2W. Stnilta.
V HL III*   V« I          nff«
XLVII. lito.
^1                     |^^^^^H|           ^t           ^^     ^^^^^^H^^^^^H    ^^^^^^l^^^^l             ^L     II        ^1                                         ^B        ^^^^^^^H                    I       ^L     ^^^^^^B         ^11                            ^^        ^1          ^k.                         ^^
.Slovenski Narod* velja w Ll«M|aml na dom dostavljen:                  a             v upravmStvu prejeman:
eelo leto naprej   ....   K 24*—
pol leta       „       .....12*—
četrt leta     w       .   •   •   •    ■    6*—
sa mesec    „       •   •  •   •    »   2*—
celo leto naprej    .   ,   .   .   K 22*—
pol leta       „       .   ♦   .   .    . IV—
četrt leta      „       .   •   .   .    „    5*50
na mesec     M       • -•••■    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. tJre4ml**ro: KnailOTa mUea M. 9 (v pritličju levo,) toMMi it 34.
lnserati veljajo: peterostofna petit vaata ca enkrat po  16 vin., za dvakrat
po 14 vin., za trikrat aH večkrat p* 12 vin.  Parke hi zahvala vrsta 20 viru
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavntttvu naj se pošiljajo natofeine, reklamacije, inserati i. t d.,
to je administrativne  stvari.
—^—   *■■■■■■■■ Številka *•%» tO ifij—.            i
Na pismena naročila brca istodobne vposlatve naročnine se se ozira. W■■««■■ Hrtu—~ tslslsm ŠL •••
.Slovenski Narod* velja 90 posti:
,                       za Nemčijo:
zt Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj  naprej     •   K 25 •—
pol leta       „        „     .   -    « 13*—
četrt leta     m        «...   650
na mesec    „         „     •   .    »   2-30
celo leto naprej        .   ,   ♦   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   •   •   •   •   K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, UsTSvmlalvo (spodaj, dvorišče levo), Kaaflova ulica Št 5, telefon Št 85,
Svetovna vojna.
Poraz ruskih oblegovalnih čet pri Przemyslu. — Boji vzhodno od Chyrova trajajo. — Ruska konjeniška divizija pognana proti Dro-hobyczu. — Ruska križarka „Palada" od nemškega podmorskega čolna potopljena. — Ljuti boji na francoskem bojišču pri Sois-sonsu, v Argonskem lesu, pri Metzu in St Michielu. — Beg belgijske vlade v Bordeaux. — Nemci v Gentu in Ostendu.
BOJ   PRI CHYROWU   ŠE TRAJA. — PORAZ  KOZAŠKE   DIVIZIJE.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dne 13. oktobra opoldne. Naše proti Przemvslu prodirajoče čete, podpirane z izpadom trdnjavske posadke, so s tako sito odbile sovražno oblegovalno armado, da se sovražnik sedaj drži samo še na vzhodni fronti. Pri njegovem umikanju se je podrlo več vojnih mostov pri Sosnici. Mnogo čet je utonilo v reki San. Naša konjenica je potisnila neko kozaško divizijo proti Drohobyczu. V pohodih in bojih, izredno otežkočenih vsled zelo neugodnega vremena v zadnjih tednih in vsled slabih cest in potov se je sposobnost in bojevitost naših vrlih čet znova sijajno izkazala. — Namestnik šefa generalnega štaba pt. Hofer, generalni major.
Przemvsl.
Haag, 13. oktobra. (Kor. urad.) Francoski komunike z dne 10. oktobra trdi, da se uspešno nadaljuje obleganje Przemvsla.
RUSI  IZPRAZNILI  LWOW?
Vojni poročevalec »Fremden-Matta* javlja,   da se Rusi iz Galicije
vedno bolj umikajo. Med gališkim prebivalstvom v okolici Przemysla je razširjena vest, da so Rusi zapustili tudi že Lwow.
Normalne   razmere   v   Zapadni Galiciji.
Biala. 14. oktobra. (Kor. urad.) Uradna »Gazetta Lwowska« poživlja begunce iz okrajev Zapadne Galicije in iz okrajnih glavarstev Mie-lec. Ropožvce, Strzyzow, Brzozow, Sanok in Lisko, da se vrnejo v svoja domovja. Ruska invazija je odbita in položaj v teh okrajih je popolnoma ugoden.
Francosko poročilo o delovanju francoskega brodovja v Adriji.
Frankfurt, 13. oktobra. »Frkf. Ztg.* javlja iz Bordeauxa: Mornariški minister Augagneur je v ministrskem svetu sporočil, da se francosko brodovje v Baru zalaga z živili. Pod poveljstvom admirala Bom' de La-pevrere je obiskalo b rodov je jadranske otoke med Kotorom in Visom ter se pojavilo pred Dubrov: kom in Oružem. Avstrijski hidroplan je me* tal na francoske ladje bombe, ki pa da so padle brez učinka v morje.
UMIKANJE RUSOV,
»Pester Lloyd* poroča: Tako hitro, kakor so bili prišli, so Rusi tudi zopet odšli iz pokrajin pri Bieczu in Jaslu. Način, kako so zapustili Rusi te pokrajine, napravlja vtisk bega brez reda. Niti železniških prog in mostov niso razdejali. Odkorakali so proti vzhodu.
Iz komitatov Marmaros in Bistrica so dospela v Budimpešto uradna poročila, iz katerih izhaja, da je smatrati preganjanje ruskih Čet, ki so vdrle, kot uspešno končano. Glavna ruska moč zapušča v begu pieko Kordsmezoia Karpate, kar jh je še ostalo, pa ženejo naše čete preko meje. To se godi prav hitro, ker se Rusi ne ustavljajo.
Poveljnik ruskih Čet. ki so bile vdrle v Marmaros Sziget. general Macsunov, se ni odpovedal zahtevani vojni kontribuciji. marveč je dovolil samo odlok do 7. oktobra dopoldne. Kakor znano, pa so naši zopet zasedli mesto 6. oktobra. V okoliških gozdovih so vjeli naši manjše oddelke kozakov. Glavni del Rusov je bil pri Nagy Boscu v dveurnem boju popolncma premagan. Kavale-rija in infanterija zasleduje bežečega sovražnika.
Iz ruskega glavnega taborišča poročajo, da je bilo »začasno potrebno^ od »z uspehom-- v Galiciji se bo-rečih čet vreči večje oddelke na vzhodnoprusko fronto, kjer »je treba z ozirom na sovražnikovo premoč zbrati velike vojne moci.< Odpošilja-nje teh čet se je pričelo že 20. septembra. Vršili so se boji z umikanjem s posameznimi ofenzivnimi boji; vsi ti boji pa so dokazali, da je dobil sovražnik močna ojačenja.
»Gazette de Lausanne« piše. da je prodiranje nemških in avstrijskih čet od Opatova na Sandomir preprečilo, da bi se upali Rusi še delj v Karpate. Previdnost zahteva sedaj od ruskih generalov, da ne predirajo delj na Ogrsko, dokler imajo sovražnika v boku in skoro tudi v hrbtu. V tem trenotku Rusi ne morejo več misliti na prodiranje proti K rakovu.
Iz Stockholma poročajo: »Afton-bladet« piše, da so Rusi razstrelili utrdbe pred Lvovom in Lvov zopet zapustili. To je jasno znamenje, da so obupali, da bi se mogli vrniti s Poljske, kamor se seda} z vso svojo vojsko umikajo. Umikanje so Rus] zakrivali do zadnje ure z bombardi-
ranjem Przemysla. Računati je, da Je te 300.000 Rusov prekoračilo mejo ter korakajo ti oddelki v severni smeri proti Toniašovu, Anopolu in Zamosču ter naprej proti Ciiolmu.
K tem je pripomniti, da dunajski vojaški krogi ničesar ne vedo o umikanju Rusov iz Lvova.
Iz Krakova poročajo, da pišejo moskovski listi, da je libavsko vojno sodišče začelo s svojim delovanjem v Moskvi. Iz tega vira prihaja poročilo, da so ruske oblasti zapustile Rigo in preselile svoj sedež v Vin-davo.
POTOPLJENA    RUSKA KRIŽARKA.
Beroiin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Ruska oklopna križarka oblike Bajan, se je dne 11. oktobra v Finskem zalivu potopila, ker jo je zadel torpedo. — Namestnik načelnika admiralata B e h n k e.
Beroiin, 13. oktobra. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Po brzojavkah, ki jih imamo pred sabo, razglaša ruska uradna brzojavna agencija o pogibelji ruske oklopne križake tole: Dne H. oktobra ob 2. popoldne po ruskem času, so sovražni podmorski čolni znova napadli naši križarki »Bajan« in »Paiado«, ki sta bili na predstraii v Vzhodnjem morju. Dasi sta križarki takoj pričeli s silnim artilerijskim ognjem, vendar se Je enemu izmed torpednih čolnov posrečilo, lansirati torpedo proti »Paladi«. Nato je nastala eksplozija. — Križarka se je potopila z vso posadko.
(vPalada^ je bila moderna oklopna križarka. Zgrajena je bila L 1906. Dolga je bila 137 metrov, široka pa 17. Imela je deplacma 7775 ton in 16.500 konjskih sil. Vozila je 21 vozlov na uro. njena posadka pa je štela 56S mož.)
* Rusko baltiško brodovje.
Uničena ruska križarka »Pala-da« pripada ruskemu baltiškemu brodovju. Kakor znano, so razmere na morju za Rusijo skrajno neugodne in Rusija je primorana vzdrževati tri ločena brodovja, ki ne morejo nikdar skupno postopati. Črnomorsko brodovje ne more skozi Dardanele, sibirska flotilja je preveč oddaljena in se nahaja trajno v vzhodno-azijskih vodah. V rusko-japonski vojni je od-
šla baltiška, t. j. v Vzhodnjem morju se nahajajoča flotilja, v azijske vode — toda Japonci so jo pred port Ar-turom skoraj popolnoma uničili. V novejšem času je posvečala Rusija oiačenju svoje vojne mornarice mnogo pozornosti ter je pričela graditi tako v Črnem morju kakor tudi v Baltiškem morju moderne floti-lje. Tozadevni program pa še dolgo ni izvršen. Rusko baltiško brodovje obstoja danes iz 8 velikih bojnih ladij dreadnoughtskega in preddread-noughtskega tipa, ki so zgrajene v letih 1901 do 1911, 3 velikih oklopnih križark ter 6 manjših križark (katerim pripada tudi »Palada«). V ladjedelnicah so se nahajale koncem leta 1913.: 4 velike bojne križarke nad-dreadnoughtskega tipa ter 6 malih križark. Baltiška torpedna flotilja šteje 77 torpednih rušilcev. 27 torpednih čolnov I. razreda in 10 torpednih čolnov II. razreda, 24 podmorskih čolnov Razven tega razpolaga brodovje še s 6 topničarkami.
*
Rusko brodovje.
Uradno se }e sporočilo, da se je na romunskem obrežju prikazalo večje rusko vojno brodovje. Zaradi izraza sožalja na smrti romunskega kralja, se to pač ni zgodilo, kajti brodovje je moralo Odeso ali Sebasto-pol vsekako prej zapustiti, predno je kralj umrl. Sodi se, da je brodovje namenjeno proti Carigradu. Odprava kapitulacij, odprava avtonomije Libanona, odprava privilegija kristjan-skih Maronitov in zatvoritev Darda-nel, so dogodki, ki se posebno tičejo tripelentente. Morda se zdaj prikaže tudi angleško in francosko brodovje pred Dardanelami, da bi zaeno z ruskim pritisnilo na Turčijo.     — -
BITKA V FRANCIJI SE VEDNO NI ODLOČENA! — BOJI PRI SOIS-SONU IN V ARGONIH. — ODBIT FRANCOSKI NAPAD PRI ST. MI-HIELU. — VOJNI PLEN V ANT-VERPNU. — RUSKI NEUSPEHI PRI SCHIRVVINDTU IN JU2NO OD 1VANGORODA.
Beroiin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki slavni stan dne 13. oktobra ob 10. dopoldne: Z zapadnega bojišča ni danes pomembnih vesti.   Odbili  smo sline
LISTEK.
flnvcrza.
Znamenito belgijsko mesto An-versa je sedaj v nemških rokah. Art-versa, ki jo Nemci imenujejo Ant-werpen, je postala po ljutem boju žrtev nemških topov in niso je mogle obvarovati niti velikanske trdnjave, s katerimi je obdana. Te trdnjave, zgrajene iz železa in iz betona, so veljale mnogo sto milijonov in mislilo se je, da so v stanu kljubovati več mesecev vsakemu obleganju. Toda mogočni moderni topovi so bili tu pokazali, da so močnejši od železa in betona. Cim je belgijska armada videla, da so padle prve trdnjave, je razstrelila sama vse ostale in se je razkropila. Zdaj je mesto z ostanki trdnjav v oblasti nemške armade in razumljivo je, da se nemštvo veseli tega uspeha, posebno Še zaradi tega, ker bo nemška armada, ki je doslej oblegala Antwerpen, lahko odšla v boj proti Francozom.
An versa! Mesto dela, mesto trgovine, mesto bogastva m sreče. Na bregovih reke leži, ki se ne daleč izteka v morje, in stoletja sem spada med največja in najbolj cvetoča trgovska mesta na svetu« Kros in kros
nadvse rodovitne poljane in prekrasni vrti, v sredi pa mesto, v katerem priča vsak kamen, da je tu blagostanje doma.
Blagostanje in veselje! Tu ni tako, kakor v drugih trgovskih mestih, koder čepe bogataši na svojih denarnih žakljih in gledajo ravnodušno, kako okrog njih stotisoči v bedi trpe. Tu tečejo cekini lahko; tu kroži denar hitro in lahko, vsi ga imajo in vsi so bili srečni in zadovoljni. Srečni vetrovi so v to mesto prinašali ogromna bogastva in jih zopet raznesli na vse strani — a veselje za delo, krepka volja, pridobivati in si življenje osladiti, ta je bila vedno v tem mestu doma.
Anversa se je vedno bistveno razločevala od stolnega mesta Bru-selja in zlasti v zadnjih petdesetih letih. Bruselj, to krasno, moderno mesto, je bilo postalo nekako predmestje Pariza. Vsa fizijognomija Bruselja Je spominjala na Pariz. Bru-seljci so v vsem m v vsaki stvari posnemali Parižane in živeli po njihovih običajih — Anversa pa le ostala zvesta svojim starim tradicijam, svoji slavni preteklosti m svojim podedovanim običajem.
Trgovina je bila vedno vir zaslužka in bogastev v Anversi, a zaman bi tam iskal kramarskega duha, duha strskavosti in pohlepnosti. Protestantska lastnost, pritrfati sebi
od ust kar je le mogoče, ni v tem mestu nikdar zavladala. Delati in zaslužiti, a pustiti tudi svojega bližnjega živeti, to je bilo vedno vodilno načelo v tem mestu. Tako daleč je to šlo, da je bila več stoletij določena smrtna kazen za goljufijo pri meri, pri vagi in pri kakovosti blaga.
Največji sin Anverse ni morda kak strogopogleden mogotec, ali kak mrk general ali denarni mogotec, ampak veselje in uživanje ljubeči slikar Peter Pavel Rubens, Ta je pravi reprezentant anverskega duha: delo in veselje, zaslužiti in vži-vati.
Časih so Anverso primerjali Benetkam. Razloček res ni velik, a v bistvu je vendar Anversa vse kaj drugega. Benetke so bile nekdaj veliko trgovsko mesto, polno neverjetnega bogastva, a to bogastvo je Že davno izginilo, beneška trgovina je propadla in Benetke same žive le še od svoje preteklosti. Propadle bi, da bi tujci ne hodili gledat obledele spomenike njenih preteklosti, izginile bi v uboštvu. Če bi ne bilo tujskega prometa. Anversa pa je po vsakem padcu vživela zneva in se je razvijala in promet z Angleško je bit vedno nad vse živahen in dobiflem-noten. Tako Je Anversa rasla, potisnila v stran druga mesta, ki so ob zapeičenih vodah zaspala in za časa cesarja Karla V. Je postala An-
versa prvo trgovsko mesto na svetu. Nad 200.000 prebivalcev je takrat štela Anversa. bila je eno največjih mest na svetu in zgradilo si je palače, ki jih še danes občuduje svet. Takrat je tudi slikal Peter Pavel Rubens.
V bojih med katoličani in protestanti, v bojih med kalvinci in lute-ranci je Anversa silno trpela. A tudi v teh bojih so se izkazale vrline prebivalstva, zlasti ko je princ Parma I. 1584. in 1585. to mesto oblegal. Čudovito je bila junaštvo, s katerim so se bojevali Anveržani. Z malimi močmi so se 16. maja 1585. zagnali na silno armado, ki je mesto oblegala in so Jo potolkli, da se je morala umakniti. Toda princ Parma je dobil pomoč in jo je peljal v boj; njegov pogum je poživel njegovo poraženo armado. Anveržani so se branili z občudovanja vredno hrabrostjo, a z njimi so tekmovali Španci in Italijani in jih premagali ter jih vrgli za zadnje utrdbe. A še tu so se krepko branili in bi se bili morda še nekaj časa držali, da nista lakota in beda provzročili tako nevoljo med prebivalstvom proti vojni, da se je mesto 17. avgusta 1585. udalo.
Priili so hudi časi za Anverso. Nizozemcem se Je posrečilo, dobiti v oblast obrežje morja, westfalski mir je določil za trgovino take stvari, da Je Anversa silno trpela in na
tem ni nič spremenilo, da je mesto v avstrijski dedni vojni prišlo v francoske roke. Sele pod Napoleonom I. je prišla Anversa do nove ve* ljave in se je novic mogočno razvila. Napoleon je hotel iz Anverse napraviti nepremagljivo trdnjavo, nekak Gibraltar, od koder bi se mogel bojevati proti Angleški ?n jo uničiti. Napoleon je poslal v Anverzo delavce iz različnih francoskih ladjedelnic, ukazal je zgraditi nasipe in jarke, da bi mesto utrdil in naredil ne-zavzemljivo in napel je vse sile, da tekom dveh let takorekoč iz nič ustvari bojno brodovje. In tekom dveh let je Napoleonova želja bila uresničena. Vse je bil;> gotovo in ko je prišel Napoleon v poživljeno Anverso, so ga sprejeli skoro tako, kakor nekdaj cesarja Karola, cigar konj 1 so najlepše žene gole peljale za uzdo v okrašeno mesto.
