Parlamentu Dnevnik
Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) i Variete: Grazie mille!!! j Vreme, dnevnik, šport j Film: I falehi della notte i (pust., ZDA ’81, i. S. Stallone, R. Hauer) Glasba: V pričakovanju ‘TJn disco per P estate” Aktualno: Ob 23-ih Športna sreda: boks Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere
gJII
17.00
17.30
18.00
18.50
19.30
Video strani
Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, Četrtfinale (M), prenos
Omizje:
Referendum o občinah - poraz ali zmaga?
MoC in slava: NajnovejSi dosežki
Sova, ponovitev
Zakonca Fields v Franciji, 10/18 del angleške nanizanke Prodati ali se Vrniti
Zasebni detektiv Philip Marlowe, pon. 6., zadnjega dela ameriške nanizanke Rdeči veter
Kronika, 30. del kanadske dokumentarne serije TV dnevnik 2
Športna sreda
Odprto prvenstvo Francije v tenisu. Četrtfinale (M), posnetek iz Pariza
Giro dltalia, posnetek kolesarske dirke Svet poroča Video strani
A KANALA
Borza dela Video strani Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 177. dela ameriške nadaljevanke Rodeo, ponovitev Spot tedna CMT
Borza dela
14.45
16.20
16.25
16.40
17.10
18.50
19.10 20.00
20.30 21.00
21.10
21.45
23.15
23.25
23.30
23.45 00.45
CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Državnik novega kova, pon. 9/14 dela angl. hum. nanizanke Pustolovščine Viljema Tella, pon. am. pustol. filma Igrajo: Will Lyman, Jeremy Clyde, Harry Carey in drugi; režija George Mihalka Male živali, oddaja o hišnih prijateljih LuC svetlobe, 178. del ameriške nadaljevanke Gali Selection, kontaktna glasbena oddaja Učna leta, 16. del ameriške nadaljevanke Poročila
Dance Session, 34. oddaja o plesu
Elizije - Skrivnost Jezuitov, oddaja o duhovnosti
Varuhi zemlje, dokumentarna oddaja
Poročila
Spot tedna
Na velikem platnu
CMT
Borza dela
M MTV (62. kanal)
16.20
17.00
19.00
19.05 19.19 19.30
20.05 20.15
21.40
01.00
Bravo, maestro, pon. kulinarične oddaje Snooker
Obvestila in napoved filmov Risanka
Bravo, maestro, kulinarična oddaja TV akvarij Video spoti
Graveyard Tramps, (Koraki pokopališča), am.parodija, 1973 Igrajo: Victoria Vetri, William Smith; režija Denis Sanders Program Discovery Adult Channel
RAI 2
6.30
7.10
8.35
10.20
Spoznavajmo biblijo Oddaja zanajmlajše Nan.: Black Beauty, 9.00 Lassie, 9.25 II medico di campagna
Nad.: Quando si ama
SH Dnevnik 2
[ilil Nan.: La clinica della fo-
resta nera
IiM Dnevnik, gospodarstvo (M Tribune RAI, vreme Nad.: Santa Barbara, 15.05 Beautiful
14.50
15.50
16.50 17.00 17.20
I suoi primi 40 anni Nan.: II sole nel cuore Iz Parlamenta Dnevnik in TG 2 Motori Nan.: Miami Vice
18.20
18.35
18.50
23.15
0.05
0.25
1.15
Spori in vreme
In viaggio con Sereno va-
riabile
Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualno: Mbcer Dnevnik dosje in vreme DSE - Pregled tiska Film: Ti ho sposato per allegria (kom.. It. ’67, r. L. Salce, i. M. Vitti, G. Albertazzi, R. Como) Nadaljevanka
dk RAI 3
6.45
7.30
9.15 10.00 12.00
12.15
12.30
14.00 14.20
14.50
15.15
18.45
19.00
19.50
20.30
22.30
22.35
23.35
0.15
0.30
1.00
Jutranja oddaja: L’altrare-te, vmes aktualnosti Kulturni dnevnik Tortu-ga, 9.00 Piccola posta Euronevvs, dok. Zenitih DSE - Parlato sempbce Dnevnik
TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Italija - Jug Šport: tenis, konjske dirke, vreme Kolesarstvo: Giro dltalia Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, Una cartolina
Mi manda Lubrano Dnevnik in vreme Tribune RAI: Severna 11-ga-PRI-PSDI-PPI Aktualno: Pubblimania Coccomboli Carosello, Carosello j Dnevnik in vreme | Variete: Fuori orario -! Cose (mai) viste
RETE 4
Koper
M
Hrvaška 1
	Nanizanka, 7.45 nad. Pic-		Euronevvs - TV novice	
	cola Cenerentola, 8.30		Muzej glasbe:	
	Valentina		Potovanje v Benetke, 5.	
	Variete: Buona giornata		oddaja:	
	Nad.: Pantanal, 9.35 Gua-		Tomaso Albinoni a San	
	dalupe, 10.45 Maddale-		Giorgio dei Greci	
	na, 11.55 Antonella,		Sigrid Undset, norbeski	
	13.00 Snetieri vmes		dokumentarni film	
	(11.30,13.30) TG 4		Slovenski program:	
	Nad.: Sentieri, 14.35 Pri-		Mineštra, mladinska od-	
	mo amore, 15.40 Princi-		daja	
	pessa, 16.05 Gara Maria		Primorska kronika	
	Rita, 16.10 Topazio		TV dnevnik	
	Kviz: La verita, vmes		Čarobna svetilka, otroški	
	(17.30) dnevnik		program:	
	Rubrika o lepoti		Reinhold Messner: V	
	Funari News, vmes		imenu gore, dok. serija:	
	(19.00) dnevnik		»Ob nebeškem stebru«	
	TV film: La montagna di		Rojstvo italijanske repu-	
	diamanti (pust., 1. del)		bilke	
	Film: New York New	SM	Slovenski magazin	
	York (kom., ZDA ’77, r.	EM	No Comment	
	M. Scorsese, i. R. De Ni-		TV dnevnik	
	ro), vmes (23.40) dnevnik		Fantje iz celuloida, 2/3	
	Pregled tiska		del ital. nadaljevanke	
			Igrajo: Massimo Ranieri,	
				
			Anna Maria Rizzoli, Leo	
			Gullotta in drugi; režija	
mi CANALE 5			Sergio Sollima	
			»Aliča«, evropski kulturni magazin	
§m	1			
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero? Aktualno: Agenzia matri-moniale
Otroški variete, vmes risanke in Bim Bum Bam Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Bobo vita da cani (kom., ZDA ’87, i. C. Lea-chman, Amy Steel) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke
Šport: L 'Italia del Giro Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Teneramente Licia Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Kolesarstvo: 77. Giro d’ Italia, 17.00 Studio Tap-pa (vodi R. Vianello) Variete: Smile Nan.: I miei dne pap&, 18.30 Power Rangers, 19.00 Genitori in blue jeans
Odprti studio Variete: Karaoke Nan.: Melrose Plače Šport: Giro sera, 23.00 Mundial Film Šport studio
Film: Ultimo tango a Za-garolo (kom.. It. ’74)
# TELE 4
EMSF Avstrija 1
Cas v sliki
Pri Huxtablovih
Audimax
Ljubezen na peščini,
pon. ameriškega filma
Reportaže iz tujine
Cas v sliki
Družinske vezi
LeteCi zdravniki, serija
Pogledi od strani
Otroški program
Lutkovna igrica
Smrkci
Artefbc
KremenCkovi
VVurlitzer
Cas v sliki
Mi
Doktor Trapper John,
ameriška serija
Znanost
Cas v sliki
Šport
Schtonk!, nemški film Pogledi od strani Stormy Monday, angleška kriminalka Cas v sliki
Zadnja poročena ameriškega zakonca, ameriški film
Poročila
Tisoc mojstrovin
EIBIP Avstrija 2
19.30, 23.10 Dogodki in odmevi
TV film: Hanta Yo, il | guerriero
® MONTECARLO
18.45, 20.25 22.30 Dnevnik, 13.30 TMC Spori Film: La principessa della mafia ((dram., '86) Variete: Tappeto volante Film:Il dormiglione (kom., '73, r.-i. W. Allen)
TisoC mojstrovin:
Andrew Wyeth: Christi-nin svet
Tenis: French Open, Četrtfinale (MJ, prenos Poklici: Orodjar Zemlja in ljudje: Samostanske slike Zlata dekleta:
Zaroka
Ali je to res?, igra Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura
Evropski forum:
Za in proti pristopu Avstrije k Evropski skupnosti
VeCerni studio Črno na belem:
Medije - mnenja Spori:
Se 15 dni - Odštevanje za
SP v nogometu
Hello Austria, hello Vi-
erma
Poročila
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Šolski spored
Dober dan, uCenci
Glasbena vzgoja
BašCanska plošCa
V vrtincu stoletja
Okoli sveta v 80 dneh,
4/26 del oddaje za otroke
Poročila
TV-koledar
Divja vrtnica, 101/199 del meh. nadaljevanke Popolna tujca, 16/22 del am. humor, nanizanke Ciklus filmov Johna Way-na:
Sinovi Katie Elder, ameriški film
Igrajo: John Wayne, Dean Martin, Martha Heyer in drugi; režija Henrv Ha-taway.
Monofon
| Učimo se o Hrvaški: Potopisi.
Poročila
Dedek, babica, vnuk, 6. del otroške serije Besede, besede, besede Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 728. del ameriške nadaljevanke Loto 7/39,1. žrebanje Dnevnik 1
Loto 7/39, 2. žrebanje Karitasovi otroci, dokumentarna oddaja Iskanja, polit, magazin Poročila
Ekran brez okvira Slika na sliko Poročila v nemščini
Hrvaška 2
TV-koledar
Zgodbe Dicka Francisa, pon. 6., zadnjega dela angleške nanizanke Okoli sveta v 80 dneh, pon. 4/26 dela oddaje za otroke
Pariz - Roland Garros: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, Četrtfinale (M), prenos in posnetek Risanka Dnevnik
Končnica hrvaškega nogometnega pokala, 1. pol' Cas
Hrvaški nogometni p0' kal, 2. polčas Skrivni agent, 1/3 del nadaljevanke
Krapatchouk, belg-' franc.-španski film, 1992 Video strani
Madžarska
Cez dan Riviera, serija Ste zvonili, milord?
Igra
Opoldanski zvon Sotrpini
Naravno zdravilstvo W. A. Mozart:
Kvintet za klarinet v A' duru
Služnostni urad, jap. fil® Halo, svet Vaška TV Dnevnik
Nacionalna zakladnica Hišna blagajna Zunanje zadeve Iz sence
Vklopi, za otroke Maček v Žaklju, kviz Vprašanja kristjanov Otroški kotiček Dnevnik
Nogomet: Nizozemska -Madžarska, prenos Novi svet
Strah požre dušo, Fassbinderjev film
KANAL A
DANCE SESSION, oddaja o plesu
22.00
Ekipa oddaje'Dance Session se tokrat poslavlja od svojih gledalcev. Predstavila pa vam bo oddajo, ki je bila narejena za video dance festival Dance Scre-en 94, ki bo potekal od 9. do 12. junija 1994 v Laonu in tekmuje v kategoriji dokumentarca oziroma reportaže. Neven in Barbara potujeta v Lyon, od koder Prav tako lahko pričakujemo reportažo o tej plesni zvrsti, ki prav gotovo postaja del sodobne kulture.
	KANAL A	20.30
	UČNA LETA, ameriška nadaljevanka
Mark se zaljubi v svojo učiteljico, ki pa obožuje njegovega očeta. Ko jo povabi na intimno večerjo v dvoje, pride do nesporazuma.	
	
	KANAL A	22.30
	ELIZIJE - SKRIVNOST JEZUITOV; Družba Jezusova
Oddaja je prva tovrstna predstavitev jezuitov v Sloveniji. Dokumentarna serija z naslovom Družba Jezusova predstavlja sedanje in bodoče jezuite. Njihovo umetnost in njihovo mistično osnovo. Vpliv na Slovenijo. Zatrtje reda v 18. stoletju. Vrnitev in sodobne dileme. Prva oddaja ima' naslov Skrivnost jezuitov in se ukvarja z življenjskimi razpotji ljudi, ki so se odločili za ta red. Druga - Ignacij Loyola - pa z ustanoviteljem reda, morda najbolj nenavadnim svetnikom v katoliški zgodovini. Serija je nastala v sodelovanju z Družbo Jezusovo in SAZU-jem.
TV SLOVENIJA 2________18.45
KRONIKA,
kanadska dokumentarna serija
1 ■ Kralj gradu pic: Bob Payton je postal kralj na angleškem gradu za ceno milijona pic. To je bila pogodba, ki jo je ameriški poslovnež sklenil z angleškimi oblastmi, ko seje odločil vnesti v Veliko Britanijo malce podjetnosti iz rodnega Michigana.
2.	Kisli dež: v Kanadi je prizadel na tisoče hektarjev gozdov in jezer. V procesih na sodišču si nasprotujejo interesi ameriške in kanadske industrije ter skrb za okolje naravovarstvenikov.
3.	Severnoatlantska zveza: leta 1979, trideset let Po ustanovitvi organizacije NATO, si je vseh 15 Podpisnic sporazuma prizadevalo za mir. V njiho-vih željah pa je bilo čutiti dvom zaradi naraščajo-be moči Sovjetske zveze.
4 Poletje 1990 v Guebecu: nekaj Indijancev iz plemena Mohawk je presenetilo vaškega župana z zahtevami, naj jim dodelijo zemljo. V spore se je vmešala vojska.
5.	Vzajemna televizija: to je televizija, ki naj bi dala ljudem občutek, da obvladujejo medij in ob gledanju odločajo, kakšna bo oddaja. Takšno televizijo so zasnovali v Montrealu.
6.	Motor, ki ga poganja alkohol: leta 1989je razvejani brazilski industriji začelo primanjkovati goriva. Poskusili so najti lahko rešitev za težak problem.
	TV SLOVENIJA 1	20.35
	VOLČJE ŽRELO, poljsko-španski film, 1988
Režija: Francisco J. Lombardi ‘
Fotografija: Jose Luis Lopez Linares Glasba: Bernardo Bonezzi
Igrajo: Miguel Angel Bueno, Antonio Vega, Lucio C. Yaber, Gilberto Efrain, Antero Sanchez, Jose Te-jada, Berta Pagaza, Aristoteles Picho Film je realističen in prav ta realizem pogojuje pripoved. Lombardi ga spaja s frapantno sliko, ki daje dogodkom določeno distanco. V vas Chuspi v Andih prispe vojaški oddelek pod vodstvom nepopustljivega in ambicioznega poveljnika Roče, da bi dokončno opravil z uporniki. Pri tem Roča ni prav nič bolj popustljiv do vaščanov, ki vojski seveda niso niti najmanj naklonjeni. Ko ugotovi, da niso na njegovi strani in mu ne bodo pomagali pri odkrivanju sovražnika, vaščani postanejo Rocove nedolžne žrtve. Zanimiv je končni obračun med Ropom, ki se ukvarja le s svojo osebnostjo in kruto izvaja, kar mu je bilo naročeno, in mladim vojakom Luno, ki se tem dejanjem in Roču osebno upre, s tolikšno mero človeške odločnosti in s takšnim odporom do zatiranja, da poveljnika dokončno zlomi in obenem tudi njegovo avtoriteto.
TV SLOVENIJA 1	23.00
TAGGART,
škotska barvna nanizanka
Taggart prizna svojemu sodelavcu, da je bil znani glasgowski morilec njegov sošolec in da bi se njune življenjske zgodbe prav lahko zamenjale. Takšna je namreč usoda Jimmyja Catta, ki je kot najeti morilec hladnokrvno ustrelil štiri ljudi, nakar je v zaporu odsedel 21 let. Nikoli niso potihnile govorice, da je brat Tommy Catto financiral svoje hotele s plenom ropa, ki ga je izvedla njegova žena s sodelavci. Pri begu se je Cattova žena smrtno ponesrečila, plen pa je skrivnostno izginil. Tommy Catto se je smrtno ponesrečil v nesreči, ki je prav lahko tudi skrbno izpeljan umor. In takšna nesreča je seveda zanimiv primer za inšpektorja Taggarta.
PAfll/IO MOCKBA
RADIO MOSCOVV
Program Radia Moskve oddaja v slovenSSini vsak dan od 19.00 do 19.30 na valovih 25 m ali 11820 kHz ter 31 m ali 9785 in 9775 kHz
KANAL A / NOCOJ OB 20.30
Beverlv Hills 90210
Ameriško nadaljevanko
V	glavnih vlogah igrajo:
Jason Priestley	Brandon
Shannon Doherty	Brenda
Luke Perry	Dylan
Na sporedu je ponovno mladini tako priljubljena nadaljevanka BEVERLY HILLS 90210.
V	prvem delu se zgodba začenja s koncem Šolskega leta. Učenje se bliža kraju, vsi že nestrpno pričakujejo počitnice. Iztekajo se zadnji dnevi in na Soli je ve-
dno bolj živahno.
Brandon bi rad kupil avto in zato se odloči, da bo zapustil Natovo restavracijo in se oprijel bolj donosnega dela. V času počitnic lahko precej zasluži, če bo le priden.
Brenda pa se prav nič ne veseli bližajočega se poletja. Dekle tarejo hude skrbi. Vsa je obupana in ne vem kaj storiti, če se morda le izkaže, da je noseča.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 13,00 Greatest Hits; 14.00 Video;
16.30	Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu;
17.00	Poročita; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits; 21.00 Most VVanted;
22.30	Beavis 8c Butthead; 00.00 Alternative Nati-on; 03.00 Nočni video
SKVONE
07.00	The DJ Kat Show; 10.00 Risanke; 11.00 Koncentracija; 12.00 SallyJessy Raphaei; 13.00 Paradise Beach; 13.30 E Street; 14.00 Falcon Crest; 15.00 Nadaljevanka; 16.00 Drugačen svet; T6.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trete 19.00 Paradise Beach; 19.30 E Street; 20.00 Reklame;
20.30	M.A.S.H.; 21.00 A Death In Califomia, 2. dei am. mini serije; 23.C0 Ponovitve
PRO 7
05.50 Ponovitve; 11.40 Pri Huxtablovih; 12.10 Agentka s srcem; 14.00 Dinastija; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 NaS hrupni dom; 18.55 Drugi svet; 19.25 Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Morilec v porodni sobi, am. kriminalka; 22.10 Kung-Fu, serija; 23.05 Poročila; 23.15 Napad na policijsko postajo 13, am. triler
PREMIERE
07.00	Romeo; 10,55 1492 - Osvojitev raja, ang,-franc.-špan, pustol. film; 14.00 Romeo; 18.05 Max in Jeremie, franc, kriminalistična kom.; 19.45 Kino; 20.00 Poročita; 20,15 Vtoterdance, am. melodrama; 22.00 Zaljubljen v nevarnost, am. pol. triler; 23.50 David Letterman Late Show
SATI
09.00	Ponovitve serij; 13.30 Ladja zaljubljencev; 15.25 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17,30 Regionalna poročila; 18,00 Pojdi na vse, igra; 19.00 Poročila; 19,30 Kolo sreče; 20.15 Prelomljena zaobljuba, am, melodrama; 22.10 Hunter, am. tv kriminalka; 23,05 The Forgotten One, am. triler
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Gimnastika; 10.30 Kolesarstvo; 12.00 Tenis: French Open, prenos; 19.00 Atletika, miting v Bratislavi, prenos; 21,00 Moto-sport; 22.00 Tenis, vrhunci; 23.00 Motorji, magazin; 00.00 Boks; 01.00 Športna poročita
RTL
09.05 Ponovitve; 12,00 Opoldanski magazin; 1440 Umor je napisala, serija; 17.C0 Kdo je Sef?;
17.30	Strašno prijazna družina; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 1940 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Quincyjeva poroka, am. kriminalka; 22.10 Štern TV; 23.15 Thomas Ko-schwitz Show; 00.00 Poročita; 00.30 Gverilci, am. akcijski film
RTL 2
05.25-16.55 Ponovitve; 16.55 Mož za šest milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Poročita; 1900 Naša najlepša leta, 6/12 del nemške serije; 20.00 Poročila; 20.15 Hotel Paradiž, 14, del; 21.25 Rokoborba; 22.25 Poročila; 22.35 Nick Knight, 13. del serije; 23.35 Fantastične zgodbe
SKY MOVIES
17.00 Mrs. 'Arris Goes To Pariš; 19,00 Going Un-der; 21.00 JFK; 00.05 Keeper Of The City
MOVIE CHANNEL
17.00	White Fang; 18.00 Brer Rabbit; 19.00 The Haunted School; 21.00 Doc Hollywood; 23.00 The Prince OfTides
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 Midnight Heat; 19,35 Aliče Cooper, koncert; 20.00 VVhite Sands; 22.00 Boks;
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline; 21.00 Šport; 22,00 Poročila; 22.30 Evropsko gospodarstvo; 22.45 Market Wrap; 23.00 Jay Leno Show
CNN
05.00-22.00 World News; 06.30 MoneyUne; 10.30 VVorid Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16,30 Cnn & Co; 19.00 World Business To-day; 20.00 International Hour; 22.00 World Business Today Update; 22.30 Showbiz Today; 23.00 The VVorid Today
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 21.40 Minute za; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnoglasba sveta;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30.,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8,40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli;
11.00	Moped show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 13.00 Do 13-lh;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka tedna; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 22.20-23.00 Heavy metal.
Slovenija 3
9.00,	10.00. 11.00, 12.00,
13.00	Poročila; 8.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasb. revijah; 15,30 Dogodki In odmevi; 16.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 17.00 Rotterdamska filharmonija;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasbena tradicija; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napovednik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu;
9.00	Informacije, prireditve; 9.45 Na rešetu - odgovori; 11,00 Moped show; 11.30 Hladno, toplo, vroče; 12,30 Opold-nevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Ob glasbi, ob glasbi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Ob glasbi; 19.30-23.15 Večerni pr. Modrega vala Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30.19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop, slovarček; 8,40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galietti; 10.35 Alternativna medicina,
11.00	Srečanja; 12.00 Ro-magna mia; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Turistična oddaja; 14,45 Back to the future: 18.00 Souvenir d’lta!y; 18.45 Nativita; 20.00 Prenos RMI
\R. Gias Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved dogodkov; 7.35 Vreme;
9.30	Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre, oddaja o turizmu; 19.05 Pravljice EPTE;
22.00	Radosti življenja.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18,00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Opozicijski pogledna pol-tiko; 19.30 do 24.00 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8,00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 10.05 Tema dneva; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.15 Telefon express; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Po domače; 19.30 športna sreda; 21.00 Na obisku; 22.CD Zrcalo dneva..
Radio Študent
11.00	Avtodrom; 14,00 OF (24ur-info); 17.00 Rešeto: Rock indok, kulturarlje, jazzarije; 19,00 TB: Dead Moon; 20,00 Come To-gether; 21.00 Night Time;
22.00	Blues/Sat.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00
14.00,	17.00,19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (pon.); 9.15 Odprta knjiga: Ni neskončnih poti (Franja Bojc-Bidovec, Pisma sinu prebira Minu Kjuder); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Na goriškem valu, (1. del); 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu (2. del); 15.00 Made in ltaly; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena dediščina Slovenije; 18.00 Literarne podobe: 13 slov. romanov; 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30. 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja: 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja brez naslova (prof. Samo Pahor); 20,30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Brez naslova (Boris Pahor); 22.00 Ostali Trst (Vodi Paolo Parovel).
Radio Koroška
18.10-19,00 Društva se predstavljajo; 21.05-22.00 New Times: Big Band Šmihel.
PREMISLEK / DAVID PEARSON: EKO-BIO HIŠA
Gradnja za jutrišnji dan
Pri Državni založbi Slovenije (DZS) je v teh dneh, ravno pred svetovnim dnevom okolja - 5. junijem, izšla zanimiva knjiga oziroma priročnik, pod naslovom Eko-bio hiša, ki jo je napisal David Pearson, v prevodu Helene Grandovec. V izvirniku je izšla že leta 1989 pri londonski Gaia Books Limited. Te vrste knjig so na slovenskem knjižnem trgu precejšnja redkost, zato je pričujoča več kot dobrodošla in odziv bralcev bo odločil, ali ji bodo sledile nove knjige s podobnimi, tovrstnimi vsebinami.
Kako upombljati knjigo? V uvodnih napotkih lahko preberemo, da je knjiga razdeljena na tri dele. V prvem je opisano medsebojno vplivanje med okoljem in nami, svojska energetska izmenjava. Drugi del obravnava različne komponente doma in prikazuje, kako gmditi in opremiti bivališče, da bo zdravju prijazno in okoljevarstveno »neoporečno«. Tretji del pa kaže, kako naj načela iz te knjige praktično uporabljamo pri oblikovanju prostorov v hiši in v njeni okolici. Pri vsem tem je popolnoma odveč branje te knjige po določenem vrstem redu, ampak lahko beremo zgolj tisto, kar nas neposredno zanima. Bogato opremljena knjiga nam namreč pojasni vse o gradnji ali prenovi zdravega in ekološko neoporečnega doma.
Tudi sicer je knjiga nastala ravno v času silovite globalizacije ekoloških, okoljevarstvenih problemov, v obdobju torej, ko je
bil deviški bmzilski deževni gozd, približno tako velik kot Belgija, opustošen v enem samem letu, ko so grožnje z učinkom tople grede vse usodnejše, ko mztapljanje ozonske plasti vse bolj ogroža naše zdravje, ali ko kisel dež uničuje gozdove, reke, jezera, vodovja in...
In ob vsem tem, kakor da nikomur ni povsem jasno, koliko še utegne prenesti naš edini planet človeških »artefaktov«. Povezovanje svetovnih konfliktov z oblikovanjem naših domov, prebivališč - kar je osrednja tema pričujoče knjige, bi sicer utegnilo biti pretirano, vendar to dvoje popolnoma impemtivno povezujejo vzorci potrošnje in s spreminjanjem naših življenjskih navad, našega žitja in bitja, bivanjskih obsedenosti in bivališč lahko začnemo bolj učinkovito ohranjati tudi globalno okolje. Kje smo že slišali dobro krilatico? - »Ba-zmišljaj globalno, deluj lokalno!«
Knjiga Eko-bio hiša je potemtakem načrt za vse, ki se lotevajo gradnje ali prenove hiše, pri čemer ne gre za navadno bivališče, temveč za hišo jutrišnjega dne, za zdravo, ekološko neoporečno, harmonično in celovito, tako za telo kot za dušo tistega, ki v njej živi, kakor tudi za okolje, v katerega jo postavi. Seveda knjiga ne ostaja samo pri enostavnih navodilih - po sistemu »naredi sam« -, temveč pojasni vse, kar mora vsak sam vedeti, da bo njegov dom postal »zelen«. Matija Hudovernik
Ali je nemara v tradiciji tudi prihodnost eko-bio domov - iz muzeja v Bardu (Foto: M. H.)
Priročni radar za vsakdanjo rabo
2e kmalu se utegne na trgu pojaviti natančen radar kratkega dosega, sestavljen iz cenenih mikročipov, ki nadomeščajo drage komponente klasičnih naprav te vrste. Radar je namenjen za zaznavanje bližine, tako da je primeren za vgradnjo v avtomobile in ročna orodja. Radar, ki ga je razvil Tom McEwan, inženir iz kalifornijskega Državnega laboratorija Lavvrence Livermore, vsako milijoninko sekunde odda elektromagnetni pulz z dolžino 0.1 nanosekunde. V intervalu med zaporednima pulzoma naprava zaznava odboje valovanja od bližnjih predmetov. Elektronsko vezje je naravnano tako, da beleži le signale, odbite od predmetov, ki so od radarja oddaljeni manj kot 60 metrov. McEvvan pravi, da je radar dovolj natančen, da določi položaj predmetov na nekaj cen-
timetrov natanCno. Ce bi se lotili masovne proizvodnje aparata, bi ta moral stati manj kot 10 dolarjev. Za licenco za uporabo tehnologije sta že zaprosili dve kalifornijski podjetji, Amerigon iz Bur-banka in campbellska družba Zircon. Radar oddaja nizkofrekvenčne pulze. V Državnem laboratoriju Lavvrence Livermore preskušajo napravi, naravnani na 2- in 6.5-gigaherCni pas, ki ju je za tovrstne namene odobrila Zvezna komisija za komunikacije. Nizkofrekvenčno valovanje bolje prodira v materiale, tako da lahko tak radar odkriva strukture, skrite v zidovih. Kratki pulzi z omejenim dosegom zagotavljajo, da porabijo prototipi tako malo energije, da lahko z običajnimi 1.5-yoltnimi baterijskimi vložki delujejo celi dve leti.
Michael Allen -PrZ-
TakSne radarje lahko v osebnih avtomobilih pričakujemo že čez tri leta (NS)
INFORMATIKA / PRIMER »COMPUSERVE«
Trženje z digitalnimi novicami
Coh*fu3wv*	Vsnager
IiiMj'nr|TltiT|inr[ | inif i n
	
