60 L00200
PRI.
OSREDNJA KNJIŽNICA
P. 126 66001 KOPER
DNEVNIK
'na plačana v gotovini postale I grupa.
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 121 (9729)
TRST, sobota, 28. maja 1977
rSvcfpU	!LmST r«* "n****	1943 v vasi Zakril nad Crram. nmm.09«, n. dkloria CM a. do 17. »ptmb,. 19« s. J. Usa.. . mi»m .Dotardob.
—	'	^a>> P0^ Vojskim pri Idnjl, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SOCIALISTI BODO KONSTRUKTIVNO SODELOVALI ZA ZAKLJUČEK SPORAZUMA
PREPREČEN IZBRUH NOTRANJE KRIZE V PSI: POGAJANJA MED STRANKAMI SE NADALJUJEJO
fraxi obljubil spremembe v vodstvu na prihodnji seji CK PSI
A. 27.
psi se je zaključila z raz-
Bitka v centralnem
j J PSI s
kompromisom. Ždelo se je na
krjz“°*V. P°ročil° nastala notranja
j —u nor
IjL.j® bo iz kritik in napadov na ^sko poročilo nastala notranja ki bi utegnila spraviti v ne-celo pogajanja ,med stranjo®1- To se, k sreči, ni zgodilo. * !tiPi^. bi se morala zaključiti {j "“Obritvijo enotnega dokumenta, st,.Vsebuje osnovne smernice za vodij^® stranke: zaključiti v pozitiven? sm*slu Pogajanja s KD in dru-1(3 strankami upoštevajoč prven-, i”10 potrebo po enotnosti v akciji Hadr^isti *n vso levico. Če bi KD fSijevala zavlačevanje pogajanj v PfJ^ied se bodo morale ostale na-stranke dogovoriti in morda krizo, če se bodo strinjale Švn Ini)°- Vsekakor pa bo PSI ak-!aii° Prispevala h konstruktivnemu oJu6ku pogajanj, katerih cilj je ^ elen na programski dogovor, gle-V]a^a to, da KD zavrača »zasilno
Jkikument, kot rečeno, še ni bil J,vljen, vendar je mogoče te o-ki j!* smernice izluščiti iz replike ikli Craxija, ki je tudi obljubil tej^ie nove seje CK PSI v naj-kljirum fasu’ verietno takoj po za-|Cku pogajanj, ko bodo na dnevih; , t^du notranja ravnotežja v ^viki.
Vrnitev Andreottija z obiska v Romuniji
RIM, 27. — Predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Forlani sta se danes zjutraj vrnila iz Bukarešte, kjer sta bila na uradnem obisku. Pred Bukarešto sta Andreotti in Forlani obiskala Atene, kjer sta imela pogovore z grškimi državniki o odnosih med državama, zlasti pa še o važnosti vključitve Grčije v Evropsko gospodarsko skupnost, ki naj bi skupno s predlogom vključitve Španije in Portugalske, še bolj utrdilo politiko EGS v Sredozemlju.
V Bukarešti pa sta italijanska državnika razpravljala predvsem o varnosti v Evropi v luči skorajšnje beograjske konference, na kateri naj bi preverili izvajanje helsinške listine. Poleg tega sta tudi govorila s Ceausescom in predsednikom vlade Manescom o krepitvi gospodarskih odnosov predvsem na jietrolej-skem in kmetijskem področju. Obe državni delegaciji sta ugotovili, da obstajajo velike možnosti razširitve trgovinske izmenjave med državama
Signorile, Manca in Craxi med sejo centralnega komiteja PSI
(Telefoto ANSA)
RIM, 27. — Predsednik vlade Andreotti bo v sredo, 1. junija v pristojni poslanski komisiji poročal o vprašanjih preureditve tajne obveščevalne službe in o vprašanju državne tajnosti. Vest je nocoj sporočil na Mon-tecitoriu poslanec Pervnacchini, predsednik posebne poslanske kotnisije, ki se ukvarja z zakonskim osnuktom o preureditvi tajne obveščevalne službe, varnostne službe in državne tajnosti.
ZAČETEK JUGOSLOVANSKO - ZAHODNONEMŠKIH POGOVOROV NA NAJVIŠJI RAVNI
Tito sprejel kanclerja Schmidta Srečanje i D jur a no vicem in Dolancem
Ob prihodu je zahodnonemški kancler poudaril, da je vpliv Jugoslavije med neuvrščenimi politični dejavnik največjega pomena
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Predsednik republike Tito je pozno popoldne sprejel zahodnonernškega kanclerja Hel-
lavci. Tanjug opisuje te pogovore kot zelo prisrčne in delovne, beseda na ie tekla o širokem krogu vprašanj iz dvostranskih odnosov
mutha Schmidta in s tem srečanjem in sodelovanja in tudi o nekaterih
Upanje zasedanje CK PSI se je z neobičajno sejo tajništva, (jjj *rem sedi tudi drugi protago-
Itj . te -bitke, posl. Enrico Manca, Ion P^Jšnjega večera govoril ce-^zaupnici Craxiju. Tajnik PSI Vj| .Pazil, da mu trda prede. Postali vprašanje zaupnice in omeni! jjhost odstopa. Tedaj so se vode jj^rije. Manca je pojasnil, da no-
SREČEN ZAKLJUČEK DRAMATIČNE PUSTOLOVŠČINE 105 NIZOZEMSKIH ŠOLARJEV
JUZN0M0LUSKI TERORISTI IZPUSTILI OTROKE POLOŽAJ TALCEV NA VLAKU SE NI SPREMENIL
Male talce so morali izpustiti zaradi nenadne epidemije, ki naj bi jo oblasti, kljub uradnim demantijem, nalašč povzročile - V rokah teroristov še štirje učitelji in 56 potnikov
HAAG, 27. — Za 105 malih talcev, ki so. jih južni Molučani imeli v svojih rokah od ponedeljka, se je dramatična pustolovščina srečno
Ig aedaj krize na vrhu PSI in da Dgl?u. zdi glavno vprašanje politič-^ resnici tudi ni v svoji Va"?lni naletel na popolno odobra-
Sprejet je bil kompromisni ,	. ,
da bo prihodnji CK PSI raz j končala. Danes ponoči so teroristi v0dlt 1 0 n°tranjem ravnotežju v Cl{ pU (Manca naj bi, po tej seji iLfSI, postal namestnik tajnika SjJ/Jke, mesto pa utegne deliti s lij relejem). Mancov poskus, da k varil novo večino v central-jt" komiteju skupaj z Mancinijem Odpadel.
^ doseženem kompromisu je po-opoldne centralnemu komiteju itva Prebral je sporočilo tajni-v katerem je rečeno, da taj-kif £ Predlaga CK PSI, maj odo-HofJritteljne smernice Craxijevega v ./•da, ki so ga obogatili posegi Ig azPravo». Pri tem je dodal, da j® Postavlja vprašanje zaupnice. ie Prv'i vzrojil in obtožil
se ie sestai° v
’ k° zaseda vrhovni organ Mancini je še vztrajal pri ^ii»*’ nai se centralni komite tata in 0 vsel1 vprašanjih, ki so •VgjjfVftem redu. Frasca je dodal:
Vh-i uPa.i je neresno,* ko se je *>ioSj*J Lombardi: «V redu, skliči-VeMa 0 sei° centralnega komiteja,
Ulj ar ne po zaključku prt:ajanj,
IW-Pa prej.* Craxi ga je skušal
ff.čloi niomrv olzlonoli Moči
tem, da so pomešali klice bolezni med hrano. Zato naj bi Molučani včeraj odločno zavračali hrano.
