Poštnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za inozemstvo 20 Din Ra?un pri poštnem čekovnem zavodu §t. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celj©, Strossmayerjeva ulica št. 1. pritiičje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 58. Celje, ponedeljek 17. julija 1933. Leto XV. IVAN PREKORŠEK : Za naše nezaposlene delavce! C e 1 j e, 17. julija. Tvrdka »Obnova« iz Ljubljane začne v kratkem z gradbenimi deli za skla- dišča pod Pcčovnikom. Naša utemeljena zahteva je, da sg zaposlijo naši brez- j poselni delavci \z celjskega okoliša. Smo sredi poletja in v največji mož- nosti zaposlitvc, številke, ki jih izka- zuje borza dela v Celju, pa sg glase šc vßdno v stotine nezaposlenih. Ako bi te številke tudi ne bile povsem točne, nam vendarle prikazujejo na našem celjskem delovnem trgu tako nepovoljne in nezdrave razmere, da morajo oblast in prizadete občine pravočasno misliti na odpomoč. Imamo že izkušnjc iz prošlega leta, ko nam je podporna akcija povzročala dosti težav in je nedvomno preveč obre- menjevala mestno občino. Mislim, da je prav, ako sedaj, ko je za to najugodnejši čas, ko tudi še delo na polju da pridnim rokam kruha, mislimo na prihodnjo zirno, da bomo mogli nasititi gladne otroke in vse tiste, ki brez lastnc krivde ne bodo mogli ničesar prihraniti za zimo, ko sg bo možnost dela in zaslužka še bolj zaprla. . y vso to akcijo pa je treba več sistcma in vgč kontrole, ki je bila že sedaj nu,na. Zdravi in dGlazmožni Ijudje ne smejo dobivati miloščine in podpor, lcnuhov, delamržnežev in ta- kih, ki so sg navadili brez dela boljše ziveti, ne smemo nikjer podpirati. Stvar oblasti in prizadetih občin jeF da se Ijudje, ki mrzijo delo, odstranijo v domovne občine, ki bodo mogle j vrSiti nad njimi uspešnejšo kontrolo, ( »i j«m pa bodo mogle dati tudi dela in kruha. Pri nas v Jugoslaviji ni treba, da postaja nezaposlenost neke vrste nov poklic, ki ima svoje visokG stro- kovne sole v mestih in predmestjih. Na drugi strani pa trdim, da smo dolžni skrbeti, ria dobijo naši ljudje dela in zaposlitve. Letos smo s po- močjo državG v našem celjskem okolišu in v nßki skromni meri po vscm srezu omogočili nekaj javnih del, izvršili smo tudi veliko akcijo za cenejši dovoz koruze v takem obsegu, da se ne more odrekati priznanja in zahvale državi in banovini, ki je imela za nas polno razumevanje. Z rGguIacijskimi deli na Koprivnici v območju okoliške in mestne občine sg je z denarjem državc izvedlo delo trajne vrednosti za nas, ki je dalo tudi mnogoštGvilnim rodbinam kruha Reči pa moram javno, da jc znak majhnega razumcvanja sedanjih časov, da veliko započeto delo čaka dovr- šitvc in je s trenutnim izčrpanjcm državne podpore zaenkrat brez pravega haska obstalo. Podpora državc za javna koristna dela more biti uspešna le tedaj, ako sg lahko naslanja na sodelovanje občin in vseh tistih činiteljev, ki imajo od dobrG izvršitve takih javnih del tudi svojo direktno korist. Vnaprej že od- klanjam rnorebiten očitek demagogijc, ako trdim, da revni in brezposelni in vsi, ki živc iz rok v usta, nimajo od izvedbc tcga splošno koristnega dela tiste koristi, kakor jo ima naša posest, industrija, obrt in trgovina. Zaradi tega pa je tudi dvakrat dolžnost prizadetih činiteljev, da ne čakajo samo na državo in banovino. Delo se mora nadalje- vati — na račun občin in vseh tistih, ki so na izvedbi gospodarsko zainte- resirani. Pod Pečovnikom je »Obnova« šele začela s pripravljalnim delom izkopa, pa mi že prihajajo iz delavskih vrst pritožbe, da gradbeno podjetjc tako pritiska na mezde delavcev v trdem delu in jim grozi z vpoklicem delavcev od drugod za vsako ceno, da jc treba v tern tudi pravicne kontrole, ker Ijudje smo vsi — nesrečc in bede lačnih pa sg ne smc izrabljati! Naše obrtništvo in vzroki šušmarstva O tern aktualnem vprašaiiju je ob- javil mariborski »Večernik« nasled- iiji zanimivi člnnrk: Na vseh števiJnih obrtniškili zbo- ro van jih in kongresih so bile spre- jete razne resolucije proti Suämar- jem, na vseh kongresih, zborovanjih in sestankih so obrtniki že pogosto- krat naglašali, kakšno škodo in kvar povzročajo šušmarji legalnemu obrtništvu. Toda do danes so bili vsi energični prates ti obrtnikav glas vpijočega v puščavi. Šušmarstvo, ki se je zlasti v po- vojnih letih tako razpaslo, je prava rak-rana, ki je naäi obrtniki ne bodo mogli tako kmaJu ozdraviti, ker so si jo prav za prav sami nakopali. Casi, ko je obrt cvetela, se po vojni niso več povrnili. Prva leta po pre- vratu je bila konjunktura sicer še dosti ugodna, toda obrt je pešala na vseh koncih in krajih. Ko pa je po- trkala na vrata obrti pred leti gospo- darska kriza, je bilo vsega dobrega pri naših oblrtnikih konec. Da bi omilili krizo, ki je vedno hujše pri- tiskala, so pričel posamezni obrtni- ki odpuščati delavstvo in mu zniže- vati place. Prisilili so delavca celo tako daleč, da je moral sam odpove- dati službo, ker z zaslužkom, ki ga je dobil za svoje delo, ni mogel zi- veti. Zato je mnogo pomočnikov pri- čelo misliti na samostojnost in se je prav zaradi tega število mojstrov znatno povečalo. Bilo je tudi mnogo takih, ki so dobili obrt pod roko in \7. usmiljenja. Vsi ti novi mojstri pa so gledali predvsem na to, da so za- posJili po svojih skromno opremlje- nih in nezadostno urejenih delavni- cah vajence, ki jih ni bilo treba pla- čevati. To je iinelo za posledico dvo- j je: novi mojstri so imeli manjše i*e- žijske stroške in so bili zaradi tega zmožni precejšnje konkurenoe; iz njihovih delavnic je izšlo znatno Stevilo obrtniškega naraščaja, s ka- terim ne vemo danes ne kod ne kam. Posledice pa so bile še večje. Med po- močniki je pričela razsajati brezpo- selnost, ki je dobrodošla raznim moj- strom, da lahko najemajo cenene de- lovne moči iz kara brezposelnih. In te pomočnike plačujejo Se danes ne- kateri mojstri sramotno nizko in se ne zmenijo za to, če lahko ta človek s tern živi ali ne, kar zasluži. In prav zaradi tega so pričeli ti slabo plača- ni pomočniki šuSmariti, kjer se je le dalo, in odjedati kiiih legalnemu obrtniku. Tako so torej obrtniki škodovali sami sebi, misleč, da bodo na ta na- kolx sebe požreti, je sploSno nJA jubljen. on požira misijonarjeTa" be, zamorce, opice in se lastne svot ce, — ker ima silen tek Vse m|)telJ_ ne, in vse prebavi, So lastne sorod- nike. Krokod-il je torej ležal v reki, ki je bila v puščavi; in Jačen je bil in hud. Ni so jezil, ker je imel tek, ampak ker ni ixnel ničesai1 za svoj tek. V takem slučaju jo vsakdo jezen, in ne samo krokodil. Tudi najnežnejša da- ma bi se hudovala. »Kako dober bi bil sedaj kale belo- kožec,« si je rekel krokodil in jo me- žikal V jutranjem solncu. »Belci so najboljši za zajutrek, črnci so pa boljši za obed, ker so bolj oljnati in več izdajo. Je tako kakor kokoš in raca. Pikantni so potniki vinske stroke; imajo zavoljo alkohola okus divjačine in so splošno dobro rejeni.