m m	!r=±:
	•s™
p m	{h-1 i»«<l
Hm s	:2r,\?č
	
] IdVti	l*W4Kn!,'	j
^ i		5
' A*i«ČMtMl' «■**• «	... ’
tl 5 K«w» iVaM
OratuN«- Tre-sv*
0«l*w I«.*.* V.r.lf t«MMn t>r«	ol f *erMU‘4 H«»*
I ^ I
Informacijski servis, ki terja posebno zaščito avtorskih pravic
V tiskovni agenciji-, ki zalaga z novicami večino britanskih medijev, so se odločili, da iste vesti ponudijo gospodinjstvom in podjetjem tudi preko informacijskega servisa CompuServe. Novost pomeni med drugim tudi to, da je servis Press association (PA) dvem milijonom uporabnikov sistema CompuServe dostopen zastonj, kar ima resne posledice za avtorske pravice na informacije. V PA priznavajo, da bi britanski časniki lahko izkoriščali dejstvo, da so preko servisa vesti dostopne zastonj in vrh vsega še takoj, ko se dogodek pripeti. Ker nihče nima avtorske pravice na same dogodke, bi komu utegnilo pasti na pamet, da bi novice preprosto prepisal s servisa CompuServe, namesto da bi PA za informacije plačal mesečno naročnino, ki lahko znaša tudi več tisoC funtov. Februarja 1993 je vrsta regionalnih in lokalnih britanskih časopisov prenehala naročati usluge PA. Ker so bili prepričani, da PA za novice zaračunava preveč, so ustanovili lastno tiskovno agencijo. Sedaj bi se lahko tudi drugi Časniki odločili za pretrganje stikov s PA, ob tem pa bi še naprej uporabljali njihove informacije, do katerih bi prišli s servisom CompuServe. »To vprašanje nas skrbi,« pravi Mark Tucker, komercialni direktor PA, ki je sodeloval pri pogajanjih o poslu. »Vendar pa menimo, da je dovolj varovalnih mehanizmov, ki ščitijo naše interese.« Glavna zaščita je opozorilo, ki uporabnika pred vključitvijo v servis PA posvari, da ga »ne sme uporabiti v komercialne namene«. S pravnega stališča vsakdo, ki informacijo iz novice izkoristi, recimo, v poslu
na borzi, ne da bi pred tem vest plačal PA, krši avtorske pravice. Problem, s katerim se bosta morala spopasti PA in družba CompuServe, ki informacije kupuje, je nadzor uporabe servisa. »>Ce bomo odkrili, da se kdo s servisom okorišča, mu naših uslug ne bomo več nudili,« je dejal Andrew Gray, direktor CompuServe za Veliko Britanijo, ki je podpisal pogodbo s Press association. »Ce bodo s tem težave, bomo novice umaknili iz našega servisa. Ampak to se bo zgodilo le, če bodo problemi zares resni.« Gray tudi ugotavlja, da je problem »pravno minsko polje«, »Mi smo zelo konzervativno podjetje in če se nam bo zazdelo, da se ljudje ne držijo pravil, bo z novostjo konec.« Mark 0‘Con-nor, specialist za zakonodajo v zvezi z multimedijo pri londonski odvetniški pisarni Bird & Bird, pravi, da »tovrstni zakoni zastarijo, še preden so do konca dodelani«. Alternativa opozorila o nekomercialnosti bi lahko bil časovni zamik novic, kar bi zmanjšalo uporabnost vesti za medijske organizacije. Na tak način objavljajo cene delnic in obveznic ter druge borzne vesti, ki so prav tako dostopne preko servisa CompuServe, a s polurnim zamikov. To zmanjša komercialno vrednost novic. Tucker je še dodal, da bi PA, Ce bi se katera od glavnih strank želela naenkrat odpovedati njihovim uslugam, gotovo zanimalo, »zakaj so se odločili zalako korak«. Število naročnikov uslug servisa CompuServe z vsega sveta se je z milijona v 1.1988 povečalo na današnja dva milijona.
Charles Arthur -PrZ-
ETNOLOGIJA (6) / O ADMIRALU, KI SO GA MORNARJI KLICALI »OLD RUMMY«
Najboljši rum na svetu
V svojem dnevniku iz leta 1493 je Krištof Kolumb opisal St. Thomas kot »hribovit otok, ki ga vegetacija pokriva vse do morja«. Na otokih tudi danes najdemo eksotične rastline in tropske živalske vrste, od katerih so nekatere prinesene iz drugih krajev, druge pa so se avtohtono razvile v tej topli, mili klimi. »Kraljica flore« je rumeni bezeg, ki ga tamkaj imenujejo ginger thomas. Ta na moč elegantni, sladko dišeči rumeni cvet je lokalnega izvora, podobno kot parazitska »ljubezenska plezalka« - love vine, ki prej ko slej zaduši matično rastlino, zaradi česar je na nekaterih Karibskih otokih prepovedana. Bougainvillea, katere plazovi cvetov navadno obraščajo kamnite vtne ograde in zidove, je prišla na otoke iz Ria de Janeira, na ladji francoskega pomorščaka Bougainvillea. Ni mogoče prezreti niti »stoletne rastline« - century plant, do sedem metrov visoko deblo z drobcenimi belimi cvetovi, ki cvetijo le enkrat na deset let. Tropska derevesa zaokrožajo paleto eksotičnih barv. Lila, rumeni in rdeči frangipani rastejo tako v vrtovih kot po gozdovih. Iz Madagaskarja so prinesli oran-žno-rumeni flamboyant, ki s svojimi čudovitimi barvami prekrije otok med poletnim cvetenjem.
Afriško drevo tulipanov ima podobne barve, lovi in shranjuje vodo; s katero si potem gasijo žejo ptiči. Ne manjka različnih vrst palm, mahagonija, dreves manc-hinel, limoninih dreves, kruhovcev - tistih, ki jih je sloviti kapitan Bligh prinesel iz Tahitija - in drugih dreves. Domačini pravijo, da na otoku St. John raste najbolj sladek ananas, pa obilje dreves papaya, mango-tov in še nekaterih drugih sadežev - kokos, banana, kivi.
Iz živalskega sveta moramo takoj na začetku omeniti mungose, ki so videti kot nekakšni beli dihurji. Na otoke so jih prinesli zato, da bi se znebili strupenih kač. Za nadzorovanje biološke ravni insektov skrbi šest najrazličnejših vrst kuščarjev, med njimi tudi plašna iguana. Pelikani v zraku izvajajo svoje pikade na morsko gladino, ko lovijo ribe za svojo prehrano. Potem so tu še vremenski priči - frigate -, ki v letu razvijejo ška-
rjaste oblike; smejoči galeb, katerega kriki zvenijo kot »ha-ha«, morda se resnično rogajo debelim turistom; pa
sladkorni ptic, ki se ne more upreti skušnjavi, Ce kje opazi kos sladkorja.
Naj sklenem svoj sprehod po teh Karibskih otokih z enim od njihovih najbolj znanih proizvodov - rumom. Prvič so ga začeli izdelovati v East Indies, kakih osemsto let pred našim štetjem. Rum opredeljujejo kot vsak drug alkoholni destilat iz fermentiranih sokov sladkornega trsa, tržnega sirupa ali melase. Enozlo-zno besedico »rum« si je mfenda izmislil angleški admiral Vernon - tisti, po katerem so poimenovali tudi znameniti Mount Vernon. Sloviti admiral je namreč ugotovil, da se mornarji lahko rešijo skorbuta, če se jim njihov dnevni obrok piva nadomesti s to nenavadno karibsko
pijačo. Lahko si mislimo, kakšen val odobravanja in občudovanja je požel med svojimi možmi, ki so ga iz hvaležnosti zaceli klicati kar Old Rummy, kar je bila seveda narečna označba za najboljšega med najboljšimi. Postopoma je rum postal priljubljen ne samo med mornarji in gusarji, marveč tudi širom po Evropi in Ameriki. In Deviški otoki so največji »proizvajalec« ruma, ki slovi p° svojih sestavinah, kot sta, denimo, zelo kakovostna trsna melasa in čista deževnica. Rumo-ve blagovne znamke Cruzan, Old St. Croix in Brugal so praktično obkrožile svet in mu hote ali nehote določile raven kakovosti te čudovite pijače.
Bogomil Ferfila (Se nadaljuje)
Tropska drevesa zaokrožajo paleto Čudovitih barv (Foto: Donna Phillips)