Toda kar je Napoleon s pomoto Anverse hotel doseči, to se mu ni posrečilo. Vse svoje sovražnike je premagal, samo Angleflci ni bil kos. Boji so se nadaljevali in so se končali šele tedaj, ko so Angleži cesarja Napoleoni kot svojega vjetnfka odpeljali na samotni otok Sv. Helene.
Dunajski kongres, ki Je preure-<M evropski zemljevid. Je Anverso dodelil novemu Nizozemskemu. Toda to kraljestvo se Je hitro razbilo hi južne province so se z Anverso sred
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 14, oktobra 1914.
244, fttev.
sovražne napade vzhodno od Sois-sonsa. V Argoaskem gozdu se neprestano vrše ljuti boji. Nače ćete prodirajo v gostem grmičevju bi na okrajno težavnem terenu z vsemi sredstvi tronjavske vojne ter napredujejo ko* rak za korakom.
Odpor Francozov je skrajno trdovraten. Francozi streljajo s puškami in strojnimi puškami z dreves in so zgradil] poleg strelskih jarkov, naiejcnih v etapah, močne, trdnla-vatn podobne oporne točke.
Vesti, ki jih razširja francosko armaćno vodstvo o uspehih njihovih čet v dolini Woevres, so neresnične. Po izpovedbah vjetnikov se je četam spe ročilo, da so bili Nemci poraženi in da je padlo že več forov pri Metzu. V resnici pa niso naše, tamkaj se boreče Čete nikjer izgubile na terenu.
Etain ]e slej kot prej v nPŠi posesti. Francoske napade proti našim postojankam pri Saint Mihaelu smo popolnoma odbili.
Naš vojni plen pred Aniverpnom se še danes ne da pregledati. Število onih, ki so bili na Holandskeci raz-oroženi. je poskočilo na približno 28.000 mož. Po uradnih londonskih in holandskih vesteh se nahaja med temi tudi 2000 Angležev. Kakor se zdi, se je mnogo belgijskih vojakov v civilnih oblekah vrnilo v svoje domaČe kraje. Poškodbe na poslopjih in materijalu v Antverpnu so neznatne. Naprave zatvornic in jezerov je sovražnik uničil. V pristanišču se nahaja 32 nemških parnikov, 2 avstrijska, 4 angleški, 2 belgijska. 1 francoski in danski ter 2 jadrnici. Kolikor smo mogli preiskati nemške ladje, se zdi, da so Belgijci napravili kotle neranljive.
Na vzhodnopruskem bojišču je bil 11. oktober v splošnem miren. Dne 12. oktobra smo odbili ponovni obkoljevalni poskus Rusov pri Schir-windtu. Rusi so pri tem izgubili 1500 vjetnikov in 20 topov.
Na južnem Poljskem smo potisnili nazaj ruske prve čete južno od Varšave. Preprečili smo tudi poskuse ruske armade, da bi prekoračila reko Vislo južno od Ivangoroda. Rusi so imeli velike   izgube. —  Vrhovno
armadno poveljstvo.
*                     •
*
Velika bitka na Francoskem.
Iz Berolina poročajo: Na desnem krilu na črti Arras-Lille je pozicija za Nemce zelo ugodna. Velika odločilna bitka pa se bo bila najbrže šele v par dnevih. Pri Verdunu so Nemci obdržali vse svoje pozicije in dosegli celo precejšne uspehe. Večji del civilnega prebivalstva je zapustil Belfort.
Tudi iz Curina poročajo z alza-ške meje, da so se vršili v sredo v Altkirchu in Dammerkirchu v smeri proti Belfortu hudi boji, v katerih so imeli Francozi veiike izgube in so bili pognani daleč čez mejo. Mnogo vje-tih Francozov so pripeljali v Nemčijo. Udeleženci pri teh bojih pravijo, da so se Francozi že naveličali bft-iev, dasiravno so povsod v premoči.
Francosko uradno poročilo z dne 11. t. m. ob 11. ponoči pravi, da sta kavaleriji obeh vojsk južnozahod-no od Lilla stopili v stik. Vrši se ljut boj južno m severno od Arrasa. Na višavah ob reki Maas sovražnik močno napada.
* Zaplenjeni   nevtralni parnik z angleško in rusko kontrebando.
Stettin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Stettiner Neueste Nachrichten« jav-
odtrgale od Nizozemske in se osamosvojile.
Zdaj se je začela nova doba za Anverso, doba velikega procvita in silnega bogastva. Eno prvih trgovskih mest je Anversa, kar jih je na svetu. Brez števila ladij prihaja in odhaja dan na dan, vse jezike sveta je slišati v tem mestu. Anversa, ki se pod vlado Špancev in Nizozemcev, Angležev, Avstrijcev in Francozov ni mogla povzdigniti do tiste veljave, ki jo je imela mnogo stoletij poprej, je tekom nekaj desetletij tako vzcvetela, da temu ni najti primere.
Zdaj je to lepo, simpatično mesto bilo oblegano. Nemški topovi so grmeli in požar je uničeval gotiško zidovje starodavne krasne stolne cerkve. Zaman so se Belgijci branili i— morali so se udatL
Kdo bi danes razmišljeval o bodoči usodi Anverse. Usoda tega mesta je neločljivo združena z usodo Belgije, a kaj bo z Belgijo, to je odvisno od konca sedanja vojne. Nemci upajo, da jim ostane Belgija — Angleži pa se rote, da ne dobe Nemci belgijske dežele, dokler bo imela Angleška le še eno ladjo, eno puško in le še enega moža. Toda Anversa bo, naj ostane pri Belgiji ali naj pripade Nemčiji, ostala vendar to kar je: mesto trgovine, mesto, kamor prinašajo morski valovi vsaJt dan nova bogastva,
ljajor Pod vodstvom nemških mor-nariških vojakov so prispele sooči v Swinemunde parniki »Belle lile« (Kristijanija), »Grimdon« (Oefle) in »King« (Karlhanne) natovorjeni s švedskim, ozir. ruskim lesom xa London, ozir. Grimsbv. Nemške torpe-dovke so jih bile zalotile pri PaJster-bo. Ponoči so spravili naši mornarji v Swinemiinde tudi parnik »Loise« združene kodanjske paroplovne družbe, ki je vozil živila za Rusijo. Končno je pripeljala neka naša torpedov-ka danes zjutraj gotenborški parnik »Fore«, ki je natovorjen z ruskim lesom za Anglijo.
Napad Zeppelinov na London.
London, 13. oktobra. (Kor. urad.) »Times« se bavijo z eventualnim napadom nemških zrakoplovov na Angleško, zlasti na London, in pravijo; Če tudi pridejo zrakoplovi, ne bo to imelo niti najmanjšega vpliva na izid vojne. Vemo prav dobro, kako nam je Zeppeline sprejeti. Belgija ostane glavno ozemlje za bodoče operacije.
NEMCI ŽE V OSTENDE.
Berolin, 14 oktobra. »Lokalan-zee!£er« javlja: Nemške predstraže so dospele do Ostende. Belgijska armada je poskusila prodirajoče nemške čete napasti, toda bila je poražena. Umika se na celi črti.
Bitka pri Gentu.
Amsterdam, 13. oktobr. Listi javljajo: Belgijska armada je v precejšnjem redu dospela do Ostende, kjer izkrcujejo Angleži sveže mornariške čete. Tudi Francozi so poslali proti Gentu precej močne oddelke mornariških čet. Zdi se, da pride pri Gentu do nove velike bitke. Prvi boji so se že pričeli, in sicer z menjajo-čim uspehom.
Gent v nemških rokah.
Berolin, 13. oktobra. Nemške čete so zasedle Gent. Angleži, ki so se včer/aj bojevali pri Quatrechtu in Melle, so se umaknili skozi Gent na Zerbriigge. Reuterjev bureau razširja zopet vesti, da ie iz Antwerpna se umikajoča belgijska armada Nemce premagala. Te vesti so neresnične. Nemške čete se marveč približujejo Ostendu, kjer se nahaja preko 40.000 beguncev, ki čakajo na prevoz v Anglijo.
Belgijska vlada se je preselila v Bor-deaux.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Belgijska vlada je zapustila Ostende ter se preselila v Bordeaux. Kraljica se je odpeljala v Anglijo, kralj se nahaja še v Ostende.
Brodovje v Ostende.
Haag, 13. oktobra. (Kor. urad.) Tukajšnji listi poročajo, da je \ išlo v Ostende veliko angleško brr dovje, da, če treba, vkrca belgijsko a mado.
Antwerpen,     opirališče     ne   škega zračnega brodovja.
London, 13. oktobra. (Kor. urad.) »Times« javljajo iz Bordeauxa: Francoski vojaški krogi menijo, da se bo vojna vsled padca Antwerpna še podaljšala. Nemci lahko sedaj utrdijo pristanišče ter je porabijo kot opirališče za napade svojega Zeppe-linskega brodovja na angleško obal. Angleški vojaški krogi smatrajo, da v bodoče sploh nobena trdnjava ne bo mnogo vredna, ker Še tako močne utrdbe ne morejo vzdržati ognja velikanskih nemških topov.
Odlikovanje avstrijskih častnikov in vojakov med Antverpenom.
Berolin. 13. oktobra. Listi poročajo: Po zavzetju trdnjave Antver-pen so bili številni avstrijski častniki in vojaki odlikovani z železnim križem.
•
IZ  ZADNJIH  BOJEV  PRED
ANVERSO.
O zadnjih bojih pred Anverso in o nato sledečem položaju mesta, poroča neki rotterdamski časnikar, ki je prišel iz Antwerpna, to - le: Belgijska armada se je bila umaknila na levi breg Schelde. Angleški topovi so streljali še na južni strani mesta, tamošnje forte in forte na vzhodnji strani mesta pa so bili že zgodaj zjutraj pognali v zrak. Najhujše ie bilo obstreljevanje v četrtek zvečer med pol 11. in 11. uro. Takrat je bilo gotovo izstreljenih po 200 granat v minuti. Grmenje je bilo strašno. Angleži so se bojevali 5 dni neprenehoma. Požari v mestu že pooehavajo.
»Agence Havas« poroda is Ost-eoda, da je bilo pri bombardiranja Anverse na delu 200 nemških 28, 30 in 42centJmetr jkih topov. Od diplo-matičnaga zbor* so zapustili poslaniki Rušile, AngHfe In Francije ob 11. ponoči radnji mest«.
Iz Haaga poročajo: Formalna kapitulacija na rotovža v Antwerp-nu, je bila pretresljiva. Ob dveh so odstranili belgijsko, francosko in angleško zastavo ter razobesili nemško zastavo. Gledalci na cestah so jokali ali pa stiskali pesti. Nemške čete so prikorakale tiho, brez petja in godbe. Topničarji, kot pravi zmagovalci, so bili okrašeni s cvetlicami. Med Angleži, ki so jih internirali na Ho-landskem, se nahaja tudi en general.
Iz Vlissingena: Nemci so odrezali zadnje čete belgijskih in angleških čet pri St Nicolasu ter mnogo vojakov vjeli.
Iz Rotterdama: Poročilo o 32 nemških trgovskih dadjah, ki so jih baje Belgijci na Scheldi razstrelili, je pretirano. Zdi se, da so samo ladjo »Gneisenau« potopili, drugim pa so pokvarili stroje. To pa se je zgodilo najbrže že pretekli teden.
Iz Haaga: 2e v četrtek so An-leži spoznali, da se ne bodo mogli ustavljati ter so začeli pripravljati umikanje na Ostende. V petek so Angleži sklenili, da se umaknejo, kar so tudi izvršili med silnim streljanjem topov. V določenem trenotku so razstrelili forte in razobesili na stolpih bele zastave.
Iz Haaga: Meščansko stražo v Anversi so že v četrtek zvečer razorožili. Sedaj je vse v kaotičnem stanju. Pričakovati je, da se bo večji del prebivalstva kmalu vrnil. Mnogi mislijo Še, da bodo Angleži zopet napadli mesto. Med prebivalci Anverse prevladuje mnenje, da je bilo mesto žrtvovano angleškim interesom.
Iz Rosendaala: Tu pričakujejo, da bodo Nemci v kratkem zasedli Gent. Glavno taborišče belgijske vojske z angleškim in belgijskim generalnim Štabom je dospelo v Ostende. Colonel Maxwell je padel.
Iz Ženeve: Pariške agenture so zadržavale poročila o padcu Anverse tako dolgo, da je ljudstvo z grožnjami zahtevalo, da se mu pove resnica in zlasti, ali je dospela cela garnizija z orožjem v Ostende in se tam vkrcala.
Iz Berolina: Iz Antwerpna se umikajočim belgijskim četam je odrezana, v kolikor niso bile viete ali so se umaknile na Holandsko, zveza s francoskimi in angleškimi četami, ki se bore na Francoskem.
Iz Aachena: Iz Antwerpna poročajo: General Guise, poveljnik Antwerpna, se nahaja tu kot vojni v jetnik. General majorja Maesa od antwerpenske posadke so pripeljali v Aachen. Po približni cenitvi interniranih belgijskih častnikov je na Ho-lanskem interniranih 26.000 Belgijcev, drugi pravijo, da jih je 30.000. K temu številu prihajajo še internirani Angleži. Govori se tudi, da se nahajajo angleška in francoska ojačenja, ki so bifa namenjena za Antvverpen, v okolici G en ta v boju z nemškimi četami.
Iz Amsterdama: Neki belgijski vladni uradnik, ki je pribežal Čez mejo. pravi o boju za Antwerpen vUsoda Antwerpna je ozko zvezana z izidom velike bitke, ki se bije že tri tedne ob Aisni. Če bo nemška armada na Francoskem poražena, je Belgija rešena. Vse smo postavili na eno karto: Prebitje nemške fronte in obkoljenje nemške vojske na severnem Francoskem.
Iz Rotterdama: Pri enem vzhodnih forov Antwerpna je padel prvi strel avstrijskega možnarja v glavni stolp, gladko prebil vatel debeli jekleni strop, prebil kasemate in udaril nato v prostor za municijo. Jeklo je letelo na vse strani. V oddaljenih prostorih je vrgel zračni pritisk vojake ob steno in jim zlomil kosti.
Iz Ženeve: Manifest kralja Alberta belgijskega, ki ga bo v kratkem izdal, poživlja belgijsko vlado in belgijsko ljudstvo, da naj z zaupanjem čaka na povratek prejšnjih razmer. Kralj je zapustil Antwerpen sredi osobja angleškega konzulata.
Iz Amsterdama: »Nieuws van den Dag« poroča iz Brede, da je mesto Antwerpen razmeroma malo poškodovano. Število ladij je prav veliko, vse pa so brez zastav, videti je samo nekaj ameriških zastav. Popolnoma nepoškodovana so poslopja velike bolnice, kraljeva palača, centralni kolodvor, glavna cerkev. V celem je samo 200 hiš poškodovanih, zlasti v južnem delu mesta.
Iz Ženeve: V Parizu upajo, da bo prišlo zaradi vprašanja pristanišča v Antwerpnu med Nemčijo in Holandsko do dipJomatičnega spora. Vojaški krogi izjavljajo, da bodo v bodoče trdnjave popolnoma brez pomena in da leži vsa odločitev v operacijah armad. Proč s kamenjem in betonom! Beton se zlomi pod kro-velikega kalibra, kakor steklo!
Belgijska kraljica.
Kodant 13. oktobra, (kor. urad.) »National Tidende« lavlja iz Pariza, da ie belgijska kraljica prišla v Ostende.
k brnaeljskfc talnih listin.
V tajnih listinah, ki so jih pobrali Nemci belgijskemu generalnemu štabu v Bruslju, se nahajajo znameniti dokumenti, ki dokazujejo, da je bilo že leta 1906. sklenjeno, da odpošlje Anglija v Belgijo ekspedicijsko armado v slučaju, da bi prišlo do vojnih zapletljajev med tripelentento in Nemčijo. Določeno je bilo, da pošlje Anglija 100.000 mož. ki jih izkrca v francoskih pristaniščih, kar je zopet dokaz, da je obstojal dogovor tudi s Francosko. Iz zaplenjenih dokumentov izhaja, kakor poroča »Norddeu-tsehe AUgemeine Zeitung«, nadalje tudi, da je mislila Anglija tudi na kršenje holandske nevtralnosti.   '
Letalci nad Karlsmheom.
Karlsruhe, 13. oktobra. WoIfiov biro javlja: Včeraj so popoldne in zvečer prišli sovražni letalci nad mesto. Ob 6. zvečer došli letalec je počasi vozil nad tovarnami za orožje in municijo ter nad vojašnico in se nepoškodovan odpeljal.
Vjeti   avstrijski In nemški  podaniki.
M ar z i lija, 13. oktobra. (Kor. ur.; čez Berolin.) Francozi so vjeli 200 avstrijskih in nemških podanikov, vojaških obvezancev, ki so se nahajali na španskih in italijanskih ladjah v Cannes, ter jih internirali v trdnjavah ob obali.
Vpoklicanje osemnajstletnib v Franciji.
Rotterdam, 13. oktobra. »Cou-rant« javlja iz Bordeaux"a: Predsednik Poincarč je podpisal dekret, s katerim se sklicujejo vsi, najmanj ISietni Francozi pod orožje.
Zopet nemški »golobi« nad Parizom.
Pariz, 12. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Danes proti 10. dopoldne je priletel neki nemški »golob« nad Pariz in je vrgel šest bomb. Ena je padla na Severni kolodvor, kjer je razbila stekleno streho in padla med dva železniška voza. Druge niso napravile nobene škode. Pet francoskih aeroplanov zasleduje nemško letalo. Novi letalci so stopili v službo, da zasledujejo nemške »golobe« v slučaju novih napadov.
Prodiranje nemške armade v Rusijo.
»Zeit« javlja preko Berolina: Nemške armade prodirajo v Rusijo v štirih glavnih skupinah. Tri skupine korakajo izpred Kališa in Bandzina proti Varšavi in Ivangorodu, četrta operira na levem bregu Visle.
i
Angleške in japonske križarke love nemško  »Emden«.