« Krokodil se je žalostno nasmehnil, kar mu je neprijetno potezo okoli ust še poostrilo; žal mi je, ampak moram tako reči. »Niti domače kuhinje se ne dobi,« je nadaljeval krokodil in je lačen goltnil, »bil bi zadovoljen z domačo hrano; s kaldm nečalvom ali neča- kinjo. Nokaj sem jih požri, drugi so pa splavali po reki navzdol; nikdo žo nima dan danes več smisla za so- rodstvo. Kaj bi potem s tekom.?« In še gloMjo je poglobil krokodil svoj gladni želodec v mokro hlata ter je resignirano zapi-1 oči in zazde- ' hal. In niti svoje tace ni dal pred usta, kajti usta so itak prevelika; sploh pa krokodil nima lepih manir. Dolgočasim se, si je mislii ki'oko- di'l, in — se je dolgočasil. Tain na datljcvi palmi pa je prid- no botaniziral majhen makak. Zelo živahna opička, ki se je strašno ve- selila, da je opica in da sploh živi. Vines pa je nekoliko telovadil po me- todi. »Moj sistem« ali pa po oni »Ka- ko dobim najlopši rep, najdaljše ro- ke in najkrajše noge?« Potem pa je makak sedel na vejo in si je pazljivo raziskal kožuh za nadležnimi ino- zemci ter jih je izganjal brez izjeme: Moško. ženske in celo nežne otroke. Undo dolo je bilo, ampak izdatno in hvaležno. »Na treh mestih se morem obenem kraspati,« je rekel makak in se je zadovoljno režal. »Z repom in z eno nogo so držim, in kar ostaja pa kras- pa. Kako modra je mati nai'ava!« Mali makak je bil pač srčkana in skromna stvar. Siredi preiskovanja garderobe pa je makaka zmotil hri- pavi krokodilov organ. Krokodil je bil namreč kvišku pogledal in je opazil opico. »Pst, čujte Vi,« jo za- klical, »pojdite dol; požreti Vas ho- čein.« »lJožreti« je rekel, kajti kro- kodil se ne zna izražatl. Mali makak se jo silno prestražil. »Ne, nikaJtor!« se je jokavo oglasil, in krzno se mu jo v grozi nahrsöüo, da so neprijetni inozemci začeli zmešani begati sem in tja. »Torej nočete,« je siknil krokodil in je zapihal skozi nozdrve. »Dobro; pa počakam, da Vas lakota prežene 7, drovesa. Tek je prvo in edino v živ- Ijenju. 0, jaz to predobro vein.« Mali makak ni ničesar več črhnil, ampak si je utrgal z veje list in se je milo vanj razjokaJ. Kje je sedaj tista modrost narave? Kaj mu bodo dolge roke in kratko nogc, pridoblje- ne z vajami »Moj sistem«, ko pa ča- ka pod ili'ovn^mn «ovražnik, da bi ga požrl? »Pokvoku ])icdrzna,« jo jezno gr- gral krokodil, »se dola, kakor bi bila opica posebna slast, pa je čisto na- vadna res:.« Mali makak pa ni bil predrzen, le bal se jo silno, da ga krokodil no bi požrl. In mislii je na svojega očeta in na mater svojo, pa na sosedovo najstarejšo, s katere smehljajočega se gobCka je bil ukradel prvi poljub, kar mu je dovolila, ker ji je bil z uspohom preiskal nežno krzno. V takih mislih je pač vseeno, kdo si: Ali vel-ik clovek, ali pa mala, trepe- ¦ tajoca opičja duSa. Sicer je pa tudi Strati »Nova Doba« 18. VII. 1933. Štev. 58. voditi točno evidence» o tujcili, ki od- jeclajo našeniu delavcu kruh. Če bi obrtni forumi med drugim upoštevali naštete točke, bi nedvoin- no prišli boljši časi za obrtnika in s tern seveda tudi. za njegovega delav- ca. Sokolska zbirka za bedne družine v rudarskih revirjih Sokolska župa Celje jo. prejela do četrtka 13. julija na prispevkih 25.221 Din. Clovekoljubno meščanstvo mesta Celja je prispevalo k zbirki 4.252 Din. Od te vsote sta nabrali po- žrtvovalni in marljivi sestri Bavdko- va in Milka Jerinova 4.072 Din. So- kolska župa se imenovanima sestra- ma za trud najiskreneje zahvaljuje. Danes objavljamo zbirko v mestu Celju do 14. julija. Zbirka za gladu- joče rudarske družine je v najlepši luČi pokazala blago srce naših bra- tov in sester. Saj smo prejeli prispev- ke iz krajev, kjer bi se najmanj na- dejali. Sokolsko društvo Jesenice, v kraju, kjer nam je znano, da vladata velika brezposelnost in pomajkanje, je nabralo preko 1.500 Din, istotako Domžale. Prav posebno se je izka- zala znana ljubljanska restavracija in prekajevalnica Slamič, ki je posla- la direktno v Trbovlje 200 kg preka- jenega mesa. Sokolsko društvo V. Zdenci, župa Bjelovar, je predlagalo svoji župi, naj izvršl akcijo za bivanje revne rudar- ske dece za časa počitnic pri imovi- tejših rodbinah na območju bjelo- varske župe, da si opomore. Plemenit predlog, ki ga sprejemamo z vso hva- ležnostjo. Zbirka je bila izročena svoji svrhi že te dni sporazumo s starešinami prizadetih krajev, ki so prispeli v ta namen v petek 14. t. m. v Celje. Celje izkazuje naslednje prispevke: Tvrdki Alojz Drofenik in Rok Me- štrov, vsaka po 50 kg fižola. Josip Pelikan 110 Din. 100 Din: Mestno naCelstvo Celje, dr. Pintar Rihard, Smertnik Jože in dr. Steinfelser Fr. 70 Din Josip Kramar (Sanitas). Po 50 Din: Cuk Franc, Dobovičnik Franc, Fazarinc Anton, FJorjančič Karol, dr. GoriCan Alojz, Hofbauer Anton, dr. Hrašovec Juro, Hriberšek Anton (bonboniera), Jellenz J., dr. Kalan Ernest, Klobučar, Kramar & Mislej, Leskovšek Franc, Loibner, Praštediona Celje, Prekoršek Ivan, dr. Raišp, Rakusch D., Rebeuschegg Franc, dr. Sernec Gvidon, Stermec- ki Rudolf, dr. Stojan Ivan, dr. VreC- ko Dragotin, dr. Vrhovec Stane, Zangger Franc. 