Teroristi so sporočili oblastem svojo odločitev, da spustijo otroke približno ob 3.45, vendar so jzabj-etsli, naj po otroke pride samo po en re-šilec naenkrat. Na vsak avto so bolničarji prenesli po dva otroka, vsa operacija pa se je zaključila približno ob 6. uri zjutraj. Otroke so odpeljali v bolnišnico, večino pa so takoj spustili domov, ker je bilo njihovo zdravstveno stanje zadovoljujoče. Ob 5.30 se je napetost pred šolo, kjer so čakali vsi starši zajetih otrok, nenadoma zaostrila. E-
PO NEKAJURNIH SPOPADIH V LUANDI
namreč sklenili osvoboditi vse o-
troke, ki so bili zaprti v šoli, ker se je med njimi pojavila epidemija driske, ki je, kot kaže iz prvih pričevanj otrok, zajela tudi njihove čuvaje. V rokah teroristov so tako o-stali še štirje učitelji v šoli in 56 potnikov na vlaku.
Minister za pravosodje Van Agt je takoj demantiral glasove, ki so začeli krožiti, češ da so oblasti nalašč povzročile epidemijo v šoli s
'L: »Saj nismo sklepali. Naši t -dlo
Lahko jih tudi spremenite.*
Viti* Predlogi, ki jih morate odo-
je spregovoril popoldne,
5 tno^ključkom debate: »Angažira-*ljuSan'° Stranko za pozitiven za-JjSj * Pogajanj za sporazum, ki Sovn °moS°^i izhod iz krize. Ta »'st* nvira napisati besedo konec V«11 Vzdržanih podpor vladi in l* je1 novo obdobje.* Nezadovoljen Sw°stal Mancini: «Dosegli smo %t)r0rr'is, ki ne rešuje ničesar. % so še vsi odprti.* Signo-
—	“ m	-
•ni
ji
H za vladnimi formulami, ko
'sitJ® PoudMil še enkrat tezo o l cpi?Lvi» in opozoril ostale čla-
SvI- Pa,nega komiteja, naj se ne h 'sjo -	..........
V.,
»tro!, ,28°lj za notranje spopade
N« . ■
Sij <0ncu sta še AchiUi in Codi-.^Poročila, da sta zapustila S^ijevo skupino in ustanovila •ti n' je «še bolj na levo*. Res-SJf *iubo je CK, ki se je pred «	v hotelu «Midas» skle-
>	organiziranih struj, ven-^ Vsi na to že pozabili.
^l&j^stjani so medtem baje že jNh l. Ustavo dokumenta, v ka-I? bovi taktizirajo svoje predloge , jg ' v*adni program. Zaccagnini ,Vogjj,veCer po telefonu pogovarjal JSgjgj ostalih strank in jim na-
>	j, ’ da ga bodo prejeli najkas-
' .s°K°vorniki so mu odgo-sec®aj Potreben skupen
CANDIDA CtRZI
V Angoli zatrli upor levičarskih frakcionašev
Upornike naj bi vodila bivši notranji minister Nito Alves in politični komisar oboroženih sil Jose Van Dume n Oba sta bila pred nedavnim izključena iz CK MPLA
LUANDA, 27. — Po nekaj urah ostrih oboroženih spopadov so angolske čete zveste predsedniku Ago-stinhu Netu strle upor devičarskih frakcionašev*. Sodeč po poročilih vladne radijske postaje je položaj v Luandi sedaj miren, čeprav je napetost še zelo velika.
Potek nočnih in jutranjih dogodkov je še nejasen, gotovo pa je vsekakor, da je poskus državnega udara najbolj radikalnega krila gibanja za osvoboditev Angole MPLA spodletel. Predsednik Neto, ki je
h\
cmikc o vstopu J^ala Dajana čadsko vlado
v
27. — Napoved, da je JNlsl ajan sprejel ponudbo, naj bi 1> *Oest(> zunanjega ministra v no-S '**V8,arski v'a<ii premierja Begina, Ig *a.val polemik, ki dokazujejo, Pto?rj®tno bila poteza preuranje-brek! Vstopu Dajana v vlado se ' 0 ! Predvsem krilo večinske *Likud», ki ga vodi Erlieh.
Sovjetsko letalo • strmoglavilo pri Havani
HAVANA, 27. — Tukaj so u-radno sporočili, da je danes strmoglavilo sovjetsko letalo tik pred pristankom na letališču v Havani. letalo je prihajalo iz Moskve in se je na poti ustavilo v Frankfurtu in v Lizboni. Vest o nesreči sovjetskega letala na havanskem letališču je potrdila tudi sovjetska časopisna agencija TASS, ki je sporočila, da je letalo «iljušin 62», ki je povezovalo Moskvo s Havano, danes strmoglavilo pri letališču kubanske prestolnice. Sovjetska tiskovna agencija pravi, da so bile pri nesreči človeške žrtve, ne pa pove, koliko je bilo mrtvili. TASS sporoča tudi, da je biia sestavljena vladna preiskovalna komisija, ki bo uvedla preiskavo o vzrokih nesreče.
V Havani so danes izjavili, da še ne vedo koliko potnikov, je bilo v ponesrečenem letalu, ki ima 138 sedežev. Običajno so s temi letali potovali pred-|( vsem kubanski študentje, ki’ študirajo v tujini.
popoldne naslovil prebivalstvu kratek poziv, je naprtil odgovornost za upor bivšemu notranjemu ministru Niti) Alvesu in bivšemu političnemu komisarju angolskih oboroženih sil Joseju Van Dumenu. Oba sta bila pred nekaj dnevi izključepa iz centralnega komiteja MPLA z obtožbo frakcionaštva.
Prve novice o uporu je posredoval dopisnik jugoslovanske agencije Tanjug, ki je sporočil, da je v bližini predsedniške palače in kaznilnice slišat; streljanje z avtomatskim orožjem. Nekaj ur pozneje so uporniki zasedli radijsko postajo in naslovili prebivalstvu pčziv, naj se zbere pred predsedniško palačo. Sporočili so nadalje, da so osvobodili iz zapora bivše borce, kar naj bi bilo «v korist delavskega gibanja, kmetov in angolskega prebivalstva na splošno*.
Po nekaj urah srditih bojev so Netu zveste čete, najbrž ob podpori kubanskih sil, strle odpor radikalnih sil in osvobodile redijsko postajo. V daljšem proglasu MPLA, ki so ga večkrat prebrali po radiu, je vlada na kratko obnovila dogodke in obtožila upornike, da so imperialistični hlapci, frakcionaši in avanturisti, ki so skušali izzvati med prebivalstvom protivladne demonstracije*. Iste obtožbe je ponovil pozneje predsednik Agostinho Neto v krajšem pozivu prebivalstvu.
Po mnenju poltičnjh komentatorjev davišnji upor, obračun katerega še ni znan, ne bo olajšal dela predsedniku Agostinhu Netu, ki se že nekaj tednov sooča z napetim položajem v državi. Da bi vsaj delno ublažil spore, je Neto izključil iz CK MPLA bivšega notranjega ministra Alvesa in političnega komisarja 0-boroženih sil Van Dumena. Oba sta bila obtožena frakcionaštva in »črnega rasizma*, ki bi bil poguben za zrasnega vidika tako heterogeno družbo kot je angolska. Te sile riaj bi imele zaslombo pri najnižjjh slojih, ki v največji meri občutijo posledice hude gospodarske krize, (vt)
den od teroristov je namreč zakričal na bolničarje in nenadoma postavil nove zahteve. Moral je poseči neki vladni funkcionar, ki ga je pomiril in operacija je od takrat potekala nemoteno do konca. Po še sti uri je bilo strahu staršev konec.
Otroci so kasneje povedali, da so bili južnomoluški teroristi- zelo prijazni in da so se z njimi celo igrali. Vsem so teroristi obesili na rokav listek z njihovim imenom. Vladni predstavnik je dejal, da oblasti niso privolile v nobene koncesije in da so dosledno spoštovale svoj sklep, da se ne pogajajo s teroristi, dokler slednji ne osvobodijo vseh otrok, ki so jih imeli za talce.
Popoldne so teroristi spet zahtevali od nizozemskih oblasti, naj o-svobodijo moluške teroriste, ki so v ječi, obenem pa zahtevajo letalo, s katerim naj bi se odpeljali skupaj z osvobojenimi jetniki.