»Kolnische Volkszeitung« javlja: Angleška križarka »Triumph« ter japonski križarki »Nisin in »Kasuga«, so naglo odplule iz Hongkonga proti malajskemu arhipelu, kjer se je pojavila nemška križarka »Emden«, uničujoč japonske parnike.
*                        •
m
Avstralske brigade na francoskih bojiščih.
Iz Londona javljajo: Avstralska vlada sestavlja sedaj že tretjo brigado lahke konjenice, da jo odpošlje na evropska bojišča. Prvi dve brigadi ste že odšli. Angleška vlada je sporočila Avstralcem svojo zahvalo. m             •
Izmenjava vojnih vjetnikov med Francijo In Nemčijo?
»Frankfurter Zeitung« hoče vedeti, da bodeta Nemčija in Francija svoje vojne vjetnike izmenjali. Izmenjava se izvrši preko Pontarliera.
Bombe z neba.
Nemški zrakoplovci so dne 11. oktobra metali z zraka bombe na Pariz. O tem se poroča: Gosti oblaki so omogočili nemškim zrakoplovcem, da so obsuli Pariz z bombami. Malo minut pred pol 1. sem šel čez boule-vard Montmartre, ko sem slišal v bližini strahovito eksplozijo; bilo je, kakor da je ustrelil top. Pasantje smo gledali okrog sebe, pa nismo ničesar videli. Ker so potem vsi kvišku gledali, smo storili tudi mi tako. Prvi vtisk je bil, da je bila z zraka vržena bomba in kar smo potem videli, je to mnenje potrdilo. Zagledali smo med oblaki nemški zrakoplov. Bomba, katere eksplozijo smo slišali, je bila padla kakih 40 korakov od kraja, kjer smo mi stali, na dvorišče neke hiše na boolevardu Montmartre, kjer le tiskarna »Libre Parole«, Ko smo
prišli tja, smo naleteli že na mnogo ljudi, zbranih okrog hišnice, ki bi jo bila bomba skoro ubila. Druga bomba je padla v ulici Faubourg Montmartre med dva prodajalca zelenjave, pa ni nikogar ranila. Več vtiska je napravil obisk hiše v ulici de la Banque. Na to hišo so nemški zrakoplovci vrgli že več bomb. Ta dan je zopet priletela bomba na to hišo, kjer stanuje dopisnik lista »Giornale d' Italia«, Luigi Pome. Ta je ravno diktiral brzojavko za svoj list, ko Je v sobo treščila bomba. Bomba je napravila skoro dva metra široko luknjo v tla in je padla v spodnje stanovanje, kjer na srečo nikogar ni bilo. V tem spodnjem stanovanju je bilo vse razbito. Straže in gasilci so prišli hitro iz sosednje vojašnice na pomoč in pogasili nastali ogenj. Ce bi Pome ne bil vsled bolehnosti ležal v postelji, bi ga bila bomba gotovo ubila. Pozneje se je izvedelo, da so nemški zrakoplovci vrgli blizu postaje Saint Lazaire in blizu trga Ba-stille še več bomb; dve sta zadeli slavno cerkev Notre Dame; ena je padla na streho, druga na vrtič. Na srečo ni mogla bomba prebiti strehe, tako da škoda ni znatna.
•                    *
TURČIJA PRED VOJNO.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Turčija koncentrira v Siriji veliko armado. Na tozadevno angleško demarso, porta še dosedaj ni odgovorila. Angleški veleposlanik sir Mallet je pozval angleške podanike, zlasti tudi soproge diplomatič-nih uradnikov, da zapuste Carigrad v najkrajšem Času.
ANGLIJA IN TURČIJA.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Angleški veleposlanik je pozval dame veleposlaništva, da naj danes zapuste Carigrad. Veleposlanik je izjavil, da se morajo dame temu ukazu pokoriti, ne da bi vprašale za vzroke.
*      m     "
Pred bitko v Črnem morju.
Bukarešta, 13. oktober. V pristanišče Solina je prispela turška križarka »Midilli« (bivša »Breslau«), katere komandant je izjavil, da čaka na nemške ladje »Eresos« in »Le-ros«, da jih spremi v Carigrad. Pričakuje se pomorske bitke med ruskim in turškim brodovjem.
(Sulina je romunjsko pristanišče ob izlivu Donave. Ladji *Eresos« in »Leros« ste oči vidno nemški trgovski ladji.)
«                *
POLITIKA ROMUNSKE,
Predsednik romunskega senata, Basil Missir je izjavil napram poročevalcem lista »Opinia«, da bo Romunska ostala nevtralna. Razburjenje bukareških listov proti Nemčiji in Avstro-Ogrski je manjšega pomena. Liberalna vlada se ne da voditi od časopisja, na katero vpliva ruski denar. Vlada bo sklenila to, kar je za državo pravo. Za povzdigo trgovine in industrije se ima Romunska zahvaliti avstro-ogrskemu in nemškemu kapitalu. Od Rusije Romunska še ni dobila ničesar in nima ničesar pričakovati.
Oporoka romunskega kralja Karla.
Bukarešta, 11. oktobra. (Kor. urad.) Oporoka kralja Karla je pisana svojeročno in datirana z dne 26. februarja 1899. Pridejan ji je dosta-vek z dne 27. decembra 1911. V uvodu naglasa kralj, da čuti dolžnost, ker je že skoro dopolnil 60. leto, da napravi svojo poslednjo voljo. Njegovo življenje je tako tesno spojeno z ljubljeno deželo, da želi, da bi tudi po njegovi smrti imela domovina dokaze njegove ljubezni. Kljub zaprekam, ki so se pojavljale — poudarja pokojnik v svoji oporoki — kljub najljutejšim napadom na mojo osebo, sem stopal brez bojazni naprej po poti pravice, zaupajoč v boga in v zvestobo svojega naroda. Posrečilo se mi je, da sem osnoval ob izlivu Donave v Črno morje državo z dobro armado in z vsemi potrebnimi pripomočki, ki jo usposob* Ijajo, da ohrani svojo lepo pozicijo in svoječasno uresniči svoje težnje. Svojemu nasledniku priporoča kralj, naj se ravna po njegovem geslu: Vse za domovino, ničesar zase.
Kralj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ž njim sodelovali, in odpušča vsem, ki so pisali in govorili proti njemu, ki so ga obrekovali ali skušali vzbuditi dvome o njegovih dobrih namenih. Pošilja jim svoje zadnje pozdrave, polne ljubezni, s prošnjo, naj bi se tudi bodoča generacija semtertja spominjala tistega, ki se je z vso dušo posvetil ljubljenemu narodu, v čegar sredi je bil srečen. Kralj izraža željo, 3a bi ga pokopali v mali generalski uniformi, kakršno je vedno nosil, z vojno dekoracijo, z redovno zvezdo romunsko in Hoten* zollernskim križem na prsih.
244. štev.
•SLOVENSKI NAROD', dne H. oktobri 1914.
Stran 3*
Dasi zvest svoji veroizpovedi, vendar gojim veliko ljubezen do pravoslavne vere, v kateri je bita krščena moja hčerka Marija. Moje truplo naj blagoslovi katoliški svečenik, želim pa, da bi ob moji krsti molila zastopnika obeh cerkev. Krsta naj bo popolnoma preprosta. V pre-stolni dvorani naj polože na mrtvaški oder mrtvo truplo, obdano od cvetk in zelenja. Na krsto se naj položi čim najmanj vencev, k večjemu par takih iz naravnih cvetk. Železna krona, vlita iz vplenjenegu turškega topa pri Plevni, naj bo poleg krste in naj se v dvorec prenese šele po pogrebu. V oporoki se nahajajo na-tančne odredbe glede pogreba. Med pogrebom naj grme topovi vseh utrdb v Bukarešti. Focsany in Gala-cu. Smrtni ostanki se naj polože k počitku v Curtes de Arges. Samo, ako bi prestolnica želela, da bi ostal sredi svojih ljubljenih Buka-reščanov, naj se ga samo provizo-rično pokoplje v Curtesu, dokler ne bo dograjen v Bukarešti mavzolej. Kralj priporoča romunskemu narodu vdovelo kraljico Elizabeto, kateri zapušča letni dohodek 400.000 lejev, gred Peleš kot poletno bivališče in poleg tega še testira 1 milijon v gotovini. Glavni dedič je bodoči kralj, ki ima izplačati vse legate, ki jih je kralj določil vsem Članom svoje rodbine, kakor tudi vsem svojim sodelavcem. Prestolonaslednici zapušča 600.000 lejev. s prošnjo, naj se bodoča kraljica bori proti razkošnosti. ki spravlja cele rodbine v nesrečo. — Princezinji Elizabeti zapušča S00 tisoč lejev. 12 milijonov lejev je kralj določil za dobrodelne namene, in sicer: 2 milijona za zavod častniških hčera v Krajevu, pravoslavni cerkvi 600.000. katoliški in protestantski cerkvi pa po 400.000 lejev. V dodatku iz decembra 1911, je kralj zviša! legate, in sicer prestolonaslednici za 6O0.000, kraljici - vdovi 2 milijona, princezinji Elizabeti 200.000, princu Nikolaju 1 milijon, princezinjama Mariji in Heleni po 500.000 lejev. Vsi dostojanstveniki dobe za spomin razne umetniške predmete.
*
Portugal.
Vesti, da je kdo ve iz kakih razlogov nastala med Portugalsko in Vmčijo taka napetost, da zna priti do vojne, se čedalje boli razširjajo. Nemški listi vedo celo že povedati, koliko vojakov in topov hoče Portugalska poslati na bojno polje. Udeležba Portugalske bo pač posledica angleškega vpliva. 2e od druge polovice XVII. stoletja je Portugalska rekako pod protektoratom Angleške. Ta je Portugalsko opetovano ŠCitila pred Špansko in Francijo. Tudi Wellingtonovo zmagovanje se je začelo leta 1808. pri Lisaboni. Gospodarsko je Portugal zelo odvisen od Angleške. Glavni portugalski pridelek je vino, ki ga največ Angleška pokupi, če kdo vpraša, zakaj se je Angleška vedno z vso silo zavzemala za Portugal in zanj opetovano prijela za meč, je odgovoriti, da največ zaradi zemljepisnega poloažja te države. V prejšnjih stoletjih, ko je bila Angleška v vednih nasprotjih s Francijo in s Špansko, je bilo zanje največje važnosti, da se je mogla opirati ob Portugal, čigar dolgo obrežje, polno krasnih pristanov, je bilo mogočna opora trgovskim in vojnim ladjam angleškim. Tudi danes je Portugal velika opora Angleške in zato je deležen njenega posebnega pokroviteljstva. Zanimivo je, da je bila sploh prva državna pogodba v modernem smislu, ki jih je sklenila Angleška, narejena med njo in Portugalom. To je bila zvezna in trgovinska pogodba, ki sta jo leta 1481. podpisala angleški kralj Edvard IV. in portugalski kralj Ivan II. •                  •
Ruski princ Oleg padel.
Petrograd, 13. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se poroča, da je umrl princ Oleg, sin velikega kneza Konstantina Konstantinoviča, na ranah, zadob-Ijenih na bojišču.
Vojno stanje v Kavkazu.
Frankfurt, 13. oktobra. »Frankfurter Zeitung« javlja: Kavkaski gubernator grof Vorončov-Daškov je proklamiral v Kavkazu vojno stanje. Vsa javna poslopja, ceste in železnice so vojaško zastražene. Razpisan je posebni vojni davek.
Amerika sklicala tudi svoje mornariške rezerve.
Berolin, 13. oktobra. Listi javljalo iz Novega Jorka: Amerika je sklicala tudi svojo drugo in tretjo mornariško rezervo, da orači vojno bro-dovje, ki odide v Tihi Ocean.
Boji v Kamerunu,
Pariz, 13. oktobra. »Temps« javlja« xl Vigo: Angleški parnik »Auro*
ra« fe izkrcal v Kameram 5000 Se-negalezov. Vršijo se tam veliki boji, katerih izid je dosedaj še neznan. Pa drugih vesteh se je v Kamerunu izkrcalo le 600 Senegalezov.
tajni ii priti njiki.
(Dal*.)
(Kratice:   r.   — ranjen,  b. — bolan, v. — vjet, m. = mrtev, p.  — polk.)
^Oblak Franc, r.;  Oblak I*., iz Št. Jerneja, r.; Obrekar Janez, r.;  Okorn Mihael, r.;     O mah en Leopold, m.; Ornan.m.; Opalk Janez, m.;  Orehek Albert iz Ljubljane, r.; Orel Alojzij, m.;    Orešek, r.; Oven   Jožef, r.;    Oven Matej, r.; Pa jer Jožet   iz    Škofje Loke, m.; Pahor Julij iz Trsta, r.; Pančur Janez, r.;  Pavli Janez, r.;  P a v š e k Lovrenc, r.;  P o č 1 i n Franc, r.;  Pečnik Janez iz Št. Vida nad Ljubljano, m.; P e g a n Jožef, r.; P e k 1 a j Anton, m.; P e n i č Janez, r.;  Per Franc, r.;   Perenič Janez, r.; Pernaver    Janez,    r.; Per ne Alojzij, r.; Per u še k   Jožef, r.; Petač Nikolaj iz    Medvod, r.; Pe temelj Valentin, r.;    Pe-trica Franc iz Iderskega, m.; Pe-tsehe Jožef,   r.;    Petsche   Andrej, r.; Pezdirc Mihael, r.;   Pi-b e r n i V Angelik, r.;  Pire Mijo iz Siska, r.;  Piškur Franc iz Gorenje vasi. r.; Podlogar    Franc   iz Zelimelj, r.;  Pogač ar    Anton    iz Kamnika, r.;  Poje,    r.;    Popek Anton, r.; P o r e n t a Franc iz Stare Loke, r.; Pot i se k Franc, r.; Potok ar Bernard,   r.;   Prašnikar Emil, r.;    Prele sni k Rudolf,   r.; P r e š e r n Jožef, r.; P r e ž e 1 j Anton iz Selc. m.; P r i m o n Janez, r.; Pungerčar Franc, r.; R a c z Jožef, r.; Radič Franc, v.;    Rajer Jožef, r.;    Ravnikar   Janez,   r.; R a u c h    Matija iz     Crešnjice,    r.; R a u c h Janez iz Crešnjice, r.; R e -b e r š e k Franc,    m.; R e m i c    Fr., r.; R e n k o Alojzij, r.; R e p i č Jožef iz  Šturij, r.;  R i h t a r š i č  Luka, r.; Rinaldo    Robert,    r.;     Robida Alojzij, m.: Rodič Anton, r.; Rode Mihael, m.; Roga le Matija, r.; Rotar Franc,   r.;   Rothmiiller Leo, r.; Rožič Karel, mrtev; Rozman Jožef iz Bohinjske Bistrice, m.; Rozman Vinko, r.;    Rupar Janez, r.; Rus Anton, r.: Rus Franc, r.; S a m s a Jožef, r.; S a 111 e r Rudolf iz Zgor. Šiške,   r.;    Schnel-ler Peter,   r.; Schneller Janez r.; S c h w a r z R., r.: Š t e b l a j, J. r.:     S c h w a r ze n b ac h e r .     r.; Sečnik Martin, v.;  Šega Janez, m.; Se lak Anton, r.; Se lan. r.; Sever Jakob iz Črnuč, r.; Sever Viktor iz Ljubljane, r.; Sila Matija, Trebnje, r.; Skarabot   Jožef, r.: Š e r j a n e c Primož,   r.;    Š k o f i c Franc, Predoslje, m.; Skrbeč Fr., Stari trg.   r.;    Škrjanc    Janez,   r.; Š k u 1 j Anton, r.; S I a m n j a k Ludvik, r.; S 1 a p š a k Jožef, m.; S 1 e j-kovic Janez, m.; S I e v e c Jernej, m.; Sluga Janez, r.; Šmalc Anton, r.; S m o 1 i č J., r.;   Smolnikar Janez, r.;    Smrekar   Jožef. Bela peč,   m.; Sobar    Al >jzij,   r.: Sojar.m.;    Solce    M "tin,    r.: Sopotnik    Franc,   m.;    Šor en Alojzij, r.; Sova Matej, r.: Sovi n-šek Franc, Podhruška,   r..    Špe-har Jurij, m.; S pit zna. el    Mihael, in.; Srebrnič.m.. Štampe I j Anton, r.; Š t a n j k o Jožef, r.; Š t e f a n i č Jožef,   r.;   Š t e f a n e c Slavko. Črnomelj, r.;   Steinber-ger Jakob, r.; Š tem bo v    Jožef, Jezica, r.; Š t e p i š n i k   Peter,   r.; Š t e p i c Jožef, r.; Stih Martin, r.; Štine   Janez,   r.;     Stomitsch Ferdinand, r.;   Strah Jos.. Videm, r.; Strniša Avgust, r.;    S t u z i n Jožef, r.; Suhadolnik Franc, r.: Swoboda   Janez,   r.;   Tavčar Janez, r.; T e 1 b a n Janez, r.; Ter-ček Anton, r.;    Ter ček    Franc, r.; Terkelič Janez, r.; Thaler Matija, Sora, r.; T i č a r Andrej, La-hovče, r.; Tomšič Ludvik. Dobrova, mrtev; Tomšič    Božidar,   r.; Torelli      Jakob.      Preserje,     r.; Tratnik Franc, r.; Tršar Julij, r.; Trtnik Alojzij,   r.:    Tsche-bull Maks, v.; Tschinkel Alojzij,   r.;   Tschinkel   Matija,   r.; T u r k Jakob, Erzelj. r.; T u r k Martin. Žužemberk, r.; Udir Janez, r.; U ranic   Janez,   m.;    Uran kar Anton,   Moravče,   r.;    Urbani ja Janez, Moravče, m.; Ur bas Janez, Cerknica, r.;    Ur maš Robert,   r.; Uršič Alojzij, Predoslje, r.; Var-še k Jakob, m.; Velič    Jurij,   r.; Verderber Jožef, r.; V i d i c Karel, r.; Victmar Jožef, r. ;V i d m a r Valentin, r.; Vi t igo j    Mihael,    r,; V i z 1 a r Jožef, r.; V o v k Anton, r.; Vovk Nikolaj, Vič,    r.;    Vozel j Engelbert, Zagorje, r.; Vranic Fr„ r.; Vrankar Franc,   r.;    Vrisk Ferdinand, r.; Vojska   Franc, r.; Wolf Jožef, r.; Žagar Peter, r.; Zaje Janez, Ljubljana, r.;    Zaje Jožef, čermošnjice, r.;    Zale te I j Igaacit r.; Zajokat Joici, r.; Zam-
Ijen Janez, r.; Za veri Jožef, r.; f 2eleznik Franc, r.; Zemiiič Vinko, r.; Zidan Valentin, r.; Ži-rovnik Janez, m.; Žitko Jakob, m.; Žlabnik Janez, Košana, r.; Zlat nar Peter, r.; Zobec Ignacij, r.; Zore Anton, r:; Zorman Janez, Lahovče. m.; Zupan Anton, Krško, r.; Zupan Janez, r.; Zupančič Alojzij, Velika Loka, m.; Zupančič Karel, r.; Žužek Janez, Sv. Gregor, r.; 2 van Franc, r.; Hočevar Martin iz Krškega, ranjen.