45 Din: uradnižtvo bolnice v Celju. Po 40 Din: Gossleth, Kralj Drago, Bavnikar Ivan, dr. Sadnik, dr. Sko- berne, Strupi, trgovftia, Wagner (Hran. in pos. dr.), Weren Josip. Po 30 Din: Achleitner, Dolžan Fra- njo, Gaberc Simon, GoriCar vdova, Grobelnik Gustav, Hladin Valentin, JakSe Franc, Junger F., Kopušar Martin, Lilek E., Lukas F., Mastnak Ivan, dr. MigliC, Plavo Josip, Ple- v mnogočem drugem ravno tako. Ali je nekaj na svetu, kar se včasih ubo- gih, splašenih stvari usmiili. In tudi uboge male opice se je usmililo. Baš ko je hotel makak zopet seči po nov list, da bi se na novo razplakal, so mu je zazdelo, kakor bi se ga ovil opičji rep, in bi mu neki glas prise- petal misel. Morda je bil to oče, mor- da tudi mati ali pa sosedova najsta- rejša. Misel je bila tako lepa, da se je makak takoj nehal jokati. Kožuh se mu je polegel, grda mrda se mu je razvedrila; oblila mu je obličje vedrina, ki razjasni tudi grd obraz. »Pst, Vi,« je oponašal mali makak krokodila in mu je vrgel datljevih jeder na glavo. »Čujte, ste Vi paten- tiran?« ^oliko je takih! Cim jim je začelo dobro iti, že obmetavajo druge. To je človeško, in opice imajo nekaj člo- veškega. »Kako, patentiran?« je vprašal krokodil nezaupno, »požreti Vas ho- čem in to tudii storim.« (Dalje prih.) šivčnik A., mag. Posavec Andro, Pšeničnik Miloš, dr. Schwab Anton, Sodin Franc, mag. Tončič Ivo, dr. Voršič Alojzij, Vrtovec Filip. Po 20 Din: Aurea, Belcer Ivan, Be- neš Lujiza, Brišček-Negri, Brumec Anton, Burger Fran, Chiba Lambert, CimpriC Ignac, Confident! Fric, Če- pin Franjo, Erhartič v. s. sv., Fischer in drug, Grobelnik Tone, Gruden M'irka, dr. Herzmann,, dr. Hočevar Drago, Jerin Lojze, dr. Karlovšek Jo- sip, Kii'bis Josip, Kolenc A. nasl., dr. Krautbergei-, Kroflič Alojz, König Franc Kudiš L, Kunšek Franjo, LeC- nik Anton, Matkovič Pero, dr. Miku- letič Fortunat (se je zavezal prispe- vati. mesečno 20 Din), Mohorjeva družba, Novak Tine, Oražem Anton, Orehovec Martin, Paidasch, Putan L., Robek Ana, Rode Dolfe, Sadar Angola, Savodnik A., Šribar Marica, Šubic Ivo, Taček A., Taček Ivan, Union hotel, Videnšek Ivan, Vidic Friderik, dr. Vidmar Ivan, Vranjek, Zamparutti Roza. 15 Din: Zadravec Helena. Po 10 Din: Adria, čevljarna, Cer- lini Drago, dr. Dobovišek Rudolf, Ferant, Favai Ang., Frajle Franc, Gams Anica, Golob, Gradt, Grobel- nik Rihard, Hočevar Mirko, Holobar Stojan, Jagodič, Kalan Franjo, Kmetska posojilnica, Knaflič Majda, Kolbezen, Koželj, dr. Kotnik Fr., Krajnc Franc, dr. Kunst, Loibnegger Hei'inan, dr. Mak, Marine Mara, dir. Mravljak Fran, Peko, Perovšek, Pe- stevšek, Pongračič Tončka, Radej Anton, Rauch, Rozman Alojz, Sal- mič Ana, Skaza J., Slomškova tiskov- na zadruga, Stanic Janko, dr. Sta- nonik Ivan, Stössl Maks, šribar Maksim, Turnšek Franc, Zabukošek Maks, Zalokar Srečko, Zany Viktor. Po 5 Din: dva neimenovana. Komur doslej ni bila dana prilika izpričati svojo človekoljubnost, bo- disi da ga nista našli sestri nabiral- ki ali da sain ni mslil na to, se še prav laliko oddolži in prispeva po svoji moCi na naslov podpisane žu- pe. Beda je velika in pomoč vselej dobro došla. Uprava Sokolske župe Celje. ! Vsi ti težki in trpki momenti in pieteta do velikega Vekoslava Spin- čiča nas silijo h komemoraciji, na katei-o najvljudneje vabimo vsa celj- ska obrambna in kulturna društva. Prihodnjič bomo objavili spored. Na svidenje 23. t. in. v Narodnem domu! »So6a« v Celju. Sadna in vinska razstava v Celju od 8. do 15. okt. Namen razstave v Celju je, da na- šemu sadjarju praktično pokažemo, j kako rnora ravnati s sad j em, da bo od njega imel pravo korist. V to svrho objavljamo danes nekoliko vr- stic. Večina naših sadjarjev komaj ča- ka, da postane sadje navidezno zre- lo. Takoj se spravijo nadenj, ga oklatijo ter spravijo domov in takoj drugi dan na trg ali pa celo v vago- ne. Ko pride tako isadje — gotovo tu- j di nesortirano — na trgj je vsled I slabega pakovanja in vožnje tako pokvarjeno, da kupec ne mara zanj, in ubogi kmet je prisiljen, da ga pro- da za vsako ceno. Če pa tako nezre- lo sadje dospe v vagone, je z njim še slabše. Nezrelo, neizhlapelo sadje j se v vagonu poti, segreva, mečka in i dospe v namenjeni kraj navadno ta- ko, da se ga prejemalec ustraži in ga noče sprejeti. Posledica tega so reklamacije, stroškl in velika: iško- da, povrhu pa še trpi kredit našega blaga in odvrača kupca od nas. Rav- no lani. smo čitali, da je bilo na Du- naju mnogo vagonov takega jugoslo- venskega sadja zavrnjenih in ker odpos'iljatelji niso vedeli, kam bi s skvarjenim sad j em, so ga moral! od- dajati po tako sramotni ceni, da iz- kupiček ni zadostoval niti za stroš- ke. Naši sadjarji naj si že vendar en- krat zapomnijo, da morajo sadje obi- rati 'in ne klatiti, ida ino^ajo slabo od- birati in le dobro oddajati na trg. Lepo sadje mora biti tudi pravilno pakovano, ako hočejo, da sadje osta- ne na potu zdravo in da ga bo lahko unovčiti. Sadje naj se obira, kadar je zrelo in ob lepem vremenu — sa- mo zgodnje sadje, ki je namenjeno za takojšen transport, sraemo pobi- rati nekaj dni pred zrelostjo, ker se tako sadje med transportom samo ob sebi zmehča in izzori, a pri pako- vanju moramo paziti, da bo vse v najboljšcm redu. Kasnejše, zrelo in komaj obrano sadje pa ni dobro takoj pakovati in zlasti ne na dolgih transportih pre- važati, kajti tako sadje se poti, se- greva, kuha ter se rado obtolCe in potem gnije. Zato moramo komaj obrano sadje polagati v zračne pro- store, najbolje v hmeljske sušilnice, na lese ali pa na pode, debelo oblo- žene s slamo. Sušenje traja 10 do 14 dni. Tako sadje, ako se še pravilno pakuje, prihaja lepo in zdravo na trg ter doseza najmanj dvakratno ceno, nego navadno, nesortirano. Skrb in delo sta pri tern opravilu majhna, uspeh pa je velik. O tern bi nam vedeli mnogo povedati Tirolci, ki letno služijo milijone in milijone s pametnim sadjarstvom. Tako ravnamo s sadjem, ki je na- menjeno za prodajo; tisji, ki proda- jajo sadje pravilno shranjeno kasne- je in s tern dosezajo še višje cene, pa morajo posvečati sadju še posebno skrb in pažnjo. O tern bomo poro- čali kasneje. Razstayni odbor. DOMACE VESTI d Platno s hakenkreuzein. V tek- stilni tovarni v KoCevju jo bila pred dnevi zaplenjena večja količina plat- na vrste Cambridge. Platno je bilo prodano nekemu sarajevskemu tr- goveu, ki je prišel, da ga prevzame, pa je v svoje