Nizozemski premier Joop Den Uyl je na svoji današnji tiskovni konferenci bil videti zelo zaskrbljen za usodo 56 talcev na vlaku ter za 4 učitelje, ki so še ostali v šoli. Po zaključku današnje vladne seje, na kateri so proučili položaj, ki je nastal po osvoboditvi otrok, je predsednik vlade spet potrdil svojo izjavo, da ne bo dovolil teroristom, da bi talce odpeljali iz Nizozemske, ni pa povedal, ali bi bil pripravljen spustiti teroriste, da odidejo. Na vprašanje, ali je mogoče, da se tudi na vlaku, kot se je zgodilo v šoli, pojavi epidemija driske, je Joop Den Uyl dejal, da tega ne ve, prvo, ker ni zdravnik, drugo, ker ni mogoče predvidevati bolezni. Omenil je tudi prejšnjo akcijo južnomolu-ških teroristov, ki so decembra 1975 ustavili vlak ter s tem v zvezi dejal, da je položaj bistveno različen, ker je takrat bila zima, sedaj pa je mnogo bolj toplo in je večja nevarnost epidemij. Iz tega sklepajo, da
ni izključeno, da.bi oblasti utegnile pomešati v hrano, ki jo dobavljajo teroristom in talcem, kako odvajalno sredstvo, ki naj bi pospešilo zaključek vse Zadeve. Danes so vsekakor teroristi na vlaku z.ahtevali hrano, pijačo in zdravila, (if)
RIM, 27. — Na sedežu vsedržavne časnikarske zveze je bil danes skupni sestanek med izvršnim odborom časnikarske zveze in tajništvom t-notne federacije tiskarskih delavcev. Na sestanku so sklenili povabiti vse parlamentarne skupine, naj se končno odločijo za čimprejšnjo odobritev zakona o reformi tiska.
so se začeli uradni jugoslovansko -zahodnonemški politični pogovori na najvišji ravni, ki se bodo nadaljevali še jutri.
Kancler ZR Nemčije Schmidt jc opoldne prispel na večdnevni uradni obisk v Jugoslavijo, kjer bo po u-radnih pogovorih v Beogradu ostal še nekaj dni na oddihu ob južnoja-dranski obali, obiskal pa bo tildi republiko Črno. goro. Schmidt je v izjavi na beograjskem- letajišču časnikarjem izjavil, da se zelo veseli obiska v Jugoslaviji in da z velik'm zanimanjem, pričakuje pogovore z jugoslovanskimi voditelji, posebej s predsednikom Titom, Schmidt je ob tej priložnosti izjavil, da so veliko delo marjala Tita ob njegovem 85. rojstnem dnevu proslavili v Jugoslaviji in po vsem svetu.
Zahodnonemški kancler je v izjavi podčrtal, da »ima zgodovina svoje mesto v naši in vaši zavesti*, in dodal, da so odnosi med Jugoslavijo in ZR Nemčijo medtem dosegli takšno kakovost, da v pogovorih ne bi bilo treba gledati nazaj, temveč naj bi se obe strani osredotočili na poglavitne naloge, ki so pred njima v zvezi z zagotavljanjem prihodnosti na bilateralnem področju in tudi v mednarodnih okvirih. »Prepričan sem — je rekel Schmidt — da bomo v pogovorih na podlagi prijateljskega duha, ki opredeljuje jugoslovansko - nemške odnose, dosegli visoko stopnjo soglasja in skupni jezik.*
Po besedah Helmuta Schmidta zasluži politični položaj Jugoslavije v svetu spoštovanje in upoštevanje. Vpliv Jugoslavije v okviru neuvrščene politike je politični dejavnik največjega pomena. Kakor je rekel zahodnonemški kancler vidi ZR Nemčija, enako pa tudi vseh devet držav Evropske gospodarske skupnosti, v ohranitvi neodvisnosti in - celovitost* Jugoslavije bistveno zagotovilo za nadaljevanje politikfe popuščanja v Evropi, za ohranitev miru v Evropi in svetu sploh.
Prve jugoslovansko-zahodnonem-ške pogovore sta kmalu po prihodu zahodnanernškega državnika v Beograd vodila oredsednik zveznega izvršnega sveta Veseli« Djura-novič in kancler Schmidt, navzoči pa so bili tudi njuni najož.ji sode-
mednarodiruh problemih.
Z zahodnonemški m kancler jem Schmidtom se je danes pogovarjal tudi tajnik izvršnega komiteje ZKJ' Stane Dolanc. V daljšem prijateljskem razgovoru so opravili široko in vsestransko izmenjavo mnenj o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov, o stanju in idejnih tokovih v delavskem in naored-nem gibanju in o odnosih med Zvezo komunistov Jugoslavije in zahod-nončmško socialdemokratsko stranko. Z obeh strani so podčrtali u-spešen meddržavni in medpartij-ski razvoj sodelovanja. Opozorili so, da je medpartijsko sodelovanje koristno in potrebno, zanj pa ne smejo biti ovire obstoječe ideološke razlike in različni pristopi in stališča v zvezi s posameznimi vprašanji. Dolanc in njegov sode-
lavec dr. Aleksander Grličkov, tajnik v partijskem izvršnem komiteju, rta Schmidta seznanila z dejavnostjo ZKJ na notranjem in mednarodnem prizorišču in ga, obvestila o bližnjem beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju in tudi o dejavnostih neuvrščenih držav za uresničitev sklepov vrhunske konference v Co-lombu. Schmidt in njegov sodelavec Hans Juergen wischniewski pa sta pojasnila stališča do najvažnejših aktualnih mednarodnih vprašanj, hkrati pa je zahodnonemški kancler pozitivno ocenil prizadevanje Jugoslavije v pripravah na beograjski sestanek.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič, ki .je skupaj s predsednikom Titom Schmidtov gostitelj, je priredil nocoj slovesno večerjo v čast zahod-nonemškega državnika, medtem ko se bodo uraAii pogovori na različnih ravneh nadaljevali jutri.
VLADO BARABA«
.........................
PRIPRAVE NA KONFERENCO <SEVER-JUC>
V Parizu soočenje bogatih in revnih
Mfashingtoit o cenah surovin in skladu za pomoč tretjemu svetu
NEW YORK, 27. — Washington-ska vlada se pripravlja na konferenco gospodarskih in finančnih ministrov industrijskih držav in držav v razvoju, ki bo 30, in 31. maja v Parizu, na kateri bbdo preverili razvoj gospodarskih odnosov med razvitim in«nerazvitim svetom in oziroma predloge, ki so bili aahi na prejšnjih srečanjih »Sever-Jug*.
Carterjeva uprava je izjavila, da je pripravljena na »važne koncesije*, tako glede stabilizacije cen surovin, kot glede izrednega načrta za pomoč revnim državam tretjega sve ta. Kot sporoča «New York Times*, bodo washingtonski predstavniki Parizu sporočili, da so na razpola go, da prispevajo k. ustanovitvi
Skupina nizozemskih otrok, ki so jih moluški teroristi danes izpustili
(Telefoto ANSA)
V ODSOTNOSTI ODSTRANJENEGA PODGORNEGA
Vrhovni sovjet SI potrdil osnutek nove ustave
MOSKVA, 27. — Prezidium vrhovnega sovjeta ZSSR se je sestal in odobril osnutek nove sovjetske ustave. Agencija TASS poroča, da sta sejo vodila Leonid Brežnjev in Mihajl Sus-lov, ne omenja j)a formaino še predsednika vrhovnega sovjeta, nedavno odstranjenega Nikolaja Podgomega, iz česar je mogoče sklepati, da se seje ni udeležil, Tudi sicer se v SZ množijo znaki o tem. da je Nikolaj Podgorni padel v nemilost. Tako so na primer v manežni dvorani na Trgu 50-letnice oktobrske revolucije odstranili njegov portret, ki je visel poleg slik drugih voditeljev.