Umor prestolonaslednika pred sodiščem i Sarajevu.
Obravnava je javna. Ker noben advokat ni hotel prevzeti zagovorov, je sodišče imenovalo šest nesrbskih zagovornikov.
Prvi je bil zaslišan Nedeljko Cabrinović, ki je vrgel bombo na prestolonaslednika. Ta prizna, da se ie v prejšnjih letih bavil z anarh. idejami, po balkanski vojni pa delal za odtrganje Bosne od monarhije. Ne taji svojega dejanja in pravi, da ga je storil iz imenovane, p > nestalnem življenju gojene tendence. Ker je Ča-brinovič šele 15 dni po atentatu postal 20 let star, ne more biti obsojen na smrt.
Princip je bil na dan atentata že 20 let star. Priznava svoje dejanje, ne da bi se ga kesal, in se bana, da je storil atentat v svrho vresničenja velesrnske misli.
Oba obtoženca sta izpovedala pri zaslišanju ravno tako kakor v preiskavi.
Cabrinović je izpovedal, da se je v Belgradu seznanil z majorjem Milanom Vasićem, ki je bil tajnik »Narodne obrane«. Vasic mu je dal denar in mu priporočal, naj ostane dober Srb. To je obtoženca pridobilo za srbski nacijonalizem. Iztisnjen iz socialistične stranke, se je Cabrinović spustil v Belgrad, kjer ie pod vtisom balkanske vojne postal prepričan srbski nacijonalist. tem bolj, ker je s posredovanjem ravnatelja Barčića, odbornika »Narodne obrane«, dobil službo v srbski državni tiskarni. Cabrinović trdi, da je bil obenem srbski nacijonalist in anarhist. Namenjen je bil, odtrgati od Avstrije jugoslovanske deželen uii združiti s Srbijo: za prihodnjost pa je mislil na jugoslovansko republiko. Prva misel, umoriti prestolonaslednika, mu je prišla, ko je čital, da obišče prestolonaslednik Sarajevo. Povedal je to Principu, ki ga je nagovarjal, naj skupno napravita atentat. Cabrinović se je vdal, zlasti ker se je v Belgradu govorilo, da je prestolonaslednik vodia vojne stranke v Avstriji, ki hoče Srbijo zavojevati. Cabrinović prizna, da je vedel, da ima »Narodna obrana- revolucijonaren značaj in da zasleduje velesrbske tendence. Moteč se obrniti na »Narodno obrano«, in ker ravnatelja Barčića ni bilo v Belgradu, sta se Cabrinović in Princip seznanila z žclezničnim uradnikom Milanom Ciganovićem, da bi dobila od njega orožje in bombe. Ci-ganović je obljubil, da ju priporoči marjorju Tankošiću. Med tem sta se Cabrinović in Princip seznanila z Orabcem in ga pridobila za svoj namen. Grabeč je šel k majorju Tan-škoiću, nakar je Ciganović prinesel štiri revolverje in učil Orabca in Principa streljati. Kmalu potem je bilo čas, odpotovati v Bosno. Ciganović jim je dal šest bomb in cijankalija. Principu pa pismo na srbskega majorja Popovića v Šabcu. Popović jim je preskrbel krive legitimacije in znižano vožnjo do Ložnice, kjer jih je sprejel mejni kapitan Prvanović. Ta jih je priporočil pazniku finančne straže Grbicu, da jih spravi čez meje, obenem jim pa dal priporočilna pisma finančnega paznika Sumo in na učitelja Jakovljeviča. Tako so prišli čez Drino v Zvornik. Od tod je šel Cabrinović z Grabćevim potnim listom v Tuzlo. Vsi trije so, dospevši cip in Grabeč. Vsi trije so, dospevši v Sarajevo, razdelili si orožje in določili mesta za atentate. Cabrinović prizna, da je vrgel bombo z namenom, usmrtiti prestolonaslednika. Tudi prizna, da ga je ravnateB državne tiskarne v Belgradu v aprilu ob 9. zvečer predstavil srbskemu prestolonasledniku, neče pa povedati, kaj je s prestolonaslednikom govoril.
Dnevne vesti.
— Zrn mtđm vojake! Kakor smo v soboto poročali, se je osnoval poseben odbor izmed naših narodnih dam v svrho, da kar najkrepkeje podpre akcijo c. kr. vojno-oskrbo-valnega urada težečo za tem, da se preskrbi kolikor mogoče gorke timske oblake za naše junake na bojišču. Včeraj že je oddala posebna deputacija tega odbora pod vodstvom goepe županje <tr. Tavčarjeve dnceleaci   gmpej bar* Schwirx
sledečo zbirko: W9% volnenih srak. 761 volnenih spodnjih hlač, 1092 parov gorkih nogavic, 398 parov volnenih rokavic in 179 snežnih čepic — skupaj torej 332* kosov — vse popolnoma novo in izredno gorko blago. 2e preje pa je bil izročil damski odbor »Mladike« naravnost vojaškemu poveljstvu 393 parov, ozir. kosov gorkega blaga, katero so izdelale go-jenke »Mladike« in razne narodne dame. Nakupna .cena vse izročene obleke znaša skupno nad 5000 kron. Izmed večjih darovalcev naj za danes omenjamo: Mebtno občino 2000 kron. Mestno hranilnico 1000 kron, izvrševalnl odbor narodno-napredne stranke 1000 kron. Ljubljansko kreditno banko 500 kron. Nabiranje se seveda se pridno nadaljuje in apelu-jemo s tem vnovič na požrtvovalnost občinstva. Upamo da bo našel plemeniti vzgled naših vrliji narodnih dam vsepovsod primerno posnemanje.
—  Slovenski junak — odlikovan. Kakor poroča »Neues Wiener Abendblatt.« z dne 10. t. m. pod za-glavjem: »Aus dem goldenen Bučne der Armee« je rezervni kadet v 24. (rusinskem) pespolku in slušatelj dunajske visoke Šole za poljedelstvo gospod Mihael G a b r i e 1 č i č povodom druge bitke pri Lvovu s svojim hrabrim in vzglednim ponašanjem- bistveno pripomogel, da je njegova četa zavzela neko višino, kjer so naši vojaki zaplenili sovražniku dvajset topov. Pri tem je bil g. Gabrielčič od Šrapnela na glavi nevarno ranjen. Za svoje junaško ponašanje je prejel g. Gabrielčič, sin g. dvornega svetnika pri vrhovnem sodišču na Dunaju Mihaela Gabriel-čiča, srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda. Z veseljem moramo pa tudi poročati, da se je gosp. Gabrielčiču, ki je bil v dunajski boinišnici operiran, stanje že v to*> ko zboljšalo, da je izven nevarnosti sedaj v comači oskrbi. Mlalemu slovenski"! uu junaku iskrene čestitke-
—  Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost je dobil g. Andrej T ah, reztjvni l:adet pri 97. p^špclku, doma iz f "utovlj na Krasu.
—  Ranjenci v  ljubljanskih   bol-nišnicah. V tukajšnji garnizijski bolnišnici St. 8. so bili   sprejeti do 11. t. m. ti-le ranjeni vojaki iz naših krajev: Ažman Ivan trdnj. top. b. 8., 1. st. ima strto nogo; Besal Karel, p. p. 17. stroj p. od. ranjen v obraz: gfr. Buršič Ivan, p. p. 97. ranjen od šrapnela v I. nogo; gfr. Češenj Ivan, p. p. 17., 11. st. strel v d. nadlakt;    Cutul Anton. p. p. 97., 11. st. strel    v    d. stegno; nadom. rez. Fakin Anton, p. p. 97.. 2. st. odpovedali so mu živci v obrazu    vsled   eksplozije    šrapnela; Hosner Jakob, p. p. 97.. st. 13. strel v i. koleno;  korp. Jurčič Roman, lov. bat. 20, st. 2., strel   v 1.   nogo;    inf. Kelvišar Josip p. p. 17., st. .5. strel ob 1. sencu in prestreljena a. rama; Klo-baves Maks lov. bat. 7., st. 3. strel v d. stegno in d. ramo; Knez Ivan p. p. 17.. st. 15. strel v d. ramo in I. bok; nadom. rez. Koncil ja Fran   p. p. 17., št. 13. strel   v d. ramo;   Kosi   Fran lov. bat. 7..   st. 4. strel v d. kazalec; Logar Jakob p. p. 97., st. 7. strel skozi obe stegni; gfr. Mavric Josip p. p. 97., st. 10. strel v bok;    nalom. rez. Medvedič   Matej   p. p. 97.,   nadom, st. 4. kila; Miklavčič Josip p. p. 17., st. 14.,   strel v d. ramo s prelomom kosti; Mikuš Štefan p. d. 97..   št. 3. strel od šrapnela v d. nogo:   Padom, rez. Modružan Jakob p. p. 97., st. 10. strel skozi obe stegni;    Novak Ivan p. p. 17., st. 13. strel v d. nogo; Pla-niršek Ivan p. p. 17., st. 12 strel v !. sttgno; Poropat (?) Si lun p. p. 97., st. 7. strel v d. n:*go;   Pribciič Josip p. p. 97., st. 13. strel od šrapnela v d. nogo;   Rossmann Andrej   p. p. 97., st. 3. strel v L nogo;   Rožan   Jakob p. p. 97., st. 9. strel v I. no^o:   korp. iuzzi Fran p. p. 97., st. 14. strel v d. nogo:    2uri Friderik p. p. 97., st. 15. strel v 1. nogo. — Vdeželni bolnišnici   so   bili do istega dng tiie domaČi ranjenci:    četovodia Bradač Fran p. p. 94. strel v nogo;    inf. Or-mek Martin p. p. 17., m. k. 2. iz Iške vasi« strel v prsi; nadom. rez. Kova-čič Anton p. p. 17. m. k. 1. iz Bukovice pri Litiji, strel v 1. bok; inv Marte-toni Ermengild   p. p. 97.   ni. k. 4. iz Gradiške, strel v d. podlaht; inf. Mo-žck Ignac   p. p. 17.,   m. k. 4. iz Pre-serja pri Kamniku, strel v I. podlakt; mt Prelog Fran p. p. 87,f st. 15. doma pri Ljutomeru, strel v koleno, Si-košek Anton p. p. 87. st. 16., doma pri Brežicah, strel v d. stegno,    nadom. rez. Skodler Fran domobr. p. 27. st. 11„ iz Britoia pri Kraniu,   sUcl v d. boš. —   V v o j a š n i c i    27. p e š -polka   so   bili nascanjeni do 11. t. m. tile ranjenci iz naših krajev:    inf. Dolenc   Valentin   p. p. 17.,   st. 9. iz Ctobrovega Zminca,   strel   v I. nadlakt, int KogeJ Fran p. p. 97. st. 1. iz Vofckega   ima prelomlj. ramo;   Ko-leia Ferdinand p. p. a strel v glavo; inf. Kostval Pavel n..p. 7. (?), strel v trebah;   mt Mavri« Josip   p. p. 97.
st. 10 iz Vrhbvelj pri Gorici, strel v d. bok; Prelesnik Ivan p. p. 17. st. 14 iz Št. Gregorja pri Kočevju, strel v obe nogi; inf. Razložnik Ivan p. p. 17. st. 13. iz 2irov. strel v hrbet; inf. Skočaj Mihael p. p. 17. st. 13 iz Materije pri Voloskem, strel v d. nadlakt; inf. Skubic Anton p. p. 17, nadom, st. 2 iz Sp. Toplic; inf. Zaber-ložnik Ferdinand p. p. 87. st. 16. iz Trboveli strel v d. roko. — V veliki dvorani hotela Union je bilo dne 12. t. m. nastanjenih 39 bolnih vojakov, med njimi iz naših krajev rez. topničar Dolmark Edvard top. p. 10., doma pri Gorici, katar vrha pljuč; inf. Drešček Ivan domobr. p. 27., 2 st., doma pri Tolminu; Grmovšek Alojzij p. p. 17., 1. nadom, st. doma pri Novem mestu; nadom, rez. Jaklič Fran p. p. 17., 1. st. iz Kranja, revmatizem in ušesna bolezen; inf. Kaus Ferdinand p. p. 97., 4. nadom. st. iz Bovca, srčna bolezen; nadom. rez. Krebelj Josip p. p. 97., 4. ni. k. iz Ostrožnega brda pri Postojni, ima bolečine v prsih; inf. Mle-kuš Fran p. p. 97., 3. nadom, st., doma pri Tolminu; nadom, rez. Oržan Alojzij p. p. 97. doma pri Gradiški; nadom. rez. Piva Roman p. p. 97., doma pri prim. Tržiču, vnetje prsne mrene; Semič Ivan p. p. 17., 15. st., doma pri Kočevju; Svete Ludvik p. p. 17.. 8. st. iz Divače, ranjen in boln na prsih: rez. Tončič Fran, doma na Primorskem, bolan na prsih; rez. inf. Uršič Josip p. p. 17. 4. nadom. st. doma pri Gorici; rez. Vlašič Josip p. p. 97. nadom. bat. doma pri Pazinu, revmatizem; topničar Zabukovšek Fran top. p. 7. nadom. bat. iz Celja, revmatizem. -*- V »Leoninu« se nahaja tudi rez. poročnik B a e b I e r Boltežar, dom. p. št. 27, stot. 8, iz Idrije, ima prestreljeno levo stegno ter ranjeno žilo.
—  Ranjeni in bolni slovenski vojaki. Nadporočnik 17. pehotnega polka Fran Lenart leži bolan v sanatoriju »fiera<: na Dunaju IX. Nadporočnik 80. peh. polka Josip Šircelj je ranjen. Infanterist Aitnik Smunkar Fran (Artnik Smrekar?) 87. peh. polk, 16. komp. doma iz Sameča na Štajerskem leži ranjen v bolnišnici usmiljenih bratov v Pešti; Balog Štefan, 17. peh. polk, 5. kom., ranjen društvena bolnišnica v Pešti; Ce-bulj Fran, 27. doinobr. polk, 1. kom., doma iz Vodic, ranjen, garnizijska bolnišnica št. 21. v Temešvaru; Hočevar Fran, 27. domobr. polk, 1. komp., Št. Martin (Šmartno?) ranjen, leži istotam; Kerin Jos., 17. peh. polk, 1. komp. iz Vidma, ranjen, leži istotam; Kiasovec Fran (Krašo-vec?), 17. peh. polk, ranjen, leži v c. in kr. rezervni bolnišnici v Szotmo-ku; Krizmancič Ant„ 47. peh. polk, ranjen, leži istotam; Milharčič Karel, 97. peh. polk, ranjen, leži istotam; Podjaveršek Matija, 87. peh. polk, doma iz Kozjega na Štajerskem, ranjen, leži v bolnišnici usmiljenih bra-tod v Pešti; Pokrivač Matija, 87. peh. polk, doma v Jastrebcih na Štajerskem, ranjen, leži istotam; Siter Josip, 87. peh. polk, doma iz Velike Pirešice na Štajerskem, ranjen v prsa, leži istotam; Starki Nikolaj, 87. peh. polk, 14. komp., ranjen, leži v društveni bolnišnici v Pesti in Tušek Štefan, 87. pe. polk, 16. komp., zlomljena desna roka, leži v bolnišnici usmiljenih bratov v Pešti.
—  Pogrešata se vojak Jože! S o k 1 i č . pešpolka št. 17., 4. mars-kompanija vojna pošta št. 201. in Franc J e m c. domobranski polk št. 27., 12 kompanija, vojna pošta št. 48., oba z Bleda. Ker so vsa poizvedovanja za njima od 26. avgusta brezuspešna, naj tovariši, ki morebiti kaj vedo o njih, to sporoče Josipu Vrhuncu na Bledu.
—    Pogreša se rezervist 27. bramb. pešpolka, 11, kompanije Goga 1 a Janez, po domače »Novin« iz Doslovič. Zadnjo njegovo dopisnico je prijela njegova žena dne 23. avgusta t. 1. Kdor ve, kaj o njem, se lepo prosi, če blagovoli sporočiti ženi Go-gala Ivani, Dosloviče, pošta Žirovnica, Gorenjsko. — 2ena vljudno prosi, če bi hoteli ponatisniti te-le vrstice vsi slovenski časopisi.
—  Pogreša se Fran K a j ž a r, četo vodja pešpolka 17./9, in poddesetnik Janez Lavtižar 17./12. doma iz Rateč p. Belapeč, ki sta odšla iz Ljubljane 15. avgusta proti Galiciji. Ker so vsa poizvedovanja za njima zaman, se prosi, kdor bi izmed tovarišev kaj vedel o njih, naj blagovoli sporočiti na Šolsko vodstvo Rateče - Belapeč.
—  Pogreša se že od 15. avgusta) korporal 17. pešpolka, 6 stotnije Fr. Simčič, krojaški mojster v Gorici. Kdor o njem kaj ve, naj to blagovoljno sporoči njegovi soprogi gospe Emiliji Simčič v Gorici, Via Corsoi štev. 15.
—  Pogrešan vojak. Infanterist 17. pešpolka, 3. stotnije, Ivan B i z -lak se pogreša od začetka avgusta in so vsa poizvedovanja za nJim brezuspešna*  Njegovi   tovmgi (ra-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne 14. oktobra 1914.