NAPOVEDI PRIREDITEV
Sreda, 1. junija 1994	2 ^
gledališča
[SLOVENIJA
feJUBUANA
J-ANKARjKV DOM,
061/222-815
PrPetrtek, 2. junija, ob 21.30: Damir Zlatar Frey -^JMLADNO OBREDJE. Zadnja predstava v sezo-
5, sob°to, 4., in v četrtek, 9. junija, ob 20.30: B. ^ade-OB LETU OSOREJ.
PLES:
Y ^abdek, 2., in v petek, 3. junija, ob 21. uri: BE-iONTANC - TATOVI MOKRIH ROBČKOV.
drama sng,
061/221-511
^anes, 1. junija, ob 19.30:1. Cankar - KRALJ NA f, iAJNOVI, za abonma sreda, dijaški 7 večerni v. .9^ *zven- Predstava bo se v četrtek, 2. junija, ot> isti uri, za abonma Četrtek, dijaški 7 veCemi metno), izven in v petek, 3. junija, ob isti uri, za abonma dijaški 6 veCemi.
mala drama, tel.: 061/ 221-511
" petek, 3. junija, G. Biichner - VOJCEK. Gostova-nJe Narodnega gledališča iz Romunije.
OPERA,
tel-: 061/331-950
Oanes, 1. junija, ob 19. uri: J. Golob - MATIČEK L ŽENI, za red sreda in izven. Zadnjic v sezoni!
^ četrtek, 2. junija, ob 19. uri: P. I. Čajkovski - PIKOVA DAMA, za red Četrtek I in izven. Predstava bo Se v soboto, 4. junija, ob isti uri, za red sobota m izven.
ROD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
torek, 7. junija, ob 21. uri: Zijah SokoloviC -CLUMAC... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ.
lgl,
tel.: 061/314-789
veliki oder
V petek, 3. junija, ob 18. uri; Pavel Polak - RDEČA KAPICA, za izven. Gostuje Naivni Divaldo Libe-tec iz Ceske.
Vsoboto, 4. junija, ob 18. uri: S. Makarovič - SA-PRAMISKA, za izven.
MGL,
tel.: 061/210-852
-..pjedo, l. junija, ob 20. uri: A. Bennett - BLAGOST JURIJA HI, za abonma red O. Predstava 0 v Četrtek, 2. junija, ob isti uri, za abonma red B
in v petek, 3. junija, ob isti uri, za abonma petek.
CELJE
SLG,
tel.: 063/25-332
V	Četrtek, 2. junija, ob 19.30: H. Ibsen - STRAHOVI, za abonma Četrtek in izven. Predstava bo Se v petek, 3. junija, ob 19. uri, za abonma Študentski veCemi, izven in v soboto, 4. junija, ob 17. uri, za abonma sobota popoldan in izven.
KRANJ
PGK,
tel.: 064/222-681
Danes, 1. maja, ob 20. uri: W. Bauer - CHANGE, za abonma modri in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 2. junija, ob isti uri, za abonma zeleni in izven. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane.
MARIBOR
LGM,
tel.: 062/26-748
V	soboto, 4. junija, ob 17. uri: Pavel Polak - RDEČA KAPICA.
V	nedeljo, 5. junija, ob 11. uri: Jane Synkova -
mala Čarovnica.
DRAMA, tel: 062/221-206
V	petek, 3. junija, ob 21. uri: na Malem odru kabaret XX. stoletja MALA NOČNA KINOTEKA, za izven.
V	soboto, 4. junija, ob 20. uri: Ivo Svetina - ŠEHEREZADA, za red veliki izbirni in izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. junija, ob isti uri, za red veliki izbirni in izven.
V	soboto, 4. junija, ob 17. uri: v Minoritski cerkvi otroški plesno-dramski kabaret M & M, premiera, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. junija, v Minoritski cerkvi, ob isti uri.
OPERA,
tel.: 062/221-206
Danes, 1. junija, ob 12. uri: v Kazinski dvorani PRODUKCIJA OPERNEGA STUDIA.
Danes, 1. junija, ob 16. uri: balet J. Strauss - PLES KADETOV.
NOVA GORICA
PDG,
tel.: 065/25-326
V petek, 3. junija, ob 20. uri: Dominik Smole -KRST PRI SAVICI, za abonente iz Ajdovščine in izven.
FU RL A NIJ A-J U LUSKA KRAJINA
IgST
Verdi - Dvorana Tripcovich
™'i’ 2. junija, ob 20. uri (red H) deveta pred-Verdijeve »Traviate«. Dirigent Tiziano
Zadnja predstava bo v petek, 3.6., 20.00 (red
GORICA
Kulturni dom
Danes, 1. t. m., ob 19. uri Nagrajevanje go-riskih Športnikov ZSSDI.
V	petek, 3. junija, ob 17.30 Seminar Evropske akademije.
V	ponedeljek, 6. junija, ob 20.30 gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z delom »Zbeži od žene«.
KOROŠKA
SILOV1C
Mestno gledališče: danes, 1. junija, ob 19.30 - Koncert - Musicalexpress.
6IUAK
Studijski oder (KellertheaterJ: danes, 1. junija, ob 20.00 - Komedija W. Shakespeare-N. Hagg «Mixed
OBIRSKO
Na naravnem kegljišču pri Jerebu bo jutri, 2. junija, od 14. ure dalje kegljanje za nagrade.
ŠENTJAKOB
V Kulturnem domu bo jutri, 2. junija, ob 19.30 koncert profesionalnega mešanega zbora Cantus iz Už-goroda (Ukrajina).
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
Cankarjev dom, tel.: 061/222-815
ijo sobote, 4. junija, bo v sprejemni dvorani in pred-“verju 2. SLOVENSKI MUZEJSKI SEJEM E0YER MGL, Čopova 14 V Četrtek, 2. junija, ob 17. uri: predstavitev nove Lnjige pesnika TONETA KUNTNERJA z naslo-v°tti O domovina.
KUD FRANCE PREŠEREN, tet: 061/332-288
v Četrtek, 2. junija, v Pesniškem kabaretu se bo Podstavil glasbenik in pesnik TOMAŽ PEN-
UVORANA SAZU, Novi trg 3
Danes, 1. junija, ob 17.30: predavanje JANKA KOSA - Problem legalnosti in legitimnosti v evropski tragediji.
galerija skuc, stari tig 21
Danes, l. junija, ob 20. uri: Kultura mimoidočim 'MILAN JESIH. ploščad ob figovcu
" nedeljo, 5. junija, ob 11. uri: promenadni kon-eert. Igral bo PIHALNI ORKESTER GODBA BEŽIGRAD.
Kranj
Kulturno-zabavni program ob tednu GIRO
DITALIA - NOMADI LEPOTE:
nanes, 1. junija, ob 9.30: lutkovna predstava za
vrtce NataSa Herlec - JOJ BOLI (Športni center); ob 10.15: nastop dua CAUMERO (Športni center); ob 11.15: kolesarska dirka cicibanov in pionirjev na 200 metrov; ob 14. uri: sejemska ponudba »Vse za kolesarja« (Športni center - letni bazen), ob 19. uri: koncert APZ F. Prešeren (trg pred Mestno hišo); ob 20. uri: koncert ADIJA SMOLARJA (Športni center).
OTOČEC NA KRKI GRAD OTOCEC
V	soboto, 11. junija, ob 21. uri: v hotelu Grad OtoCec večer z BOJANOM ADAMIČEM in MERI AVSENAK.
MARIBOR
IZUM, Prešernova 17
V	Četrtek, 2. junija, ob 18. uri: predavanje TOMAŽA FLAJSA - Dharma človeštva.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
■V soboto, 4. junija, oh 20.30: filmska uspešnica PHILADELPHIA. Predstave bodo Se v nedeljo, 5. junija, ob 18. in 20.30.
V	torek, 7. junija, ob 18.30: nastop plesno-akro-batske skupine FLIP iz Phana.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
^ Prosvetnem domu bo v petek, 3. junija, ob 18. tei »Literarni večer«, na katerem bodo sodelova-b Marij Cuk, Miroslav Košuta, Feri Lainscek, Lvetka Lipus in Alojz Rebula.
TRST
V Avditoriju Muzeja Revoltella bodo v Četrtek, 9. junija, ob 18. uri predstavili video film o Rižarni. Sodelovala bosta prof. Karl Stuhlpfarrer z dunajske univerze in prof. Marina Cattaruzza s tržaške in beneške univerze.
Klezmer Ensemble v nedeljo v tržaškem gledališču Miela
Na pobudo zadruge Bonavventura predstavila glasbo židovskih sku-v sodelovanju z Italijansko-izrael- pnosti vzhodne Evrope v lastni pre-skim združenjem, Tržaško židovko delavi. Skupino sestavljajo Davide skupnostjo in Robin Hood Folk Casali (klarinet), Fabio Zoratti (har-Country Clubom iz Trsta bo v ne- monika), Sergio Candotti (kontra-deljo, 5. junija, ob 21. uri v bas), Alfredo Lacosegliaz (metalna tržaškem gledališču Miela nastopila tolkala) - na sliki, Piero Bertelli skupina Klezmer Ensemble, ki bo (bobni) in Isabella Tonin (trobenta).
■ :7‘YAirVI
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	Mali fotogaleriji je do 19. junija na ogled razstava arhitekta JURIJA KOBETA z naslovom Trije detajli. Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstruktivistov, ki jih je iz svoje zbirke posredoval italijanski umetnik Getuiio Alviani, je na ogled do 12. junija (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni tig 5
Razstava del KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12.
junija.
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
V	Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA.
Razstava RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do 5. junija. Vsako nedeljo bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi.
Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija.
NARODNI MUZEJ, Muzejska ulica 1
Razstava mednarodnega Študentskega projekta SMALL & SPELJAL - MALO IN POSEBNO je na ogled do 5. junija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE-CEKINOV GRAD, Celovška 23
Razstava fotografij TOSIKIJA OZAVVE je na ogled do 20. junija.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava olj ALOJZA ŠTIRNA je na ogled do 10. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
V	Četrtek, 2. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave risb BOŽIDARJA JAKCA.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava slik SERGEJA KAPUSA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
V	četrtek, 2. junija, bo ob 18. uri otvoritev razstave otroških ilustracij MOJCE CERJAK. Razstava bo na ogled do 23. junija.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
V	Četrtek, 2. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave BORISA ZAPLATILA. Razstava bo na ogled do 14. junija.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik MILANA RIJAVCA je na ogled do 21. junija.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava UTRINKI IZ KRONIKE MESTAJJU-BLJANE je na ogled do 10. junija.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Razstava Križev pot ANTONA CEBEJA je na ogled do 19. junija.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
V	petek, 3. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave tapiserij in stekla HEDE RUSEC.
CERKNICA
KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA,
Partizanska 9
V	petek, 3. junija, bo ob 19. uri otvoritev likovne razstave VOJKA HRENA. Razstava bo na ogled do 17. junija.
KOPER
GALERIJA MEDUZA,
V	četrtek, 2. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave grafik, risb in skulptur VLADIMIRJA MAKUCA. Razstava bo na ogled do konca junija.
GALERIJA LOŽA, Titov trg 1
Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do sredine junija.
LOGATEC
V	knjižnici Logatec je do 6. junija na ogled razstava petdesetih nagrajenih slikanic v tujih jezikih.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 19. junija.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3
Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORGIJA CATTANIJA in MAURIZIJA COSUEJA je na ogled do 25. junija.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA SIFRARJA je na ogled do 9. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista.
Bastione fiorito: do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke Giuliane Balbi in slikarja Alda Mirarchija. Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra.
Galerija Rettori Tribbio: do 3. junija bo na ogled razstava slikarja Pina Ferfoglie.
Art Gallery: do 2. junija si lahko ogledate razstavo Negrisina.
Art Light Hall: do 16. junija razstavljata slikarja Agnese Divo in Maurizio Maier.
Galerija Torbandena: na ogled je razstava Wolf-ganga Wiednerja.
OPČINE
V	Hranilnici in posojilnici razstavljata do 5. junija multimedijska slovenska umetnika Lidia Asta in Peter Spiler.
GORICA
V	Kulturnim domu bodo jutri, 2. junija, ob 20. uri otvorili razstavo beneških umetnikov. Na otvoritvi bo zapel zbor »Matajur«.
TREVISO
V Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igrač.
KOROŠKA
CELOVEC
Modestov dom: na ogled je velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta.
ŽELEZNA KAPLA
Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela.
ROŽEK
Galerija Rožek, Sikoronja: na ogled so skulpturne risbe, kolaži, rustika dela Johannesa Zechnerja.
SENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI
V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«.
STALENA GORA
Izkopanine na Staleni gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel: 061/222-815
V	Četrtek, 2., in v petek, 3. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in U. Dirigent Hans Graf. Program: A. Bruckner.
V	soboto, 4. junija, ob 17. uri: DIAMANTNIH 30 ANSAMBLA LOJZETA SLAKA, javna generalka za vse tiste, ki zaradi izjemnega zanimanja niste dobili kart za koncert ob 20. uri.
SLOVENSKA
FILHARMONIJA,
V	petek, 3. junija, ob 20.30: zvoki Šestih strun - ŽARKO IGNJATOVIČ (kitara). Program: R. de Visee, S. L. Weiss, M. Giuliani, M. Tippet, A. Pi-azzolla, I. Albeniz.
GRAD TIVOLI
V	Četrtek, 2. junija, ob 19. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJE, za zeleni abonma.
KRIŽANKE
V	soboto, 4. junija, ob 21. uri: koncert OUMOU SANGARE (Mali).
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 Danes, 1. junija, ob 21. uri: koncert TRIA CLUSONE (Nizozemska/ZDA)
NOVO MESTO DOM KULTURE,
V	petek, 10. junija, ob 21. uri: v Muzejskih vrtovih koncert VLADA KRESLINA in BELTINSKE BANDE.
ROGAŠKA SLATINA
V	petek, 3. junija, ob 20.30 v Razstavnem salonu koncert OKTETA GALLUS iz Ljubljane.
ŠKOFJA LOKA
Danes, 1. junija, ob 20. uri: v kapeli loškega gradu koncert ŽARKA IGNJATOVIČA (kitara).
ŽALEC
V	Četrtek, 2. junija, ob 19. uri: v župnijski cerkvi na Vranskem koncert Mešanega komornega zbora Celje.
FJK
TRST
Pivovarna Forst
Jutri, 2. junija, ob 20.30 večer avtorske glasbe. Nastopata Ezio Sgorbissa in Carmine Ci-rillo.
Cerkev Beata Vergine delle Grazie - Ul. Giustinelli
V	nedeljo, 5. junija, ob 20.30 zadnji koncert ob 100-letnici orgel, ki jih je v cerkvi dal zgraditi Julius Kugy. Nastopila bosta organistka Valentina Longo in Čelist Paolo Canna-rella.
Gledališče Miela
Jutri, 2. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert Glasbene mladine Italije. Nastopil bo trio Mondrian, ki ga sestavljajo Stefane Bullo (flavta), Gianluca Saccari (Celo) in Piergioi^io Simoni (kitara). Na programu Vivaldi, Paganini, Leisner, Stalimer in Maasz.
V	nedeljo, 5. junija, ob 21. uri koncert, ki ga organizira Združenje Italia-Izrael, Zadruga Bonavventura in Robin Hood Folk Country Club. Nastopil bo ansambel Klezmer Ensemble, ki ga sestavljajo Davide Casali, Fabio Zoratti, Sergio Candotti, Alfredo Lacose-gbaz, Piero Bertelli in Isabella Tonin.
BOUUNEC
Na prazniku, ki jo prireja Lovska družina Doberdob bo v petek, 17. in v soboto, 18. junija slovenski lovski pevski zbor »Doberdob« gostil 21. Revijo lovskih pevskih zborov in rogistov. PROSEK-KONTOVEL Kulhimi dom: Nocoj ob 20.30 bo na sporedu harmonikarski koncert gojencev glasbene Sole M. Kogoj. Nastopajo Igor Cante, Alessandro Ipavec, Da-rio Furlan, Aljaž Nedoh in Da-rio Savron. Mentor je prof. Lo-redana Coceani.
PO ZSŠDI / DREVI V GORICI
Priznanja za ekipe in posameznike
Kot je že nekaj let v navadi, bo PO ZSSDI za Goriško tudi letos podelil priznanja slovenskim športnim sredinam, ki so se med pravkar zaključeno sezono Se posebno izkazale. Po dveh letih bo letošnja slovesnost ponovno v go-riskem Kulturnem domu, in sicer nocoj ob 18.30. Naj omenimo, da so leta 1992 priznanja podelili v prostorih Katoliškega doma, lani pa je slavnost potekala v domu ”A. Budal” v Stan-drežu.
Posebno priznanje ZSSDI bo nocoj prejelo osem Športnih ekip. Nekako smo se že navadili, da gre levji delež priznanj odbojkarskim vrstam, ki se jim od časa do Časa pridruži kak posameznik. Letos je nekoliko drugače, pa Čeprav po uspešnosti ostaja odbojka (zlasti moSka) Se daleč na prvem mestu. Nocoj bodo priznanje prejeli tudi nogometaši, kar zaradi hude konkurence predstavlja že mali Čudež. Izkazali so se tudi košarkarji, ki so po skoraj 25 letih prvič uspeli izbojevati napredovanje. Krog uspešnosti naSega športa se torej Siri, kar nam je lahko samo v ponos, ter pomeni, da se v naSih Športnih društvih dobro in vestno dela, Se posebej na mladinskem področju. (VTP)
KOŠARKA / DODATNE TEKME V PROMOCIJSKI LIGI
Na sporedu so zdaj še zadnji dvoboji
Tokrat nasprotniki iz Vidma in Pordenona
»Promocijsko prvenstvo, zadnji del«. Tako bi lahko naslovili zadnjo fazo letošnjega neobičajno dolgega in zapletenega košarkarskega promocijskega prvenstva. Dvajset moštev, ki so se po regularnem delu pomerila med sabo (prvih deset iz tržaške skupine proti enakouvršCenim iz go-riške) se bo srečalo še z enakouvršCenimi iz vi-demsko-pordenonske skupine. Iz tega bo izšla popolna deželna lestvica vseh 46 ekip. Prvih Sest bo napredovalo v C2 ligo, 32 ekip (od sedmega do 38. mesta) pa bo prestopilo v D ligo. Zaposlene bodo torej spet štiri naše ekipe, najtežjo nalogo pa ima Dom, ki se bo potegoval za peto mesto v deželi.
DOM - Po izrednem in
tudi srečnem uspehu proti tržaškemu Santosu, bo Mianijeva ekipa preizkusila še kakovost pordenon-ske ekipe Torre (Pn), zmagovalec tega dvoboja pa bo osvojil konCno peto mesto v deželi (vse kaže pa, da sta si obe ekipi že zagotovili prestop v C2 ligo). Prvo tekmo bodo domovci odigrali doma v soboto, 4.t.m. ob 18.00, povratna tekma pa je na sporedu v torek, 7.t.m. ob 20.30 v gosteh.
SOKOL - Po neuspehu s tržiškim Pomom (ob Santosu edina ekipa iz tržaške skupine, ki je v desetih dvobojih proti goriškim vr-
stnikom potegnila krajši konec), bodo Starčevi fentje že jutri gostili Trice-simo (Ud) (ob 20.30 v na-brežinski telovadnici), povratna tekma pa je na sporedu toCno teden dni kasneje (9.6. ob 20.30). Ekipi se bosta potegovali za končno 19. mesto.
CICIBONA - Za 25. mesto se bodo belozeleni pomerili z moštvom iz Cor-denonsa (Pn) . KovaCiCeva ekipa bo prvo tekmo igrala doma, v telovadnici Ervat-ti, v ponedeljek, 6.t.m. ob 20.30, povratna tekma pa bo v Cordenonsu, v petek, 10. trn. tudi ob 20.30.
KONTOVEL - Nasprot-
nik Furlanove ekipe je Terzo D’Aquileia (Ud) , ki
je v videmsko-pordenon-ski skupini zasedel 15. mesto. Ekipi se bosta torej potegovali za konCno 29. mesto, obe pa sta si že zagotovili prestop v D ligo. Prvo tekmo bo Kontovel igral doma (tel. Ervatti) v soboto, 4.t.m. ob 20.00, druga tekma pa bo v Ter-zu, v Četrtek, 9.6. ob 20.00.
Vanja Jogan
Košarkarjem Chiari, Denisu in Brunu Kneipp se je pridružila
Irina
Vsem čestita, mali Iri-ni pa voSCi veliko »športne« sreče
KK Bor
Turnir Sarti: Bor Radenska out
Bor Radenska - Inter Muggia 83:98 (50:43)
Danes: 19.30 Servolana - Barcolana; 21.15 Jadran TKB - Sgt
NOGOMET
Slovenija
danes
proti
Romuniji
\/ Bukarešti
LJUBLJANA - Izbranci selektorja Zdenka Verdenika danes za nasprotnika udeleženko letošnjega SP v ZDA - Romunijo. Tekma bo ob 19' uri v Bukarešti.
Verdenik ne bo imel na razpolago najboljše enajsterice, kajti Srečko Katanec, Marko Simeunovič, Jani Pate in Sašo Udovič so zaradi poškodb svojo udeležbo odpovedali. NajveCje razočaranje je nedvomno Matjaž Florjančič, ki se iz doslej neznanih razlogov ni javil na zborno mesto v Maribom
Verdenik bo vztrajal pr* obrambni »conski« igri »3-5-2«, ki je pravzaprav edina možnost za uspešne igre slovenske reprezentance.
Slovenska reprezentanca naj bi začela v naslednji postavi: Zupan, Galič, Križan, Milanič, Jermaniš, Ceh, Novak, Zidan, Zahovič, Cvikl in Gliha. Na klopi pa bodo sedeli še: Boskovič, Englaro,
RinVmrclri	in RpIpT..
ŠZ JADRAN / NA NEDELJSKEM REDNEM OBČNEM ZBORU NA OPČINAH
Iskanje novih poti
Sredobežne težnje blema ne občuti do
so najmočnejše takrat, ko stvari ne gredo dobro. Za Jadran sicer ne moremo govoriti, da mu gre slabo, nedvomno pa je, da ni veC to, kar je bil. Ekipa, ki je pred veC tisočimi gledalci nastopala v B ligi, je bila pojem za ves naš šport, ekipa, ki pred poprečno 150, 170 gledalci (kot je bilo rečeno na nedeljski skupščini) nastopa v peti košarkarski ligi pa je le ena od najboljših, kar jih premoremo pri nas. Nekdanja Ja-dranova ekipa je bila paC enkraten pojav (tako kot sta enkraten pojav Samo Kokorovec in Arianna Bogateč, ali je bila Sonja Milic), sedanja je le bližja realnemu potencialu naše košarke oziroma našega športa. Tu ni krivd, ne krivcev. Vedno je sicer mogoCe biti boljši, toda Čudeži se zgodijo le enkrat in vsaka zgodba se enkrat konca.
To pravzprav nima (ali ne bi smelo imeti) nic skupnega z	vprašanjem
združevanja sil, Čeprav je seveda normalno, da se društva, ki zdaj nastopajo samo eno ligo za Jadranom (ali dve), vCasih lahko upravičeno sprašujejo, zakaj morajo ostajati v podrejenem položaju. Nedeljska skupSCina na Opčinah je potrdila, da velika večina matičnih klubov tega pro-
take mere, da bi postavljala pod vprašaj sam obstoj združene ekipe in strukture, ki stoji za to ekipo. Nedvomno tudi zato, ker si je Jadran s svojim pestrim delovanjem na mladinskem področju in s svojimi številnimi pobudami in uslugami znal izrezati še dodaten košCek prostora v panorami naše košarke.
PereCe pa je finančno vprašanje. To je sicer kostanta v delovanju vseh naših klubov. Namesto, da bi resno govorili o profesionalizaciji kadrov, se srečujemo z grožnjami o razpustih moštev in skupin. Za naSo košarko je Sok še toliko hujši. Oplazil jo je košarkarski »boom« v Italiji izpred nekaj let in je živela nad svojimi sposobnostmi. Zdaj je obdobje debelih krav mimo in postavlja se vprašanje, kako naprej. Občni zbor je potrdil usmeritev, da bo potrebno največ pozornosti nameniti zlasti delovanju na mladinskem področju. Toda kako, s kakšnimi sredstvi in kakšnimi cilji? Nekaj teh vprašanj morajo rešiti zainteresirana društva	(in
strokovnjaki), druga pa sodijo v splošno problematiko naSega športa, ki se vsak dan srečuje z vse večjimi težavami in dilemami.
Aleksander Koren
Matična društva potrdila zvestobo ideji o združevanju košarkarskih sil
Pozitivna ocena minule sezone - Več pozornosti delovanju društev
Razširitev baze mladih igralcev, pomoC tistim matičnim društvom, ki jih pesti igralska in kadrovska kriza, nadaljnja pomladitev Jadranovega Članskega moštva so -poleg perečega vprašanja pridobivanja finančnih sredstev - naloge, ki jih bo moral reševati novi Jadranov odbor, ki so ga izvolili na rednem obenem zboru združenja v nedeljo na Opčinah. Skupščina je na izrecno zahtevo predsednika Pavla Vidonija v dokaj živahni razpravi potrdila zvestobo idealu združevanja	najboljših
košarkarskih sil v neko reprezentančno vrsto, osvetlila pa je tudi številne probleme, s katerimi se srečujejo naša košarkarska društva.
Vidoni je v svojem poročilu minulo sezono označil za prehodno. Člansko moštvo je bilo pomlajeno, odbor so sestavljali novi ljudje, ki so se morali predvsem ukvarjati z vprašanjem, kako zmanjševati stroške in »krpati« Vrzeli, ki so nastala v prejšnjih sezonah. Članska ekipa je v C ligi presegla začetna pričakovanja, napredek pa so pokazali tudi mladinci. Velik del svojega poročila je namenil potrebi po okrepitvi delovanja na mladinskem področju. Tajniško poročilo Andreja Vremca je sintetično, zato pa nazorno prikazalo, kaj nudi Jadran matičnim društvom (telovadnico Ervatti, kombi, Časopisni material, zdravniško službo, bilten s statističnimi podatki) in katere so bile njegove pobude v minuli
sezoni (Trofeja Jadran, Igre pod košema, Primorska članska liga, Turnir za amaterje, gostovanja mladih v Riminiju, na Dunaju, Moglianu in Turinu, turnirji, sodelovanje s šolama v Križu in na Proseku). Iz tega poročila izjaha tudi, da se je število mi-nikošarkarjev pri matičnih društvih povečalo (na 180), veC pa je tudi trenerjev (28).
Blagajniško poročilo Petra Žerjala je razkrilo finančne težave SZ Jadran, ki je v minusu za 57 milijonov lir, veC kot polovica primanjkljaja pa gre na raCun prejšnje uprave.
Skupščino sta pozdravila Jurij Kufersin za ZSSDI in Edi Kraus kot Clandezelnega odbora FIP. Kufersin je povabil delegate, naj se odkrito pogovorijo o Jadranovi bodočnosti, zavrnil pa je očitke, da ZSSDI ne podpira naše košarke, v katero, je dejal, se nasprotno še vedno steka najveeji delež sredstev, ki jih naša manjšina namenja športu. Kraus pa je med drugim pozval Jadranovo vodstvom, naj okrepi stike s Košarkarsko zvezo Slovenije in prevzame vlogo mostu med košarkarskima stvarno-stima v Italiji in Sloveniji. Potem ko je elan nadzornega odbora Rado Race podal razrešnico odboru, se je razvila dokaj živahna razprava, na kateri je bilo podanih mnogo zanimivih analiz stanja, manj pa je bilo ponujenih rešitev. Na začetku je sicer kazalo, da ne bo nihče posegel, nato pa je razpravo spret-
no vžgal Vidoni, ko je opozoril na poročilo našega dnevnika z Borovega občnega zbora, kjer ni manjkalo kritik na račun SZ Jadran. Potem, ko je predsednik KK Bor Ažman ponovil pomisleke mestnega društva, pri Čemer je dejal, da problem ni prva ekipa, ampak finansiranje delovanja društev, je v razpravo poseglo nekaj predstavnikov društev (Drago Milic za Konto-vel, Edi Krasu za Polet in Livio Semolič za Dom), ki so potrdili podporo SZ Jadran. Posebno podrobno je stanje analiziral Kraus, ki je dejal, da je težnja k združevanju sil prisotna tudi med italijanskimi društvi (zakaj naj bi se torej ločevali Slovenci?), da so glede objektov naša društva na boljšem od italijanskih in da je finanCna kriza zajela celotno košarkarsko gibanje, od prvoligaških do najmanjših
društev. Milic je pozval društva, naj se bolj angažirajo na mladinskem področju, tako kot to uspešno delajo pri Boru in je opozoril, da večji del finančnega bremena za delovanje društev še vedno odpade na starše tekmovalcev. Semolič pa je izjavil, da je sedanji Jadranov odbor naredil veliko več koristnega od prejšnjega odbora, hkrati pa je obnovil kritike na raCun ZSSDI.
Precej je bilo govora tudi o strokovnem izpopolnjevanju trenerjev (Adriano Kovačič za Ci-cibono), trener članskega moštva Valter Vatovec
pa je obrazložil težave, s katerimi se srečujejo naši trenerji pri delu z nese-lekcioniranimi igralski' mi vrstami in dejal, da je treba tu kaj ukreniti.
V povzetku pred volitvami je predsednik
Vidoni ugotovil, da večina podpira Jadranov obstoj in da je glavni problem težko finančno stanje. Dejal je, da je novi odbor sestavljen iz ljudi, ki hoCejo delati-Očitno pa je, da bo pO' trebno v prihodnjih dneh in tednih zavihati rokave, kajti nabralo se je precej problemov, ki jih bo treba rešiti v najkrajšem Času. (ak)
Novi odbor ŠZ Jadran
Glavni odbor: Marko Ban, Gorazd Bajc, Ivan cej. Stojan kafol, Leonard Koren. Karel Ražem, Adriano Sosič, Valter Sosič, Pavel Vidoni, Boris Vascotto, ndrej Vremec, Peter Žerjal. Nadzorni odbor: Branko Lakovič, Ra' do Race, Peter Starc. Predstavniki matičnih društev: Martin Kralj (Bor), Igor Canciani (Breg), Livio Semolič (Dom), Drago Mihe (Kontovel), Andrej Granier (Polet), Aljoša TerCon (Sokol).
JADRANJE / REGATA GRLJAN - UMAG - GRLJAN
TENIS / NASTOPI GAJINIH EKIP
Lepa zmaga skupne ekipe Čupe in Siiene
Za nošimi jadralci ostale tudi največje jadrnice
Prejšnjo soboto in ne-"Sljo je bila na relaciji ^rljan-Umag-Grljan organi-zrrana 2e tradicionalna regata veljavna za trofej Mira-rnar. V ostri konkurenci 23
Posadk, se je regate udeležila tudi mešana ekipa jadralcev Cupe (Aleks Bezin, Vinko Ferfolja, Giuliano Suban) ter Sirene (Franco Tomšič, Doriano Ferluga). Slovenska ekipa se je podala na regatno polje z 10-me-trsko jadrnico Bel colpo (lastnik Forza - SVBG) pod jzkušenim vodstvom izurjenega skiperja Aleksa Bezina (Cupa). Zmeren veter (od 7 do 8 metrov na sekundo) je našo ekipo spremljal vse do Umaga, kjer so si v velikem boju prebili do prvega začasnega uresta v kategoriji (začasno absolutno tretje mesto).
Dan kasneje so se jadral-
ci podali nazaj proti Barkovljam, kjer je z vetrom v krmo naša posadka ugnala tudi 12-metrske jadrnice, ki so bile na papirju nesporni favoriti. Velika zbranost je namreč v »foto-finišu« (za pičlo minuto razlike) nagradila slovensko posadko s končno absolutno zmago. Zmagovalni skiper Aleks Bezin je regato takole komentiral: »Z ekipo sem izredno zadovoljen, saj je le složno in medsebojno delo lahko privedlo do takšnega rezultata. Vsekakor pa nas sedaj Čaka še bolj zahtevna preizkušnja, saj se bomo že 5. junija udeležili regate Ri-mini-Krf-Rimini.
Absolutna lestvica: 1. Bel colpo (Forza-Bezin), 2. Salino (Romano-Romano), 3. Aravac (Martini-Martini).
(Aleks Domeniš)
Benetke - Novigrad in nazaj dobila jadrnica Ines
V nedeljo se je z zmago jadrnice Ines (13, 70 m), skiper Alessandro Dabala zaključila 12. mednarodna transjadranska regata Benetke - Novigrad - Benetke, na kateri je sodelovalo 63 jadrnic, ki so bile razdeljene v 6 kategorij. V nasprotju s tradicijo je bil prvi Tel od Benetk do Novigrada za dve uri hitrejši kot del od Novigrada do Benetk. Zmagovalna jedrnica Ines je za pot od Novigrada do Benetk (49 milj) potrebovala 6 ur in 27 minut, kar je daleč od rekorda jadrnice Eli-tano, ki je leta 1990 to pot prevozila v.4 urah in 51 minutah. Regato je organiziralo društvo Diporto Veliko Veneziano.
ZMAGOVALCI PO KATEGORIJAH Razred Big : Ines (Alessandro Dabala)
Razred A: Citta di Fiume (Decio Tuchtan)
Razred B: Aglaya V (Mario Feltrin)
Razred C: Asteria II (Paolo Mestrovich)
Razred D: Isla Bonita (Luigi Penzo)
Razred E: Chiara Z (Gian Paolo Zennaro)
V pokalu fantje v boju za 2. mesto
Konec prvensh/a »over35« - Uspeh »under 12« Pri dekletih v pokolu zmaga in poraz
UNDER 12
Gaja - TC Campofomn-do3:0
S presenetljivo gladko zmago nad Campoformi-dom sta v soboto zaceli prvenstvo »under 12« predstavnici Gaje Erika Grgič in Saška Cvelbar. Presentljivo zato, ker je Grgičeva zaCela z igranjem tenisa šele jeseni, pa tudi Cvelbarjeva nima preveC izkušenj. Kljub temu sta obe premagali svoji nasprotnici. Grgičeva je za zmago z 2:1 (6:3, 4:6, 6:3) potrebovala kar 2 uri in pol, medtem ko je Cvelbarjeva slavila precej lažje (6:2, 6:0). V dvojicah sta bili Gajini predstavnici boljši s 6:2, 2:6, 6:1.
ZaCetek je bil torej spodbuden, morala pri obeh igralkah pa je zdaj na višku.
OVER35
Latisana - Gaja 2:1
Okrnjena postava Gaje (namesto Puglie je igral Giadrossi) je v zadnjem kolu prvenstva doživela tesen poraz.
ITALIJANSKI POKAL
Moški
TC Obelisco - Gaja 3:3
Z neodločenim izidom proti enemu od favoritov za uvrstitev v nadaljnjo fazo tekmovanja je Gaja ohranila dobre možnosti za osvojitev 2. mesta, ki pomeni napredovanje v zaključni deželni del. Do konca sta ostali še dve koli, zelo pomembna pa bo zdaj vsaka zmaga v posameznih partijah.
IZIDI: Vidovič - Govoni 7:5, 6:2, Rainis - Grasso 2:6, 6:7, Stoka - Procentese 2:6, 3:6, Canone - Predonzani 2:6, 6:2, 6i2, Corbo/Pregarc - Grasso/Predonzani 7:5,
6:3, Rainis/Vidovič - Govo-ni/Procentese 2:6, 0:6.
Zenske
TC Campagnuzza - Gaja A 3:0
Daša grgic in Chantal Rossmann nista mogli dosti proti zelo solidnima igralkama Campagnuzze, ki je bila lani z isto postavo deželni prvak in se je tudi lepo uveljavila v državnem merilu.
IZIDI: Pepe - Grgic 6:0, 6:3, Papagna - Rossmann 6:0, 6:1, Pepe/Papagno -Grgic/Rossmann 6:4, 6:3.
Gaja B - TC San Piero 3:0
Proti skromnemu nasprotniku so gajevke dosegle lahko zmago.
IZIDI: Neva Grgic -Sciandra 6:0, 6:0, GaC - elemente 6:4, 6:3, Mira Grgic? GojCa - Sciandra/Clemente 6:4, 6:3-
KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA
V derbiju minibasketa Bor boljši od Kontovela
Na turnirju »Prvi koši« borovci končali prvenstvo neporaženi - Ekipa propagande izgubila v zadnji tekmi
PROPAGANDA Bor-Fenovterio 73:83 (38:37) BOR: Tolentino 2, Smilovic 15 (4:8), Bosari 7 (1:3), Stokelj 29 (5:7), Zobec 8 (0:4), Kafol, Pussini 12 (0:1), Veni.
TRENER: Candani PROSTI METI: 10:23; TRI TOČKE: Smilovic 1; PON: Bosari, Smilovic, Pussini, Stokelj, Kafol, Tolentino.
Borovci so v nedeljo prvič v prvenstvu izgubili proti Ferroviariu. Tokrat so igrali precej slabše, predvsem v obrambi, kjer so gostje pobrali ogromno odbitih žog in tako z lahkoto zadevali. Čeprav so igrali slabo, so bili borovci enakovredni nasprotniku do polovice tretje četrtine, ko sta stroga sodnika začela
pošiljati naše predstavnike na klop zaradi petih osebnih napak. Po štiridesetih minutah sta namreč moža v sivem dosodila borovcem kar 35 osebnih napak, tako da sta morala zadnje minute igrati samo Zobec in Veni, ki nista mogla storiti praktično ničesar. V prihodnjem kolu se bodo borovci pomerili z Jadranom (v ponedeljek) v telovadnici v BriSCikih (Niko Stokelj)
MMB ASKET Bor A - Kbntovel 89:55 BOR A: Miralem 21 (3:4), Lombardo 10, Verri 7 (3:6), Kafol 12 (0:2), Tolentino 6, Valassi 3 (1:2), Gaburro 12, Lovriha 10, Bettiolo, Corbatti 2, trener Corbatti PROSTI METI: 7:14 KONTOVEL: Rogelja 3 (1:6),
Trobec, Doglia 20 (4:8), Rebula 10 (0:2), Šušteršič 21 (3:4), Košuta, Nabergoj, Bogateč, Hrovatin, Razen 1 (1:2), trener Brišdk
PROSTI METI: 9:22: PON: Košuta
Na derbiju so borovci doma premagali Kontovelce, ki so bili slabši predvsem v skupinski igri. Zaradi katasrofalnega začetka BrišCikove ekipe, je bil izid v 5.minuti že 17:2. Borovci so nato mimo izpeljali tekmo, odlična Kontovelca Doglia in Šušteršič pa nista zadostovala, da bi se lahko njuna ekipa približala meščanom. Poleg obeh Kontovel-cev bi tokrat pohvalili še borovca Miralema. (Niko Stokelj)
Turnir »Prvi koši«
Barcolana - Bor 19:20
BOR: Kralj 10, Kneipp 2, Mihelčič 2, Jogan, Nadlišek, Morelj, Tenze, Ferluga, Novak 2, Ruzic 1, Udovič 1, Perossa 4.
Borova najmlajši so zaključili turnir »Prvi koši« nepremagani. Tekma z Barcolano je bila zelo izenačena in napeta vse do konca, ko so lx>-rovci vendarle zmagali z točko prednosti.
Ob koncu tega turnirja lahko zapišemo, da je za Bor igrala zelo perspektivna in živahna skupina veC kot 20 obok. Igrali so vsi ne-glede na znanje in starost, povsod pa so bili deležni pohvale nasprotnikovih trenerjev zaradi fizičnih in tehničnih sposobnosti. Vse to pa daje dobro osnovo za bodočnost naše košarke v mestu.
	