Vrhovni sovjet je sklenil, da bo osnutek ustave objavljen 4. junija in bo nato predmet množične razprave na vseh ravneh Verjetno 1» razprava o novi sovjetski ustavi tudi v ospredju skorajšnjih volitev v mestne sovjete.
O osnutku ustave, oziroma dokončnem besedilu, obogatenem s popravki iz množične razprave bo razpravljal vrhovni sovjet ZSSR na izredni seji, ki bo oktobra. Iz tega je mogoče domnevati, da bo ustava stopila v veljavo 5. decembra letos, ko v ZSSR praz-
nujejo »dan ustave*. Na ta dan je namreč leta 1936 bila sprejeta prejšnja «stalinska» ustava, ki je bila tretja po vrsti po »Listini pravic delovnega ljudstva*, odobreni na Leninov predlog na izrednem kongresu sovjetov dan po revoluciji oktobra 1917 in zvezni ustavi iz leta 1924, ko se je začela oblikovati sovjetska federacija <n se je že razplamtela polemika med hudo bolnim Leninom in Stalinom o širini avtonomije neruskih republik.
Kot poročajo iz Moskve vsebuje nova sovjetska ustava formulacijo, da je SZ dosegla «zrelo stopnjo socializma* in da »napreduje na poti k iz--gradnji materialnih temeljev komunistične brezrazredne družbe*. V tem smislu vsebuje tudi definicijo, ki jo je prvi utemeljeval pred petnajstimi leti Nikita Hruščov, da je SZ prerasla iz obdobja »diktature proletariata* v »državo vsega ljudstva*.
V novi ustavi so podrobnejše definirane pravice posameznega sovjetskega državljana ..osebne Ih družbene svoboščine ter dolžnosti. Posebno poglavje je posvečeno kodifikaciji »leninskih načel zunanje politike SZ* in vlogi
KP SZ, ki jo je prejšnja ustava omenjala le kot »organizacijo, v kateri se združujejo najzavzetejši aktivni člani družbe, prednja straža sovjetskega delavskega razreda* V novi ustavi bo verjetno definirana »vodilna in usmerjajoča vloga KP SZ*.
Gotovo je vsekakor, da teži nova sovjetska ustava k poglabljanju sovjetske demokracije v smislu večjega pristopanja drugih družbenih organizacij, ovrednotenja vloge sovjetov in drugih oblik združevanja. Svoboščine in državljanske pravice pa omejuje načelo, da »nikdar ne smejo ogrožati socialističnega ustroja in sovjetske 0-blasti*.
Vrhovni sovjet ZSSR je nato razpravljal tudi o predlogu nove državne himne ZSSR, o kateri je poročal Mihajl Suslov. To je že tretja sovjetska državna himna. Znano je, da je prva državna himna SZ bila »Internacionala*, ki so jo v tridesetih letih zamenjali. ker je to bila himna mednarodnega delavskega gibanja. Zamenjala jo je trenutno znana sovjetska državna himna, ki je vsebovala več nedoslednosti. Med temi sklicevanje na »veliko
Rusijo* in hvalnico Stalinu. Od tod sklep 22. kongresa KP SZ, ki je odpravil besedilo himne, ki je odtlej niso več peli, pač pa samo igrali njeno melodijo. Že tedaj je Hruščov napovedal, da bi bilo pametno razpisati natečaj za novo sovjetsko državno himno. To se je sedaj tudi zgodilo in himna bo stopila v veljavo prvega septembra 1977. Besedilo in melodija zaenkrat nista bila objavljena. (st.s.)
KPF kritizira način odstranitve Podpornega
PARIZ, 27. — Na zborovanju KPF je član tajništva Jean Kanapa kritiziral način, kako so v Sovjetski zveri odstranili Podgomega. Kanapa je poudaril, da je bilo sporočilo ljudstvu megleno in nerazumljivo, skratka »nenavadno*, kar dokazuje, da nekaj ni v redu v odnosu med sovjetskim vodstvom in bazo, sicer bi o odstranitvi moral sovjetski tisk podrobneje informirati
skupnega sklada, da se ustvarijo velike zaloge osnovnih proizvodov, katerih cene bi se lahko izognile sedanjim nestalnih tržnim cenam. Glede pomoči revnim državam pa so ZDA pripravljene povezati omenjeni finančni načrt z mednarodnim denarnim skladom in svetovno banko.
.V,bistvu gre wasliingtonsk» uprava na ta važna pogajanja s predlogi, ki so bili že svoj čas dani in ki jih države v razvoju in revne države ne odobravajo. ZDA si hočejo zagotoviti stalno ceno surovin, ki jih uvažajo, nočejo pa se obvezati za sestavo novega denarnega sklada, ki naj bi bil namenjen izključno revnim državam in ki naj b; se njegova višina uravnavala na osnovi cen surovin, ki jih revni svet izvaža v razvite države. Američani menijo, da bi prepuščanje cene surovin svobodnemu trgu onemogočilo razvoj industrijskih držav in obenem tudi večjo pomoč revnim državam.
O teh vprašanjih bo govor v Parizu, kjer bo francoski predsednik Giscard D’Estaing predlagal, naj bi v pogovore »Sever - Jug* vključili tudi države vzhodne Evrope, tako da se bodo začela reševati vprašanja med razvitim in nerazvitim svetom na »najvišji rkvni*.
Sicer pa se v Ameriki pojavljajo vedno nove zahteve po protekcionizmu oziroma po zavarovanju nekaterih vej domače proizvodnje pred tujo konkurenco. V tej zvezi je predsednik in glavni ravnatelj znane avtomobilske družbe Henry Ford izjavil, da bodo ameriški sindikati zahtevali od vlade prepoved uvoza avtomobilov, čeprav ni povedal, na katere avtomobile naj bi se nanašala prepoved, je vendar poudaril, da če bo šlo tako naprej, bodo morale ameriške tovarne zapreti vse svoje obrate, ki proizvajajo velike osebne avtomobile.
V ZDA napovedujejo, da bo le* tošnji primanjkljaj trgovinske bilance dosegel več kot 20 milijard dolarjev, kar se še ni zgodilo v povojnih letih. Največji primanjkljaj so do sedaj zabeležili leta 1972, in sicer v višini 6,4 milijarde dolarjev, Zato se mnogi sprašujejo, zakaj si Carterjeva uprava toliko prizadeva za povečanje notranje porabe, ne pomisli pa na stalno naraščanje trgovinskega primanjkljaja zaradi u-voza nafte, kave, sladkorja, rib, avtomobilov in oblačil. V ZDA se torej vedno bolj vztrajno pojavljajo zahteve po omejitvah uvoza iz tujine, kar bi hudo prizadelo predvsem države zahodne Evrope.
Zunanji ministri varšavskega pakta o evropski varnosti
MOSKVA, 27 — Po sestanku zunanjih ministrov članic varšarskega pakta. ki je bil v Moskvi, so objavili uradno sporočilo, v katerem članice varšavskega pakta poudarjajo, da j* treba čimprej skleniti dogovor med vsemi državami, ki so se udeležile konference o evropski vamdsti, da ne bodo prve uporabile jedrskega o-rožja in da n$ bodo širile obstoječih vojaških in političnih zvez, kakor tudi da ne bodo dajale pobud za ustvarjanje novih vojaških in političnih zvez. Sporočilo pravi, da se ti predlogi sklicujejo na izjavo, ki jo je sprejel politični posvetovalni odbor varšavskega pakta lani novembra
SINOČNJA RAZPRAVA 0 USTANOVITVI VIDEMSKE UNIVERZE
Nujnost koordiniranja med univerzama poudarjena v tržaškem občinskem svetu
Odobren skupni dokument KO, PSDI, PSI in KPI Zupan Spaccini poročal o četrtkovem obisku v Ljubljani
Tržaški občinski svet .je na sinočnji seji proučil vprašanje ustanovitve videmske avtooomske univerze in posledic, ki jih bo to dejstvo imelo na razvoj in ugled tržaškega vseučilišča. O tem vprašanju je bila predložena vrsta resolucij s strani skoraj vseh političnih sil, po daljši razpravi pa so KD, PSDI, PSI in KPI umaknite svoje resolucije in se dogovorile o skupni resoluciji, ki je bila ob zaključku seje odobrena z veliko večino glasov. Proti tej resoluciji in za svo-dokumenta sta glasovali PLI in
M« . .........