začudenje opazil, daima platno namesto običajnih šar samo hitlerjevske znake. Trgovec je odklo- nil sprejem naročila in prijavil stvar oblastem, ki so platno zaplenile in preiskujejo vso zadevo. (Po »Politi- ki«.) d Država oškodovana za 100 miH- jonov. V No vom Sadu so razkrili ve- liko afero, v katero so zapleteni mno- gi bogataši in zavodi v Vojvodini, ki so dosegli, da so jim bili na zvit in sleparski način odpisani ogromni davčni dolgovi. Država .fe bila s tern oškodovana za okroglo 100 milijonov dinarjev. Glavna kontrola v Beogra- du je poslala v Novi Sad posebnega preiskovalnega organa, ki že dva ted- na istočasno s sodnimi oblastmi pre- iskuje zločinske manipulacije. d Tragična smrt Josipa Predavca. V petek 14. t. ni. okrog 6. zjutraj je obubožani posestnik Tomo Koščec v Dugem selu pri Zagrebu napadel biv- šega radičevskega vodilnega politi- ka in poslanca Josipa Predavca ter ga na dvorišču njegove hiše ustrelil z lovsko puško. Predavca so prepe- lja.ll na zagreb&ko kliniko, kjer je kljub operaciji popoldne podlegel po- škodbam. Tomo Koščec, ki so ga na begu dohiteli in aretirali, je večkrat izjavil, da se bo nad Predavcem kr- vavo maščeval in ga ubil, češ da je on zakrivil njegov gospodarski po- lom. d »Ljubljana v jeseni«. Od 2. do 11. septembra bo priredil Ljubljan- ski velesejem svojo letošnjo jesen- sko prireditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te prireditve bo 8. septem- bra veliko nagradno tekmovanje ju- goslovenskih harmonikarjev, ki se ga lahko udeleži vsak igralec na harmoniko iz Jugoslavije. Za dobre igralce so predvidene lepe nagrade ali diplome. Interesenti naj se čim prej prijavijo oziroma zahtevajo po- drobnejäa navodila od uprave Ljub- ljanskega velesejma v Ljubljani. d Mleko ni obrana smetana, a eno- stavno praženo žito ni sladna kava! Prava Kathreiner Kneippova sladna kava je oslajena in izdelana edino po navodilu župnika Kneippa! d Dunajska vremenska napoved za torek is. julija: Po večini jasno. naraščanje temperature. Celje in okolica c Sokolska akcija za brezposelne rudarje. Sokolska župa v Celju je po- slala v soboto 15. t. m. sokolskim društvom v Trbovljah, Hrastniku, na Dolu pri Hrastniku, v Zagorju, Se- novem pri Rajhenburgu, Zabukovci in Velenju skupno 30.000 Din kot pr- vi znesek iz nabiralne akcije za rod- bine brezposelnih rudarjev. Ta zne- sek bo razdeljen v sporazumu s sta- rostami sokolskih društev. Sokolsko društvo v Trbovljah je prejelo za razdelitev 10.000 Din, ostala društva pa sorazmerne zneske glede na šte- vilo brezposelnih. Od sobote 16. t. m. do ponedeljka 17. t. m. je sokolska župa prejela zopet okrog 4.000 pro- stovoljnih prispevkov. Ta uspeäna človekoljubna akcija se nadaljuje. c Ivan Ravbar f. V soboto 15. t. m. ob 19. je uimi na Teharju pri Celju po kratkem trpljenju v 73. letu sta- rosti šolski upravitelj v p. g. Ivan Ravbar, markanten predstavnik sta- re nacionalne učiteljske generacije. Pokojnik se je rodil 24. aprila 1801. v Vrhovljah pri Repentaboi^u na Kra- su. Učiteljišče je dovršil v Kopru in nato služboval v raznih krajih na Krasu. L. 1904. je bil imenovan za šolskega upravitelja v Crešnjicah pri Vojniku, kjer je deloval do svoje upokojitve 1. 1925., nato pa se je pre- selil z rodbino na Teharje. Pokojnik je bil odločno naroden in napreden mož, izvrston šolnik, kremenit kra- ševski značaj in zelo prijeten dru- žabnik. Zaradi teh vrlin je bil zelo priljubljen med prebivalstvom. Vi- soko so ga cenili tudi vsi nežteti pri- „S I a g e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih ploSč od 1. maja dalje, dokler traja zaloga, od Din 15"— naprej. Spinčičeva komemoracija v Celju CELJE, 17. julija, Dmštvo »Soča« v Celju bo v nede- ljo 23. t. m. ob 11. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma priredilo komemoracijo po pok. prof. Vekosla- vu Spinčidu ter se mu tako oddolžilo za neprecenljive zasluge, ki si jih je pridobil za Goriško, zlasti pa za svo- jo borno Istro, ki jo je v družbi s pok. Laginjem in Mandičem do zad- nje gorske koče prebudil iz otrplosti. Kaj so pomenili ti trije neustrašeni borci in še posebej Spinčic za Istro, ve le tisti, ki je pred 50 leti poznal prežalostne istrske razmere ter videl in Cutil, kako se pod junaško požrt- vovalnostjo in ljubeznijo Spinčičevo in obeh prijateljev narod probuja k novemu življenju ter zaupno in po- gumno koraka k svojim novim ci- ljem. Vsi smo takrat verjeli in go- reli za osvobojenje našega celokup- nega naroda izpod grabežljivih, lo- kavih in trdih rok Lahov in Nem- cev. To divno fatamorgano nam je pričaral naš nepozabni Spinčič v družbi s svojimi sotrudniki. Naša komemoracija naj izrazi dve naai veliki boli. Prva je izguba na- šega velikega Slovana in Jugoslovena Vekoslava Spinčica, druga pa je iz- guba tiste naže svete zemlje, ki jo je pokojni SpinCic tako neizmerno lju- bil. — lAli kaj je bilo na mirovni kon- ferenci krivičnim sodnikom tega sve- ta mar za vse ogromno in pošteno Spinčičevo delo, za delo Mandiča in Laginje, za ves naš krvavi trud in napor, za vsa načela, za vso moralo, za sto in sto naših svetih pravic in resnic — bili smo potomci majhnih in preziranih, bili smo revni in »majhni« — in to je zadostovalo mo- gočnim, oholim in »pravičnim« sod- nikom tega sveta, da so nag narod tarn preko na lastni rodni grudi vrgli v pravi pekel, kjer ječi in trpi do obnemoglosti! Štev. 58. »Nova Doba« 18. VII. 193S. Stran 3. jatelji in znanci. Pogreb bo v torek 18. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše ža- losti na Teharju na teharsko poko- pališče. Plemenitemu možu bodi ohranjen časten spomin, spoštovani rodbini našo globoko sožalje! Iščcjo se tkalci in tkalke za takojšen nastop. ,ELKÄ', tckstilna tovarna, Celjc. c Josip Roš f. V soboto 15. t. m. opoldne je umrl v celjski bolnici po kratki, težki bolezni v starosti 54 let šolski upravitelj v p. in posestnik g. Josip Roš z Dola pri Hrastniku. Po- kojnik je bil sin znanega narodnega delavca, deželnega poslanca in dol- goletnega trboveljskega župana g. Ferdinanda Roša. Pokojni Josip Roš se je z vnemo in uspehi udejstvoval v narodnih, kulturnih in humanitar- nih društvih. Velike so njegovo za- sluge za Sokola ter za bralno in ga- silno društvo na Dolu. Zapušča vdo- vo Ivano in 7 otrok. Truplo pokojni- ka so prepeljali na dorn in ga v po- nedel jok 17. t. m. ob 1(>. ob izredno lepi udeležbi položili na dolskem po- kopališču k zadnjemu počitku. Bodi mu ohranjen časten spomin, rodbini naše iskreno sožalje! c Franc Likar f. V Ljubljani je umrl g. Franc Likar, bivši čevljarski mojster v Gelju in zaveden narod- njak. Pokojnik je bil oCe strokovne- ga učitelja g. Franca Likarja v Celju, uCitelja g. Leopolda Likarja v Bla- govici ter gg. Jožeta in Ivana Likar- ja v Celju. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno so- Žalje! c Tujska in kopalna sezona je v zadnjih dneh vendarle oživela. Savi- nja kar mrgoli kopalcev, med kate- nmi je opaziti precej tujcev. Letoš- nji obisk inozemskih gostov zaostaja za lanskim. c DrnŠtvo absoWentov trgovskih Šol v Celju jo pred dnevi na izrednem občnem zboru sprejelo načrt za na- daljno delo do prihodnjega občnega zbora. Clanstvo je soglasno priznalo in odobrilo delo, trud in uspeho od- bora, ki so bili doseženi v kratkem času od ustanovitve di-uStva. c Streli v Zagradu. Lotos 1. maja je posestnik Rudolf Sorčan v Zagradu s samokresom v obrambi streljal na Martina Zeliča in Franca Rozmana ter ju tožje in lažje poškodoval. Dr- žavno tožilstvo v Celju je obtožilo Sorčana, da je s tern zakrivil presto- Pek po §§ 180—2 in 181—2. Te dni se je vršila razprava pred sodnikom po- edincem, pri kateri je bil Sorčan oproščen zaradi upravičenega silo- brana. c Smrtna nesreča pri delu na stav- bi. V petek 14. t. m. zjutraj se je po- drlo ogrodje na neki stavbi na Strmcu pri Sv. Krištofu nad Laškim. Ogrodje je pokopalo 31-letnega zidar- ja Ivan Baumkircherja iz Lož pri Marijagradcu, ki je delal na stavbi, pod seboj. Bumkircher si je zlomil hrbtenico in nogo ter dobil tudi po- škodbe v trebušni votlini. Prepeljali so ga ob 10. dopoldne v celjsko bol- nico, kjer je že opoldne podlegel po- skodbam. c Usodna eksplozija bencina. V pe- tek 14. t. m. okrog 14.30 je kuhal 28- letni mizarski pomočnik Franc Au- breht iz Gaberja v kuhinji hišnice Helene Sudarjeve v stanovanjski hi- ši OUZD v Vodnikovi ulici z benci- nom pomešan vosek za ličenje par- ^etnih tal. Močno razgreti bencin je Ai Ktedilniku nenadoma eksplodiral. obr elU je dobil težje °Pekline P° PU JeUsWk,ah in nogah- V prvem hi" pohitoi nat»na dvorišee' Patern pa je darjevo, ki *61 kuhinJ° ™ reSil Su- Sosedje so w? bila vncla obleka' obleko. Sudwiova s* *°8**m g°rečo po rokah. Pri 'efepUi. ^ °V^ lo na kuhinjskem Sinu'Ut ?T^ brehta so prepeljali v bointo P' t m ^ IT11'"111 •bOlldf JÖ UmHa "• i. m. l-letna najemmkova hčerka Ne eica Hribernikova iz Tepanja pri Ko" njicah, v ponedeljek 17. t. m r,a ip umrl 35-letni kocarjev sin Ivan Škorjanc iz Višnje vasi pri Vojniku. N. p. v m.! c Dve nesrečL V sredo 12. t. m. si je 59-letna čevljarjeva žena Amalija Bidermanova iz Celja (Kralja Petra cesta 2G) pri padcu na dvorišču ob- čutno poškodovala levo ramo. V pe- tek 14. t. m. je padla 52-letna Terezi- ja Skobernetova, služkinja v kavar- mi »Merkur«, v pralnici tako nesrečno, da si je zlomila desno roko. Obe po- škodovanki se zdravita v celjski bol- nici. c Dve mladi izprijenki. V sredo 12. t. m. popoldne je bil izvršen vlom v stanovanje delavke Frančiške Erjav- čeve v Zavodni 22 pri Celju. Erjavče- vi so izginila živila, ki jih je dobila od sina, in nekaj perila v skupni vrednosti 300 Din. Policija je kmalu ugotovila, da sta vlom izvršili 20- letna Pavla P. in 18-letna Vali S. iz Zavodne. Vrata v stanovanje sta spretno odprli z vetrihom. Izprijeni deklici so izročili okrajnemu sodig- Cu. c Tatvine koles so v zadnjern času zopet na dnevnem rcdu. V soboto 15. t. m. ob V«12. dopoldne je nekdo ukradel cinkarniškemu delavcu Mar- tinu Romihu iz Vrh pri Teharju jz ncke veže na Cankarjevi cesti okrog (500 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Ipak« z evidenčno številko 2—14.825—5. c Borza dela v Celju išce večje šte- vilo delavcev za izdelovanje kopit in podpetnikov, 1 mlinarja, ki bi bil ob- enem šofer, 4 tkalke in 3 kuharice. c Izgnbljeno in najdeno. Dno 9. t. m. zvečer je bila na cesti pod Sta- rim gradom izgubljena črna usnjata ročna torbica z denarnico, manjšo vsoto denarja in drobnarijo v skup- ni vrednosti 150 Din. Dne 14. t. m. zvefer je bila na Kralja Petra cesti najdena pogonska ročica za avtomo- bil. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Sport Čakovecki SK: SK Celje 1:0 (0:f^ CELJE, 17. julija. VČeraj ob 17.30 se je pričela na igrišču SK Celja prvenstvena nogo- metna tekma za vstop v podsavezno ligo med Čakovečkim SK in SK Ce- Ijem. Po prvi tekmi, ki se je odigrala med imenovanima kluboma v Cakov- cu in ki so jo odločili Cakovčani z visokim rezultatom 6 : 2 v svojo ko- rist, so imeli Celjani jako težavno staližče in bilo je le malo izgledov, vsaj izenačiti razliko golov, oziroma zmagati. Včerajšnja tekma se je končala si- cer s pičlo zmago Čakovčanov, ven- dar pa rezultat ne odgovarja popol- noma poteku igre. Po igri bi morala pripasti zmaga SK Celju. Z izgubo te tekme so se SK Celju zopet zaprla vrata v podsavezno ligo in SK Celjo je ostal samo prvak celjskega nogomet- nega okrožja. SK Čakovec pa se je preril do nadaljnega boja za vstop v ligo. Nekam čudno pri SK Celju je dej- stvo, da je odšel, dokler je potekalo ožje prvenstveno tekmovanje, iz vseh tekem kot zmagovalec, ko pa je tre- ba zastopati z uspehom celjski nogo- met na zunaj, pa vse odpove in tako že dve leti, po izpadu Atletikov iz podsavezne lige, zaman čakamo, da so prerijejo Celjani kedaj v ospred- je. Velik delež imajo na tern gotovo tudi sodniki. Tekma je potekla v silno živah- nem, ostrem prvenstvenem tempu, kajti na eni strani so skušali Celja- ni na vsak način uspeti, na drugi pa so hoteli Cakovčani ohraniti na do- mafih tleh izvojevano zmago. Zara- di tega so tudi začeli v dinjgem pol- času z zavlačevalno taktiko in to če- stokrat na zelo nesporten način. Ve- Cina igre je bila odigrana v večji ali manjši premoči SK Celja, vendar pa