.PLAVANJE / MLADINSKE IGRE r NOGOMET / TURNIR V MOŠI n	TREBČE / 8 EKIP
Lep uspeh učencev OŠ iz Sovodenj
V občinskem bazenu na Rojcah v Gorici
bile 24. maja mladinske igre v plavanju, "led šolami, ki so sodelovale, je bila sovo-tienjska O.S. edina slovenska. Sovodenjski Plavalci so bili zelo uspešni, saj so izmed ''seh šol odnesli največ prvih mest in ko-'Tn. Enajst izbranih najboljših sovodenj-sNh plavalcev se je tako uvrstilo:
25 m z desko dečki: 1: Sandy Kogoj, 2. Alex Francescotto, 3. Erik Terpin.
25 m z desko deklice: 2. Kristina Buzin, T Paola UrsiC, 5. Ana Custrin, 7. Sonia Bin, 9. Daniela Devetak, 10. Petra Marone-se.
50 m prosto in hrbtno dečki: 1. Matteo Devdek.
50 m prosto in hrbtno deklice: 6. Erika
Buzin.
Stefeta 4x25 m prosto: 3. mesto - Erika Buzin, Kristina Buzin, Matteo Cevdek in "aola Uršič.
Uspeh uCencev OS Peter ButkoviC Do-Tten iz Sovodenj je res spodbuden, Ceve-^o, da se kar nekaj uCencev iz italijanskih ^°1. ki so tudi sodelovale na tem tekmo-Vanju, tudi tekmovalno ukvarja s pla-vanjem. Zasluga za uspeh gre tudi plaval-fieniu tečaju, ki ga otroci v okviru šole, °biskujejo že peto leto zapored.
Juventina zasluženo osvojila prvo mesto Odločile 11-metrovke
Nasprotnik v finalu je bila Mossa
Juventina - Mossa 4:1 po 11-metrovkah (0:0)
JUVENTINA: Pa-scolat, Capotorto, Candutti, Trevisan, Pizzi, Kavs, Franti, Gandin, Tabaj, Bastia-ni, Kovic (Cecotti).
Juventina je zasluženo osvojila prvo mesto na članskem nogometnem turnirju v Moši. Standreški nogometaši so sicer šele po enajstmetrovkah premagali domače moštvo, njihovo prvo mesto pa je zasluženo predvsem po igri, ki so jo pokazali na vsem turnirju.
Na tem finalu je bila igra raztrgana in priložnosti ni bilo veliko, Čeprav je Juventina le imela več od
igre. Ko je naša ekipa že po uvodnih minutah ostala le z desetimi igralci (Bastiani je bil namreč izključen), je kazalo, da bodo nogometaši Mosse le ugnali naše moštvo. Juventinina obramba pa je bila zelo zanesljiva in tekma se je po regularnem Času končala brez zadetka.
Pri izvajanju enajstmetrovk pa so bili naši nogometaši pri-sebnejši (strelci so bili Franti, Gandin, Pizzi in Trevisan) in so tudi zasluzeno zmagali.
KONČNI VRSTNI RED
1. Juventina; 2. Mossa; 3. Pro Farra; 4. Piedimonte.
Od petka dalje turnir v malem nogometu
Od petka, 3. junija pa do ponedeljka 13. junija bo v Trebčah potekal turnir v malem nogometu, na katerem bo sodelovalo 8 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. V skupini A so tako ekipe Confezio-ni Roby, Mizarska delavnica Can-ziani, Prosecco Colori in Autotra-sporti Škabar, v B pa Mizarska delavnica Milkovič, Pizzeria Veto, Gostilna Tul in SKD Bani Grad - Start šport. Skupina A bo igrala tekme 3. 5. in 11. junija, skupina B pa 4., 6. in 10. junija. V teh dneh bodo tekme ob 19.30 in 21. uri, razen v nedeljo 5. 6. ko bosta tekmi ob 18.30 in 20. uri.
Polfinale, v katerem se bosta pomerili prvoplasirani ekipi iz vsake skupine z drugoplasira-nima ekipama iz nasprotne skupine bo 12. junija (ob 18. in 19.30), finale za 3. in 1. mesto pa naslednji dan (13. 6.), ko bo ob 18. uri najprej tekma za 3. mesto, ob 19.30 pa bo na vrsti še finale za prvo mesto.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo seja nogometne komisije danes, 1. junija, ob 20.30 na sedežu FC Primorje na Proseku.
ŠD Zarja - lokostrelski odsek
prireja tri začetniške lokostrelske tečaje za mlade od 11. do 18. leta v sledečih izmenah: od 13. do 25. junija; od 11. do 23. julija; od 22. avgusta do 3. septembra (od 17. ure do 18.30). Opremo daje na razpolago ŠZ Zarja. Po-drobnješe informacije na tel. št. 226261 (Moreno) in 226386 (Marko)
SZ SLOGA in SK DEVIN - planinski odsek Ob priliki srečanja planincev v Globasnici (Avstrija) 12. junija priredita avtobusni izlet. Prijave na društvih ali tel. St. 208373, 226283 in 200782.
SK DEVIN
priredi v Zgoniku v nedeljo, 5. junija, ob 10. uri »I. GROSS Z GORSKIMI KOLESI ZA POKAL SKODA AVTOMOBILI«. 1000 m dolgo progo z raznimi ovirami bo treba prevoziti dvakrat. Za najmlajše bo proga lažja. Vpisnine sprejema Sarah do 21. ure v Četrtek, 2. junija. Informacije in vpisnine na tel. in fax (040) 220423.
PKBOR
organizira v soboto, 4. junija v bazenu pri Alturi v Trstu sklepno tekmovanje elanov s pricekom ob 16. uri. Raz-plavanje od 15.30 dalje. Nagrajevanje ob 18. uri v Borovem športnem centru, sledila bo družabnost. Vabljeni!
SK KRAS - odsek za rekreacijo
organizira začetniški tečaj tenisa za otroke od 8. do 14. leta starosti. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dnevh: ponedeljek od 16. do 20. ure, sreda in Četrtek od 15. do 18. ure ter petek od 9. do 12. ure.
SKKRAS
prireja od 27. junija do 2. julija poletni rokometni teCaj za vse nižje srednješolce, Id bo v Jutranjih urah v zgonišld telovadnici. POskrbljeno bo tudi za prevoz s kombijem. Podrobnejše informacije na tel. št. 723010 (Alan) vsak dan od 14. do 15. ure.
SK BRDINA
vabi tekmovalce in elane, da se udeležijo tekme z gorskimi kolesi, ki bo v nedeljo v Zgoniku. Vpisovanje na tel. št. 226271 in 299573 do srede, 1. junija.
SK BRDINA
vabi vse starše tekmovalcev, tekmovalce, elane in vse tiste, ki se bi radi bavih s smučanjem na sestanek, Id bo v sredo, 1. junija, ob 20.30 v Domu Brdina na Opčinah.
JK CUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje. Prvi teCaj od 20.6. do 1.7. - začetni; drugi teCaj od 4.7. do 15.7. - začetni; tretji teCaj od 18.7. do 29.7. - nadaljevalni.
Podrobnejše informacije na sedežu društva v sesljan-skem zalivu ob sobotah od 16. do 18. me.
TPK SIRENA
obveSCa, da je v teku vpisovanje v jadralne teCaje za otroke od 7. do 14. leta in za mladino in odrasle od 15. leta dalje. 1. teCaj za otroke (začetni) bo od 20. 6. do 1. 7., 2. teCaj (začetni) bo od 18. 7. do 29. 7.; 3. teCaj (nadaljevalni) pa od 16. 8. do 27. 8.
1. teCaj za mladince in odrasle bo od 4. 7. do 15. 7. , 2. teCaj (vvindsurf) pa od 11. 7. do 16. 7.
Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu TPK Sirene v Barkovljah vsak delavnik od 16. do 18. ure in po telefonu 422696.
2	Sreda, L junija 1994			A
				
r KANDIDATURA TREH DEŽEL / ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2002		h	GIRO / DESETA ETAPA	
Predlagatelji načrta računajo na uspeh
Na Koroškem projekt podpira 59% ljudi
DUNAJ - Organizacijski komite olimpijskih iger brez meja, za katere se v skupnem projektu potegujejo Koroška, Furlanija-Julijska krajina in
Budinek/Kranjska gora, Piergiorgio Baldossini/Trbiž, Dieter Janz/Ko-roška).
Zamisel o skupni izvedbi zimskih
teju CMOK) uspelo prodreti v ožji izbor štirih tekmecev za izvedbo zimskih olimpijskih iger v letu 2002. To so predstavniki medregjonalnega organizacijskega komiteja izpostavah in skušah 1
na poseb
nedeljek na Dunaju, kateri naj bi v kratkem sledili tiskovni predstavitvi v Ljubljani in v Rimu.
V prostorih Centralne banke Raif-feisenove ustanove RZB (ta v Avstriji nastopa kot eden izmed sponzorjev pri športnih dejavnostih, koroška postojanka RZB pa je že zagotovila pomoč načrtovanim zimskim igram na tromep) so predstavnikom tiska govorih o dosedanjem stanju pripav župani in sportno-organizadjski predstavniki v projekt vključenih občin in regij: (Gervvalt Steinlechner/Podklošter, Vincenz Rauscher/Smohor, Božidar Brunar/Jesenice,	Vojteh
v Času ameriškega bojkota olimpiade v Moskvi, pred nedavnim je s spremembo statutov MOK (možnost skupne in nadregionalne organizacije) dobila dodatni zagon. Predlog je bil s strani MOKA-a sprejet, zdaj se mora uveljaviti v okviru deseterice sotek-mecev, med katerimi bi lahko postal najbolj resen Salt Lake Qty v ZDA.
vec javne podpore za olimpiado brez meja 2002 na avstrijsko-italijansko-slovenski tromeji, računajo s stroški v višini 9 milijard šilingov, razdeljenih po tretjini na vse tri udeležene dežele.
Prednosti, ki naj bi jih nudil njihov predlog za skupno zimsko olimpia-do: zimsko-športne infrastrukture do 80 odstotkov že obstojajo, treba jih je samo še dograditi ah izboljšati; gre za regije z izrazito turističnim značajem,
tako da tudi kvahtetna prenočišča in preskrba udeležencev in gostov ni težavna; razdalje med posameznimi športnimi prizorišči so majhne; prometna infrastruktura je dobra; izvedba bi lahko bila sorazmerno poceni, hkrati bi bilo mogoče upoštevah ekološke kriterije. Tudi prebivalstvo v prizadetih regijah odobrava projekt (na Koroškem je npr. pred kratkim anketa pokazala, da 59 odstotkov prebivalstva podpira in samo 20 odstotkov odklanja zamisel).
Do poletja bodo izdelana konkretna poročila za vsa tri vključena področja, ki bodo poleg načrtovanega »hearinga« osnova za prvo odločitev tehnicno-organizacijske komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja v januarju 1995, šele potem pa bo sledila politična odločitev v okviru 90-Clanskega gremija MOK. Glede na to, da zamisel o nadregionalnih olimpijskih igrah brez meja sledi trendu evropskega združevanja in integracije, so predstavniki treh odborov Čedalje bolj prepričani v uspeh svojega predloga.
Igor Schellander
			