PRI, s čimer je prišlo do razbitja večine, ki sestavlja sedanji odbor.
Kratka resolucija, ki so jo odobrili sinoči, izraža na začetku kritične pomislike glede metode, ki se je je vlada držala pri formuliranju predloga o ustanovitvi videmske univerze, ne da bi se posvetovala z vsemi demokratičnimi komponentami Furlanije - Julijske krajine. Dokument »udarja dalje zahtevo, naj bi videmska univerza ne delala konkurence tržaški, ter v ta namen predlaga ustanovitev posebnega organa programiranja višjega šolstva v naši deželi in koordiniranja med obema univerzitetnima sedežema. Končno pa je v resoluciji poudarjena nujnost, da bi bili ukrepi o reorganiziranju in potenciranju tržaške univerze sproženi istočasno z ustanovitvijo videmske univerze.
Na začetku seje je župan Spaccini na kratko poročal o obisku, ki ga je opravil v četrtek v Ljubljani skupaj s podžupanom Cesarejem na povabilo ljubljanskega župana Koviča. Predstavnika tržaške občine, ki ju je na obisku spremljal jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, sta si v Ljubljani ogledala tudi univerzo, novo bolnišnico, Ljubljansko banko, Mednarodni grafični bienale, na kate-rerii razstavljajo svoja dela tudi nekateri tržaški umetniki, in končno novi športni center
Na razgovorih v Ljubljani — je povedal Spaccini — je bila potrjena
želja, da bi poiskali široke konvergence glede skupnih problemov, kot so zaščita kraškega okolja, cestne zveze, trgovinska izmenjava ter sodelovanje na univerzitetni ravni, na kulturnem področju in med bolnišniškimi ustanovami. Bila je tudi izražena želja, da bi naraščajoči obmejni promet, ki v veliki meri zadeva Tržačane in Ljubljančane, prispeval — mimo kon-zumističilih teženj — k poglobitvi spoznavanja družbene in kulturne stvarnosti obeh mest.
Spaccini je tudi napovedal, da bo prihodnji petek odšel v Gradec ob prili-predstave Goldonijeve komedije s strani deželnega gledališča.
Danes, 28. maja, bo ob 16. url (po jugoslovanskem času)
V GABROVICI
središču predvojne revolucionarne dejavnosti in NOB slovenske
Istre	v. .
OSREDNJA
PROSLAVA
v počastitev partijskih jubilejev.
Slavnostna govornika bosta član federacije
tov. BRANKO BABIČ
in podpredsednik skupščine občine Piran
RICCARDO GIACCUZZO
V kulturnem programu bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor in domači recitatorji.
žavne obrtniške zveze. Ob zaključku kongresa bo glavne misli povzel predstavnik vodstva obrtniške zveze C. Della Valle.
• Deželni odbor za radiotelevizijsko službo se je sestal s članom tajništva upravnega sveta RAI dr. Alfredom Zillijem, ki skrbi za odnose z deželami. Sestanka se je udeležil tudi ravnatelj tržaškega sedeža RAI dr. Botteri.
NŠK v torek zaprta
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da sta obe njeni čitalnici v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20 (I. nadstropje) odprti vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Le pribodnji torek, 31. t.m., bo NŠK zaprta zaradi uradne otvoritve novih prostorov.
• V dvorani za konference pri trgovinski zbornici v Trstu bo danes z začetkom ob 19. uri 2. pokrajinski kongres Združenja obrtnikov iz tržaške pokrajine, ki deluje v okrilju Vsedr-
Pojasnilo deželnega odbora k vestem o domnevnih nepravilnostih v zvezi z upravljanjem centra za obdelavo podatkov
V zvezi z vestmi, ki so se pojavile v javnih občilih in ki se nanašajo na preiskavo, ki jo je uvedla republiška prokura zaradi domnevnih nepravilnosti v odnosih med deželo in tržaško občino kar zadeva upravljanje Centra za obdelovanje podatkov, predsedstvo deželnega odbora precizira:
«Z deželnim zakonom štev. 22 z dne 27. aprila 1972 sta bila ustanovitev in upravljanje elektronskega informativnega sistema za zbiranje in obdelovanje socio -^gospodarskih podatkov v okviru dežele, da bi zadostili potrebam avtonomije deželne ustanove in drugih uprav in ustanov, ki delujejo na območju dežele, proglašena za javno storitev deželnega interesa.
Zakon je tudi predvideval, da se bodo odnosi med deželo in javnimi upravami oziroma ustanovami, ki bi se želele posluževati teh storitev, ravnali po posebnih sporazumih in da se bo deželna uprava lahko v celoti
tim
iiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiia
Predstavniki dežele spoznali celodnevno šolsko stvarnost



fP k



1 *-
Člani deželne komisije z dolinskim županom pred ricmanjsko šolo
Včeraj je tretja deželna komisija v okviru srečanj s predstavniki osnovnih in srednjih celodnevnih šol v deželi, obiskala slovensko celodnevno osnovno šolo pri Dom ju ter v Ricmanjih in celodnevno srednjo šolo na Proseku. Tretji deželni komisiji predseduje svetovalec Vitale, sestavljajo pa jo še svetovalci Do-nadel, De Cecco in Lovriha. Deželna
.............
PRIHODNJI TEDEN V KULTURNEM DOMU
ZA ZAKLJUČEK SEZONE GLASBENA KOMEDIJA
Zagrebško gledališče Komedija v gosteh SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu zaključuje letošnjo sezono z gostovanjem priljubljenega gledališča ^KOMEDIJA» iz Zagreba, ki bo abonentom in ostalemu občinstvu predstavil izvirno glasbeno komedijo «0’ Kaj*. Ta «kavbojski glasbeni strip*, kakor so ga poimenovali avtorji Nino Škrabe, Boris Šenker in Tahir Mujičič' za bese dilo in Stipica Kalogjera za glasbo, so za oder pripravili režiser Vlado Štefančič, dirigent Vero Gotovac. scenograf Drago Turina, kostumograf Tahir Mujičič in koreografinja Tihana škrinjarič. Vsi so našemu občinstvu že znani, saj so v preteklih sezonah bili soustvarjalci nepozabne * J alte - Jalte* in mogočnega *Gubca bega*, s katerim so pretekli mesec nastopali tudi v Rimu na Jugoslovanskih kulturnih dnevih. Številni ansambel kvalitetnih igralcev-pevcev je pomnožen z zborom in orkestrom »Ko-medije* ter baletom *Studia za sodobno koreografijo*.
«0' Kaj* je pravljično ironična parafraza na popularne uiesteme, zato je še posebej pritegnila interes mladih Žlahtna melodika tn zabavno dejanje ohranjata to glasbeno komedijo že več sezon na repertoarju tKomedije*. ki s tem delom gostuje tudi po vseh večjih centrih Jugoslavije ter povsod žanje uspeh pri občinstvu in strokovni kritiki.
Prepričani smo, da bo tudi naše občinstvo z zadovoljstvom uživalo na predstavah, ki se bodo zvrstile: v torek, 31. maja, ob 20.30 v gledališču »Verdi* v Gorici; v sredo. 1. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu; v četrtek 2. junija, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu; v petek. 3. junija, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
jonov lir. Družba je v lanskem letu kasirala nekaj nad 300 milijard lir premij, od tega 130 milijard na italijanskem tržišču. Skupna vrednost premij, ki jih je lani kasirala grupa RAS, ki šteje 9 zavarovalnic v Italiji in 22 v tujini, pa je presegla tisoč milijard lir, medtem ko je znašala leto poprej 707 milijard. RAS bo letos izplačala dividendo 800 lir za delnico, medtem ko je znašala zadnja dividenda (izplačana lani na podlagi bilančnih rezultatov iz leta 1975) 600 lir. •
Priznanje slovenski šoli
Ugodno poslovanje zavarovalnice RAS
Te dni se je v Trstu sestal upravni svet zavarovalnice RAS in je med drugim odobril obračun poslovnega leta 1976. ki se je zaključilo s čistim dobičkom 1 milijarde 676 mili-
Na svetovnem slikarskem natečaju za osnovnošolske otroke na temo »Okolje, kjer živiš*, ki sta ga organizirali švedska organizacija otroškega varstva in združenje esperantistov, je bilo nagrajenih pet šol s Tržaškega, med katerimi tudi učenci slovenske osnovne šole K.Di Kajuh iz Gropade.