244. Štev.
njenci), ako o njem kaj vedo, na) blagovolijo to sporočiti gospej Horten-siji Vio-BakarČić na Reki, Via Volta 2.
—  V ruskem vjetnUUvu je, kakor smo že zabeležili, ljubljanski trgovec Karel Soss. Včeraj je po posredovanju »Rdečega križa« dospela v Ljubljana njegova dopisnica, ki jo je dal na pošto v Omsku v Sibiriji dne 18. septembra. V dopisnici pravi, da so se v Omsk vozili po železnici polnih 16 dni.vendar pa ne otsanejo v Omsku, marveč se peljejo Še par dni naprej. Vreme je bilo v Sibiriji takrat, ko je dopisnico pisal, toplo in prijetno.
—  V ruskem vjetništvu sta nad-poročnik Janko Bedenk, sin g. Ivana B e d e n k a, trgovca v Kranju, ter pomožni učitelj HI. mestne deške ljudske šole Karel J e r e t i -n a. Prvi se nahaja v bolnišnici v Moskvi.
—  V rusko vojno vjetništvo je prišel tudi zobni tehnik Z a d n i k Ludvik 17. p. p. od maršbataljona. Ko je pisal pismo, ki je sedaj dospelo, se je nahajal v Kijevu.
—  Kaj počne naš tren? Iz pisma, ki nam ga je poslal trcnski stražni mojster G. neke naše domobranske divizije, posnemamo sledeče: Dežuje že šesti dan in mrzel veter brije po preplavljeni njivi blizu R.. kjer čakamo že štiri dni daljnega povelja. Blato je tako veliko, da ne razločiš čevlja od hlač, ker do kolen je vse blato. A vzlic temu brazdaš po tem močvirju, ker konji in moštvo mora jesti. Imamo 550 konj in prav toliko ljudi. Potrebujemo vsak dan 90 vreč ovsa. dve kravi za meso in 225 hlebov kruha. To pa ni malenkost, ker povsod mrgoli vojaštva in konj. Hodim po več ur. predno dobim par vozov sena. Truda torej dovolj. Kot straž-mešter sem podoben veletržcu. ker kupujem en gros vse: vole, krave, cele vozove ovsa. cele kolone sena, kupe kave, sladkorja i. dr. Naši vozovi so podobni tistim, ki so jih imeli včasih Čiči. prodajajoči po vaseh jesih. Za častnike vozim s seboj vina, konjaka, likerja, kompota, jajec, cigar, cigaret, celo vrečo belega fižola, čaja, sladkorja, prepečenca. celo bonbonov. Tudi kakšno gosko ali piško včasih zadavimo. Dežuje neprestano in moker moraš biti; paziti nase, to je povsem nemogoče. Spim na prostem na odprtem vozu v spalni vreči; za par ur dremlješ, ko pa nastopi jutranja megla, drgetaš in letaš okoli ognja, da se otajaš. Zdaj se sušiš na eni strani, zdaj na drugi, a zebe te vedno. Da nimam smisla za nobeno stvar, je umljivo. Takrat, ko je bil ranjen dr. R—c, sem bil v njegovi bližini in mi je neki nadporočnik povedal, da je moj prijatelj ranjen. Sedaj (pismo je pisano 2. t. m.) se pripravlja za odločilno bitko. Nemci nam pomagajo. Bojimo se že zdaj snega in zime. ker imamo že danes neznosno mrzle noči in jutra. Doslej lakote ne trpim, ker skrbi zame moj poveljnik, ki je silno dober človek. Jeva skupaj: kar je njegovo, je moje in kar je moje, je njegovo. Iz Gradca smo vzeli s seboj malega psička. Ta je še vedno z nami, spi v naših vozen in je dobil sedaj — tri mlade. Vojaki naravnost ljubijo to psico in skrbe zanjo. Včeraj (1.) in danes (2. okt.) so bile maše v tukajšnji cerkvi in obhajilo. Bog nam pomagaj k zmagi in koncu vojne! Prepričani smo, da zmagamo in upamo, da bo koncem t. m. že vojna končana. Vojna je najstrašnejša pošast, ki jo goji civilizirani svet: smrt, lakoto, bolezni, bedo. požige, vse, vse zlo bruha iz sebe . . . Kupil sem si krasen poljski naroden kožuji in veliko astra-hansko čepico. Kožuh je zares krasen: rjavo usnje, znotraj črna ovca ... Mnogo moram trpeti zaradi slabega vremena, štrapac in razburjanj; vzlic vsemu pa sem dobre volje in zdrav. Pozdrav Vam in vsem Ljubljančanom! Vaš Kari.
—  Iz pisma znanega celjskega Slovenca, sedaj rezervnega poročnika pri enem izmed južnih avstrijskih polkov, priobčujemo: »Naš bataljon je menda prvi črnovojniški, ki je do-šel že 22. avgusta v sovražno deželo. Ob meji smo imeli jako strogo službo, vendar pa nismo prišli do resnega spopada. Nenadoma je bila dne 4. septembra zjutraj ob 7. naša prednja straža napadena. Vizitiral sem ravno stotnijo, ko me pokliče podpolkovnik B. in mi da nalogo, da skušam z 20 možmi zadrževati Črnogorce, oziroma pregnati. »Vaša naloga je resna in težavna, treba je zanjo celega moža.« je dejal podpolkovnik. Vzel sem 20 mož in hajdi nad sovražnika, ki ga je moralo biti precej. Zasedel sem s svojimi ljudmi zelo razdrapano kamenito višino v ši-rokosti 800 korakov in začeli smo hudo pokati. Crnogorci so rrfslili, da nas je mnogo več in so se umaknili; skušali pa so nam priti po gozdovih za hrbet; to pa se jim ni posrečilo, ker smo dobili ojačenje 70 mož s poročnikom K. Streljali smo nato na- *
prel tako dolgo, da Je oven) aa črno- i gorski strani oslabeL Dosegli smo, da so nas do drugega dne pustili pri miru, a žrtvovali nismo niti enega moža, Ko se je boj končal, je bilo le pozno in tako nismo imeli prilike, se prepričati, koliko Črnogorcev smo pobili. Ker so se le slabo skrivali, so imeli gotovo precej izgub. Ob povratku me je B. prav laskavo pohvalil. Trenutek > drugega krsta«, ki sem ga pričakoval z nemalo napetostjo, je brez vsega minul. Opazoval sem svoje moštvo; a tudi tam je bilo malo razburjenja. Imamo dobre ljudi, kateri se izvrstno onbašajo in jamčijo za dober izid vojne . . .«
—  Rdeč križ. K deželnemu in gospejnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko so pristopili kot redni člani sledeče dame in gospodje: Julija Črnivec po 5 K, Terezija Tschech, Kari Tschech, Marija dr. Košenina, Zalka Potočnik, Anton vit pl. Franken, Marija Maidič vsak po 4 K, Jožef Bohm po 5 K, Tomaž Bi-zilj, Uršula Jurkovič vsak po 4 K, Franc Uršič po 5 K, Valerija Reitz, Henrik Sturm vsak po 4 K, Julij Schmidt po 5 K, Valeska pl. Gressl. Bohusiav Žirovnicky pl. Ellvbor, Iv. Hummer, Alfred Lelleck, Alojzij Fi-scher. Ignacij Rotter. Andrej Lusum, Bernhard vitez pl. Vahlkampf, Rudolf liandl, Marija Kalister. Jožefina Trpine, Ivana Supančič, Loti baronica Sommaruga, Zofija baronica Sommaruga. Hadrijan Napoleon, Karel Krejči vsak po 4 K, Paver po 10 K. dr. Erik Muhleisen po 4 K. Fr. Žužek po 5 K in lekarna Levstik po 4 krone.
—  Darilo. Gospod secijski šef in generalni ravnatelj zemljiško-davč-nega katastra Vladimir G 1 o b o č -n i k pl. Sorodolski na Dunaju, rojen Postojnčan, je podružnici Rdečega križa v Postojni v roke ondotnega okiajnega glavarja daroval 10C K.
—  Na ranjence v novi domobranski vojašnici je menda občinstvo docela pozabilo. Povsodi dobe ranjenci tobak, cigarete itd., tu pa so v tem oziru popolnoma zapuščeni. Prosimo vse, ki imaio dobro srce. naj se tudi teh revežev usmilijo in jim naklonijo nekaj tobaka in cigaret.
—  Seznamka   izgub št. 24 in 25
z dne 12. oziroma 13. oktobra 1914 sta nabita na deski, pred glavnim uhodom mestnega magistrata.
—  Skupni centralni izkaznl urad
na Dunaju I. okraj, Jasomirgott-strasse št. 6, preskrbuje poizvedbe po ranjencih in vjetnikih, pa tudi po civilnih osebah, ki so internirane na Ruskem, na Srbskem in v Črni gori ter posreduje pri dopošiljanju pisem in denarja nanje.
—  Koliko stane vojna? Angleški list »Economfst« računa da znašajo dnevni stroški sedanje vojne, vračunajoč tudi stroške nevtralnih držav, ki imajo svoje armade deloma mobilizirane okroglo 240 milijonov kron. Nemčija izdaja največ, namreč 53 milijonov, Rusija 50, Francija in Avstrija vsaka po 38*5 milijona kron. V te stroške seveda ni vračinana škoda vsled uničenja posesti in lastnine na bojiščih samih ter koda povzročena vsled gospodarske stagnacije.
—  Iz šolske službe. C. kr dež. šolski svet je odobril, da se sur 'enta na c. kr. realki Franc J e r a n \ Alfred L i p p zopet nastavita. — Učiteljica Ivana Nagu je prevzela in-terimistično vodstvo dvorazrednice v Orehovici; učiteljica Angela T r o s t vodstvo dvorazrednice v Vodicah.
—  Pogreb dr. Pompeta v Zavi-dovičih. V nedeljo 11. t. m. ob 3. popoldne se je vršil v Zavidovićih v Bosni pogreb drž. pravd, namestnika in črnovojniškega poročnika dr. Frana P o m p e t a , ki je v tamkajšnji bolnici umrl na ranah. Pogreb je bil veličasten. Pokopali so ga z največjimi vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležilo vse ondotno vojaštvo in velika množica civilnega prebivalstva. Dr. Pompe je bil prvi častnik, padel na polju časti in slave, ki so ga pokopali v Zuvidovičih. Za to je bil pogreb tem slovesnejši. Ko so padlega junaka položili v grob, so žene in dekleta obsipale njegovo gomilo s svežimi cvetkami. Na odprtem grobu je govoril v imenu pokojnikovih tovarišev poročnik v rezervi ravnatelj Robert Guttmann, Svoj srce pretresujoč nagrobni govor je zaključil z verzi: »Tu spiš junak. Ni se
zastonj prelila — na polja ti krvavem gorka kri. — Iz takih ran bo sila nova vzklila, — ki stari svet nam znova prerodi. — Na bojnem polja mnogo bratov padlo, — kjer zmagi so izbrana bila tla, — Poljublja sobice grob ti. daje hvalo — Njej, ki Junaku mati je bila.« Svežo pokojnikovo gomilo krasi preprost bel križ, na katerem stoji napisano, da je mlad mož, ki sniva v nji večen sen, umrl Junaške smrti za domovino. Dr. Pompe je bil ranjen v bojih dne 5. oktobra. Zk> nakUuiie ie hotela da Je leiaJ tri
dni in tri noči brez Jedi in brez vsake pomoči na nekem skednju v bližini bojišča, sicer bi bil morda še okreval, ker je bii izredno krepak in zdrav. No, usoda Je drugače odločila. Naj bo padlemu bojevniku lahka tuja zemlja!
—  Razpis pisateljskih nagrad. Podpisani odbor razpisuje dvoje pisateljskih nagrad, in sicer prvo v, znesku 150 (stopetdeset) kros, drugo v znesku 100 (sto) kroa za dva spisa pripovedne vsebine, namenjena slovenski mladini. Vsak spis obsegaj po 6 (šest) tiskanih pol male osmerke, kakršne so knjige, ki jih izdaja »Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«. Vsak spis obsega lahko eno samo povest ali pa več povesti. Vsaki povesti pa bodi vzeta snov iz dobe sedajne vojne. Vsaki knjigi bodi namen, zbujat] v slovenski mladini patriotiškl čut ter ljubezen do cesarja in domovine, poveličevati Junaštvo naših vojakov, navduševati za stalno slogo med avstrijskimi narodi. Spise je poslati do 15. decembra t. I. na naslov: Juraj Rezek, učitelj v LJubljani, Ključavničarska ulica. — Na spisu ne sme biti pisateljevega imena, nego mora biti to zapisano v posebnem zavitku, ki bodi označen z naslovom dotične povesti. — Za odbor »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani«, dne 4. oktobra 1914. — Jakob Furlan, t. č. predsednik. Juraj Rezek, t. č. tajnik. Jakob Dimnik, t. č. blagajnik.
—  301etnico svojega službovanja je dne 11. t. m. praznoval c. kr. okr. stražmojster g. Ivan Rogar v Ljubljani in sicer zaradi sedanjih razmer v ožjem rodbinskem krogu.
Majeve hrošče v oktobru žive in čvrste sta našli gospodični Vanda Andoljšek in Ana Černe v Litiji.
Iz Trbovelj. Učiteljski zbor deške in dekliške šole v Trbovljah pri fari je sklenil v svoji domači konferenci prispevati za »Rdeči križ« i% svojih mesečnih plač za Časa vojske. Za oktober se je poslalo že 18 K 43 vinarjev.
Krajni Šolski svet je sklenil pripraviti na šoli na Vodah poitelje in vso opravo za 100 ranjencev, kateri se bodo tukaj nastanili, če bode siia.
Trbovsko prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo poskušalo ob veliki množici domačega in tujega občinstva novo motorno brizgalno, ki je gnala štiri cevi naenkrat z občudovanjem vredno močjo in sigurnostjo. Brizgalna velja 6400 K. Naše gasilno društvo je eno najmodernejših na Štajerskem.
20 kron nagrade dobi    tisti,    ki
poizve kje se nahaja kolo, ki je bilo ukradeno dne 6. oktobra gimnazijcu Gustavu Bernerju v Kočevju. Ima znamko .Hermes« štev. 30.244, prestava je zelena in ima tudi znamko i>Hermes^. Plašč ima znamko »Sem-perit«. Prednje kolo nima zavore, zadnje pa zavoro »Torpedo«, Vzmet sedla je črno popleskan.
Za 10 K šale. Minuli teden je prišel v neko gostilno v šentpetr-skem predmestju neznan gost in si privoščil precej dobrega, kar je seveda vse pošteno plačal. Bil je zelo živahen in z natakarico prav ljubez-njiv in prijazen. Najljubše bi mu bilo, da bi bila vedno edino le pri njem. Ko je drug gost plačal zavžitek z bankovcem za 10 K in mu je natakarica ostanek dala nazaj, bankovec pa še držala v roki, ji ga je preje omenjeni za *špas* potegnil iz rok, iz česar si natakarica seveda ni nič storila, sosebno še, ker je ljubeznjivo smeje še rekel, da ji ga da seveda nazaj. Nenadoma je pa pozneje lju-beznjivi gost izginil iz gostilne *na stranišče«, odkoder se pa ni več povrnil in seveda tudi bankovec ni sam prifrčal natakarici nazaj. Oško-dovanka je zvedema, da je »nepozabni« gost železničar iz Maribora m je nato celo zadevo prijavila na pristojnem mestu.
»Strel o polnoč!,« jako napeta, zanimiva detektivska drama v treh dejanjih, ki se je predvajala včeraj prvič v kinematografu »Ideal«, dosegla je najlepši uspeh. — »Prijatelj, ki se ni dal naiti,« sijajna norveška veseloigra, vzbudila je pri vsaki predstavi bučen smeh. Zelo zanimiva so poročila z bojišč.