Celjani niso znali spraviti žoge v na- sprotnikovo mrežo. Napad SK Celja ' je zašel pred vrati skoro vedno v hi- perkombinacijo, in kar je bilo lepo izpeljanih napadov, so se končali zaradi tega z neuspehom. Pa tudi neka neoclločnost pred vrati in odla- šanje s streli je hiba, ki spremlja na- pad že dokaj časa. MoStvo SK Celja je nudilo z ozirom na oslabljeno po- stavo zadovoljivo igro, opažalo pa se je pomanjkanje treninga. Naenkrat je skoro vsem zmanjkalo prepotreb- nega starta. Edini, ki je zadovoljil v tern pogledu, jo bil desni krilec Sto- janovic, ki je bil kljub daljšemu od- moru mož na mestu. Ostala dva kril- ca Presinger I in II sta se potrudila. Branilca sta zadovoljila, V startu sta bila po večini uspešna. Vratar Hilin- ger ni imel prevelikega posla; kar je bilo namenjeno njemu, pa je si- gurno i/.vršil. Prejeti gol je bil ne- ubranljiv in je padel po delni krivdi branilcev. Čakovčani so predvedli zelo ostro igro, bili so tehnično nekoliko boljSi od Celjanov in so jim z ostrim star- torn razdrli mnoge poizkuse. Plus v tehniCnem oziru pa je odtehtala po- žrtvovalnost domače enajstorice. Početni udarec so imoli Čakovčani, Celjani pa so takoj skušali uspeti in izsiliti že v 3. minuti kot, ki ni pri- nesel uspeha. Nato je valovila igra z veliko živahnostjo s polja na po- 1 je. Obe strani sta si prizadevali uspeti, a zaman. Od časa do Casa so se umaknili Čakovčani v defenzivo in Celjani so imeli obilo prilike do- seči uspeh, ki pa je žal vsled preve- likega oklevanja izostal. Tako se jo končal prvi polčas brez gola. V drugem polčasu so poskušali Ce- ljani z neprestanimi napadi uspeti in večji del igre je bil odigran na na- sprotnikovi polovici ali v sredini igrišča. Le nekaj kotov proti Čakov- cu je bil uspeh vseh naporov. Proti koncu igre, v 41. minuti pa se je ven- darle nasmehnila sreča Čakovčanom in uspelo jim je preriti se v bližino nasprotnikovih vrat. Iz neposredne bližine osti'o streljana žoga je našla neubranljivo pot v mrežo. Sledil je zopet napad gostov, ki so se po tern uspehu nekoliko živahneje razgibali. ZakljuCil se je z lepim strelom na gol. Zoga se je odbila od preČke na tla in nato v gol, pa jo je vratar že ujel. G. Dolinai- iz Ljubljane je včeraj zopet nastopil v svoji »najboljši« for- mi kot »zelo objektiven sodnik«. Rok v kazenskem prostoru čakovčanov sploh ni hotel videti, pa zakaj bi jih, ko pa bi bilo treba diktirati 11-me- trovke! Gledalcev je bilo okoli 500. Včeraj in letos že ponovno se je do- godilo, da se tekme niso pričele toč- no ob prvotno določeni uri. Nepo- trebno zavlačevanje samo vznemirja gledalce. K. D. Kibici SK Celja : Kibici SK Olimpa 5 : 5 Alea iacta est. V petek 14. t. m. ob 18.50 se je pričela na Glaziji nogo- rnetna tekma med kibici SK Celja in SK Olimpa. Bila je to pokalna tekma, ki je z ozirom na veLiko važ- nost pomenila višek nogometnih sen- zacij v Celju. In kako tudi ne! Mo- štvi dveh taborov: kibici SK Celja in SK Olimpa so nastopili na zelenem polju in se predstavili številnim gle- dalcem v najmočnejših postavah Kibici SK Celja s svojim liginim moštvom, kibici SK Olimpa pa s svo- jo olimpijsko vrsto. Mojstri so na- stopili v naslednjih postavah: Celje: Bernardi, inž. Pipuš, Pušnik, prof. Rudolf, Zemljič, Narednik, Fer- lež, Sve-tlin, Diehl, Skaberne, KošiC. Gaberje: TkalčiC, Novak, Czörge, Krajec, Škorjanc, Vodopivec, Slan- der, Golob, Svetek, Kač, Drofenik. Po treh rundah naj bi padla od- Io6itev, kdo bo lastnik »zlatega po- kala«, ki je izzval borbo in pritegnil v val aktivnega nogometnega vrve- nja navdušene kibice, da so se po- merili, polni idealizma in lepih upov, za dragoccno nogometno trofejo. Vodstvo te tako važne tekme je bi- lo poverjeno »nadsaveznemu« sodni- ku Kopinšku, ki naj bo vzor vsem saveznim in podsaveziiim sodnikom. Pokazal nam je, kako se sodi, saj kaj takega smo že dolgo pogrešali. S svojim lojalnim postopanjem, s svojo energijo, ne, ne, s pištolo, je ustra- hoval v prenapetih momentih oziro- ma v slučaju upornosti podrejene mu vojščake. Njegova, in zasluga visoko discipliniranih igralcev je bila, da je potekla tako važna tekma vsesko- zi v prijateljsko prvenstvenem stilu. Tudi ni bilo blesur, kajti igralci so se za vsak slučaj temeljito zavaro- vali. Bil je le eden težek slučaj, ki pa je ostal vsled hitre »zdravniške« po- moči brez hudih posledic. Ubogega Tajcija so morali odpeljati z rešilno samokolnico z igrišča in le vestni in hitri pomoči »zdravnkov« se je za- hvaliti, da ni izdihnil svoje blage du- še. Kmalu si je zopet opomogel in že je zopet izpolnil nastalo vrzel in vodil, vesel, da je ušel smrti, svoj napad s podvojeno silo proti nasprot- niku. Igra jo bila ves čas na višini prvo- razrednega nogometa, tehnično in taktično nenadkriljiva. polna naj- zvitejših trikov igralcev in sodnika. Bil je to boj, kakršnega Celje še ni videlo, pa ga gotovo več kmalu ne bo, kajti »zlati pokal« je odšel v Ga- berje. Morda se sprimejo še kdaj, gotovo pa bo revanž tedaj v Gaber- ju. Kakor je odločil sodnik, se je kon- Cala tekma z neodločenim rezulta- tom 5 : 5. Videli smo torej dve ena- kovredni moštvi, ki sta se pomerili med seboj. Z ozirom na rezultat je ostalo vprašanje pokala še nerešeno. Celjani so bili prepričani, da je celj- sko ligino moštvo pravzaprav zma- galo in sicer z rezultatom 5 : 3 (1 : 1; 2 : 3; 2 : 0). Hitro pa so se po- brigali za pokal Gabrčani in odnesli dragoceni »zlati lonec«, za katerega so se boril iv treh »pol&asih« po 20, 25 in 10 minut, v svojo domovino, ki je sprejela svoje junaške borce z naj- veCjim veseljem. Strah in trepet vra- tarjev, ki sta si v slujačih prehude suše gasila žejo z vrčki piva, sta bili napadalni vrsti, včasih pa so se pre- I'ili v ospredje tudi branildi. Obe moštvi sta v polni rneri dokazali, da je upravčen njun sloves in da res spadata med najboljša moštva med najboljšimi. Vigrani enajstorici sta dokazali, da sta na mestu, kadar gre za važne odločit,ve, obenem pa sta se oddolžili svojim kapetanoma, ki sta si vse od napovedi tekme belila gla- vo, kako naj vendar izdelata posta- vo, ki bi v vseh pogledih ustrezala pravilom najnovejše izdaje. Gotovo nista imela vezanih rok, da sta mo- gla izbrati tako posrečeni moštvi, ki sta Celju pač v okras in slavo. Ob zvokih železničarske godbe in gabrskega orkestra so se prizibali reprezentanti na igrišče. in Glazija je oživela kakor še nikoli tako. Rekord- ni obisk nad 1000 gledalcev je pri- čal, da so spremljali Celjani svoje miljence na igrišče z velikim zani- manjem, hkrati pa pokazali dobro voljo vsaj malo olajšati bedo druži- nam brezposelnih trboveljskih ru- darjev, ki jim je namejena zbrana vstopnina. K. D. t Zvezdna kolesarska dlrka v Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 23. t. m. XII. zvezdno propagandno dirko v Celje z naslednjim sporedom: 1. Podsavez Zagreb: proga Zagreb—Celje (101 km). Start v Za- grebu ob 5. zjutraj. Cilj pri Grenardirju na Bregu pri Celju. 