S.O.
komisija je opravila že vrsto srečanj, da bi se seznanila s stvarnostjo celodnevnih šol v deželi, o njenem socialnem pomenu, koristnosti ter pedagoški vsestranski pozitivnosti.
V dopoldanskih urah so se člani komisije sestali v Dolini z županom Edvinom Švabom ter občinskimi odborniki, s katerimi so razpravljali o splošnem šolskem nroblemu na Tržaškem ter še specifično o problemih slovenskih šol ter o mirnem sožitju z italijansko šolsko stvarnostjo.
Nato so si predstavniki dežele ogledali šolske prostore pri Dom ju. kjer se nahajajo italijanski in slovenski razredi, nato pa se v šolskih prostorih v Ricmanjih pogovorili z učiteljskim kadrom in s starši otrok. Seznanili so se tako s pestro dejavnostjo otrok ter učiteljev in tudi z izredno povezanostjo šole z izvenšol-skimi dejavniki.
V popoldanskih urah je ista komisija obiskala tudi celodnevno srednjo šolo na Proseku, kjer so jih sprejeli profesorji, starši ter odbornica za šolstvo pri tržaški občini, Bennijeva. Predstavniki dežele so se naposled prepričali o koristnosti celodnevne šole kot ustanove, ki vzgaja otroke v družabnosti, samostojnosti ter tovarištvu do bližnjega.
pokrajine in tržaške občine, odposlanstvo sindikalistov iz SR Slovenije, predstavniki političnih strank, organizacije ACLI in tajnika pokrajinskih zvez Nove delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice UIL. O-srednje vodstvo CISL bo zastopal zvfezni vsedržavni tajnik F. Marini. Kongres se bo nadaljeval in zaključil jutri.
ali delno posluževala omenjenih storitev.
Precizirano je bilo tudi, da bi dežela lahko prepustila v koncesijo u-stanovitev in upravljanje bodočega elektronskega informativnega centra družbam ali specializiranim ustanovam s pretežno javno glavnico.
V	okviru izvajanja tega zakona, je dežela 30. maja 1973 sklenila koncesijski sporazum z družbo Italsiel (družba, ki pripada grupi IRI in katere glavnica je sestavljena pretežno iz javnih sredstev, je že uredila takšen center, še bolj zahteven, za zakladno ministrstvo) ter ji zaupala, kakor je bilo predvideno, u-resničitev, razširitev in upravljanje sistema, bodisi za delovanje v korist deželi, bodisi za delovanje v korist pokrajinskih upira v, trgovinskih zbornic, občin in drugih javnih u-stanov.
V	koncesijskem sporazumu je bilo določeno (člen 17), da bi družba Italsiel, po izstavitvi ustreznega dovoljenja deželne uprave, lahko prepustila upravljanje centra drugi delniški družbi, s pretežno javnim kapitalom, ki bi jo sama ustanovila.
Ker so bile te možnosti izkoriščene, potem ko je deželna uprava izdala ustrezno dovoljenje, je poslovanje Italsiel prevzela delniška družba Informatica Friuli - Ve-nezia Giulia. Tudi pri glavnici te družbe prevladuje javni kapital. V smislu člena 17 omenjenega sporazuma, .je deželna uprava imenovala svoje zastopnike v upravni svet omenjene družbe, kakor to izrecno predvideva civilni zakonik tčlen 2458 in naslednji) za imenovanje članov upravnega sveta in nadzornega odbora pri družbah, pri katerih so soudeležene država ali javne ustanove.
Zdaj se je zgodilo, da je tržaška prokura, ki ni upoštevala zgoraj omenjene civilističnega normativa, kakor tudi ne deželnega zakona štev. 22 iz leta 1972, ugotovila možnost, da gre za kaznivo dejanje, če so predstavniki javnih ustanov člani upravnega sveta neke družbe s pretežno javnim kapitalom.
Ker gre za neljub nesporazum, do katerega je po vsej verjetnosti prišlo zaradi netočnih oziroma pomanjkljivih informacij, je želeti. da> bo nesporazum čim prej popolnoma razjasnjen v interesu pravice in v zaščito ugleda oseb, ki so neposredno prizadete, katerim se potrjuje najširše zaupanje.*
• * * id
Gornje pojasnilo deželnega odbora k vesti, ici so jo objavili časopisi, med katerimi tudi naš dnevnik izključno kot informacijo, o preiskavah v stanovanjih nekaterih vidnih predstavnikov tržaške občine in KD ter v deželnem uradu za informatiko, ki jih je odredil namestnik državnega pravdnika v Trstu, postavlja vso zadevo v stvarni okvir u-streznega deželnega zakona in nje-
govega apliciranja.
Razume se, da ne moremo in nočemo prehitevati zaključkov preiskovalnega postopka sodnih organov. Zato je — kot je poudarjeno tudi v pojasnilu samega deželnega odbora — v interesu vseh, predvsem pa v interesu resnice in osebne časti neposredno prizadetih, da se zadeva čimprej do kraja razčisti, kajti vzdušje negotovosti in nejasnosti lahko daje priložnost prav krogom, ki nasprotujejo demokratičnemu redu in ustanovam, ki so prva tarča ofenzive reakcionarnih in nacionalističnih sil, da ribarijo v kalnem.
Drevi v Rossettiju simpozij o De Gasperijevi politiki
V mali dvorani Rossettijevega gledališča bo danes zvečer z začetkom ob 18. uri simpozij o De Gasperijevi politiki od odporništva do povojne dobe, ki ga organizirata študijski center »Giuseppe Donati* in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. Uvodna referata bosta imela prof. Pietro Scoppola, ki poučuje sodobno zgodovino na rimski univerzi, ter docent zgodovine cerkve pa tržaškčm vseučilišču prof. Giovanni Miccoli.
V torek gostovanje Hrvaškega narodnega kazališta	>
V torek, 31. maja, bo gostovalo v Trstu Hrvaško narodno kazalište iz Zagreba, ki bo uprizorilo v Avditoriju, Ul. Tor Bandena, Pira-idellovo delo «Kar hočete*. V glavnih vlogah nastopajo Ivan Katic, Etta Bor-tolazzi, Zlatko Crnkovič, Iva Marjanovič, Tonko Lonza, Eliza Gerner, Koraljka Hrs, Ivo Serdar, Ivka Deb-tič, Zvonko Strmac, Franjo Stefulj, Ana Hercigonja, Dubravka Gali, Branko Bcmacci, Ljudevit Galič in Miro Segrt. Igro je režiral Joško Juvanič.
Gostovanje Hrvaškega narodnega kazališta spada v okvir kulturnih izmenjav med Stalnim gledališčem Furlanije - Julijske krajine in gledališči v Jugoslaviji.
Šolske vesti
Marta Valetic v torek V CCA
V veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 bo v torek, 31. maja, ob 19. uri nastopila tržaška mezzosopranistka Marta Valetič. Ob Klavirski spremljavi prof. Anne Luci-Sanvitale bo izvajala skladbe Sgambatija, Schuberta, Brahmsa, Gotovaca, Vaccaja, Borodina in Saint Saensa. Koncert prireja tržaško združenje ljubiteljev operne glasbe.