Žreb—Ja raired— loterije dae 12. oktobra. 30000 K dobi št. 159.469, 20.000 K št. 107.609, 10.000 K štev. 25.963, 5000 K št. 6253. Po 2000 K dobijo št: 1926, 11.506, 25.849, 26.457, 29.987, 32.496, 33.586, 38.417, 42.680, 49.903, 58.333, 66.976, 71.821, 80.605, 84.319, 84.687, 87.621, 94.268, 100.251, 118.550, 120.101, 124-836, 128.084, 148.588. Po 1000 K dobijo št: 2763, 3059, 4549, 7338, 10.140, 11.159, 25.526, 27.697. 31.817, 32228, 35.660, 40.601, 46.678, 51.489, 54374, 56.469, 57345, 58.951. 60.509, 61370, 71.540, 73.899, 74755, 8a556, 82.337, 85.569, 96.384, 99.622. 121.033. 129.406, 131354, 134.909. 13&963, 144379 15L33L 157.377
X. zazunek
prispevkov, ki so Pb vposUH c. kr.
deželnemu    predsedstvu    naslednji
darovalci:
a) V prid družbi »Rdečega križa«: Neimenovan 10 K; uspeh zbirke okrajnega glavarstva Logatec: zbirka v občini čekovnik 13 K 70 v; zbirka v občini Dole: Jakob Kavčič 5 kron, Ivan Eržen 5 kron, Marija Istenič    7 kron;    Matevž    Dagarin
5  kron; Ana Gruden 5 kron; v manjših zneskih 136 K; — zbirka v občini Lož: Josip Pellegrini 10 K; Gregor Demšar 5 K; dr. Andrej Jenko 5 K; Ivan Grčar 5 K; Stanko Košir 5 K; Milan Lah 5 K; Gregor Lah 5 K; Helena MohorČič 5 K; zadruga rokodelcev 10 K; nabrano po Franu škrbcu 8 K 22 viru; nabrala dekleta iz Loža 20 K 60 vin.; neka družba 11 K 50 v; nabrano v kraju Podlož 14 K 70 vin.; Rudolf Kovač 5 K; v manjših zneskih 84 K 30 vin.; nabrano v občini 2ire 750 K; nabrano v občini Cerknica 1142 K 28 vin.; nabrano po gospodični Milki Meden 30 K; Franc Pre-mrou in Alojzij Kraje podarila svojo potovalno pristojbino kot cenilca konjskega nabora, po 38 K, skupaj 76 K; zbirka v občini Bloke: Antonija Bencina 5 K; v manjših zneskih 48 K 60 vin.; zbirka v občini Rakek: L. Laurič 5 K; občina Rakek 10 K; v manjših zneskih 17 K 60 vin.; nabrano v občini Dol. Logatec: posojilnica v Dol. Logatcu 8 K; Peter in Amalija Jerneje 10 K; Brnosai 6 K; Neža PiŠljar 10 K; Valentin Remškar
6  K; Helena Lazar 10 K; v manjših zneskih 149 K 14 vin.; c. kr. okrajno sodišče Lož, iz neke poravnave, 10 kron; Ivan Sicherl, špediter v Dol. Logatcu, 30 K; Ivan Kromar, župnik v Starem trgu, 3 K; Frančiška Kan-dare, Dane, 2 K; Marija Gostiša, Kaiće, 2 K; — uspeh zbirke okrajnega glavarstva Črnomelj: Matija Vrtin v DobliČah, 2 K; nabrano po Ivanu Si-moniču 25 K 90 vin.; občina Butoraj 20 K; nabrano po učiteljici Amaliji Kredar v Telečjem vrhu, 66 K 18 v; občina Dragatuš 25 K; občina Ra-dence 10 K; nabrano po županu v Radencih, 7 K; nabrano po Josipu Luscharju v Planini 27 K; — Vese-lostno darilo neimenovanega, nabrano v kavarni Kasino, 12 K; župni urad Stara Oselica 29 K; Adolf Per-les v Ljubljani, 50 K; Marija Wet-tach v Ljubljani, 25 K; Brigita Wet-tach v Ljubljani, 5 K; 1% popust od plače deželnovladnih uradnikov dne 1. oktobra 200 K 10 vin.; lfc popust od plače uradnikov c. kr. policijskega ravnateljstva 31 K 16 vin.; \% popust od plače uradnikov okrajnega glavarstva v Črnomlju 27 K 10 vin.; zbirka knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pri župnih uradih: Turjak 18 K 66 vin.; Št. Jakob v Ljubljani 42 K; Moravče 45 K; Trebelno 25 K; Domžale 50 K; Planina 32 K; Sv. Trojica pri Cerknici  13 K;  Podlipa
13  K 54 vin.; Grahovo pri Cerknici
6  K 26 vin.; Trboje 5 K 25 vin.; št. Martin pod šmarno goro 13 K; Lese 3 K 30 vin.: Ovsiše 15 K 21 vin.; Bohinjska Bistrica 32 K; Vič 50 K; Trstenik 50 K: Polica 66 K 80 vin.; Topla reber 9 K 20 vin.; Kranjska gora 10 K; Rakitna 13 K 70 vin.; Suhor 10 K 60 vin.; Kresnice 15 K; Križ pri Litiji 36 K; Mokronog 74 K; Trnovo na Notranjskem 25 K; Postojna 25 K; Poljane 13 K: Št. Jošt
14  K 38 vin.; Slavina 39 K 46 v; Er-zelj 15 K; Selca 45 K 50 vin.; Kočevska Planina 23 K; Crni vrh nad Polhovim gradcem 87 K 66 vin.; Jesenice 20 K; Sdihovo 15 K 80 vin.; kongregacija žal. M. B. pri Sv. Florijanu v Ljubljani, 50 K 50 vin.; Št. Rupert 50 K; Borovnica 49 K 58 vin.; Javor pri Ljubljani 4 K 64 vin.; Kočevje 25 kron 35 vin.; Želimlje 5 K; Zgornji Tuhinj 26 K 61 vin.; Trebnje 46 K; Begunje pri Lescah 19 K 70 vin.; Sv. Peter na Krasu 31 K; Sv. Duh 15 K; Metlika 103 K 80 vin.; Matenjavas 30 K; Bukovšica 22 K; Preloka 19 K 13 vin.; Marijina družba, Lichten-thurn, 22 K; Orehek 4 K 30 vin.; Polhov gradeč 40 K; Brezovica 20 kron; Cerknica 58 K 70 vin.; Idrija 50 K; Boštanj 29 K 20 vin.; Sveta Gora 15 K: Sostro 11 K 64 vin.; Sv. Trojica 5 K; Logatec 29 K 33 vin.; Vrhnika 86 K 43 vin.; Sv. Križ nad Jesenicami 10 K; Šmihelj pri Zu-žemperku 2 K 78 vin.; Novo mesto
7  K 02 vin.; Spodnja Idrija 60 K; Svibno 12 K; Jezica 40 K; Št. Go-tard 13 K; Lom 7 K; Banjaloka 13 kron; Mogel j 27 K; Sv. Trojica pri Tržiču 30 K; CcmŠenik 22 K; Spod. Logatec 28 K 53 vin.; Bloke 22 K
30   vin.; Podzemelj 11 K 81 vin.; Rovte 6 K; Vače 11 K 25 vin.; Janče 7 K; Sv. Gregor 20 K; Stopiče 19 K 90 vin.; Dragatuš 50 K 80 vin.; dekan monsig. Miha Arko v Idriji 50 K; Trnovo v Ljubljani 22 K: Srca Jezusa cerkev v Ljubljani 25 K; Mirnapeč
31  K 54 vin.; Črnomelj 35 K 10 vin.; Dol pri Ljubljani 16 K; Polšnik 10 K 86 vin.; Štanga 5 K 20 vin.: Begunje pri Cerknici 19 K 66 vin.; Kokra 8 km 26 vin.: Mavčič* 35 K; Kovor
5 K; Podgrad 3 K; Žabnica IL 11 K 70 vin.; Zaplana 36 K 44 vin.; Komenda 60 K; Vinica 23 K 46 vin.; Semič 62 K 15 vin.; Zagorje ob Savi 10 K; Sava 10 K; Goče 40 K 10 vin.; Adlešiči 8 K; Vreme 12 K; Nadanje-selo 17 K; Nova Oselica 20 kron; Unec 14 kron 65 vinarjev; lire-novice in Razdrto 20 K; Budan je 19 kron 03 vin.; Št. Jakob ob Savi 8 K 08 vin.; Draga 12 K 06 vin.; Rado-vica 7 K 42 vin.; — donesek iz stave med uradniki deželne vlade dep. VII. 3 K; kraj Stalcarji pri Kočevju 41 K
67  vin.; kraj Rogati hrib pri Kočevju 23 K 72 vin.; občina Draga pri Kočevju 200 K; občina Loški potok 241 kron 98 vin.; občina Knežja lipa 38 kron; občina Fara 100 K; občina Turjak 50 K; skupaj 6900 K 78 vin.; prištevši vsote prejšnjih zaznamkov 29.658 K 92 vin.; torej skupaj 36.559 kron 70 vin. — Nadalje je daroval gosp. Fran Pirker iz Ribnice: 1 zlat prstan in 1 tolar.
b)  Za družine v vojno službo vpoklicanih: Gosp. Josip Šporn, trgovec na Jezici, mesto venca na krsto umrlega prijatelja Antona Dol-ničarja na Bledu, 10 K; prištevši vsote  prejšnjih zaznamkov 21.245 kron
68  vin.; torej skupaj 21.255 K 68 vin.
c)   Za vojni oskrbniški sklad; Gosp. Ignacij Ažnoh v Ljubljani, 2 K; Mara Planinec v Ljubljani, 4 K; Ign. Zor v Ljubljani, 3 K; Pavel Seemann s soprogo v Ljubljani, 100 K; ravnatelj Artur Mahr 50 K; župni urad Srednja vas pri Kočevju, 10 K; Andrej Ramovž, župnik v Dobrempolju, 10 K; nabrano po župnem uradu v Srednji vasi, 30 K; zbirka okrajnega glavarstva Kranj: Gilbert Fuchs, graščak v Kokri, 2000 K; zbirka žup-nega urada Lučine 28 K 50 vin.; župni urad Duplje 10 K; čisti donesek od okrajnega glavarstva dne 4. oktobra prirejenega kokardnega dneva 146 K 90 vin.: skupaj 2394 vin. 40 vin.; prištevši vsote prejšnjih zaznamkov 6403 K 02 vin.; torej skupaj 8797 K 42 vin.
Darila „Rdečemu križu".
Neimenovan 1000 K; darilo uradništva Kranjske hranilnice v spomin na bojnem polju padlega tovariša Otona Tutta 100 K; društvo »Schlaraffia Emona« 50 K; Konstantin Rever (po finančnem nadsvetni-ku pl. Nickerl) 30 K; kino »Ideal« od predstave 16 K; M. Verhovec 5 K; uradniki poštnega urada 1 od plač pro okt. 104 K; učiteljstvo drž. obrtne šole od plač pro okt. 35 K 53 v za Rdeči križ in za družine; kranjsko učiteljsko društvo 200 K; šolski svetnik Friderik Zakelj 5 K; šolski svetnik dr. Henrik Gartenauer 25 K; Fr. Berlec, Kandija 2 K 50 v; dež. sodni nadsvetnik Henrik Sturm 20 K; zbirka gospe soproge dež. glavarja Bogomile dr. Šusteršičeve 208 K 80 vin. (in sicer: okrajni odbor v Mostah pri Ljubljani za podporo družin vpoklicanih 100 K, županstvo Dob 50 K, neimenovan (po gospe Ani Prijatelj) 6 K, zbirka Marije Gabrov-šek, Št Jost pri Vrniki 6 K 30 v, občina Jurjevica pri Ribnici 26 K 50 v, hranilnica in posojilnica v Kamniku 20 K): uprava »Slov. Naroda« 15 K 84 v (in sicer: šolsko vodstvo Stari Trg pri Ložu 5 K 84 v, od 10% odbitka plač od mesečnih obrokov za dobo vojske; darovali so: šolski vodja I. 2ebre 2 K 10 v, Kozamernik 88 v, I. Vončina 73 v, R. Smolih 81 v, P. Semen 66 v, St. Puppis 66 v, Kolar Anton, Carli v Žužemberku 10 K, kot sodna poravnava Pfeifer); krščanska socijalna zveza železničarjev po načelniku L Miklavcu 20 K; Leopold baron Lichtenberg, graščak 70 K; konceptni uradniki c. kr. finančne prokurature v Ljubljani od plač pro okt. 20 K; učiteljstvo I. drž. gimnazije od plač pro okt. 29 K 16 v; prof. dr. Franc Perne od plače pro okt. 82 K 69 v; Milka Sliber, Selce pri škofji Loki 3 K; finančni računski in prideljeni davčni uradniki od plač pro okt 54 K 50 v; zbirka šolskega vodje Jakob Zebre 100 K, Stari Trg pri Ložu (in sicer: Andrej Stenoveci kaplan 1 K, Janez Klemenčič, kaplari 2 K,   Tome 1 K, Košir 2 K,   Janežic
1  K, Sezon 1 K, Kraje 1 K, Žnidaršič 60 v, Ule 20 v, neim. 1 K, M. Lekan
2  K, Ivan Štritof 10 K,   N. Žnidaršič
1  K, gdč. Reck 1 K,   M. Zabukovec
2  K, M. Skrbeč 1 K, Al. Žnidaršič 2 K, gospa dr. Jenkova 2 K, sodni svetnik Pellegrini 3 K, Potušek 1 K, I. Jagodic 1 K, Kovač 1 K, Mohorčič 2 K, g. Lea Demšar 2 K, A. Turk 2 K, Pranja Baraga 1 K, Fanl Urbančič 1 K, Marija Lah 1 K, Milan Lah 2 K, Gregor Lah 2 K, Anton Makovec 1 K, Franc Žagar, c kr. orož. stražmojster 1 K, Grčar 1 K, Petsche 1 K, Peče 5 K, Marija Troha 1 K, Ivan Bencina 2 K, F. Wazeničnik 1 K. Strle 1 K, I. Palčič, Markovec 1 K, A. Zakrajšek, Vrhnika 10 K. Intihar 1 K, M. Zakrajšek 5 K, M. Weber 3 K, M. Petrič 1 K. M. Perušek 1 K, F. Strle
1 K. Peter Havotman.  znosil  v »
244. Star.
•SLOVENSKI NAROD', dne 14. oktobra 1914.
Stran 7.
Pri tvrdki BtaUHMkp sa vod ma I uniformiranje V IfaMfnlp aMon> I HT|>ft natea 19 ae sprejme 1-tl
kraiaških iiitiM
za   uniforme   in   civilne    obleke Plačam I   tarif, dobrim   delavcem 10—15 % več.                                    3500
MHHt
V vili v visokem pritličju s 4 sobami, verando, kopalno sobo. porabo vrta in    vsemi    pntklinami    00   tlit   za
november 1M4.                        34-3
\'-ra4a sp v piaarni F. Snpan-cič, Blelvreisova eeata it IS i.
—■ """""  Najboljša in najzdraveiSa ——"
b ar vas
zo lase in brado
je dr. Drallea „NERIL", k\ daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežico vseh vrat; nledališcne in toaletno ===  potrebščine itd.---------
[\ SANATOR1UM JEMONA j
ijmUBLUANA KOr-SSNBKEGA UUCA h t
D*FRDERGANC
ONt m u mmvmmtonm tmmlm v Sp*L Miki, C.ln.aw Mata M. T*
velik lokal za protaialao, velik lokal za skladišče, velika vinska klet
z 18 uporabnimi vinskimi sodi od 18 do 50 hkt. Oddajo se vsi prost n skupaj  ali posamezno.                          3S06
Več   se   izve v piaarni   g   Ivana
Kaosa v Ljubil a mL
Sestra jtillcgarla Rokrmna i nRiliitkED samostan« na loiaii (
<Wahrtng)
se   iskreno  zahvalmje,   ker   je bila pri  uporabi
tinkture za želodec
lekarnarja Piccolija \i Ljubljani, Dunajska cesta
rešena težke želodčne  bolezni. Steklenica 20 vin.
Orani ninski sedi M velfkasti
,vM                     so naprodaj. Poizve se pri                3472    P^
i Jos.Schrey, restavracija na j. koloBvoiu Q
Perje
za postelje in puh
prtptnCn p. ■■filfflk cena*
EMIL  KRAJEC
preje F« Niti
■Voal Škofij«  «ow. 10. Zaaaaja Beračila se točao izrrtajeja.
iWnQi flUn iwisi k uiftitStl otroških vozičkov
te navadne *• seffftaafae
žime.
1 M. Pakt«
v L(ubliuL
luiiru untilkia h
.11'» i .nitim.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
Poljanski nasiti - Ozka ulita št. 4.
Sprejemališče Selenbnrgova nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Stuchly - Jy(asch/(e
Eidovsfa ulica 5/. S    Dvorski trg jtf t,
oricoroča svojo veliko zalego  okusnih   najnovejših  damskih
m otroških   klobukov.   ŠDortmh   eeo-c   in   vse   v modistovsko
obrt SPodajoče stvari po najnižji ceni-            M2\
Žalni klobuki vedno v zalogi.
XmlHište eeme !                                                                        .To/mile cene!
1. ilA
1 Ijiiiei. Dunajska cesta 21
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, sip, kozarcev, vrčkov L t d,
gostilniška in kavamar-ska namizna posoda
po najnižjih canah.
Auto Ljubljana-Kranj-Tržič
bo  vozil   odslej   naprej   vsak   dan   In   sicer:
Dopoldne ob 7. uri iz Kranja v Ljubljano za ceno l'M K.
Dopoldne ob 3 41. vrt iz Ljubljane v Kranj in Tržič za ceno 2*50 K,
Popoldne Ob  Van nri  iz Tržiča v Ljubljano  za ceno 3-—*K.
Popoldne Ob 5. url  iz Ljubljane v Kranj  za ceno 2*— K.
S tem se nudi slav. občinstvu ugodna prilika in 7 nizko cono tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ter se prosi po možnosti posluževati se te vožnje zlasti, ker bi se v slučaju, da bi bilo premalo prometa, morala prekiniti dopoldanska vožnja.                                                                   341|
Avtomobilna zveza.
Šolske potrebščine
srn WM široke
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlefe olja iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. I steklenica K 1*80.
Sopar kašelj, zaslisa-aost  la   preklajeala
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostntnsko priporočen trpotcev sen. — 1 steklenica l krono.
Zaloga   vseh   tu-   in   inozemskih specialitet   ter   preizkušenih   domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ain".
naA^naa^k       —gj—l^       ^___^^x*^_——^       anaaSanai^BaA^h^^fc
iHM Ifttt NCR aJKnWN!
OaMn|n|e m tnal seVovila nn
aszsvaujs se Zkrst m aas sa vsa straši.
Vinko Pnfcitti
litaraa pri slatn ortv
Ljafellaaa
vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni knlimnr
Prešernova ulica št 7.
Vsak p.ffc          61(»
votlini laioia analna anoetiranih
klekne za narezke, nraake In ■rnike nn|ntl| clatereljanako iatnn annnle. Vse to se dobiva vsak
dan sveže pri
J. BUZZOLINI
deltkntosna trfovina
¥ Lingarjovi ulici.
Proti prahajem, lnskinam in izpadanja las
delamje najbolje« priznana
Taio-clMo tinta
katera    okreaeuje    faelića,    odetranjujo luafca in preprečuj©  Izpadanja laa.
1 atel&leailea z navodom 1 krono.
Razpošilja se s obratno pošto  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medicina!, vin, Špeclfali-tet, na|f!nejeih parfumov, kfrurgiškfh obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Del tekoma HHono Leasteka
iLiubl|M: Raslien cista it, I.
pole? novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mostu.                     10
V  te]   lekarni  dobivajo   zdravila  tudi
elani bolniških klagafn iuzne železnice,
c kr. tobačno tovarno in okr. bolniške
blagajne v Liabl^ani.
loroioitoKL
j Pronn ao prlaton borovnloeveo v
1 voojl mnotlnL  Zn  kakovost  nn
Jamči. IVAH  HARAJU, nosostnik
Zg. Lotnlca poitn tnloo. 3500
J. Zamljen
fievlIarsU mofstor
v L]ubl]anly Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska   dela   do   najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tudi   pravo   gorake  In telovadake čevlje.
Za  naročila z dežele   zadostuje  kot  mera priposlan čevelj.                   128
Angleški vini tetal.
j 2 krat na teden od 8. do 9. zvečer. Plača se 4 B na mesec.
i Pouk se prične dne 15. oktobra.