NBA	P	TENIS / ROLAND GARROS	—I
Indiana
izenačila
NEW YORK - Pacersi so v Četrti tekmi finala Vzhodne konference NBA tesno premagali New York s 83:77 in izenačili stanje v zmagah na 2:2. Tekma je bila izredno izenačena, v zadnji Četrtini pa je v ospredje stopil Reggie Miller in Indiana je 2 minuti pred koncem zaostanek dveh točk (70:72 5 minut pred koncem) spremenila v vodstvo 80:72 in vodstvo obdržala do konca. Najuspešnejša pri Indiani sta bila Miller (31) in Šmit (15), pri New Yorku pa Ewing (25) in Starks (14).
(V))
Konec Samprasovih sanj
Courier mu je preprečil izenačitev Laverjevega rekorda
PARIZ - Jim Courier je z odlično igro v Četrtini finala mednarodnega teniškega prvenstva Francije preprečil Petu Samprasu, da bi dosegel Četrto zmago zapored na turnirjih velikega slama, kar je nazadnje uspelo slovitemu Avstralcu Rodu Laverju leta 1969.
Sedmi nosilec Courier (na sliki AP) je turnir Roland Gar-ros osvojil leta 1991 in 1992, lani pa je bil finalist, vendar pa letos ni sodil med največje favorite, saj je svoj zadnji turnir dobil avgusta lani, potem pa je zašel v precejšnjo krizo, iz katere se je vCeraj briljantno izvlekel.
»Po dvoboju sem Samprasu dejal, da mi je žal, ker vem, kohko bi mu pomenila zmaga v Parizu«, je povedal Courier, ki je za prvo zmago na peščenem igrišču proti prvemu igralca na svetu potreboval štiri sete in tri ure 27 minut.
Courier se bo v polfinalu pomeril z lanskim zmagovalcem pariškega turnirja, Spancem Sergijem Bruguero, ki je brez težav premagal Ukrajinca Andreja Medvedeva.
Četrtfinale, moški: Courier (ZDA) - Sampras (ZDA) 6:4,
5:7, 6:4, 6:4; Bruguera (Spa) - Medvedev (Ukr) 6:3, 6:2, 7:5.
Zenske: Pierce (Fra) - Ritter (Avt) 6:2 6:0 Graf (Nem) - Gor-rochategui (Arg) 6:4 6:1.
1. Abdužaparov Smola V. Bonče
Padel pred ciljem in zdrknil na 33. mesto
MAROSTICA - Na kolesarski dirki po Italiji je 10. krožno etapo po Ma-rostici v Sprintu osvojil Uzbekistanec Abdužaparov, glavni dogodek etape pa je bil padec šest kilometrov pred ciljem, v katerega se je vpletlo 30 kolesarjev, med temi žal tudi edini Slovenec, Valter BonCa, ki je v skupni uvrstitvi z 18. zdrknil na 33. mesto, Nemec Schur pa je moral zaradi padca odstopiti.
Vrstni red 10. etape:
(Marostica -Marostica, 115 km): 1. Abdužaparov (Uzb) 2.33:07, poprečna hitrost 45 km na uro; 2. Lombardi (Ita); 3.Baldato (Ita); 4. Pagnin (Ita); 5. Ferrigato (Ita); 6. Soren-sen (Dan); 7. Chiesa (Ita); 8. Chioccioli (Ita); 9. Bor-donali (Ita); 10. Bugno (Ita);...13. Berzin (Rus) + 6 sek.; 105. Bonča (Slo) +3:42.
Skupni vrstni red po 10. etapi (skupno 1.513 km): 1. Berzin (Rus) 37 ur 30 minut 31 sekund, poprečna hitrost 40, 2 km na uro, 2. De Las Cuevas (Fra) +2:16, 3. Bugno (Ita) +2:32, 4. In-durain (Spa) +3:39, 5. Giovannetti (Ita) +4:58,
6.	Casagrande (Ita) +5'02,
7.	Belli (Ita) +5:24, 8. Tonkov (Rus) +6:09, 9. Podenzana (Ita) +6:25,
10.	Argentin (Ita) +6:42,
11.	Della Santa (Ita) +6:57, 12. Ugrumov (Lat) +7:16, 13. Pantani (Ita) +7:30, 14. Rebellin (Ita) +8:38, 15. Hampsten (ZDA) +8:52, 16. Bour-guignon (Fra) +9:32, 17. Pellicioli (Ita) isti Cas, 18. Richard (Svi) +10:00, 19. Pulnikov (Rus) +10:34, 20. Cubino (Spa) +10:43, 33. BonCa (Slo) +13:18.
Kje in kdaj po Sloveniji
LJUBLJANA - Kolesarski profesionalci se bodo iz Bibio-
nogah imeli že 78 kilometrov, do Kranja pa jih bo Čakalo še 126. Skupna dolžine etapeznaša 204 kilometre. Kot pomoč pri odgovoru na vprašanje kdaj in kam na ogled Čira, objavljamo časov-
ne kraje ie c Razpredelnica je
hitrosti 38, 40 in 42 km/h. Natančen Cas _ seveda odvisen od resnične hitrosti, s katero bodo vozili kolesarji. V prvi koloni so navedeni kilometri, ki ko-
po mestnih
Gornjesavski cesti, Savski Ld hijenski cesti ter po Gornjesavski cesti, na Koroško, kjer bo tudi konCni dlj etape.
Bibdane 240,0	11.50	11.50	11.50
Lafisana 188,0	12.15	12.14	12.13
S. Gioigiol69,8	12.44	12.41	12.39
Torvisc. 164,0	12.53	12.50	12.47
Cervinjan 159,5	13.00	12.57	12.54
Ruda	154,0	13.09	13.05	13.01
Vjfeš	150,0	13.15	13.11	13.07
Sagradn 145,6	13.22	13.18	13.13
Gradišče 143,1	13.26	13.21	13.17
Fara	141,1	13.29	13.24	13.20
Gorica 131.1	13.45	13.39	13.34
Solkan 126,0	13.53	13.47	13.41
N. Gorica 124,6	13.55	13.49	13.43
Šempas 116,3	14.08	14.02	13.55
Batuje 110,5	14.18	14.10	1404
Ajdovščina 100,5	14.33	1425	1418
Col	93,0	14.45	1437	1429
Cmi vrh 84,0	14.59	1450	1441
Godovič 77,2	15.10	15.00	1451
Hotedršica 72,2	15.18	15.08	14.58
Kalce 66,8	15.27	15.16	15.06
Logatec 62,0 Vrhnika 53,0	15.34	15.23	15.13
	15.48	15.37	15.26
Log	45,8	16.00	15.47	15.36
Biezovica44,0	16.03	15.50	15.39
LJUBLJANA (Dolgi most) 38,0	16.12	15.59	15.47
(Slovenska c.)34,4	16.18	16.04	15.52
Šentvid) 29,8	16.25	mu	15.59
Medvode 23,0	16.36	16.22	16.09
Mavčiče 18,0	16.44	16.29	16.16
KRANJ (Karškac,)9	16.58	16.43	16.29
Cilj (Koroška cesta) 17.12		16.56	16.41
(S. D.)
KOLUMEN DAMONA HILLA PO DIRKI FORMULE 1 ZA VELIKO NAGRADO ŠPANIJE V BARCELONI
Ko sem lani v zelo različnih okoliščinah trikrat zmagal na Grand Prixu, sem bil trdno prepričan, da poznam že vse občutke, ki spremljajo zmago. Toda zmaga, ki smo jo dosegli prejšnjo nedeljo v Španiji, je bila naravnost fantastična zaradi kopice razlogov, ki jih zelo težko opišem. Lani sem sicer prevozil nekaj dirk, ki so mi prinesle veliko veselja, a tokrat je šlo za popolnoma drugačen občutek. Zamah z zastavico ob koncu 65. kroga je prinesel olajšanje vsem. V zadnjih štirih tednih se je pritisk nad vsemi stopnje-
Zmaga v Španiji izredna zaradi kopice razlogov
val do tiste točke, ko se začneš spraševati, ah pri vsem skupaj sploh še uživaš. Nedeljski dogodki pa so vse obrnili na glavo. Vzrok je seveda dirka sama. Namreč, ravno takrat, ko začneš vrtati po sebi z neprijetnimi vprašanji, ali se je sploh vredno boriti, te nenadoma zgrabi vzdušje dirke in dvomov ni več. Po tako težavnem obdobju nastopi veliko zadovoljstvo, ki izvira preprosto iz občutka, da si sposoben iti na dirko in dati od sebe največ kar zmoreš. Toda ta zmaga je bila, bolj kot katerakoli prej, namenjena drugim. Zlasti vsem iz moštva Rothmans VVilliams Renault. Moštvo je napelo skrajne sile. Za nami je bila vrsta slabih rezultatov, vse skupaj pa je do konca dotolkla Ayrtono-va smrt v Imoli. Naša morala je doživela hud udarec in moštvo se je s težavo postavilo na noge. Upal sem,
da bo za vse nas najboljše zdravilo prva zmaga v tej sezoni. Zares cenim delo celotnega moštva. Dolge ure so delali v delavnici in na dirkališču. Vsi so zares hoteli zmagati in postaviti moštvo Williamsa na mesto, kamor spada. Cas je bil naš najhujši sovražnik. Michael Schumacher je skoraj izenačil rekord Nigela Mansella, zato ga je bilo potrebno ustaviti. Morah smo nekaj storiti, če nismo hoteli, da izgine pred nami. Trening je bil precej naporen. Vozniki smo se sestah na štiri ure in pol trajajočem sestanku v četrtek, da bi razpravljali o spremembah na dirkališču, naslednji dan pa smo začeh s treningom le zato, da bi ugotovili, ali so moštva v dobri formi. Nismo bili najbolj zadovoljni s potekom stvari, tako da v petek zjutraj nismo dirkah.
V soboto, proti koncu ju-
tranjega treninga, je imel Andrea Montermini hudo nesrečo. Pravzaprav je imel veliko srečo, da jo je odnesel z manjšimi poškodbami, nam vsem pa so se vrnili stari spomini. Kakor hitro pa smo zvedeh, da je z njim vse v redu, smo se že morali osredotočiti na zadnji trening. Moral sem stegniti vrat iz avtomobila, da sem se lahko postavil vzdolž Schumacherjevega startnega položaja; to je bil moj prvi Start iz prve vrste v tej sezoni. Pridobil sem precejšnjo prednost, po tako težkem tednu pa je bila moja prva skrb, da začutim vozišče že na prvih ovinkih. Videl sem, da se je Michael ustavil, čeprav zelo mirno in ne omotično. Boril sem se z Miko Hakki-nenom, čeprav nisem vedel, da se bo moral trikrat ustaviti v boksih, sam pa sem se moral samo dvakrat - in da je McLaren zato
dirkal z manj bencina. Pokazalo se, da je bila naša taktika pravilna, nihče pa ni pričakoval, da se bo Schumacher znašel v težavah. Ko sem prehitel Benet-tona, sem videl, da je nekaj narobe in pomislil sem na »pravi čas«. Take stvari se pač zgodijo, in mislim, da je obtičal v visoki prestavi ali kaj podobnega. To je bilo takoj potem, ko smo prevozili tretjino dirke, zato sploh nisem pričakoval, da bo dirko nadaljeval, in zato sploh nisem mogel ugotoviti, kako mu je uspelo, da si je priboril drugo mesto -čeprav me ni zasledoval. Močno sem pritiskal na plin, da bi ohranil nespremenjeno razdaljo, hkrati pa sem moral skrbno paziti, da me ni zaneslo. Zlahka bi izgubil oblast nad vozilom, zlasti če bi zašel s črte in bi se na gumah nabrala umazanija zaradi katere bi se avto lahko začel obračati.
Po tistem, ko sem v Monaku treščil s Hakkinenom v prvem ovinku, se mi je zdaj zdelo še posebej pomembno, da se mi ne bi zgodilo kaj nepredvidljivega. V zadnjih zavojih sem bil veliko bolj zaskrbljen nad izidom te dirke, kot sem bil lani ob svoji prvi zmagi na Madžarskem. Takrat ni bilo za menoj nikogar, tokrat pa je Michael pritiskal na plin vse do zadnjih desetih krogov. Schumacherju nisem hotel ponuditi niti najmanjše priložnosti za zmago. Napetost me je držala v šahu vse do zadnjega ovinka, ko sem zagledal zastavico. V počasnem krogu po cilju sem pobral britansko zastavo in jo na poti nazaj v bokse visoko dvignil. Prvič sem naredil kaj takega in spominjam se Ajrtona, kako je
to velikokrat počel. Spominjam se tudi topline in podpore Brazilcev ob Antonovem pogrebu. Rekli so, da bodo zdaj navijati zame, v spomin nanj. Ge je to sploh kakšna tolažba za njegove navijače, potem je ta zmaga zagotovo veliko več pomenila njim kot meni in moštvu Rothmans Williams Renault. S to špansko zmago v žepu in z okrepljenim zaupanjem bomo lažje odpotovali na naslednjo dirko v Kanado. Vesel sem, da bo moj sovoznik v Montrealu David Coulthard. Kljub smoli v Barceloni je vse očaral s svojim prvim nastopom.
Sreda, 1. junija 1994
i
jANCA PMTAUA / POROČILO GUVERNERJA NA SKUPŠČINI CENTRALNE BANKE
Fazio svetuje Beilusconiju, naj ne spodbuja porabe
Utegnila bi namreč prebuditi inflacijo, kar bi zahtevalo podražitev denarja
RIM - Tisto, kar je guverner Bance dTtalia Antonio Fazio prebral vCeraj na obenem zboru eniisijskega zavoda, so bile prve res njegove »zaključne ugotovitve« odkar je prišel na njego-vo krmilo. Ob enaki lan-ski priložnosti je namreč samo povzel tisto, kar oau je bil zapustil njegov Predhodnik, Carlo Aze-§no Ciampi, ko se je preselil v palačo Chigi. Med pialimi novostmi, ki jih Je uvedel Fazio, izstopa zlasti ta, da se guverner v zaključnih ugotovitvah Prvič ni obrnil veC samo na »gospode udeležence skupščine«, torej na delničarje centralne banke, kot je bilo v navadi doslej, ampak tudi na »predstavnike oblasti, gospode in gospe«, kar je njegov nastop povzdignilo v pravcato »sproci-0 narodu«. Druga pomembna značilnost Fa-ziovega posega je bil poudarek na mnoge socialne vidike gospodarstva, s Posebnim ozirom na ,	zaposlitev, torej na eno
|	od tem, ki najbolj kara-
l	kterizirajo njegov guver-
nerski mandat, j' PalaCa Koch je bila to-I	rej včeraj v žarišču itali-
janskega javnega življe-I	nja, tako ekonomskega
kot političnega in družbenega in Fazio gotovo ni razočaral tistih, ki so °d njega pričakovali tudi veliko pozornost za od-
nos med gospodarstvom in etiko. Zadnji cilj gospodarstva ne more biti drugo, kot delovna udeležba vseh pri proizvajanju narodnega bogastva, je dejal Fazio, in Italija ima podjetniške in delovne energije ter sposobnosti varčevanja, ki ji omogočajo začetek pospešene rasti. Brezposelnost, ki je v mnogih območjih nevzdržna in na robu socialnega tveganja, je torej mogoče poraziti, vendar samo z racionalnimi ih doslednimi poli-
tikami - in tukaj je zaznati nanašanje na Berlusconijevo vlado - saj bi prehitri zagon, zasnovan na porabi, zahteval takojšnji poseg v proračunsko politiko. Relansiranje investicij je sicer potrebno, vendar ob strogem nadzoru nad inflacijo, saj bi v primeru njenega prebu-janja' centralna banka morala poseči z višanjem obrestne mere. Investicije je torej treba zagotavljati z ekonomijo bilanc in z vračanjem utajenih davkov, saj bi se znižanje
davčnega pritiska v sedanjih pogojih prevesilo v povečanje javnega primanjkljaja. Za Fazia je potemtakem nujno omejevanje javne porabe, v kateri izstopajo izdatki za skrbstvo, ki rastejo z večjo stopnjo kot nacionalni dohodek. Vendar se guverner ni ustavil pri tej samoumevni ugotovitvi, ampak je nakazal izhod v uvedbi mešanega sistema javnega in dopolnilnega zasebnega skrbstva ter tako zavrnil preustroj skrbstva v golo sredstvo
kapitalizacije in podčrtal nujnost generacijske solidarnosti.
Sanacija javnih financ zahteva kontinuiranost politike, ki jo je začrtala Ciampijeva vlada in ki mora težiti k omejevanju javnega primanjkljaja s takimi ukrepi, ki ne bodo dušili gospodarskega oživljanja. Prioriteta pa mora biti za guvernerja Fazia še naprej zaposlovanje, na kratki rok odpravljanje konjunkturne brezposelnosti, na daljši pa tudi strukturne.
SDGZ / Z RAZPRAVE V ODBORU OBRTNE SEKCIJE
Obrtniki napovedujejo vojno delu na Orno
Velika pozornost udeležbi slovenskih obrtnikov na vrsti pomembnih sejemskih prireditev
TRST - Te dni se je sestal odbor obrtne sekcije SDGZ, na katerem so predstavniki obrtnikov pregledali delo, ki ga je sekcija opravila v prvih mesecih leta, se dotaknili vrste odprtih vprašanj in se dogovorih za delo, ki ga bodo morali opraviti v naslednjem obdobju.
Ena najpomembnješih pobud, ki jih je obrtna sekcija izvedla letos, je bilo srečanje z obrtniki iz Slovenije in z vodstvom Obrtne zbornice Slovenije, do katerega je prišlo 19. februarja v obrtni coni v Dolini. To je bilo prvo tovrstno srečanje med obrtniki z obeh strani meje, ki se ga je udeležilo prek 60 operaterjev. Vsi udeleženci so izrazili potrebo, da se pobuda ponovi, po možnosti z vrsto srečanj po sektorjih delovanja. Obr-
tno cono v Dolini so nato obiskali še slovenski državni sekretar za Slovence po svetu Vencelj, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Šuster in deželni odbornik za načrtovanje Ghersina, ki so ta dosežek naših obrtnikov ocenili zelo pozitivno.
Glede delovanja v naslednjih mesecih je bilo veliko pozornosti posvečeno udeležbi elanov obrtne sekcije na vrsti pomembnih sejmov. Skupina naših tiskarjev in grafikov se bo namreč v drugi polovici junija udeležila Tržaškega medarodnega vzorčnega sejma, in sicer v okviru standa deželne ustanove za razvoj obrti ESA. VeC elanov bo od 22. do 26. junija predstavilo svojo proizvodnjo na sejmu malega gospodarstva v Sežani, septembra pa se bodo obr-
tniki SDGZ udeležili tako najpomembnejše prireditve v proštom Al-pe-Jadran, Mednarodnega obrtnega * sejma v Celju, kot prav tako pomembnega Mednarodnega zagrebškega velesejma.
Odborniki so se nato pogovorili še o pogojih, ki jih nudijo naši bančni zavodi oziroma o odnosih z bančno sekcijo SDGZ, dotaknili pa so se tudi vrste problemov, ki gredo od tečajev, ki naj bi jih Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje izvedel za vajence obrtnih podjetij, do potrebe po zajezitvi Cmega dela v obrtništvu v sodelovanju z drugimi organizacijami obrtnikov, saj po nekaterih podatkih ta tip nezakonitega zaposlovanja pobere pravilno delujočim podjetjem do 60% dela. (aš)
NOVICE
Pravila za plačilo predujma na prispevek
za zdravstveno službo (SSN)
RIM - Uradni list je včeraj objavil odlok finančnega ministra o izračunu prispevka za nacionalno zdravstveno službo (SSN) za letošnje leto in o nacilu plačila predujma, za katerega rok je skupaj s plačilom predujmov na davke Irpef, Irpeg in Ilor potekel prav včeraj. Odlok med drugim potrjuje tisti}, kar že vsebuje dodatek z navodili za izpolnitev davčnega obrazca 740. Zgornja meja dohodka, ki pride v poštev za izračun prispevka SSN je bila za leto 1994 od prejšnjih 100 povišana na 150 milijonov lir, zaradi Cesar morajo obvezane! pri plačilu predujma upoštevati povišano zgornjo mejo, Čeprav se bodo nato pri plačilu salda držali zgornje meje 100 milijonov lir.
Enel dosegel rekordni dobiček 344 milijard lir
RIM - Upravni svet družbe za električno energijo Enele je vCeraj odobril poslovni obračun za lansko leto, ki se je zaključil s Čistim presežkom v znesku 344,3 milijarde lir in tako krepko presegel že predlansko rekordno številko 234 milijard. Upravni svet je tudi sklenil revalutirati Cisto premoženje, in to od 13 na 20 tisoC milijard, za kar ga je njegov edini delničar, zakladno ministrstvo, pooblastil v perspektivi privatizacije. Enel je namreč skupaj s telekomunikacijsko grupo Štet najtrši oreh, ki ga bo morala rešiti vlada pred privatizacijo, saj so službe, ki jih opravljata javnega pomena.
Guverner Bance dTtalia je prav vCeraj na skupščini centralne banke (o kateri poročamo posebej) podčrtal nujnost ustanovitve posebne oblasti za regulamentacijo služb javne koristi, za katero vlada že ima zakonodajno pooblastilo. Ta oblast, tako imenovana avtoriteta, bi morala po Faziovih besedah skrbeti za inovacije v politiki tarif in zagotavljati nadzor tako nad kakovostjo storitev kot nad dostopom do infrastruktur.
i
TRGOVINSKA ZBORNICA / ZASEDANJE POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
Obračun krnskega delovanja in reforma trgovinskih zbornic
Poročili predsednika Tombesija in generalnega sekretarja
TRST - Reforma trgovins 2bornic in problemi, ki jih od so bili v ospredju poročila, ki § T^el predsednik tržaške zbori Morgio Tombesi na vCerajšnjen onem spomladanskem zasede pokrajinske gospodarske konzi ^30-elanskega posvetovalnega o ?a te ustanove. Na dnevnem r )e bilo tudi poročilo generalu Nnika zbornice, Flaminia, ki je bal pregled strukture in dejavn zborničnih uradov v lanskem le' Kot znano, je bil zakon št. 58C o reformi trgovinskih zbornic c bren že 29. decembra lani, pi ®troj, ki ga predvideva, pa bo ovomno močno spremenil sed< Podobo teh pomembnih gospo' ®kih ustanov. Žal izvajalni iter tortne še vedno ni končan, sa toanjkajo izvajalni ministrski oi to. na osnovi katerih bo sedi odbor zbornice moral odobriti statut, ki bo moral upoštevati ki Jtoe posebnosti. Med temeljnim: toki reforme, na katero je bilo ti
Čakati skoraj 50 let, je Tombesi navedel uvedbo registra podjetij, ki bo z anagrafom tvrdk in družb ter s posebnimi seznami (kmetijskih podjetnikov, malih podjetnikov, enostavnih družb in obrtnih podjetij) trgovinski zbornici omogočil popoln pregled nad gospodarskimi dejavnostmi na ozemlju njene pristojnosti. Drugi pomembni vidik je statutarna avtonomija, priznana trgovinskim zbornicam po zgledu zakona št. 142 za občine in pokrajine, ki bo omogočila večjo skladnost predstavniškega sestava organov ustanove s tipologijo proizvodnega tkiva posamezne pokrajine.
Kot reCeno, bo moral sedanji odbor zbornice sestaviti nov statut in ga predložiti v odobritev pristojnemu ministrstvu, zato je tržaška ustanova že navezala stik z deželno upravo, da bi postopek cim bolj pospešili in ga uskladili v vsej deželi. V ta namen se je deželna zveza zbornic tudi obvezala, da bo Cim-prej zaCela s pripravami in z izve-
dbo ustrezne analize.
NajveCja novost v novi ureditvi trgovinskih zbornic bo po Tombesi-jevih besedah svet, to je širši organ, ki bo štel od 20 do 40 elanov in v katerem bodo morale biti zastopane vse gospodarske kategorije, povrhu pa bodo v njem tudi predstavniki potrošnikov, zadrug in delavcev. Kandidate za svet s 4-letnim mandatom bodo morale v začetku določiti stanovske organizacije in združenja, v naslednjih mandatnih dobah pa bo tudi mogoCe, da bodo elane neposredno predlagala podjetja. Izvršno pristojnost bosta imela odbor in predsednik, ki ju bo po večinskem sistemu izvolil svet. Tombesi je ob tem izrazil upanje, da bo nov statut ohranil tudi gospodarsko konzulto, ki je svojo ustanovitev (ta je bila namreč poljubna za vsako zbornico) povsem upravičila in bila vseskozi pomembna oporna točka za delo zbornice in’ za njene strateške izbire na področju krajevne ekonomske politike.
GENERALI / OBČNI ZBOR BO 23. T.M. V TRSTU
Brezplačno povišanje glavnice in prenova vrha
Mandat zapade celotnemu upravnemu svetu s predsednikom Coppolo di Canzano na čelu
RIM - Bliža se prenova vrha tržaške zavarovalne grupe Generali, do katere bo prišlo na skupščini delničarjev, ki jo je predsednik in pooblaščeni upravitelj Eugenio Coppola di Canzano sklical za 23. junija v Trstu. Na obenem zboru bodo delničarji obnovili upravni svet in splošni svet, ki je neke vrste super nadzorno telo, v katerem sedijo Člani upravnega sveta, generalni direktorji, podjetniki in druge vidne osebnosti iz Italije in tujine. Na dnevnem redu skupščine je seveda tudi odobritev lanskega poslovnega obračuna in sklep o brezplačnem zvišanju glavnice.
Občni zbor, ki bo po tradiciji v tržaškem sedežu grupe na Trgu Duca degli Abruzzi, bo odprl prav predsednik Coppola di Canzano, ki mu skupaj z vsem upravnim svetom zapade mandat. Na dnevnem redu, ki je bil prav vCeraj objavljen v Uradnem listu, je namreč pod prvo točko zapisano »sporočila predsednika«. Do prenove vrha grupe Generali prihaja štiri mesece
pred zapadom mandata, sicer delnim, drugega pomembnega upravnega sveta, in sicer Mediobance, ki je glavni delničar grupe Generali. Med elani, ki se jim izteka mandat, je tudi predsednik Francesco Cingano, ki sedi tudi v izvršnem odboru tržaške grupe s simbolom leva, medtem ko še ne bo zapadel Coppolov mandat v upravnem svetu Mediobance, kjer zastopa Generali v paktu, ki upravlja mogočno banko iz Ulice Filodrammatici. Zapadel mu bo namreč šele oktobra 1995, kar pomeni, da za usodno povezavo med obema velikanoma na kratek rok ni predvideti nobenih sprememb.
Kot rečeno, bodo 23. junija v Trstu delničarji Generali odločali o brezplačnem povišanju glavnice, za katerega bodo delničarji na vsakih 10 delnic v lasti prejeli eno novo. Kapital se bo tako s sedanjih 1.457,5 milijarde povečal na 1.603,25 milijarde lir, medtem ko je dobiček lanske poslovne dobe je s predlanske vrednosti 389,8 milijarde porasel na 420,4 milijarde lir.
Sreda, 1. junija 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE

!
EVROPSKA UNIJA / BREZPOSELNOST NARAŠČA
EVROPSKI STANDARDI / PRILAGAJANJE
Brezposelni težko
čakajo gospodarsko rast kakovosti ne gre več
^	■	*	C.nrfifil^nt^ yn sistema knknvnsti i&
V Evropski uniji je brez zaposlitve že 17,6 milijona ljudi
Brez certifikatov o
Certifikate za sisteme kakovosti je v Sloveniji doslej pridobilo blizu 40 podjetij
BRUSELJ - Brezposelnost se postopoma spreminja v poglavitno vprašanje kampanje za volitve v Evrop-sld parlament, ki bodo prihodnji mesec, toda kandidati za elane tega parlamenta imajo kaj malo novih zdravil za ta najbolj trdovratni socialni problem Evropske unije. Ko brezposelni državljani prelistavajo predvolilne brošure poglavitnih političnih strank te skupščine, ki ima sedež v Strasbourgu, lahko že na prvi pogled ugotovijo, da prav vse poudarjajo nujo po ustvarjanju novih delovnih mest. Toda zaupanje volivcev v poglavitne stranke, ki prav tako sestavljajo večino posameznih vlad držav Članic EU, bodo prestale bolečo preizkušnjo spričo nezadržnega povečevanja brezposelnosti po vsej EU, ki je moCno naraslo v primerjavi z zadnjimi volitvami v Evropski parlament pred petimi leti.
Vojska brezposelnih v EU zdaj uradno šteje 17,6 milijona ljudi, ki so izgubili delo, kar je za skoraj 5 milijonov veC kot leta 1989, v davnem obdobju evropskega enotnega tržišCa, pred združitvijo obeh NemCij in pred sklenitvijo Maa-
strichtskega sporazuma v EU.
Po napovedih Evropske komisije se bo delež brezposelnih glede na aktivno prebivalstvo povečal od 10,9 odstotka na 11,7 odstotka že ob koncu letošnjega leta, še preden bi v letu 1995
NOVICE
Italijanski izvoz se povečuje
RIM - Letos se je italijanski izvoz poveCal, trgovinska bilanca pa je pozitivna. Izvoz se je poveCal na vseh področjih, razen v energetiki. Zelo se je povečal v kovinski (za 14 odstotkov) in tekstilni industriji (za 13 odstotkov), ki predstavljata 52 odstotkov italijanskega izvoza v države Evropske unije. V februarju se je precej poveCal tudi izvoz kemičnih izdelkov (za 19 odstotkov), transportnih sredstev (za 16 odstotkov) in živil (za 12 odstotkov). (STA/ansa)
Japonci navdušeni
nad italijanskim olivnim oljem
RIM - Japoncem je Čedalje bolj vSeC italijansko olivno olje, ki skupaj s španskim pokriva kar 98, 2 odstotka japonskih potreb. Leta 1992 je bila Italija najvecja izvoznica olivnega olja na Japonsko (2580 ton ah 23 odstotkov veC kot leto prej). Tudi leta 1993 je bila Italija z 2485 tonami prva izvoznica olivnega olja na Japonsko. Čedalje veC Japoncev se navdušuje nad testeninami z različnimi dodatki in drugimi italijanskimi jedmi, ki jih je mogoCe na Japonskem kupiti po sprejemljivi ceni. (STA/ansa)
Izvoz japonskih avtomobilov se zmanjšuje
TOKIO - Izvoz japonskih avtomobilov se je zmanjšal tudi aprila, že trinajsti mesec zapored. V tem mesecu je Japonska na tuje trge izvozila 367.230 avtomobilov oziroma 16, 2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Posledica manjše prodaje avtomobilov na tujem je kriza avtomobilske industrije v Evrbpi in Aziji. Japonska je v Evropo izvozila 83.456 vozil ali 24, 5 odstotka manj, v Azijo pa skoraj 180 tisoC vozil, kar je 43, 7 odstotka manj. Vzrok za tako občuten padec izvoza je tudi manjše povpraševanje na Kitajskem in Tajskem. Za dobro desetino pa se je poveCal japonski izvoz avtomobilov v ZDA, in sicer za 135.147 vozil. (STA/ansa)
Marca višja industrijska proizvodnja v Avstriji
DUNAJ - Indeks industrijske proizvodnje v Avstriji se je marca 1994 v primerjavi z istim mesecem lani povečal za dva odstotka. Iz avstrijskega statističnega urada ASTAT so v ponedeljek sporočili, da se je proizvodnja - brez upoštevanja energetike - povečala za štiri odstotke. Proizvodnja elektrike, plina, toplote in drugih energetikov je padla za dva odstotka. Naročila v 17 industrijskih panogah so bila konec marca 1994 vredna 179, 2 milijarde šilingov, kar pomeni triodstotno povečanje. (STAAPA)
Vietnam namerava letos izvoziti za devet odstotkov več kave
HANOJ - Vietnam načrtuje, da bo letos z izvozom 140 tisoC ton kave v zrnju zaslužil 250 milijonov dolarjev, poroCa vietnamska državna agencija. Načrtovani izvoz naj bi bil za devet odstotkov večji od lanskega. V Vietnamu so pridelali 150 tisoC ton kave. (STA/AP)
doseženo gospodarsko okrevanje zagotovilo odprtje novih delovnih mest. »Brezposelnost je zdaj veliko pomembnejše vprašanje, kot je bilo pri predvolilni kampanji leta 1989,« je izjavil danski socialist VVillem van Velzen, predsednik parlamentarnega odbora za socialne zadeve in brezposelnost. Toda vsa Evropa posveča zelo malo pozornosti tem volitvam, ki bodo od 9. do 12. junija. V številnih državah nanje gledajo zgolj kot na preizkus posameznih vlad, ki se bojijo, da jih bodo volivci obšli zaradi visoke brezposelnosti.
Po drugi strani utegnejo volivci res pokazati majhno mero zaupanja v sposobnost opozicijskih skupin, da jim bodo zagotovile delo v družbi, ki se že leta privaja na visoko stopnjo brezposelnosti.
V	Španiji, ki ima najvišjo stopnjo brezposelnosti (po najnovejših podatkih EU 22,9-odsto-tno), so razglasili ustvarjanje novih delovnih mest za prioritetno nalogo vseh strank, prav tako" je ves Cas navzoča v vseh političnih razpravah. Bolj ko se bliža dan volitev, veC pozornosti španske opozicijske stranke posvečajo korupciji uradnikov, saj se jim zdi, da bodo lahko s tem vprašanjem pridobile veC točk v boju proti vladajočim socialistom.
V	nasprotju s Spanci ima Luksemburg zelo nizko stopnjo brezposelnosti (3,2-odstotno), zato ga je minister za transport Robert Gdbbels pred kratkim označil za »mali paradiž«, tamkajšnji tisk pa še zmeraj objavlja Članke, ki zatrjujejo, da še zmeraj premalo ljudi najde de-
lo. Na vprašanje, zakaj naj bi se brezposelni v Evropi že zdaj ukvarjali z volitvami prihodnji mesec, za nameček še za ustanovo, ki jim lahko tako malo pomaga, je van Velzen izjavil, da se Članice EU paC v glavnem spopadajo z brezposelnostjo pri sebi doma.
Velika udeležba-voliv-cev bi po njegovem pomenila moralno spodbudo temu telesu in bi lahko pritisnila na posamezne države Članice, naj bolj sodelujejo pri ustvarjanju novih delovnih mest s pomočjo skupne raziskovalne strategije in tistih ukrepov, ki bi zagotovili vseevropsko trajno gospodarsko rast.
Socialisti, najvecja skupina v Evropskem parlamentu, ki se zavzemajo za vseevropski sporazum o delovnih mestih in o bodočih vlaganjih, omenjajo morebitno uvedbo štiridnevnega tednika, vendar poudarjajo, da gre pri tem zgolj za eno od možnosti, kako bi izrabili že obstoječa delovna mesta in dodajajo, da se o takšnih zadevah vsekakor morajo dogovoriti sindikati in delodajalci, nikakor pa jih ne smejo vsiljevati vlade.
(Reuter)
SK81MKAB.B.
LJUBLJANA - V približno štiridesetih slovenskih podjetjih so že pridobili certifikate za sisteme kakovosti po evropskih standardih ISO 9001 ali ISO 9002. Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj v zvezi s stanjem na področju uvajanja sistemov kakovosti in gibanji v svetu sklicala strokovni sestanek, na katerega je povabila predstavnike omenjenih slovenskih podjetij. Ze uvodoma je podpredsednik zbornice Joško Cuk opozoril, da se pri nas nujnosti in pomena uvajanja evropskih standardov kakovosti zavedajo samo v večjih industrijskih podjetjih, ostale (državne) institucije pa pri tovrstnih prizadevanjih predstavljajo celo oviro.
Sicer pa je veC pogojev, ki omogočajo uvajanje evropskih sistemov kakovosti: parlamentarna demokracija in tržno gospodarstvo; opredeljena lastnina oziroma odgovornost lastnikov kapitala, menedžmenta in sindikatov (pri nas šele nastaja ustrezna zakonodaja - zakon o lastninjenju in zakon o sopravljanju); urejena struktura gospodarstva, oziroma zapolnitev tako imenovane socialistične luknje z ustanovitvijo novih malih podjetij (pred štirimi leti smo imeli 4000, danes pa kar 28.000 delujočih podjetij). Joško Čuk je poudaril, da še vedno manjkata zakon o davku na dodano vrednost in zakon o zaščiti potrošnikov ter carinski zakon oziroma zakon o carinskih tarifah. Se vedno imamo namreč carinske zaščite,
kot smo jih imeli v nekdanji Jugoslaviji, prilagojene tedanji strukturi gospodarstva, ki pa se je bistveno spremenila. Sicer pa se je uvajanje sistemov po standardih ISO v Evropi izredno razširilo, saj to postaja standard poslovanja in zaupanja med organizacijami. Na Danskem, na primer, je certifikate ISO 9000 februarja 1992 imelo 128, marca 1993 pa že kar 3854 podjetij. V Nemčiji je takšen certifikat februarja letos imelo 2500 podjetij, konec leta pa naj bi to število naraslo že na 6000. Dnevno v NemCji takšen certifikat dobi 10 do 20 podjetij. V prihodnjem letu naj bi vsa po-memmbnejša nemška podjetja imela tovrsten cer-tikat. Slovenska podjetja, ki v Nemčijo letno izvozijo izdelke v vrednosti 1,8 milijarde dolarjev,
bodo torej kar hitro soočena z nujnostnjo približevanja evropskim standardom kakovosti, saj je povsem jasno, da jih sicer nemška industrija ne bo vključevala v svoje poslovne sisteme.
Sicer pa po mnenju Joška Cuka v Sloveniji še vedno prevladuje razmišljanje, da gre zgolj za tehnične standarde, ne pa za standarde nekega urejenega poslovnega sistema, ki bodo v prihodnosti odločilno vplivali na poslovno življenje po celem svetu. Na včerajšnjem srečanju je Mitja Borko, vodja projeta Nacionalni program kakovosti Slovenije, prvič javno predstavil projekt Evropska in mednarodna kompatibilnost na področju preskušanja in certificira-nja, ki ga je naročilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Poglavitni cilj tega projekta je določiti predpise in standarde, & bodo Slovenijo na tem področju dokončno ločile od jugoslovanskih standardov, ki marsikje še veljajo, in jo usmerili k Evropi. S tem projektom je torej uresničen tudi dei usmeritev načrtovanih v nacionalnem programu kakovosti Slovenije.
Mile Cuk
LASTNINJENJE NAJVEČJE POLJSKE ZAVAROVALNICE
NEMŠKI MEDIJI
Dčava bo prodala svoj delež
Prednostne delnice zavarovalnice bodo ponudili zaposlenim
VARŠAVA - Poljsko finančno ministrstvo se je odločilo, da bo v celoti prestrukturiralo in privatiziralo najveCjo zavarovalnico v državi Povvszechnv Zaklad Ubezpieczen SA (PZU). Ta odločitev hkrati pomeni, da so opustili prvotni načrt prejšnjega finančnega ministrstva, po katerem naj bi PZU razdelili na dve enoti. »Ministrstvo je sprejelo načrt, ki ga je predlagalo vodstvo PZU, Id načrtuje preobrazbo te zavarovalnice v nedeljivo celoto,« je sporočil Ryszard Jacyno, predstavnik finančnega ministrstva za državno zakladnico, ki je hkrati tudi edini delničar PZU.
Lani je finančno ministrstvo pripravilo naCrt, po katerem naj bi PZU dobila 200 milijonov, dolarjev finančne spodbude s posojilom, ki bi ga najeli pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), kasneje pa naj bi se ločilo v dve pri-bližno enako veliki podjetji. Toda vodstvo PZU je pripravilo alternativen načrt z izhodiščno ugotovitvijo, da bi razcepitev moCno omejila konkurenčno sposobnost družbe za spopad s
tujimi zavarovalnicami, ko bo leta 1999 Poljska v celoti odprla svoje zavarovalniško tržišče. Tako v PZU predlagajo preoblikovanje kapitala s pomočjo posameznih domačih vlagateljev, pri čemer naj bi prednostne delnice PZU ponudili zaposlenim, dosedanji delež državne zakladnice pa ponudili v nakup vsem potencialnim vlagateljem, vključno s tujci. Po novem načrtu, ki ga je finančno ministrstvo že potr-
dilo, PZU ne bo iskala dodatne pomoči pri EBRD, saj bo svoje kapitalske potrebe v celoti krila sama, z izdajo novih vrednostih papirjev, kakor tudi iz prihodkov življenjskih zavarovanj, podružnice PZU Life SA, ki bi po novem naCrtu postala v celoti last matične zavarovalnice. Čisti dobiček PZU Life je bil lani 26, 6 milijona dolarjev, leta 1992 pa je znašal 14, 9 milijona dolarjev. Dobiček obeh let, v višini 35, 5 milijona dolarjev, je polovica vsote, ki jo v skladu z novim zakonom o zavarovalništvu potrebuje PZU za dokapitalizacijo, drugo polovico pa naj bi pridobila s ponudbo novih delnic. V skladu z omenjenim načrtom bo notranji odkup konCan do leta 1995, celotna privatizacija pa do leta 1996. (Reuter)
Z gospodarskim oživljanjem bo tudi več oglasov
BONN - Zaslužek od oglasov nemških medijev se je povečal za skoraj tri odstotke leta 1993, prav tako pa naj bi se poveCal tudi v letošnjem letu, je sporočila Osrednja zveza nemške oglaševalne industrije (ZAW). Zveza, ki zastopa 39 oglaševalnih agencij, je sporočila, da so se stroški za oglaševanje v letu 1993 povečali za 3,4 odstotke, na 48,8 milijarde mark. Z odštetimi davki in popusti pa se je cisti dobiček za medije povzpel na 32,2 milijarde mark, kar je 2,9 odstotka veC kot leto prej.
To povišanje je precej skromno v primerjavi s cvetočimi led, ki so sledila združitvi obeh NemCij leta 1990 ter pravi eksploziji novih publikacij in njihovih založnikov po liberali-
zaciji medijev v 80-tih le' tih. Prihodki medijev od oglasov so se leta 1992 p°' večali za 10,6 odstotka, le' to pred tem za 15,5 odstotka, obseg oglasov pa se je v zadnjih desetih letduP0' dvojih »Kar zadeva finančno naraščanje, se je to ne- | koliko upočasnilo,« je v svoji izjavi zapisal direktor ZAW Volker Nickel. »To- . da oglaševanje se še ni znašlo v rdečih številkah.« ' svojih napovedih za let0 1994 je Nickel omenil p°'	|
stopno gospodarsko okrey vanje, zaradi Cesar bo tud veC naročil za oglaševanje-Tako naj bi obseg sredstev, namenjenih oglaševanju, narasel za 3,3 odstotka, ne 50,4 milijarde mark, kar bi pomenilo, da utegnejo me-diji pri tem iztržiti 33,1 nu lijarde mark, oziroma za 2,8 odstotka veC. (ReuterJ j

GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sreda, 1. junija 1994
29
MENJALNIŠKI TEČAJI
31.maj 1994
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 UL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	crodajni
-^hanka Ljubljana ’	77,95	78,50	10,98	11,15	7,98	8,14
-Abanka Koper	77,95	78,50	10,98	11,15	7,98	8,14
-Ajrpnka Nova Gorica	77,95	78,50	10,98	11,15	7,98	8,14
Asijka Noricum d.d., t: 133-40-55	78,21	78,85	11,01	11,22	8,02	8,17
-iSUka Vipa NG, t: 065/ 28-511	78,03	78,68	11,00	11,20	8,11	8,17
-lyn9 Ljubljana,!: 18-51-318	78,10	78,60	10,90	11,20	7,90	8,25
Come 2 us* J®!L061/ 15-92^35, od 8-15, sob od 9-12	78,00	78,35	11,04	11,10	7,94	8,18
-Aieditanstalt Nova banka LJ	78,00	79,30	11,00	11,30	8,05	8,30
JAjTi caffe Domžale*t: 715-199	77,70	78,05	11,04	11,10	8,05	8,30
-il°iLjubljana*, t: 13-17-197	78,10	78,40	11,05	11,10	8,10	8,15
-Hida, od 7-19, sob od 7-14	78,30	78,35	11,06	11,08	8,10	8,14
-Idila Sečovlje* t: 066/ 79-048	-	-	-	-	-	-
-Jiilika Ljubljana (WTC)	78,20	78,25	11,08	11,09	8,14	8,17
^ompas Hertz Celje* J2LP63/25515, od 7-19, sob od 7-13	78,05	78,45	11,04	11,11	7,94	8,18
'Kompas Hertz Velenje* JeliP63/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	78,05	78,45	11,04	11,11	7,94	8,18
Kompas Hertz Idrija* JekOdS/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	78,05	78,45	11,04	11,11	7,94	8,18
Kompas Hertz Tolmin* JMOdS/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	78,05	78,45	11,04	11,11	7,90	8,18
Kompas Hertz Bled* Jel064/77-180, od 8-12,17-19, sob od 7-13	78,10	78,45	11,04	11,11	7,94	8,18
Kompas Hertz Nova Gorica* J&065/2&711, od7-19, sob od7-13	78,05	78,45	11,04	11,11	7,94	8,18
Kompas Hertz Maribor* Jek 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	77,95	78,45	11,04	11,10	7,94	8,18
Jveditna banka Maribor d.d.*	77,15	78,65	10,96	11,18	7,96	8,20
JJLsplošna banka Celje	77,80	79,20	10,98	11,24	8,00	8,18
Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	77,95	79,37	11,00	11,29	7,95	8,18
Aibertas Koper* t: 066/ 37-110	78,05	78,65	10,60	11,10	8,00	8,15
J4adai NG*, t: 065/ 23-083	78,00	78,55	11,00	11,16	8,01	8,15
-NiProm Ljubljana t: 12-61-092	-	-	-	-	-	-
^kostna banka Slovenije*	76,90	78,30	10,75	11,10	7,75	8,12
-Publikum Ljubljana, t: 312-570	78,17	78,20	11,06	11,08	8,10	8,12
-Publikum Celje, t: 063/ 441-405	78,00	78,40	11,00	11,08	8,05	8,17
-PubliKum Maribor, t: 062/ 222-675	77,95	78,35	11,03	11,08	8,00	8,18
-Publikum Robič, t: 065/ 85-983	78,00	78,75	11,03	11,16	7,90	8,19
-Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	78,25	78,78	11,00	11,19	8,00	8,20
-Publikum NM, t: 068/ 26-094	78,00	78,54	11,00	11,13	8,00	8,17
JLublikum Kamnik, t: 061/832-914	78,06	78,49	11,00	11,14	8,04	8,18
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	78,05	78,69	11,00	11,15	8,08	8,18
-Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	78,00	78,52	11,02	11,15	8,00	8,15
^Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,65	78,95	10,90	11,25	8,00	8,18
-Publikum Sentjur/CE, t: 063/ 743-174	77,95	78,45	11,00	11,12	8,02	8,18
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	78,05	78,59	11,00	11,15	8,00	8,18
-Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	77,80	79,00	11,00	11,12	8,02	8,17
-l!l9iaby Koper, t: 066/ 25-688	77,80	78,30	10,50	11,14	8,00	8,11
_SKBjt.d.*	77,95	78,60	10,75	11,20	7,90	8,33
SHP Krani, t: 064/ 223-700	78,05	78,30	11,05	11,07	8,10	8,15
-A-KB d.d. Ljubliana	77,90	78,59	11,00	11,17	8,00	8,15
-Jj^ntours Domžale	78,00	78,50	11,00	11,15	7,90	8,20
§ I I I	77,50	79,20	10,60	11,20	8,05	8,22
JPimo Ljubljana, t: 212-073	78,30	78,35	11,04	11,08	8,09	8,12
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
		
31. MAJ 1994 __valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1570,00	1615,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	279,00	287,50
holandski gulden	850,00	876,50
belgijski frank	46,30	47,70
funt šterling	2366,50	2439,00
irski šterling	2323,50	2394,00
danska krona	243,30	250,70
grška drahma	6,40	6,60
kanadski dolar	1133,00	1167,50
japonski jen	'15,00	15,45
švicarski frank	1119,00	1153,00
avstrijski šiling	135,70	139,70
norveška krona	220,00	226,50
švedska krona	202,00	208,50
Portugalski escudo	9,00	9,50
Španska pezeta	11,50	11,90
avstralski dolar	1154,50	1190,00
madžarski fiorint	11,00	15,00
siovenski tolar	11,80	12,30
—hrvaški dinar-kuna	255,00	265,00
		
-AH MAJ 1994	v LIRAH	1	
-Hetita	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1570,00	1620,00
nemška marka	960,00	980,00
francoski frank	279,00	289,00
holandski gulden	852,00	872,00
belgijski frank	46,40	47,90
funt šterling	2370,00 .	2450,00
irski šterling	2325,00	2395,00
danska krona	243,00	250,00
grška drahma	6,50	6,90
kanadski dolar	1133,00	1168,00
Švicarski frank	1125,00	1147,00
avstrijski šiling	135,80	139,80
slovenski tolar	11,70	12,30
		
		
30. MAJ 1994		
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija Posojilnica Ločilo	8,70	9,20
Italija Kmečka banka Gorica	12,20	12,60
Italija Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
			
27. MAJ 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona	-	1.648 29.280 89.170 4.858 1.214 25.551 1.189 1.575 117.190 14.218 1.034 21.315	
Če mislimo z našo slovensko državo zmes, potem ne smemo izgubiti niti dneva
/Republika izhaja tudi ob nedeljah
Menjalnica hida oei/1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 104 z dne 31.5. 1994-Tečaji veljajo od 1.6. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,6650	95,9529	96,2408
Avstrija	040	šiling	100	1125,8115	1129,1991	1132,5867
Belgija	056	frank	100	384,5605	385,7177	386,8749
Kanada	124	dolar	1	93,8638	94,1462	94,4286
Danska	208	krona	100	2018,6064	2024,6804	2030,7544
Finska	246	marka	100	2393,5074	2400,7095	2407,9116
Francija	250	frank	100	2315,4393	2322,4065	2329,3737
Nemčija	280	marka	100	7917,6558	7941,4802	7965,3046
Grčija	300	grd	100	—	53,6860	53,8471
Irska	372	funt	1	—	193,0971	194,6764
Italija	380	lira	100	8,1702	8,1948	8,2194
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,1000	—
Japonska	392	jen	100	124,1488	124,5224	124,8960
Nizozemska	528	gulden	100	7060,1736	7081,4179	7102,6622
Norveška	578	krona	100	1825,41562	1830,9083	1836,4010
Portugalska	620	escudo	100	76,1599	76,3891	76,6183
Švedska	752	krona	100	1669,9919	1675,0170	1680,0421
Švica	756	frank	100	9288,2019	9316,1504	9344,0989
Velika Britanija	826	funt šterling	1	196,2233	196,8137	197,4041
ZDA	840	dolar	1	129,9446	130,3356	130,7266
Evropska unija	955	ECU	1	152,3713	152,8298	153,2883
Španija	995	peseta	100	96,0174	96,3063	96,5952
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.	_____________________________
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 1. junija 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti ________(tečaj)_______
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 16. 9. 1994:
1,500,000
806,820
782,325
1,589,145
107
107,5750%	104,3100%
105,9430%
150,000
80,682
78,232
158,914
			Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d. Ljubljana St.; 97	Datum: 31. 05. 1994							
Vrednost. papir	gbf.l m.cliv.	ex kupon štdat(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraš	ponudba	Max.	Min.	prav 1000 SIT
										
RS01	8,0	2.(31,12.)	104,6	,56	31.05.			104,9	104,1	84.040
RS02	9,5	6.|1.10.)	109,5	,75	31.05.			109,8	109,4	33,132
RSL8	5,0	1.(30.10.)	86,0		25.05.		95,0			
USU	7,0		99,8	2,89	31.05.			100,4	97,0	12.973
RSL1(0)	8,0	2.(31.12.)	102,9	,84	31.05.			102,9	102,9	1.416
RSL2(0)	9,5	6(1.10.)	107,9		31.05.			107,0	107,0	»50
						H				
MLJ	10,0	3(1.4.)	192,4	1,36	31.05.			102,4	101,0	3.240
SKB!	10,0	3(1.9.)	104,3	,43-	31.05.			104,5	104,2	15.371
				■H		i^Hi	■■n			
GOR	10,0	7(15.1.]	103,8	Ul	31.05.			104,0	103,7	1.866
LEKl	10,0	3(1.1.)	101,0		26.04.					
LEK2	12,0	3(1.1.)	108,9		30.05.					
LSNl	10,0	(4)	3,0		04.05.		66,0			
OSM	10,0	2(1.10.)	91,2		30.05.					
0LS	10,0	1(1.9.)	85,9	,27	31.05.			86,0	85,9	3.787
OZG	11,0	3(1.1.)	76,0		30.05.					
PCE	12,0	4(1.12.)	98,3	8,11-	31.05.			107,0	96,0	6,270
PL|	12,0	5(1.1.)	103,1		31.05.			103,1	103,1	16.905
PG0	10,0		105,0	79-	31.05.			105,0	105,0	478
RGSB	25,0	4(1.4.)	13,000		22.03.				.	
RGSl	10,0	3(1.6.)	96,5	3,50	30.05.					
KINI	12,0	8(1.12.)	104,0		14.09.					
		9!	PiTTi “ rraHl				■■1				
DAD	1000	(5.4.)	265.000	7,24	31.05.			267,000	262.000	29.418
FMR			130.080	52-	31.05.			133.000	120.700	18.601
GRD	87	(12.3.)	2.650		15.04.					
HBBR			3.444		14,01.					
LEKC	796	2(4.5.)	11.500	,10-	31,05,			11,500	11.500	426
MKZ	218	(30.03.)	10.666	,06-	31,05,			10.700	10.500	2.240
NK	1500	(26.04.)	149.613	1,5!	31.05.			150.000	147.000	17.654
PRB			21.538	2,94-	31.05.			21.700	21.500	5.708
SAL	700	(29.3.)	21.971	4,74	31.05.			22.300	21.400	1,538
SKBR	m	M	42.277	,85-	31.05.			42.500	41.700	18.983
TOR			773,7	1,81-	31.05.			700,0	770,0	20.762
		s i/Tir« nriTji fiTiT* m								
HBBP	10,0		3.445		17.01.					
KBTP	10,0		45.987	,29	31.05.			46.500	45.000	12.692
RGSP	10,0		3.995	,55	31.05.			4.000	3.970	5,025
SKBP	403	(7.6.)	40.18!	1,62-	31.05.			40.500	40.000	7.192
UBKP	10,0		37.500	,86	31.05.			37.500	37.500	38
										
BS2			71,9		16.09.					
BS1			99,9		03.01.					
BS3			100,1		20.01.					
B2M										
B7MA										
B7MB)										
B7V1										
B7VA			103,0		19.05.					
B7VB										
KSS4			104,8		11.05.					
I Vse pravice pridržane										
Opombe:										
Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v								odstotkih (osnova		
je najnižja nominacijaj, delnice kotirajo v tolarjih; enotni tečaj je izračunan na										
podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A -										
aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različ-										
ni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-										
odstotna dnevna sprememba tečaja; *'					1 - dosežena 30-odstotna omejitev					-trgo-
vanje je zadržano.					\					
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: MLJ, PLJ, YLN1, LSNl, GOR,										
RGSl, OZG, RSL1, PCE, RSL8, RS 11, SKB1; ex kupo;							i ■ Številka kupona in da-			
tum zapadlosti le-tega; (3) - vrednostni papirji kotirajo brez kupona vključno 4										
delovne dneve pred zapadlostjo le-tega; (4) - kuponi, ki so zapadli 1. 3.1993,01.										
09. 93 in 1. 3.1994 niso bili izplačani; (5) - 30. 08. 93 izplačilo akontacije divi-										
dende na prvo polletje 1993 v znesku 350 SIT na delnico, obr. m. - obrestna me-										
ra (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače;										max. -
najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. ■							najnižji tečaj določenega			
vrednostnega papirja										_J
*
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 1 .junija 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	|	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaJI so ol trenutne teCaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar «imi. Pri kor iu deviz oz, r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ noseben	1131,2636 2326,6526 7956,0000 8,2098 197,1735 130,5739 noslih je možno odsi doaovor.	1133,3965 2331,0392 7971,0000 8,2253 197,5453 130,8201 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. TeCajl so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,40 79,56 panje.	79,55 79,66
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velia dne 1. junija 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so doio veljavni tečajnici Banke Sovenje, pri drugih va oziroma zmanjšano za OZSodstotne točke. T do ECU = 30,000 na dan. Pri večjih prilivih in na • Banke, k objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v sMadu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle utah pa je razi ečaji veljajo zc (upih se tečaj kupovati in pogoje nakup	79,47 79,50 79,43 79,42 79,50 jgi srednjih tečaj •neije Banke Slov odkup prilivov i joločivsporazurr xodajati tujo vali a ali prodaje.	79,60 79,60 79,59 79,59 79,65 sv po trenutno snije povečano prodajo deviz KJ. jto po objavfe-
			
31 . MAJ 1994	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1589,690	—
ECU	—	1864,230	—
nemška marka	—	969,030	—
francoski frank	—	283,320	—
funt šterling	—	2401,230	—
holandski gulden	—	864,100	—
belgijski frank	—	47,060	—
španska pezeta	—	11,745	—
danska krona	—	247,040	—
irski funt	—	2357,190	—
grška drahma	—	6,548	—
portugalski escudo	—	9,319	—
kanadski dolar	—	1147,380	
japonski jen	—	15,209	—
švicarski frank	—	1137,520	—
avstrijski šiling	—	137,780	—
non/eška krona	—	223,400	—
švedska krona	—	204,200	
finska marka	—	292,600	—
avstralski dolar	—	1170,810	—
		
1. JUNIJ 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,3500	11,8500
kanadski dolar	8,2000	8,6000
funt šterling	17,1000	17,9000
švicarski frank	809,0000	839,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	202,5000	210,5000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,8000	715,8000
italijanska lira	0,7090	0,7490
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,0000	166,0000
švedska krona	145,5000	152,5000
finska marka	208,5000	218,5000
portugalski escudo	6,6500	7,0500
španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	10,8000	11,2000
slovenski tolar	-	-
hrvaški dinar	-	-
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sreda, 1. junija 1994
POTOPIS
KOZMETIKA
Neponovljivi vtisi o deželi ob Nilu o«)
Palme in plaže na severu pustega Sinaja
Razočarano sem strmel v vrhove tankerjev, ki so neslišno pluli skozi prostranstvo puščave. Fatamorgana? Ne, ni bil privid! Takšen je pogled na Sueški prekop iz žabje perspektive, ki sem ga bil deležen le nekaj trenutkov, preden je avtobus izginil v tunelu pod prekopom.
Sloviti kanal so začeli graditi 25. aprila 1859 pod vodstvom francoskega gradbenika Lessepsa. Sueški prekop, ki je dolg kar 161 kilometrov, povezuje Azijo in Afriko in je za tisoče kilometrov skrajšal pomorsko trgovsko pot iz Sredozemskega morja v Indijo in na Daljni vzhod. Sanje pomorščakov, ki so do takrat morali pluti okoli Rta dobrega upanja so se tako uresničile. Kanal, ki je širok 40 metrov in globok 12 metrov, so končali leta 1869.
Neme priče vojne v deželi kontrastov
Sinaj, košček zemlje med Sredozemljem in Rdečim morjem je bil priča številnim vojnam in sporom. Zadnji agresor Izrael, ga je zapustil šele leta 1982, ostanki uničenih vozil pa ponekod še danes pričajo o puščavski vojni.
Polotok Sinaj je poln kontrastov: na severu palme, peščene plaže, čudoviti koralni greben v Rdečem morju, vmes pa pusta pokrajina z rdečerjavo obarvanim gorovjem. V času vladavine faraonov je bila to dežela turkizov, saj so tu našli velike količine žlahtnih kamnov, zlata in bakra.
Polotok je domovina številnim beduinom, katerih nomadsko življenje se danes hitro spreminja. Večina njihovih prednikov je prišla z Arabskega polotoka. Njihove nava-
de, vera, zakoni in izredna gostoljubnost so se izoblikovali v izoliranosti, težkih klimatskih razmerah ter nenehni potrebi po preseljevanju, v iskanju novih zalog vode, ki na vročem polotoku predstavljajo vir življenja. Njihovo glavno premoženje so kamele in številni otroci.
Mnogi še danes živijo v šotorih, vendar pa vedno več otrok puščave opušča nomadsko življenje. Tudi vlada se trudi, da bi se jih čimveč ustalilo. S tem namenom so zgradili šole, bolnišnice in socialne centre ter namestili zaloge vode tam, kjer so želeli, da bi se beduini naselili za stalno. Tako danes velik del teh skrivnostnih ljudi goji datlje, obdeluje zemljo ali pa skuša zaslužiti v razvijajočem se turizmu.
Igor Fabjan (Se nadaljuje)
Preparati izpodrivajo škarjice za nohte
Pravilno negovan noht je svetel, gladek in prosojen
Za urejen videz ne zadostuje le urejen in negovan obraz, ampak se mora urejenost enakomerno kazati na vseh delih telesa, tudi na rokah. Roka pa je lepa le, če so tudi nohti lepo oblikovani in negovani.
Noht, ki pokriva končni prstni člen, je pravzaprav zaroženela ploščica. Pro-ksimalni del nohta, kjer prehaja v koren, je svetlejše barve in spominja na lunin krajec. Koren tiči v kožni gubi, kjer noht raste. Noht ima prosti rob, na obeh straneh pa obstranske robove, ki so v gubi obnohtja. S tega se razprostira na nohtno ploščico nežna nohtna kožica - na-nohtnica, ki je naravna obramba proti vdoru različnih kužnih klic. Noht ščiti tudi živčne končiče, ki so v velikem številu razporejeni na konicah prstov.
Povprečno rabi noht za obnovo sto dni, pri tem pa je pomembna naša starost.
Noht je del organizma, zato reagira na razna organska obolenja. Tako pri infekcijah rast nohtov zastane, pri primanjkanju kalcija pa postanejo krhki. Pri daljših prebavnih motnjah, duševnih stiskah in napetosti se na nohtih pojavijo bele črtice - majhni zračni mehurčki. Te črtice lahko nastanejo tudi ob poškodbi nohtne posteljice, če si manikiramo noht s trdim predmetom. Pri manikiranju moramo predvsem paziti, da bo pribor, ki ga uporabljamo, res čist, brez kužnih klic. Pred uporabo ga redno razkužimo. Krtačko za roke prekuhamo, pilico, škarjice in ostali pribor pa temeljito očistimo z alkoholom.
Rezanje nohtov s škarjicami vse bolj opuščamo. Obliko nohta si naredimo s pilico. Oblika naj bo predvsem praktična, to se pravi, da obliko prilagodimo delu, ki ga opravljamo. Tudi dolžino si poljubno izberemo, toda zadostuje, če raste noht tri do štiri milimetre čez prstno blazinico. Obenem pa je
to tudi dolžina, pri kateri se nam ni treba bati, da bi se nam nohti lomili.
Problemov s piljenjem pa nimajo tisti, ki nohte neumorno grizejo. Ta razvada je pravzaprav dedna, lahko pa se grizenja nohtov odvadimo zelo preprosto. Narediti si damo umetne!
Škarjice pa vedno manj
uporabljamo tudi pri striženju obnohtne kožice' Nadležno in zaradi možnosti infekcije tudi ne' varno rezanje lahko namreč nadomestimo z najrazličnejšimi preparati za odstranjevanje obnohtne kožice. Z uporabo takšnih mehčalcev odpravimo tudi »trganje« in »cvetenje® obnohtne kožice.
Uporaba teh preparatov je sila preprosta. Preparat s čopičem, ki je v steklenički, nanesemo na obnoh-tno kožico, ki jo nato nežno potiskamo z maniku-no paličico v smeri proti nohtnemu korenu. 2e p° nekaj minutah učinkovanja tekočino speremo z vodo. Ob redni tovrstni negi nohti kmalu dobijo lepo negovano in pravilnejšo obliko, odvečne kožice ob nohtnih pa ni več.
Nohte si po manikiranju natrimo še z vitaminsko kremo, da ne bi postali krhki in da dobijo lep lesk. Lep noht mora biti svetel, gladek, prosojen in rahlo zakrivljen. Vse to dosežemo z rednim in pravilnim negovanjem.
Vida Pipan Volaj
PODLISTEK / GIRO D'ITALIA
Osem desetletij naporov, odrekanj in zmagoslavij <„>
Giro že četrtič na slovenskih tleh - Rivalstvo med Bartoljem in Coppijem
Fausto Coppi je bil eden najveCjih asov vseh časov
Zadnja dva predvojna Gira sta bili zanimiva še po eni plati. Giro je takrat tretjič in četrtič pripeljal med naše rojake (na sedanje ozemlje Republike Slovenije). Leta 1939 je v dolžini 40 km peljala kro-nometrska etapa iz Trsta do Gorice. Trasa ni natančno opisana, poskušali pa smo jo rekonstruirati: Trst - Opčine - Dutovlje - Štanjel - Gorica. Na tej etapi je slavil kasnejši zmagovalec Gira Valetti.
Naslednjega leta (1940) je Giro prišel do Opatije, seveda čez naše današnje ozemlje. Iz Trevisa je pripeljal mimo Trsta, prek Sežane, Divače, Kozine in Rupe do Opatije. Vračal se je po Istri prek Pule do Trsta. Tega leta se je začelo veliko rivalstvo Bartali
- Coppi. Coppi je kot enaindvajsetletnik peljal v Bartalijevem moštvu Le-gnano in ugnal kapitana. Povprečje je bilo kar 33,240 km/h.
Verjetno najlepše strani kolesarskega športa se nanašajo prav na njun dvoboj. Gino Bartali je bil velik športnik in velik človek, verjetno pa mu le ni bilo čisto prav, da ga je ugnal vajenec. Toda njuna borba je vselej ostala v mejah pravega športnega tekmovanja. Bartali je še danes stalni spremljevalec kolesarskega športa, četudi je star že 80 let, njegov pet let mlajši rival pa je že 34 let mrtev. Umrl je za posledicami virusne pljučnice leta 1960.
To rivalstvo je prekini-
la vojna, po vojni pa sta nadaljevala. Novinarji so pogosto hoteli iz tega narediti sovraštvo, resnica je verjetno drugačna, bila sta neusmiljena nasprotnika na prašnih serpentinah, ki peljejo tam na 2.500 m visoke prelaze, drugače pa dokaj dobra prijatelja. Dokumentarni film in fotografije prikazujejo oba šampiona med vožnjo na serpentinah, ko si podajata steklenico z osvežilno vodo. Na Giru 1946 je zmagal Bartali pred Coppijem, naslednje leto pa je bilo obratno.
Bartali je prvi človek, ki je uspel zmagati na Giru (trikrat) in Toum (dvakrat), Coppi je zmagal na Touru dvakrat in na Giru petkrat. Bil je svetovni cestni prvak in dvakrat
svetovni prvak na dirkališču v zasledovalni vožnji, kar ni uspelo še nobenemu cestnemu vozaču. Oba sta imela zelo dolgo kariero in smolo, da jo je prekinila vojna. Gino je bil izreden gorski voznik, Coppi pa verjetno najbolj izenačen tako v strminah kot na kronometru.
Fausto je bil verjetno
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sreda, 1. junija 1994
FILATELIJA
Na otoku Novi Gvineji živijo kengumji posebne vrste
Soimenjak najbolj znanih avstralskih vrečarjev živi na drevju
Povprečni Slovenec ^vstralijo takoj poveže s ^ngumji, kenguruje pa z Avstralijo. Ta simpatična žival je najbolj značilen Predstavnik vrečarjev.
Na izolirani avstralski celini je do prihoda človeka evolucija sesalcev potekala samostojno, vsekakor pa na nižji stopnji kot pri vrečarjih. Tako Najdemo živalske vrste,
podobne sesalcem, kot so volk vrečar, miš vreCari-ca, krt vreCar, mravljinčar in vombat, ki je podoben svizcu. Skratka, vzporedno so se razvili rastlinojedci in mesojedci, velike in majhne, noCne in dnevne živali.
Kenguru ima zelo razvit zadnji del telesa. Zadnje noge so močne in z njimi dela tudi do 10 m
1994 HoonTree Kangaroo		PflpuaNewGuine0 w	1994 Huon Trea Kangaroo
		