Gledališča
• V Ljudskem domu »Togliatti* v
Ul. Peco 7 bo drevi ob 17. uri na pobudo sekcije KPI »Pescatori* iz Naselja sv. Sergija javna debata na temo »Akcija KPI za vlado enotnosti ter za izhod iz krize*. Govoril bo tajnik tržaške federacije Giorgio Rossetti.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
			
VČERAJ DOPOLDNE NOV POSEG GASILCEV
HUD POŽAR POŠKODOVAL ŽITKI SILOS V NOVEM PRISTANIŠČU
• Danes bo občinsko podjetje ACEGA izvedlo dela na glavni vodovodni cevi v Miramarskem drevoredu. Dela bodo lahko povzročila padec pritiska v vodovodnem omrežju nižjih predelov mesta.
Prekinjena zasedba bolničarske šole
Vajenci tečaja za splošne bolničarje so včeraj ob 20. uri prekinili zasedbo šole, ki je trajala od 17. maja. Po sestanku z genaralnim tajnikom deželne bolniške ustanove dr. Lucianom Vitijem so vajenci ugotovili. da so bili zaključki srečanja povsem zadovoljivi in da ni več razlogov za zasedbo. Dejansko so torej preprečeni odpusti uslužbencev in vajenci, ki so jih ocenili kot neprimerne, bodo' lahko vseeno o-pravljali septembra izpite.
V luči današnjega dne si obljubita večno zvestobo
NADJA KRIŠČAK in
FAJO BOLE
Naj televizija miži, ko pijeta srečo noči, jima voščijo
uprava ZTT, Primorski dnevnik in Agencija Alpe Adria
Plameni popolnoma uničili naprave za preva. žanje žita - Škoda znaša več sto milijonov lir
DANES V HOTELU ENALC
Pokrajinski kongres CISL
V hotel,« Enalc pod Nabrežino se bo danes začel IV. pokrajinski kongres GISL. Kongres bo hkrati priprava na deželni kongres, ki bo 3. in 4. junija in na vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 14. do 18. junija.
Na današnjem zasedanju bo podal glavno poročilo pokrajinski tajnik organizacije B. Degrassi. Prisostvovali
bodo predstavniki deželne uprave,
IIIUI NI M  ......................................................................II"
V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Odprtje pomembne slikarske razstave Avrelija Lukežiča
O slikarju je spregovoril Milko Bambič . Recital Draga Gorupa ob spremljavi' kitarista Miha Beličiča
Sinoči je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje slikarske razstave Avrelija Lukežiča. Slikarja je predstavil Milko Bambič, ki je poudaril umetniško vrednost razstave: Lukežič razstavlja namreč vrsto del, med katerimi so olja zgodovinske vrednosti (nastala so med drugo svetovno vojno in takoj po njej). Bambič je med drugim dejal o Lukežiču še to, da u-metnik ustvarja v *višini», zvest je samemu sebi in ga ne mamijo modni tokovi ter zakoni tržišča.
Lukežič je predstavnik starejše tržaške generacije, bil je sopotnik
Spacala, Cesarja, Černigoja, med fašizmom, ko so se nekateri umetniki izselili, je . Lukežič ostal v
Trstu. Delal y je in razstavljal v
pogojih, ko je moral razstavljati (skupno s Černigojem) v zasebnem stanovanju.
Bamhičevim besedam je sledil občuten recital Župančičeve Dume. Pesnitev je recitiral Drago Gorup, ob spremljavi kitarista Mihe Be ličiča.
Otvoritvi razstave je z zanimanjem sledilo številno občinstvo, med katerimi je bil tudi konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič.
V zadnjih dneh so v ospredju. črne kronike predvsem požari. | Predvčerajšnjim je gorelo v ške-denjski železarni, kjer so plameni povzročili nad 70 milijonov lir škode, včeraj pa je ogenj izbruhnil v žitnem skladišču v- Novem pristanišču, kjer je škoda neprimerno večja. Plameni so namreč popolnoma uničili krožne naprave za prevoz žita v višja skladišča ter za vsrkavanje prahu. Škode še niso ocenili, vsekakor pa menijo, da znaša več stotin milijonov, kajti omenjene naprave bodo morali v celoti obnoviti.
Alarm so nekateri pristaniščniki sprožili okrog pol enajstih, ko je ogromni desetnadstropni silos zavil gost dim. Požar je izbruhnil v pritličju v motorjih, ki poganjajo tekoči trak. Tudi vzroke še vedno proučujejb. vendar sklepajo, da gre požar pripisati kratkemij, stiku v električni napeljavi ali v motorju samem. V kratkem so se plameni razširili po vsem spodnjem skladišču ter po podzemel jskih prostorih, kjer so tudi nameščene razne naprave.
Na kraj so takoj poklicali gasilce. Prispeli so z dvema brizgalkama ter z dolgo premično lestvijo, ker so jim sporočili, da je o-stalo nekaj delavcev blokiranih v silosu. Res so bili ob izbruhu požara trije delavci v zadnjem nadstropju silosa, vendar so se sami pravočasno umaknili na varno. Po zunanjem stopnišču so se namreč spustili na streho' sosednjega poslopja, od tu pa po visokem žerjavu na tla.
Gasilcem z glavne postaje, ki so se morali med gašenjem poslužiti plinskih mask zaradi gostega dima, se je pridružilo še osebje gasilskega čolna pod poveljstvom častnika Sgorbisse. Po dveh urah dela so požar pogasili, vendar so morali še naprej paziti na morebitna žarišča.	'
Pri gašenju so gasilcem pomagali tudi nekateri pristaniški delavci. Eden od teh, 25-letni Ermanno Primosi iz Ul. Moreri 176, se je pri tem nekoliko poškodoval. S popokanih šip so namreč popadali
stekleni drobci, in večji drobec .je padel delavcu na glavo. Morali' so ga odpeljati v bolnišnico, kjer so mu rano zašili ter ga nato odslovili. Poškodba je bila lažjega značaja.
V ponedeljek predavanje o energetskih izvorih
Na pobudo kulturnega krožka »Ci-vilta Giuliana* bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v glavni dvorani trgovinske zbornice javna razprava o temi »Energetski izvori*. U-vodni poročili bosta podala predsednik Državne družbe za električno energijo ENEL A. Angelini in poslanec G. Ceccherini. Pristop k razpravi je prost .
Danes se poročita NADJA KRIŠČAK in
FRANJO BOLE Svojima sodelavcema iskreno čestita
Slovenska prosvetna zveza
Danes sta se vzela . NADJA in FAJO
Srečno v novo življenje!
Stu ledi
DORICA KRESEVIČ in
RADIVOJ PEČAR
stopata danes na skupno življenjsko pot.
Da bi jima bila vselej zrahljana, naklonjena in cvetoča, jima od srca želijo vsi od Slovenske prosvetne zveze, katere sta neumorna sodelavca.
SKLEP POŠTNE UPRAVE
Mednarodne tarife
za bivšo «cono B»
Osrednja uprava pošte in telekomunikacij je izdala odlok, ki stopi takoj v veljavo in po katerem je treba plačati poštne pošiljke in telegrame namenjene v bivšo cono B po mednarodnih tarifah.
Še vedno brez imena žrtev nesreče pri Grljanu
Moškega, ki je predvčerajšnjim pozno ponoči do smrti podrl avtomobil pri Grljanu, še niso identificirali. Pri sebi namreč ni imel dokumentov in tudi v mrtvašnici, kamor so truplo prepeljali, se včeraj ni zglasil nihče, ki bi ga lahko prepoznal.
, Nčsreča se je pripetila malo pred polnočjo pred končnim postajališčem avtobusa št. 36. Moški približne starosti 65-70 let v temni obleki, beli srajci in kravati, je prekoračil cestišče v trenutku, ko je v smeri Sesljana privozil s svojim ford - transitom 30-letni Sergio Sergas, ki je sicer skušal pravočasno zavreti, a se moškemu žal ni mogel izogniti.
Danes se v Zgoniku poročita
DORICA KRESEVIČ in
RADIVOJ PEČAR
Čestitajo jima sodelavke in sodelavci.