2. Podsavez Ljub- ljana in Triglavski podsavez: proga Ljubljana—Celje (74 km). Start v Ljub- ljani na Dunajski cesti pri km 1 ob 5*50. Cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo v Celju. 3. Podsavez Maribor: proga Maribor—Celje (62 km). Start v Mariboru pri vodovodu ob 5'50. Cilj na Mariborski cesti v Gaberju pri Celju. 4. SK Disk Domžale: proga Domžale— Celje (61 km). Start v Domžalah ob 6*20. Cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. 5. Kolesarski klub Zagorje: proga Zagorje—Celje (53 km). Start v Zagorju ob 6"30. Cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. 6. Kolesarski klub Novo mesto: proga Novo mesto—Celje (92 km). Start v Novem mestu ob 5. zjutraj. Cilj pred Grenadirjem na Bregu. 7. Kolesarski klub »Zora« Tr- bovlje: proga Trbovlje—Celje. Start v Trbovljah ob 6. zjutraj. 8. Klub slo- venskih kolesarjev v Celju: proga Celje —Vransko—Celje (50 km). Start pred Stran 4. »Nova Doba« 18. VII. 1933. Štev. 58. PIERRE BENOIT: 90 KONIGSMARK Zgodovlnski roman Poslovenll B. Rlhterllfi Epilog »Moje povesti jo konee,« je dejal Vignerte. Potem je umolknil. Nisem ga hotel zmotiti. Po- časi sva začela čutiti, kako se najine misli odmikajo od drame, ki mi jo je pravkar odkril, in se spet vra- čajo k tisti, ki se bo čez nekaj trenutkov odigrala pred nama. Cetrt ure je še manjkalo do šestih. Ni se še zda- nilo, toda Cutil sem, da raport ni več daleč. Za nama so žo stali štirje vojaki, ki so naju vezali s četami. Pravkar so prišli, vsak s svoje strani. Šest je ura! . . . Čas, ki je določen za napad . . . Pretekla je že ena, neskončno dolga minuta. Po- tem sva začula komaj slišen žvižg. Dvanindvajseta stotnija je zlezla iz rovov. Med temi rovi in ostankom gozda, ki bi ga rao- rali naši tovariši »očistiti«, je morda tri sto metrov. Za to pot smo morali računati četrt ure, ker je treba največkrat lezti po trebuhu. Noč je bila mrzla, toda na siyem nebu so drobni oblaki, ki so na vzhodu že rdeli, obetali lep dan. Tragične so minute, ki minevajo v takem pri- čakovanju. Vendar pa ni nikomur, ki je odnesel živo glavo iz vojnih grozot, žal, da jih je doživel. Nenadoma smo začuli iz doline rezek strel . . . Neinška straža je morala dati signal, toda prepozno, sodeč po času, ki je pretekel. Naši so morali biti že pri njili. Potem pa je na desni začelo pokati, kakor bi se trgala kovana tkanina. Bila je tri in dvajseta stot- nija, ki je /.ačela streljati kar tja v on dan, da zadrži Nemce, ki bi morda hoteli priteči na pomoč svojiin i;apadenim tovarišem. Vsa sovražnikova bojna črta je odgovarjala z nekakšnim l'azburjenjem, kakor bi hotela klicati srečo na pomoč. Njihovi slabo merjeni streli so žviž- gali nekje visoko nad našimi glavami. Samo včasih nara je padla kaka odlomljena vejica pred noge, kakor bi padalo iz lipovega listja. Kdor se je kdaj boril v gozdu, pozna dobro ta dojem. Zmeda je trajala morda pet minut, potem pa je na desni nenadoma šinil proti nebu ogromen plamen in razsvetli1 višine pred nami. Nato je zamii v dežju prsti in drobcev. In začuli smo strašno, zamolklo detonacijo. »Napad se je posrečil,« sem šepnil Vignertu. »Podzemeljski rov je bil. Razstrelili so ga!« Na na§i strani je postalo streljanje čedalje živah- nejše. Potem pa je nenadoma vse utihnilo. Raketa jo zletela pod nebo. Ta raketa je obveščala našo artilerijo, da je dva- indvajseta stotnija brez ovire zasedla 'rove in da mora zdaj ona začeti. In res smo takoj začuli zaporni ogenj. Slišali smo, kako se od zadaj bližajo nevidne pošasti in rišejo nad nami svoje smrtno parabola Zamolklo bučanje j postajalo vse glasnejše, a zdelo so nam je tako laliko, tako blizu, da smo se kar &u- dili, kako da ne vidimo ptic, ki tako buče. In glej, prva je že udarila v sovražnikov rov. Najprej smo zagledali višnjev in rrteč plamen, videli prali in drobce, ki so zleteli pod nebo kakor rumen steber ... in naposled glušeč pok eksplozije. Z daljnogledom sva z Vignertom opazovala uči- nek strelov. Nenadoma sem /.asiul, da me nekdo kliče. Bil je mož, ki naju je vezal s poveljnikom bata- ljona. ;Ves zasopel je bil od teka. »Poročnik! Poročnik!« »Kaj je?« »Bataljonski poveljnik želi, da pridete takoj v zapovedništvo.« »Pojdem,« sem rekel Vignertu. »Kaj je tarn no vega?« sem vprašal vojaka. »Ali se je napad dvain- dvajsete stotnije posrečil?« »Izvrstno, poroCnik! Samo dva moža smo izgu- bili. Pognali smo zemeljski rov v zrak, zamašili jarke in ujeli štirideset mož. Dobro smo napravili. Toda obrnite so, poveljniku se mudi!« Šel sem. Precej izhojena pot je vodila do povelj- nikovega zavetja, ki je bilo nekaj sto metrov za jarki. Samo kratek del steze, majhna strmina, ni bil zavarovan. Šel sem po njej brez skrbi in opreznosti, ker takrat z nemške strani ni pretila nevarnost, saj so imeli sovražniki dovolj opravka z našimi streli. Glazijo ob 5'30. Cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. Ob 10. bo propa- gandni sprevod po mestu ob sodelo- vanju celjske železničarske godbe. Za vse dirkače, ki bodo prevozili najmanj 50 km, bo v Celju na krožni progi Celje—Teharje—Arclin — Celje med- klubska dirka. Start ob 10'30 pred gostilno »Zeleni travnik« v Celju. Cilj na Mariborski cesti v Gaberju. Darila: 1. mesto: pokal, 2. in 3. mesto darila, 4., 5., in 6. mesto kolajne, 7. 8. 