Tečaj se le otvori, če se oglasi najmanj 12 učencev. Tudi drugi tečaj se nadaljuje. — Več se izve o obeh tečajih vsak dan od 12. do 3. ure pop. v času od 6. do  15. oktobra.
Olga Nadeniczek.
zapr. sodnijski tolmač za angleški jezik Dalmatinova   ulica  štev.  10.
Ljubljana, Mestni trg 10.
Specijalna trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd.
Odejo Iz felblodje dlako. — Tetra potilo. — Spalne vreče. Plašči In predpasniki sa strežnice Rdečega križa. Volna zn pl 61 en Je«
i     C. fer, avstrifske   £& državne železnice,
VOZNI RED
—            ■=■=       Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 1014.                            ■
Z veljavnostjo ed 1. septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju
tukajšnega ravnateljstva  s odaj   navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem   redu.   Teh  vlakov   se lahko   poslužujejo  vsi   civilni potniki
brez prisilnega legitimiranja.
Civilni potniki, M ao pelfefo  v Pnljf morajo Imeti legitimacije od c 1. kr. noveifstva volno   uke v Pnl!n.
ODHOD   iz  LJubljane   glavni   kolodvor, samo osebni vlafct:
6*00 zjutraj v Kranj (Tržič),  Jesenice, v  :
Trbi2.   • •■05 dopoldne   v   Grosuplje   (Kočevje), ;
Trebme (St. Janž),  Novo mesto, (Straža-
Toriice), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Krani, Jesenice, Trbiž. 12*32   popoldne   v   Grosuplje,   Trebnle,
Novo   mesto  (Straža-Toplice),  Bubnjarci. O-se zvečer v Grosuplje (Kočevje), Treb-
pie. N^vo mesto, Bubnjarci. 10-01 ponoči v Kranj, Jesenice, Trbiž.
PRIHOD   v LJaMfano   glasni  kolodvor,   : osebni vlaki:
7-S3 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8-56 dopoldne  iz  Novega mesta,  Trcb-  ! nieea (Št JanZa). Grosuclia (Kočevja).
11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2*35 popoldne   iz   Bubnjarcev,   Novega
mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja
8-20 ponoči  iz  Trbiža, Jesenic,  Kranja,
(Tržiča). 9-23 ponoči   iz   Novega   mesta.   Straže* Toplic), Trebnjega (St. Janža), Grosuplja, (Kočevja).
Kamniška železnica.
ODHOD x državnega ko'od vora v Kamnik s mešanimi vlaki
11-40 dopoldno in ob 7«|S zvočor.
PRIHOD iz Kamnika v LJubljano ob 6-42 zjutraj in ob 2-41 popoldne.
C.kr. drtavno-ielezniško ravnatel|stvo v Trsta.
unwH Fr. Ševčlk anmn?.
puikar
priporoča svojo velike lalOfO rasnovrstoJh                      217
paak in samokresov
inatnana tne^lkn. kakor tudi Mnilannaa, anlaklh in ć^anik ntrnnn
nanazamanenaill pnjk|  za katere jamčim za dober  streL  Posebno  priporočam  InaakO   aTOOOVkO  in pnlko lOOk  s Kruppovimi  cevmi sa bres-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
MT   P* nnjsiiljlli oennli.   -^g ronaailla ka nnralfca ne ixvrin|elo vaeno In sanealjive.
. ■.-,... i—_.----------------------------------------------------------------------------------------.—.------------------------------------------------------__^___^^_—M^,„^______
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 14. oktobra 1914.
.....   244. Stev.
b\G5tzl
Krasne novosti jesenskih   in   zimskih oblek,   površnikov
dOOnaneaa liiolfca. Za naročat no meri največja izbera
=    ta- in inozemskega blaga.                    =
ImkmamiHil   SoUtea poatroiknl   Najnltjo cono!
LJUBLJANA,
Mostni trg št. 19.
Priporočamo našim ■r   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz edlne slovenske tovarne v Ljubljani
Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe!
v                                                                ____________
J. GR0BELNIK.
Različni ostanki, nenavadno ceno.
»    Največja  zaloga  blaga  Iz volne,  svile,  baržuna,  pliša,   barhenta.    s Blago za površne Jopico v vseh barvah.       Velika Izbera preprog, zaves In odej.
11HOVISTL
SUKNO:
najboljši nakupni vir  za moške   obleke ^== in površne suknje.             -----
Siamoremlce ?a pogon z roko aH s silo, vratila. nallae za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeinlce, patentovaae brzoparilae kotle različnih sistemov, gnillalce za udje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejalao stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znano 1                  najnižjih cenah priporoča =^===
edina domača razpošiljalnica poljedelskih strojev
'   \l STUPICA v Ljubljani.
jfariie Terezije cesta štev. 1.
Velika zaloga izvrstnih petij od najenostavnejše do najfinejše izoeljave ter razne telezniae, orod]av strojev   za    industrijo,    stavbnega
materijala i. dr. -             Cene najnižje t            ■
Postrežba   poštena   in   točna.
Ceniki   interesentom   brezplačno   na j razpolago.                                                    '
Wf     "U   HC   OB   V   ft   BO    IMItlUltll*Blllf Uff jI   lUlf IJ J ^B
'9I1HOS MVaT
Ms. *aonj|uiua)|«  t||ofeu.ten ornimi  «6o|«z *i|t|Oji  -anV
Vojni čas!
USodno ; priliko!
.i
Vsled obile zaloge ur, zlatnine, srebrnine In lepih briljantov, nudim cen], odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4-— in 5*— dokler Se stara zaloga.
Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato.
V vojnem času je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna
budilka, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdki
F\ ČUDEN
LJUBLJANA, Prešernova nllca št 1.
Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
»   Delniška glavnica 8,000.000 kron.   n                        253°                     StPitaPje V9    llllCB    ŽtOV*   2.                                                   Re»erwnl fondi  okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice In na tekoči račun ::   ter |ik obrestuje od dne vloge po clittk   s
Knpnje In prodaja srečke In vrednostne papirje s   a   s   vseh vrst po dnevnem kurzu.   s   ::
Najnižje cene.                                                                                                                                                                   Najnižje cene.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani.
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi od najpnprostejse do najelegantnejše vrste, v odprtin kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato  nalogo
vseh Doirebscm 10 mrliče.
kakor 1 kevlaaato In lopo okrašeno leseno krsto, čevlje, venca, umetne evetttoe, kovino, porcelana In peri.
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene znatno nitje kakor drugod!   Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Poteboo m te*l pripore*« caka aaUaaUaai aa iatcB, H aaeje ■■■!■■ v aeaelai bolnici.  Ve pintrtr   ■■ailaji ee tareaae abafli etaah.
■
244. Štev.
.SLOVENSKI NAROD", *oe 14. oktobra 1914.
Stran 5,
Dane 3 K, Z. Kovic IX, I. Kandarc 2 K, M. Krašovcc 2 K. Ana Škrbec 1 K, T. Krašovcc 1 K.   P. Paternost
1  K, da je 100 K. je darovala neimenovana ostanek.) Pivovarna »Union« delniška   družba 400 K;    Viktor Zor
2  K. Pavel Ušeničnik, Gorenja vas 4 K; uslužbenci poštnega urada Ljubljana 2, glavni kolodvor pro okt. 39 K 80 v.
»Rdeči križ«. Deželno in gospej-t!o potnočno društvo se čuti hvaležno in dolžno, povedati javnosti imena onih plemenitih gospa in gospodičen, ki so pod vodstvom njene ekscelen-ce, ge. baronice Karle pl. Schwarz-Karsten, izdelale za zavode »Rdečega križa« veliko množino vsakovrstnega perila. Te dame so: Posebno se mora omeniti delovanje gospe Marije Alešovec, Poljanska cesta 13, in njenih gospodičen hčera, ki so nesebično vrezale vse perilo in ga deloma tudi izvršile. Potem so gospe: Antonija Adamič, Alešovec, Mila Ar-ko, Bamberg, grofica Barbo, Behor-čič. Belič Marija, Benedikt, Bersin, dr. pl. Bleiweiss, Karla Biirger; gospodične: Edit Bock, Bremec, Breindl; gospa grofica Chorinskv; gospodična Deak: gospe: Dora Do-berlet, Drofenik, Klara Elbert, Ema Elsner, Erma Fleischman, Franke, Marija Gajzler, Antonija Galle, Frančiška Galle, Fani Gestrin. Gestrin; gospe: Ana Golob in Marija Gomil-šek; gospodična Grabner; gospe: Marija Grebenec, Ivanka Gregorič, Marija Grintar. notar Hafner, Ha-mann, Flora Hasswell; gospodična Hausenbichl; gospa Havlina; gospodična pl. Hollegha; zavod Huth; gospodične: Janovskv, Jesih, Jeretina; cospe: Minka Jugovic, Jerman; gospodična Junder; »Josefinurru; gospodična Kacar; gospe: pl. Kalten-egger, Antonija Kernič. Kessler, Ana Klein. Klinar, Ana Kleindienst, Kleš-nik, Kraus, major Kramaršič; gospodični: Kregar in Cecilija Krek; go-pc: Klinart, Kresse, Elsa Konig, Kostanj evec in Adelina Kosler; »Krščanska zveza«: gospa Kump: gdč. Kucler; gospe: Pepi Kuntzler in Pepi Kunzer;  gdč. Ladstatter,    Domžale:
I    ae: pL Laschan, Mirni Lekan in Pronica Lichtenberg: gdč. Marija Liileg; gospe: Logar, Melanija Luck-mann, Ninka Luckmann, Lunzer; krdč. MandI: gospe: Miklitsch. A. Muck. Munda. Naglas: gdč. Naglas; gospe: Nebenfuhrer. Tessa Neuber-crer, Ivanka Ogrin: gdč. Ogrinc; go-^pe: dr.Pegan. Hedvika Pehani; gdč. Pelikan; gospe: Marila Perhavc. Pir-inan. Adela Planinšek: gdč: Pressl, Prevodnik; gospe: Vera Pogačnik, Štefanija Polšak, baronica Rech-bach - Lederer, ekscelenca baronica Rechbach, Reichenauer: gdč. plem. Raab; gospe: pl. Račič. barotrca Reichlin. pl. Riederer. Marija Roje; gdč.: Rosner, pl. Roth: gospe: pL Rtihling, Antonija Sabeliko, dr. Sajo-vic, Serafina Sajovic, Seemann, Hen-riette Siementhal; gdč. Singer: ga.: Siegl: gdč. Srakar; gospe: Sten-■^letz, Oiga Stare. Štefan. Amalija Strohal: gdč.: Strohal in Sturm; ge.: Muzzi, Svala, Supančič Ivana, Mag-'a Sleimer, Ivana Šajč. Šare: gdč. ^chleehan; gospe: Scniffer, Schne-Jltz, pL Schoppl; gdč: pl. Schoppl. Schmiedt; gospe: Ida Škof, Haupt-inan - Scholz, dr. Šusteršič; gdč.: >chlehan, Stacul; gospe: Grete Ter-dina, Tonies, pl. Trnkoczy, KaroJina Vrančič, Učak; gdč. Ohl; Uršulinke; ?ospa Urbajs; gdč. Vilma Walland; »rospe: grofica Wallis, pl. \Vurzbach, Marija Zadnikar; gdč. Zeine; gospa Ana Zeschko. — Snaženje in likanje perila sta brezplačno prevzeli rvrdki Šare in Hamann.
Rdeči križ«: Anton Schtis+er, trgovec in c. in kr. poročnik, št. Vid pri Vipavi, 1% od plače za oktober,
*  K 47 v: učiteljstvo II. mestne deske ljudske šole v Ljubljani,   zbirko
II  K 50 v, prebitek dobrodelne pred-
e. vprizorjene od profesijonistov *r. drž. železnic   in   slovenskega
*  mburaškega kluba »Triglav« dne - oktobra 1914 v restavraciji gosp. " *:rn pri Zvezdi v Spodnji Šiški, 170 K 88 v, IV. b razred državne višje realke od zvezkov 60 v, dr. Re-pič, distriktni zdravnik v Št Vidu Zatičini, 100 K, župnik Franc Žužek v Kopanju 15 K, od tega 5 K članarino ?a leto 1914, županstvo v Kropi, /birko 38 K 70 v, Jožefa Rivič v Čr-romlju 20 K, okrajna sodnija v Vipa-\i, sodna poravnava Ana Stokelj-M. Cerk-A.Cigoj, 10 K, Hubert plem. Schoeppt, »slavam 3 K, povodom po-r ke g. Ivana Senko, 15 K.
Brzojavna poročili
Nadvojvoda Fran Salvator v Gradcu«
Gradec, 14 oktobra. (Kor. urad.) Generalni nadzornik vseh prostornih sanitetnih naprav v Avstriji, Negova c. in kr. Visokost prejasni nadvojvoda Fran Salvator Je dospel ^es ob 8. zjutraj semkaj« da prt- i
f gleda bohiioe Rdečega križa v Orad-I cu. Na kolodvor« a© ga sprejeli: I Predsedstvo Rdečega krila na Štajerskem s predsednikom name it nikom grofom Clary-Aldringenoa» ia s podpredsednico grofico Lajo Me-ran. Inspekcija bolnišnic bo trajala ves dan.
Gospodarske naredbe.
Dunai, 14. oktobra. (Kot. urad.) Današnja »Wiener Zeitung« prijavlja dve naredbi. Prva se tiče privatno^ ! pravnih terjatev v Galiciji in v Bukovini, druga določa, da je od terjatev, zapadlih pred 14. avgustom, izplačati 14. oktobra le 10% z obrestmi cele terjatve in pristojbinami, 14. novembra pa dalnjih 15%. Določba, da je plačati vsaj 100 K, je razveljavljena. Samo glede menic in čekov je ostalo pri tem znesku in pri plačilu 25% brez razločka.
Umor    prestolonaslednika     Franca Ferdinanda in soproge.
Sarajevo, 12. oktobra. (Kor. ur.) Danes dopoldne začeta obravnava proti Oavrilu Principu in sokrivcem zaradi hudodelstva veleizdaje, se vrši pred senatom, kateremu predseduje deželnosodni svetnik pl. Curi-naldi, votanta pa sta svetnika Nau-mo\vicz in dr. Hoftmann. Nadomestna sodnika sta svetnika Fialka in Pitha. Obtožnico zastopata državni pravdnik Svara in namestnik državnega pravdništva Srak. Zagovorniki so odvetniški kandidatje: dr. Pre-niočič, dr. Zirtler in dr. Feldbauer, odvetnik dr. Perišić, sodni svetnik Strupi in sodni tajnik Malen.
Vhod Nemcev v Gent.
Amsterdam, 13. oktobra.     (Kor. urad.) »Telegraaf« javlja iz Saas van Genta:  Osvojitev Selzaete se je iz- j vršila docela mirno. Samo zvečer so j vojaki streljali na ljudi, ki so se pla- I žili ob železniški progi. Vhod Nem- | cev v Gent se je izvršil z godbo, ko so    zadnji    Angleži zapustili  mesto. j Nemci so takoj  prevzeli    v    posest mestno hišo, poštne urade in želez- j niško   postajo.      Zaplenili so poštno j blaganjo in razobesili mesto   belgij- j ske, francoske in angleške    zastave nemško. S posebno proklamacijo so razglasili, da lahko vsakdo, kdor hoče, v ponedeljek ali torek zapusti mesto, kasneje pa da se ne bo več dajalo dovoljenje za odhod   iz   mesta, j Mnogo   sto   Belgicev   je   zapustilo j mesto.
Angleška antwerpska posadka.
London, 13. oktobra. (Kor. ur.) i »Times« poročajo: Moštvo mornariške brigade je po osemdnevni odsotnosti včeraj dospelo iz Ant\verpna v Dover. Vojaki pripovedujejo, da se jim je zdelo, kakor da bi bili osem dni v peklu. Nekoč so zašli med belgijski in nemški artiljerijski ogenj. Dasi so nekateri bili še le osem tednov v službi, vendar so kazali v strelskih okopih in v granatne ognju j veliko hladnokrvnost. Po odhodu iz j Antwerpna so korakali 4^ milj do Briigge. Od tu so jih transportirali z železnico. Število belgijskih beguncev na Angleškem cenijo na 4^ 000, samo tekom zadnjih dni jih je pr spelo 5000. Iz Vlissingena poročajo, da je Folkestone zaprt za vlisinej. nar-nike in da je pamiški promet d voljen samo v Tilburv ob reki j Themsi.                                                  *
Voina kontiibucija za Lonsr* v.
Berolin, 12. oktobra. »Lokalan-zeiger« poroča, da so Francozi naložili mestu Longwy vojno kontribu-cijo enega milijona frankov, katero vsoto je mestu posodila banka v Luxemburgu.
Francoski     duhovniki    v   nemškem vjetništvu.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) V Nemčiji porabljajo duhovnike, ki se nahajajo v vojni, v kolikor niso nastavljeni kot vojaški dušni pastirji, v bolniški službi. Na Francoskem pa morajo duhovnfki služiti kot navadni vojaki v bojni fronti. Mnogo francoskih duhovnikov je bilo vjetih in transportiranih v velika naša vjetni-ška taborišča. Da bi usodo teh vjetih francoskih duhovnikov olajšal, se je nadškof v Koloniji kardinal Hartman, obrnil s posebno vlogo na cesarja. Kakor je izvedel Wolffov urad, je cesar velikodušno ugodil tej prošnji in dovolil, da se z vjetimi francoskimi duhovniki postopa kot s častniki.
Rusko volno posolilo.
Berolin, 13 oktobra. \z Petro-grada poročajo: Z merodajnega mesta se poroča, da hoče najeti Rusija mednarodno posojilo 500 milijonov rublov ter utemeljuje ta svoj namen z »ugodnimi poročili« z bojišča.
Zaplenjen norveški panrik.
Kristijanih.   13. oktobra.   (Kor,
urad. Norveški parnik »Aauila«, na* tovorjen s petrolejem, ki )e bil na potu \z New Yorka v Kodanj, je zaplenila neka angleška volna ladja in ga spravila v Kirkwall na otokib I Orknev.                                           *
I              Di Saa  Q"iHaau.
Rhn, J4. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj ob pol 8. zvečer izdani bule-tin o zdravstvenem stanju zunanjega ministra pravi: Stanje se počasi bolj-ša. Minister je bil ves dan miren in ni imel novih napadov protina. Toplota 36*3°, žila 112, dihanje 24.