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. ■ 20. 4: Zdelo se vam bo, da ne boste mogli prenesti sprejeti teže tega dne. Vendar boste že po prvem spopadu spoznali, da ste si težo zgolj umišljali.
BIK 21. 4 ■ 20. 5.: Lotili se boste sto stvari naenkrat, koncah pa ne boste nobene. Skrajni Cas torej, da se ustavite, razmislite ter si oblikujete sistematičen načrt.
DVOJČKA 21. 5. ■ 21. 6.: Kristalno jasno vam bo, kaj bi pravzaprav radi, Skoda le, da je svet tako tog, svojeglav in počasen, da se ne odziva, Razmislite o tem, kako bi ga ukanili.
RAK 22. 6. • 22. 7.: Vaš interes do bližnjih popušča. Sprva vas bo zaradi tega muCil občutek krivde, nato pa boste spoznali, da je prevelik interes veliko hujši kot premajheti.
LEV 23.7. - 23.8.: Presojali boste o svojem življenju ter spoznali, da marsikako vaše dejanje poganja težnja po priljubljenosti. Priljubljeni ste tudi brez dejanj.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Vaše počutje bo nadvse vedro, čeprav vam ne bo jasno, zakaj. Razi-šCite, o Cern najpogosteje razmišljate, pa bo vzrok na dlani. Prenesite ga v srce.
TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Trdili boste, da imate veC težav kot drugi. Morda res, toda drugi jih spretno prikrivajo. Kdor težave prikriva, pa jih ima še kupček veC. Torej?
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Utrdih boste svoj službeni položaj, zato vam bo že kmalu postalo dolgčas. Pogumno tipajte po novih izzivih, vendar z odprtimi oCmi in budnim srcem.
STRELEC 23.11. • 21.12.: Odigrali boste glavno vlogo v zanimivem medosebnem zapletu. Čeprav boste vsem za tarčo, vas ne bo zadela nobena pušCica.
KOZOROG 22.12. ■ 20.1.: Prepricah se boste, da se je vse izteklo tako, kot ste predvidevali. Ponosni na svojo jasnovidnost, boste pogledali še dlje - vse do višav brez povratka.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: V situaciji, v kakršni sicer popuščate, boste ohranili dostojanstveno držo. Da bi se prepričali o svoji moči, boste izzvali novo. Okrepila vas bo.
RIBI 20.2. - 20.3,: Popustili boste svojim strastem ter »izgubili glavo«. Nič hudega, kajti vaše telo je že predolgo suženj despotskega razuma. Želi si svobode po lastnih merah.
; eot
'■ 1 vi
PapuaNewGuinea
1994 HuonTrea Kangaroo
'901
PapuaNewGuinea
1994 HuonTree Kangaroo
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Če boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
dolge skoke.
. In kaj potem dela kenguru na Novi Gvineji in to še na drevesu? Prav to je Car filatelije, da s pomočjo znamke odkrijete
stvari, ki ste jih v šoli »prešpricali«. Na tem otoku namreč živi drevesni kenguru oziroma Dendrolagus matschiei. Na znamkah je deCek z
t	2	3	4	5		6	7	8
9					*	10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
-			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
mladim kengurujem (21t), odrasel samCek (45t), samica z mladičem v vreči (60t) in mladič (90t).
Mitja Jančar
Telefonska številka:-Naslov:____________
Glasbena želja:_
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana,
za Labirint znanja
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. abortus, 6. poljski naziv za gospoda, 9. nekdanji ameriški filmski igralec (Spencer), 10. vzklik pri bikoborbi, 11. angleški raziskovalec polarnih področij (sir John), 12. neprijeten občutek, 13. Estonec, 14. kdor nic ne dela, lenuh, 15. avtomobilska oznaka Litve, 16. deCek s čudežno svetilko, 17. pokrajinsko središče nad Reko, 19. ostrivec, 20. nekdanji francoski teniski as (Vannick), 24. Homerjev ep, 26. poljski politik (-VValdemar), 29. začetnici filmskega igralca Moora, 30. ime nekdanjega francoskega voznika formule 1 Prosta, 31. sipek pesek, 32. prastara igrača, 33. sodobni ritem, 34. dlakasta koža mladih kozličev, 35. Julijin ljubimec, 36. ime italijanske filmske igralke Mirande, 37. ime ameriškega glasbenika Millerja.
Navpično:
1. ženska, ki strelja, 2. preprost, neizobražen človek, 3. imetje, 4. vojvodinski madžarski pesnik (Karoly), 5. naša in tuja Črka, 6. doba, v kateri plod zapusti materino telo, partus, 7. nekdanje ljudstvo na Kavkazu, 8. reka v Litvi, Nemunas, 12. hrib nad slovenskim Primorjem, 14. poželenje, 16. ime italijanskega literarnega zgodovinarja Momigliana, 18. različni Črki, 21. različna samoglasnika, 22. ime holandskega slikarja van Ostadeja, 23. ameriški jazz glasbenik (Lionel), 25. industrijska rastlina, 26. Clenonožci, ki pletejo mreže, 27. ime nekdanjega Češkega politrika Indre, 28. poljski filmski režiser (Andrzej), 31. slovenski hokejski trener (Stefan), 33. bolečina, 35. začetnici umorjenega indijskega predsednika Gandhija.
Danes goduje
Justin
Sveti Justin se je rodil v prvem desetletju 2. stoletja v Nablusu (Flavia Neapolis) v Palestini. V mladosti se je zelo zanimal za filozofijo, zato je šel v šolo k nekemu platoniku, pri katerem je zelo napredoval. Nato se je umaknil v samoto in začel prebirati sveto pismo.
Okrog leta 130 je v Efezu postal kristjan in se povsem posvetil oznanjevanju krščanstva, »edine zanesljive in uporabne filozofije«. Nekaj Časa je potoval po svetu kot potujoči filozof, nato pa se je naselil v Rimu, kjer je ustanovil šolo in učil krščansko filozofijo. Živel je kot preprost elan krščanske občine. Prvi je opisal liturgijo in bratovstvo, ki je navdihovalo in družilo kristjane.
Okoli leta 155 je napisal obširno obrambo krščanstva - Apologijo - in jo izročil cesarju Antoniju Piju. V njej je pojasnil osnovne resnice krščanskega nauka, opisal življenje kristjanov in zavrnil neresnice, ki so se o njih širile med pogani. Kasneje je napisal še drugo Apologijo ter Dialog, v katerem je branil krščanstvo pred judovskimi ugovori. Ta tri dela so se ohranila, veliko drugih pa se je izgubilo.
Justinovo bivanje v Rimu se je končalo okoli leta 165 z muceniško smrtjo. Obglavili so ga skupaj s šestimi uCenci, sodbo pa je izrekel prefekt Rustik, ki je bil tudi sam filozof. Justinovo muCeništvo dokazuje, da so se rimske oblasti bale njegovega javnega dela in vpliva.
(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
uuajf) ‘es[ ‘oamoy ‘ppl ‘}Eaq ‘o(o( ‘dis ‘urejv ‘epeiji ‘qBOfq ‘}nqe ‘ae}sb)J ‘mpe[v ‘JH ‘ouojs ‘jsa ‘uieis ‘sso^ ‘ajo ‘Aoeij, ‘ned ‘AE[ds :ouABJOpo/\
ATEISTK
Capablanca - Fonaroff /New York 1904
Šibko točko g7 v Črni rokadi Cmi uspešno brani z lovcem, ki obenem napada tudi belo damo. Velemojster Capablanca, ki je na potezi, pa uspešno izkorišča aktivno postavo svojih figur in Črnemu pripravi presenetljivo kombinacijo ter ga prisili na predajo.
Rešitev naloge
Beli ne umika napadene dame temveč napade Črnega kralja s potezo l.Sh6+ Kh8 2.De5:! Odločilna Žrtev dame, ki je povezana z naslednjim skokom belega skakača! 2...De5: 3.Sf7:+! in Črni je izgubil figuro ter se vdal! Na 3...Tf7:4.Td8+; na 3...Kg8 4.Se5:in beli zmaga.
Silvo Kovač
JUTRI
Pisalo se je leto 1882
Garibaldijeva večna mladost in šarm
Italijanski voditelj in vojaški poveljnik risorgimenta Giuseppe Garibaldi je leta 1834 v Genovi vodil neuspešno republikansko zaroto v podporo Mazziniju, italijanskemu domoljubu in revolucionarju. Pobegnil je in naslednjih dvanajst let preživel v izgnanstvu v Južni Ameriki. Vrnil se je v Italijo in sodeloval v revoluciji leta 1848. Sestavile prostovoljno vojsko, da bi rimsko republiko branil pred francoskimi silami, ki so se borile po naročilu papeža Pija K. Zaradi požrtvovalnega odpora in viteškega umika, ko je Rim junija 1849 padel, je Garibaldi postal narodni junak. V številnih anekdotah je Garibaldi zapisan kot velik junak z izrazitim mladostnim Šarmom. Povsod je bil izredno priljubljen, zlasti v svetu žensk. Čeprav je že prekoračil sedemdeseto leto, je bil krepek in raven kot bor. Na slavnostnem sprejemu mu je grofica Castiglione izrekla dolgo vrsto poklonov, med katerimi so tisti na račun njegove večne mladosti Se posebej izstopali.
»Gospa grofica,« je na enega od komplimentov odgovoril Garibaldi, »dovolj mlad sem, da ugotovim, kako ste dražestni, toda počutim se prestarega, da bi vam to tudi dokazal.«
Garibaldi pa je v zgodovino zapisan tudi kot vztrajen bojevnik. Leta 1862 mu je spodletel poskus, da bi premagal papeško državo, leta 1867 je poskusil Se enkrat, takrat pa so ga pri Mentani francoske in papeške sile dokončno porazile. Umrl je 2. junija 1882. PREBLISK
Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta. Mark Twain
32
Sreda, 1. junija 1994
E - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /SONČNO
ALPE JADRAN / PRETEŽNO JASNO
,f i
Vremenska slika:
Nad Sredozemljem in večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam toplejši in suh zrak.
Podatke posreduje Hidrometereološki zavod Slovenije:
$ee središče >na anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%
5-10
4*4 ***
30-50%
10-30
4444**** |
50-80%
<>
nad 80%
30-60
444 *** 444	***
nad 60
VETER 1 NEVIHTE
t
5-10 m/s
DOLŽINA DNEVA
€ (g>
Sonce bo vzšlo ob 04.15 in zašlo ob 19.45. Dan bo dolg 15 ur in 28 minut Luna bo vzšla ob 0.12 in zašla ob 12.09.
Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik.
TEMPERATURE REK
Mura (G. Radgona)	13,2°C
Sava (Radovljica)	9,4°C
Sava (Šentjakob)	NP°C
Sava (Radeče)	14,2°C
Savinja (Laško)	13,8°C
Ljubljanica (Moste)	13,0°C
Bistrica (Sodražica)	NP°C
Sora (Suha)	n,tre
Iška	9,8°C
IdILINVMTTn
RAZMERE NA CESTAH
Danes: ob 2.20 najvisje 1 cm, ob 9.14 najnizje -25 cm, ob 17.15 najvisje 29 cm, ob 00.53 najnizje -11 cm.
lutri: ob 5.14 najvisje -4 cm, ob 10.34 najnižje -18 cm, ob 18.11 najvisje 32 cm.
Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne, promet pa poteka tekoče in brez zastojev. Promet na mejnih prehodih je tekoč, le na mejnem prehodu Dolga vas morajo vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države Čakati do 2 uri.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
SonCno bo. Najvišje dnevne Pri sosedih bo sončno in to-temperature bodo od 23 do plo.
28 °C.
V Sloveniji:	Obeti:
Poletno vroCebo.	V petek bo delno jasno s
spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo krajevne nevihte.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
LJUBLJANA		14/19
TRST		17/24
CELOVEC		12/20
BRNIK		12/18
MARIBOR		13/19
CEDE		13/20
NOVO MESTO		12/19
NOVA GORICA..	17/23
MUR. SOBOTA		12/18
PORTOROŽ.'		15/24
POSTOJNA		11/18
ILIRSKA BISTRICA.	11/20
KOČEVJE		12/17
CRNOMEU	-	13/19
SLOV. GRADEC..	11/18
BOVEC		-/'
RATEČE		9/19
VOGEL	-	5/10
KREDARICA		-2/2
VIDEM		17/24
GRADEC		■ 11/18
MONOŠTER		10/17
ZAGREB		13/19
REKA		-/-
	
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		3/12
STOCKHOLM		6/16
MOSKVA		7/16
BERLIN		7/16
VARŠAVA		5/14
LONDON		7/18
AMSTERDAM		4/15
BRUSELJ		4/15
PARIZ		8/18
DUNAJ		7/17
ZuRICH		7/16
ŽENEVA		13/19
RIM		13/24
MILAN		16/26
BEOGRAD		13/22
BARCELONA		18/24
ISTAMBUL		15/25
MADRID		11/31
LIZBONA		15/21
ATENE		20/30
BUCAREST		12/28
MALTA		20/27
PRAGA		2/14
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Umrl baron Marcel Bich
PARIZ - V 79. letu starosti je vCeraj v Parizu umrl baron Marcel Bich (na sliki AP), ki je postal svetovno znan zaradi svojega kemičnega svinčnika »bic« in drugih predmetov za enkratno uporabo. Baron Marcel Bich se je rodil 29. julija v Turinu, leta 1950 pa je ustanovil družbo Bich. Kot ljubitelj jadranja je s svojo jadrnico »La France« sodeloval na America^ Cupu v letih 1970, 1974,1977 in 1980.
Barona Bicha so 29. junija pričakovali v valdo-stanskemu Chatillonu, kjer naj bi prejel naslov Častnega meščana. Do tega stoletja je namreč družina Ilich živela v
Chatillonu. Pred tem je kralj Carlo Alberto Bičkovega prednika Emanuela imenoval za barona. Bičkovi so se v začetku stoletja preselili v Turin, Marcel Bich pa od tam v Francijo, kjer je ustvaril svojo industrijsko bogastvo. Marcel Bich pa je pred leti ponovno vzpostavil stike z valdostan-skim Chattillonom, kjer je leta 1980 kupil grad Ussel in ga daroval deželi. Obenem je finančno prispeval za restavracijo župnijske cerkve. Občinska uprava je torej vCeraj sklenila, da mu bo podelila posmrtni naslov Častnega mešCana za vse, kar je storil v korist rojstnega kraja svojih prednikov.
Val
samomorov v Sri Lanki
COLOMBO - 2e 16 srilanških kmetov si je vzelo življenje v zadnjih dveh mesecih, ker niso bili kos dolgovom. Večina je spila kar sredstvo proti mrčesu. Zadnji primer zadeva mater šestih otrok, ki je naredila samomor, ker ni mogla vrniti oderuhu 12 tisoC-rupij, nekaj veC kot 300 mark. Število samomorov je poskočilo še zlasti v pokrajini Po-lonnaruvva, kjer je slabo vreme ogrozilo pridelek riža.
Preko oceana
Komaj 12-letna Vicki van Meter je s kopilotom Curtom Arnspringerjem (desno) na cessni 210 kot najmlajša pilotinja preletela Atlantski ocean. (Jelefoto AP)
Julian Lennon proti Joko Ono
LONDON - Sin slavnega pevca Johna Lennona Julian je zagrozil, da bo mačeho Joko Ono tožil, Ce mu ne bo takoj izročila deleža očetove dediščine. »Ne želim se pravdati, ce pa bo potrebno, se bom,« je izjavil Julian za londonski bulvarski Časopis Ex-press.
Bivšega pevca in dušo Beatlov Johna Lennona je ubil neki blaznež decembra 1980 pred pa-laCo, v kateri je v luksuznem stanovanju živel z ženo Joko Ono in njunim sinom Seanom, ki je danes star 19 let.
Pevec je Seanu in ženi zapisal vse svoje imetje, vendar je v oporoki odredil, naj znaten delež dediščine dobi tudi Julian, sin iz prejšnjega zakona, toda šele tedaj, ko bo dopolnil 30 let in bo postal dovolj »zrel«. Julian je danes star 32 let, vendar doslej še ni videl niti ficka od tega premoženja: Joko Ono je namreč tista, ki mora odločiti, ali je Julian dovolj zrel ali ne, vendar kaže, da o njem nima bogve kakšnega mnenja.
»Ni stvar denarja, gre za naCelo. Zadnje, kar si želim, je pravna vojna z Joko, vendar se morava o tej zadevi naposled pomeniti. Tako paC ne more iti naprej,« je Julian razložil dopisniku londonskega Expressa. »Prepričan sem, da imam pravico dobiti vsaj nekaj tistega denarja.«
Zaradi neprekinjenega in velikanskega uspeha plošč skupine Beatles premoženje pokojnega Lennona iz leta v leto narašča. Julian, ki je glasbenik kot oCe, a še Čaka na svoj veliki uspeh, na vsak način hoCe priti do svojega deleža, tudi zato, da bi si mogel kupiti nekoliko boljše stano-
vanje od tistega, v katerem sedaj živi v Londonu.
Kljub razumljiv' mržnji do maCehe se Julian ne pritožuje nad očetovo oporoko: »Mislim, da je oCe ravnal pametno. Ce bi svoj delež podedoval takoj, bi mogoCe postal popolnoma razvajen otrok.«
Kitajski zid in turisti
Kitajski zid iz leta v leto vabi več turistov, tako da 9° kitajske oblasti sistematično restavrirajo. (Telefoto AP)