9. in 10 mesto priznanice. Razdelitev daril bo takoj po dirki. Prijave za to dirko je treba poslati na naslov Kluba slov. kolesarjev v Celju naj- pozneje do 21. julija. Prijavnina 5 Din. Vozi se v eni skupini. Protesti se mo- rajo vložiti pri vodstvu dirke takoj, a najpozneje 15 minut po izvrgeni dirki s prilogo 30 Din. Ta znesek se povrne, ako se protestu ugodi; v nasprotnem sluCaju pa zapade v korist prlreditelja. Splošna vozna določila kakor za zvezdno dirko. Vsak dirkač mora na startu pokazati savezno izkaznico. Vozi se po določilih pravilnika Koturaškega saveza kralje- vine Jugoslavije. Vsak dirkač vozi na lastno odgovornost in se mora strogo držati cestno policijskih predpisov. Ko- lesa morajo biti opremljena z zvoncem in rabljivo zavoro. Pravico starta imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezu in ki imajo savezno izkaznico. Prijavnino določi vsak pod- savez v svojem delokrogu in preskrbi za svoje dirkače kolajne in diplome. Vsak podsavez odnosno klub mora, ako starta samostojno, izročiti vodstvu zvezdne dirke v Celju startno listo. Odbor. t MK IHrija v Ljubljanl objavlja: Ob priliki XII. zvezdne dirke v Celje, ki jo je razpisal Klub slovenskih ko- lesarjev v Celju za nedeljo 23. t. m., priredi MK Ilirija tudi skupni izlet mo- to-sekcije v Celje. Sestanek udeležencev v nedeljo 23. t. m. ob 6.45 zjutrai pri restavraciji Slokar v Domžalah, kjer se pridružijo člani moto-sekcije z Go- renjskega, nakar bo ob 7. skupni odhod v Celje. Sokolstvo x župne piayalne tekme bodo 13. avgusta v Ttimskih toplicah. Pričetek ob 8. in sicer za vse oddelke. Poleg tega so bodo vršile tudi tekmo v sko- kh. Na te tekme že sedaj opozarja- mo vse tekmovalce, da se pripravijo. Program tckem bomo objavili pri- hodnjič. Vožnja polovicna. x Lahkoatletski tečaj za celjsko župo bo v začetku avgusta v Celju in bo trajal teden dni. Tečaj bo za člane in članice skupen, le v slucaju preveliko udeležbe so bo tečaj vršil ločeno. x Lahkoatletske tekme za članstvo in. naraščaj bodo meseca oktobra v Celju. x Tekme v odbojki so dolotene sle- deče: za Zgornjeposavsko okrožje 6. avgusta na Zidanem niostu, kjer bo istočasno društvcni nastop, 0. avgu- sta za Savinjsko-šaleško okrožje v Braslovčah in isti dan za Sp. Posav- je v Rajhenburgu. Za Šmarsko okrož- je bo dan določen naknadno. Župne tekme v odbojki bodo v Celju in si- cer med zmagovalci okrožij. Vršile se bodo v oktobru. x članstvo in naraščaj iz Celja se opozarja, da bo v torek 18. t. m. ob pol 17. na dvorišču mestne telovad- nice tekma v odbojki in sicer po sle- dečem vrstnem redu: moški nara- ščaj : člani I. postava, starejši člani : člani II. postava, gabrski naraščaj : mesto itd. Vsi tekmovalci morajo biti pripi'avljeni ob določeni uri. Ob- činstvo vljudno vabimo na to zani- mivo tekmo. x Tečaj za načelnike in naöelnice celjske župe bo pozimi v Celju. Na- men tečaja je, da se načelniki in na- čelnice usposobijo za pravilno vod- stvo društev in se poučo o dolžnostih in pravicah, ki jih imajo doma. x Izpiti za sodnike v odbojki in za smučanje bodo v septernbru v Celju. Ti izpiti so določeni za člane in čla- nice, da bo imela župa na razpolago dovolj izprašanih sodnikov. Hmeljarjem! Podpisano društveno vodstvo ob- vešča s tern hmeljarje, da je odobiila Privilegovana agrarna banka d. d. v Beogradu Savinjski posojilnici v Žal- cu kredit v znesku 600.000 Din za obiranjo in sušenjo letošnjega hmelj- skega pridelka. Vse hmeljarje, ki se hočejo poslužiti tega kredita, pozi- vamo, da se zglasijo v svrho podpisa potrebnih listin osebno v pisarni Sa- vinj.ske posojilnice v Zalcu do 1. av- gusta t. 1., ker se na poznejše reflek- tante ne bo moglo več ozii'ati. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Zalcu. Agilni brezposelni ali upokojenci dobijo lepo službo z dobro plačo. Ogla- site se: Celje, Kralja Petra c. 32, pritličje, levo. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob, komfortno, išče za 1. VIII. boljša stranka. Po- nudbe na upravo lista. Vremenska napoved: Povsod oblačno in deževno, a v »Skalni kleti« vsak dan lepo. Prijetno razvedrilo, ohlajenje v senčnatern vrtu brez prahu. Okrepčilo z dobro kapljico in vsak dan svežim pivom. Vsak petek morske ribe, ob nedeljah čevapčiči in prašiček na ražnju. Radio — balin — zabava. Komfortno stanovanje v centru mesta, obstojeCe iz Sestih sob in kabineta z vsemi pritiklinami, balkon, lastna centralna kurjava, topla in mrzla voda, dva posebna vhoda, posebno pripravno za zdrav- nika ali odvetnika, se odda. Eventualno se oddajo samo Stiri sobe s pritiklinami. Vpraša 2 se v Razlagovi ulici 8a v Celju. 1 Učenka z dve in pol letno prakso v trgovini z 'me* šanim blagom želi spremembo uka v kakšni trgovini iste stroke v bližini Celja. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro ,Marljiva'. Oglasujfei Biblioteka velika izbira novih slovenskih in nem- ških knjig, ves dan odprta. Papirnica in knjigarna Neckermann, Celje SlomSkov trg 4, nasproti župne cerkve. Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc Leskovšek Celje, Glavni trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Knrol Loibnei-, Celj* Pri „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17. Hifta (vila) z 2 verandama, teraso, vrtom in gospodar- skim poslopjem v sredini zdravilišča Dobrna se da takoj v najem. Ugodno za penzijon. Prednost imajo reflektanti z lastnim po- hištvom. Ponudbe na upravo lista pod »Letovišče«, Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin se odda pri Konradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ul. 28. Franjo Dolžan Celje Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora] navedene stroke jpadajoža dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toJna'in solidna LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d,, kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Celjska posojilnica d.d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,ooo.ooo'— Kupuje In pro- daLJaL devize in valule Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Urejuje Rado Pečnik. — Ödgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. - Oba v Celju.