Belgijska vlada na Francoskem.
Pariz, 13. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Ha vas« poroča iz Bor-deauxa: Belgijska vlada, ki v Belgiji nima več potrebne prostosti za popolno izvajanje svoje avtoritete, je zaprosila za gostoljubnost Francoske in izrekla željo, da sme preložiti svoj sedež v H a v re. Francoska vlada je takoj odgovorila, da bo sprejela belgijsko vlado najprisrčnejše in ji zajamčila razen nedotaknjenosti njenih suverenskih pravic polno izvajanje njenih vladnih nalog. Mornariški minister je odpotoval k sprejemu v Havre. Istočasno z belgijsko vlado se je vkrcal ves pri tej vladi akreditirani diplomatični zbor. Belgijska vlada bo vživala pravice eksteritorijalnosti in za svoje brzojavke prostost pristojbin in prioriteto. Imela bo iste pravice, ki jih ima sveta stolica v Italiji.
I ortiigalska pred vojno.
C urih, 12. oktobra. Madridski »Imparcial« poroča, da bo nemški poslanik v kratkem zapustil Portugalsko. V Lizboni očitno nabirajo prostovoljce za Anglijo.
Mehika in Zedinjene države.
New York, 13. oktobra. Državljanska vojna v Mehiki je zopet izbruhnila. General Villa je proglasil svojo neodvisnost ter hoče nastopiti proti predsedniku Carranzi. Villa je že proklamiral svojo republiko na severu. V deželi so nemiri hujši kakor kdaj zadnja 3 leta. Železniška in brzojavna zveza med Veracruzom in mestom Mehiko je pretrgana. Več mostov je razdejanih. Brata predsednika pogrešajo že več tednov, baje je vjet. Revolucionarji so gospodarji okolice glavnega mesta in Carranza ne more ščititi niti vodovoda. New-vorški listi pravijo, da ne bo prej miru v Mehiki, predno Zedinjene države ne posežejo vmes. To sicer ni prijetna naloga, vendar ne preostaja drugega.
Novi papeški državni tajnik.
Rim, 13. oktobra. (Kor. urad.) Kardinal Pietro Gaspari je imenovan za državnega tajnika Svete Stolice.
Kolera.
Dunaj, 13. oktobra. (Kor. urad.) Uradno. Novi slučaji kolere: 2 na Dunaju, po 1 v Velikih Nemčicah in Mikulčicah (na Moravskem). 3 slučaji so se pojavili v Niepolonicah v Galiciji.
Solnograd, 13. oktobra. Tukaj je umrl neki ranjenec iz severnega bojišča na koleri. Novi slučaji se niso pojavili.
Darila.
Upravništvu naših listov je poslal:
Za Rdeči križ dr. fvan Dimnik, odvetnik v Krškem 15 K, v spomin blagopokojnemu pnj^*elju dr. Franu I ompe.
Iskrena hvala'
Cenjene naročnike mesečnike in trimesečnike vljudno opozarjamo, da se poslužilo priposianih jim čekov in pošliejo naročnino do IS. t. m., da se jim list 16. oktobra ne ustavi. Tako nstavljenie ni ljubo niti nam niti cenj. naročnikom, zato pa prosimo prlfaznega vpoštevanja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. oktobra: Gašper Krašo-vec, ogljar, 61 let, Radeckega cesta št. 9.
Dne 6. oktobra: Ivanka Zidar, trgovčeva hči, 5 ur, Dunajska cesta št. 31.
Dne 7. oktobra: Josipina Sever, zasebnica. 83 let. Sv. Florijana ulica
št 3. — Ivan Friderik Somnitz, urar, 54 let, Sv. Petra cesta 16.
Dne 8. oktobra: Alojzij Bitenc, sin mestnega delavca, 3 mesece, Opekarska cesta 37. — Lucija Wag-ner, mestna uboga, 67 let, Japljeva ulica 2.
Dne 9. oktobra: Anton Logaja, delavec. 40 let, Dolenjska cesta 4. — Rudolf Jurkovič, ključavničar, 39 let, Krakovski nasip 10.
Dne 10. oktobra: Josip Drobne, rejenec, 9 let, Škofja ulica 13. — Franc Stupar, dninar, 64 let, Radeckega cesta 9. — Ivan Fric, sin mizarskega pomočnika, 4 mesece. Zaloška cesta 7. — Ivan Goropečnik, dninar, 39 let, Radeckega cesta 9.
Dne 11. oktobra: Pavla Dežman, zasebnica, 29 let, Streliška ulica 6. — Ivan Rupert, dninar, 49 let, Cesta v mestni log 21.
Dne  12. oktobra:  Josip Bizjan, kolar, 29 let, Radeckega cesta 9. V  deželni   bolnici.
Dne 7. oktobra: Ivan Mihelic, delavec, 70 let. — Josip Lovše, sin gruntarja, 2 leti.
Dne 8. oktobra: Marija Slana, hči bajtarja, 14 let. — Ivan Platnar, mestni delavec. 54 let.
Dne 11. oktobra: Karel Jabor-neg. čevljarski pomočnik. 32 let. — Mažo Marović, bajtar, 57 let.
liannni?  list nhsMa 8  stran1.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Meteorološlčno poročilo.
Vrlin Ml serjem 3M*2               Sređij! traCa! tlak 736 bih
|   tB%  j Stanje |  i^~ &   •*«•-■'*£     IS      Vettovi f     Nebo
J      ¥ mm    i-- 2
II                        .                  j               ■
13. 2.pop.;738 4      90 \   si. jug  i    jasno
„   9. zv.   738 7      3*9    si. szah
14    7. zj.    739 8    —06   brezvetr.    megla
Srednja včerajšnja temperatura 41°, norm.   10 9°    Padavina v 24 urah   mm 00.
^^Tlrk,   Sanatorij
L^S*lP?!!!^#?i^^                *ospekrij
>«^2la4a svetinja   S
yrBcroliiif Pariz, Rim \\&.^r
Hijbtfjie kozo.    S\^          %Jl*
/eV",Je ^
Br. J. Z., zobozdravnik, Moravska
Oalrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le one^a sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n ta je: Seydlin".

o. <s<Rjl Cjko
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarje?
iitjati ovani zadruga s omejeno zaveso.
s= Tmm m alineah pri LJubljani. =
Priporoča ao ala?Baaw občtaatv* aa awtaoraajc                                     Piotiema kompletne oprave za
a»—■«■■■■■» laaalaja ta v lastni naJaMatanaJte »pianflial tovarni aa GHncan In se jamči sa soHdao delo. w—mmmmm*mm>
tm- jTOrija -»■
drogerija ia |ot«nW»n|akhnra
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko salogo
desinfekcijskih    preparatov    kakor:
Lysol, Lysofortny  Kreolin,   Formalin,
Formaiinove pastilje, karbolova kis«
lina, karbolovo apno.
Potrebščine za postrežbo bolnikov   in    ranjencev9 obvez   In   gumastega   blaga,
konjaka, ruma in čaja. ^ero/orm.     flchtinin.     PcroHa.
Kolere
se ubranite najbolje
ako zavžijete dvakrat na dan po V50 1 pristnega rastlinskega likerja
„FL0RIAN-«a
in si perete usta in   roke z rast* linskim žganjem (fluidom)
„VIVA"
primešanim k vodi.
Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od
Rastlinske destilacije „FL0RIAN" v Ljubljani,  Prešernova ulica.
IUOZOd
E-TT'LT
MM siloi
Viktor Ba|t
Štintargni dL 6, zrnn glavn priti
Šopki, venci  s trakovi  in napisi se
izdelujejo po najnižjih cenah. Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajtp cvetlica! salta, Lj«Wj*a*.
Stran 6«
.SLOVENSKI NAROD", «t 14. oktobra lfI4.
244. štev.
Maksimalna tarifa aa Kranjskem.
C. kr. deželna vlada je vpošte-vala izpremembe na blagovnem trgu ter izdala z razpisom z dne 6. oktobra t. L novo maksimalno tarifo za Kranjsko   in   za   mesto   Ljubljano. I
A. Maksimalna tarifa
Opomniti ie9 da posebne cene, ki so se dovolile posameznim občinam in krajem, ostanejo za tiste kraje nadalje v veljavi. Cene veljajo za promet v detajlni prodaji. Kakor iz niže navedenega tarifa razvidno, novi tartt ne vsebujeta več dveh, zelo vaza* predmetov: moke bi kraka. Za moko bi kruh sedaj ne obstoja več maksimalna tarifa. Valovanje cen za žito in moko le preveliko, da bi se dalo
držati za daljši čas primerne maksimalne cene za moko in kruh. Poživljamo pa trgovce in obrtnike, da se varujejo navzlic temu kar najskrb-neje vsakega pretiravanja cen. Neupravičeno draženje cen se kaznuje po § 7. cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914, drž. zak. it. 194. (Glej »Trgovski Vestnik« leto 1914, stran 87!)
za celo dežele Kranjsko, izvzemSi stolno mesto Ljubljana.
B. Maksimalna tarifa
za deteta« stolao «esto Ljubljana.
Predmet
Riž, zdrobljen...........
Riž srednji............
Riž, italijanski 6 a .........
Riž Karolina............
Ješprenj    .............
Pšeno    •.............
Ježprenjček, debel.........
JeSprenjček, fin..........
~FŽžol...............
Krompir. izvzemSi kraje, ki se zanje določb posebne izjeme.....
Kava...............
Čaj, navadno tržno blago (izvzemSi fi-neiše vrste)..........
Sladkor (v kockah)   ........
Sladkor (v kapi)..........
Sol...............""
Vino navadno ...........
Piv o iz soda, izvzemSi špecijelne vrste in izvzemSi kraje, ki se zanje do-loaio posebne izjeme......
Jesih...............
Namizno olje...........
Jedilno olje............
Govejejneso. 1. vrsta.......
; Goveje meso, 11. vrsta.......
Ovčje meso............
Svinjsko meso..........
Telečje meso...........
Prekajeno meso, navadno demače .   .
Slanina..............
j Svinjska mast, čista........
i Surovo maslo...........
I Sir. navadni............
Mleko..............
i Jajca...............
Les, trdi.............
Les, mehki............
Premog..............
j Petrolej« ••«. •••••••••!
ed
"5
C
rju
_kR_
k* kg
1   inT-1 kg kg
kg
i----------------------!
kg dkg
_k*_
_k£_ kg
1
~
1 1
kg
kg
5j
kg kg kg kg kg kg kg 1 kos _m'_ ■g
q 1
K
"X"
7 1
~~1 ~1
2
2
2 3 __2___
S       '
_6____
__3____
h
62 74
46 50
48    j
64
46
joj J26
12
48
]*J
J56_
m
JA
m
80_J 80
-
__
J20_!
60   j _40_ 24_
1*1
__
Ju
46
Naiviija cena.
katera se sme
zahtevati
Predmet
Riž zdrobljen...........
Riž srednji............
Riž italijanski 6/a.........
Riž Kirolina...........
Ješprenj    .............
Pscno..............
Ješprenjček debel.........
JeSprenček lin...........
Fižol...............
Krompir.............
Kislo zelje............
Kisla repa............
Kava...............
Čaj, navaden odprt    »•••••••
Kakao   ..............
Sladkor (v kockah).........
Sladkor (v kapi)..........
Sol................
Navadno namizno vino.......
Pivo iz soda, izvzemSi Specijalne vrste
Jesih...............
Namizno olje...........
Jedilno olje............
Govejo meso, I. vrsta.......
Govejo meso, II. vrsta.......
Ovčje meso............
Svinjsko meso...........
Kozje meso............
Telečje meso...........
Prekajeno meso, navadno domače .  .
Slanina..............
Svinjska mast, čista   ........
Surovo maslo...........
Sir, navadni............
Mleko..............
Jajca ...............
Les, trdi.............
Les. mehki............
Premog, kranjski-štajerski......
Petrolej •••••••..*••••
"O
e
""kg" kg kg tg kg kg kg kg ^ kg kg kg kg
kg _dkg_
m
kg kg kg
~kg~
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
kg
lat
kg
1
kos
ma
m8
q 1
K
___4_
7
~6~ 1
1
2
___1_
___1_
___l_
___1
_2__
__1_
_2__
2
2
2
4
2
13
10
3
h 52 68 80 94 46 50 ~48~ 64 46 10 14 12
50 10
~80~
96 24 20 48 36
36_ 90 60 50
50
40
20
40 24 10
60 44
Najviija cena,
katero g« sme
zahtevati
V kolikor se vrši prodaja tega blaga v prostorih ali na sejmskih stojnicah, morajo imeti obrtniki na-
bite najvišje cene v svojih prostorih, oziroma na svojih stojnicah.
Kdor bi se ne držal teh predpisov, se bo kaznoval    najstrožje po
določilih obrtnega reda za vsak posamezni slučaj z denarno globo do 1000 kron ali z zaporom do treh mesecev.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno Test, da je naš iskren olj ubij en i, nenadomestljivi sin, brat, svak in stric, gospod
Janko Ravnik
pseiesetaik pri o. kr. aeaaahraeafcoai pespolku it. 17
dne 30. avgusta t. L v starosti 25  let na severnem bojišču pri Premvslanih padel častne junaške smrti za domovino.           3518
Bodi mu prijazen spomin!
BLED, dne 14. oktobra 1914.
Žalujoča rodbina Ravnik.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oče in brat, gospod
Josip Uelkauerh
cea. 1b kr. major ¥ pek. polku gro! Jelačlč M. 79
dne 8. septembra 1.1. na srbskem bojišču umrl junaške smrti, Oradec-Ljubljana, dne 14. oktobra 1914.
Earolina Veikaverh, soproga; Joško, Lotka, otroci; Ivan Veikaverh, c. in kr. nadporočnik v p., Alojzi] Veikaverh, c. in kr. podpolkovnik in poveljnik c. in kr. pešpolka
št. 55, brata.
Namesto vsakega drugega naznanila.
PiaktikantiDia-Tolonterka
a primerno  izobrazbo  se   sprejme v trgovinski pisarni tvrdke
Fr.   Stupica   v   Ljubljani.
Lepo, zračno
stanovanje
v I. nadstropju, tri sobe s parketi, s predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, obsežen   vrt   z uto.   86   Odda   takof
na   Cesti   na   fazno   železnico štev. 32.                 3526
V brezmejni žalosti dajemo na znanje vsem prijateljem in znancem, da je naš preljubijeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
dr. Fran Pompo
okr. državnega pravdnika namestnik In o. kr. porotnik
težko ranjen dne 5. vinotoka na južnem bojišču, izdihnil svojo blago dušo dne 9. vinotoka v Zavidoviču in bil tam pokopan dne 11. vinotoka.
Maše zadušnice za prerano preminulim pokojnikom se obhajajo v petek, 16. t. m. ob Vs6 uri zjutraj v cerkvi Sv. Srca Jezusovega.
Marila Pompetova roj. Mlklavteva, soproga. — Janko. Leon. Pavlica, Rikard, otroci — Joief Poinpe, Ana Pompe to v a, roditelja. — Pavla Pernato« roj. alliaaveeva, Ana Miklavževa, svakinji  — Rikard Pernat« Pran Mh
klane, svaka.
Mesto posebnega obvestila.
Zahvala.
Za presrčne dokaze soevtja povodom tufne Izgnbe nase ljubljene hčerke, sestre, tete In svakinje, gospodične
Pavle Deschmann
izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Pssebfio se ps zahvaJjujemo vsem onim, kateri so našo drago pokojnico v Pjenl DOteznt obiakavali in tolažili, ji darovali prekrasne vence, ter jo spremili na sadnji peti k večnemu počitku.                                                                   _
LJUBLJANA, 14. oktobra 1914.                                                     *»
Mesarskega umika
|F     sprejme     ~VR
J. Zrlmec. mesarf Bled.
Plača po dogovoru.                      3525
i*fir sikov
se takoj aprajsae na stalno delo in sicer za boljša, težka in mešana dela pri Ivam KMf čevljarskem mojstru, lagatje eh Savi Hi.                 3473
Dobre »paljene
mesarija
v   prometnem   kraja   v   mestu   ali   na
) deželi se vzame  takoj   V sajSMS  av.
kepL — Ponudbe na  upravo. »Slov.
Naroda« pod „Maaar".                    3519
iTčenec
Josipa Pollaka,
. S?. Petra cesti tter. 7, LjvMjna.
LJUBLJANSKI
ZVON
Marta* u MSmMt ■ fnato.
■SSBS aoaivi fSRNJb
—t»»a»«a—^aaitzssaaaii leaeaeeo. iisiMia
g a^k^aFe^eaeeA^Baa^aW^wee^a^^aaa»
Kadilci!                   Patriotje!
znamk Abadie
je dokazano določen izključno
za dobrodelne namene.
Čisti dobiček konkurence, ki nas napada, se pa izteka v nje lastni žep.                                                                   3520
Patriotje, izbirajte!
!VOJNO ZAVAROVANJE!
C. kr. priv. zavarovalnica na življenje
Avstrijski Feniks
pasuasBiisniiuaai        »ms zmmaui na 12«ui8o.ooa.
nudi vsem, ki so poklicani ▼ vojaka, tudi osebam, ki se ia ZSfeS|SlO Se SefetaS pSe)Ba posebno vojno zavarovanje se tebe 1 leta. To vojno zavarovanje brez zdravniške preiskave sklepajo lahko sorodniki iatik ali drogi interesenti. Zavarovana glavnica plaSa se tedaj, ako je zavarovanec v veja* peM. eke je esurl vale« dealfaelli vas ali tate« kake trinU ki ksatas sks m |s pegraia.
Pa tudi v seski pekal Avstrijskega Feniksa, ki se je iagotevila po kaki predlagani reeadejral setereselsl aSasJHseeif. je vojno zavarovanje aa vojake po poklicu kakor v rezervi in za črno vojnik* do K 80000 zavarovane svote brezplačno vlteto.
PojaaaiU daje ia poaadbe sprejema:  ffJSaaSAUD la\ST#F v
Hakejsetj Mm SatoelL 1 Is faVAVB aalfTCP w MskeJasL,
fiteaaiS eaSvV V                                                                               **