Danes si bosta na občini v Zgoniku obljubila večno zvestobo
DORICA KRESEVIČ in
RADIVOJ PEČAR Svoji dolgoletni odbornici in njenemu izvoljencu želi mnogo sreče in zadovoljstva
PD Rdeča zvezda
Sekcija KPI *Just Pegan* iskreno čestita svoji tovarišici Dorici Kreševič ob vstopu v zakonsko življenje.
Danes se poroči
VESELA STARC
Naši dolgoletni blagajničarki in njenemu izvoljencu iskreno čestita
Kasta
ROSSETTI
Ob .20.30 (zaključek ob 23.30) genovsko gledališče predstavlja delo Ostrovskega »PRAGOZD*. Režija L. Squarzina. Abonmajski odrezek št. 7. Rezervacija v Pasaži Protti. Jutri zadnja predstava.
AVDITORIJ
Pirandellove proslave:	31. maja
»KAR HOČETE* Pirandella v izvedbi Hrvaškega narodnega kazališta iz Zagreba. 30 odst. popusta abonentom Teatra Stabile in Stalnega slovenskega gledališča. Za mladino in študente posebne cene (2.000 in 1.200 lir). Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti.
VERDI
Danes, ob 18. uri KONCERT pod taktirko -izraelskega dirigenta Daniela Orena. Kot solist bo nastopil pianist Roberto Cappello. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
PODRUŽNICA GLASBENE MATICE NABREŽINA PD »IGO GRUDEN*
Danes, 28. maja, ob 20.30 v dvorani PD »Igo Gruden*
NASTOPiGOJENGEV GLASBENE ŠOLE
’	iIIFiMJTl *•
<1	(vLimfO M
Vljudno vabljeni!
Vstop prost!
Včeraj-danes
Danes,- SOBOTA, 28. maja GOJKO
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43. — Dolžina dneva 15.22. — Luna vzide ob 15.25 in zatone ob 2.31. Jutri, NEDELJA, 29. maja ,	BINKOŠTI
Vreme včeraj: Najvišja dnevna tem-.peratura 14 stopinj, najnižja 9, ob 19. uri 12 stopinj, zračni pritisk 1015,4 mb narašča, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, padla sta 2 mm dežja, veter severovzhodnik 40 km/h s sunki 80 km na uro, morje razgibano, temperatura, morja 15,2 stopinje.
Zaključna prireditev učencev PP® ske osnovne šole bo v Prosvetne domu danes, 28. maja, ob Izvabljeni starši in prijatelji. , Zaključna šolska prireditev sloy*J_ skih osnovnošolskih otrok v Bar Ijah bo jutri, 29. t.m., ob župnijski dvorani.
Slovenska osnovna šola Seslja« " -vin priredi jutri ob 9. uri šolsko reditev. Obenem bo razstava šob*"
risb od 9. do 12. in od 16. do 19- u
Razna obvestila
Slovenski raziskovalni inštitut n .
šča, da bo začel poslovati v no' prostorih v Ul. Gallina 5/3 " 37465, 30. maja.
zve«
SPZ obvešča, da se je pisarna v Trstu preselila v Ul. sv. Fra®®*' 20. II. nadstropje in da je brez telefona.
ŠD Sokol in SPD I. Gruden "
12. Jo®?
brežina organizirata 11. in Tl. F j, društveni praznik na odbojkarska®, grišču. Na sporedu bo tudi šp° turnir in plesna zabava. Igral ®° sambel Iga Radoviča.
Kino
30
La Cappella Underground 19.00 Dario Fo «Fanfani rapito*. ^ Movie Club 77. V dvorani A.I-A. 17.00 in 22.00 «My Darling Cle^ ne*. Režiserja Johna Forda- hfUj Henry Fonda, Linda Danieli. . Mature in Walter Brennan. Ariston 16.00 «Storia di un režiserja Borowczyka. Pref»v mladini pod 18. letom. B8* film.	,
Mignon 15.00 «Orzowei» (II figB° savana). Barvni film.
Nazionale 16.30—18.20-20.15-22.15
svastica nel ventre*. Igra SirP* ,f
—	-	.........•‘lu-
ne. Prepovedan mladini pod tom. Barvni film.	.	Je
Grattacielo' 16.30 «Quelli dell’an na* (4 minuti per 4 miliardi)-Richardson in Antonio Sabato-ni film.	j-
Fenice 16.30 «Car wash». Franki »n jaye, George Carlin. Prepoj1 ..^ mladini pod 14. letom. Barvni Excclsior 16.00 «Una questione nore*. Igrata Ugo Tognazzi 111 coletta Macchiavelli. PrepOv mladini pod 14. letom.
. Clerf:
Eden 17.00 »Striptease*. Corinne^^j
Terence Stamp. Prepovedan pod 18. letom.	Barvni film-	uc
Ritz 17.00 «Nevada Smith*. Steve Queen. Barvni	film	t
Aurora 16.30 »Napoli špara*- i#. Mann, H. Silvia. Prepovedan dini pod M. letom. Barvni ‘>l. Capitol 16.30 «Quella strana ra°j, che abita in	fondo al	jt,
Foster. Prepovedan mladini P®° letom. Barvni	film.	$oOD
Cristallo 16.00 »Futurevvorld <rr,dKHf' nel' 'futuro*. Peter ; v 01ythe Danner. Barvni	fil®'	jti-
'ModettlA'1'10.30 «La collina de^giJ, vali*/ Bud Spencer, Terence Barvni film.	pc*
Filodrammatico 15.00 «Le ragazZ® jj. Pon*. PreDovedan mladini P00
V
Pon*. Prepovedan mladini letom. Barvni film
P1
Ideale 16.00 »Ah si, io lo dico * ro». George Hilton. Barvni 1 ^ Iinpero 16.30 «Dimmi che fai tu* m
— .
me*. Johnny Dorelli. Barv® Radio 16.00 «Mary Popins* Walt
yev , barvni film.	. csli'
Vittorio Veneto 16.30 «Quelli d«1 .J! bro 38». -Riccardo Salvino. Andre. Barvni film. PreP® mladini pod 14.~letom. . . Abbazia 16.00 «Ponte dei sospin^^li-Halsey in Gianna Maria Barvni film.
Astra 16.00 «La gang , della rossa*. David Niveh. Barv® Volta (Milje) 17.00 »Fattl di bene*. Giancarlo Giannini, ne Daneuve. Barvni film-.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. maja 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 7 oseb UMRLI SO: 84-letni Giovanni Lubia-na, 68-letni Francesco Gabas, 67-letni Santo Novel, 77-letna Irene Pacchietto vd. Mazzon, 86-letna Giorgina Pietri-ni vd. Pedutli, 71-letni Lodovico Favil-li, 87-letna Albina Moraš.
Razstave
V umetnostni galeriji «H 1>!
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dn 20.30)
Ul. Giulia 1, IH. S. Giusto 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20 30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pietro 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pietro 2.
chio» v Miljah Korzo Puc cini	pl
stavlja svoja dela, ki' se nana^f^ nogomet slikar MARIO MAK*
Razstava bo odprta do 3. junija">>i ir^V
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-
V	umetnostni galeriji «T°'
razstavlja do 8. junija tržaški Giodano Sedmak.	/
V	umetnostni galeriji «Trib"Vc (P stavlja do 3. junija tržaški sli melo Vranich.
V	domu »Jakoba Ukmarja* nju je razstava ročnih del in
čega ljudskega umetnika *c,r j/F Bajca .Razstava bo odprta 86 od 15.30 do 19. ure.	s f J
Gianfrunco Forzato razstavil® .e iinski Torkli še’jutri. Razstav prta od 18. do 20. ure, in j® do 12. in od 15. do 17. ure- / ibi jf:
j SPD TABOR
stavo
AVREUJA^LUKEžl1^ / Prosvetnem domu na OpčinsA
sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137:	.	, _ ...	„b Pr, /’
Mihe: tel. 27M24.	i laja do 5' jumja' Urmk'- ■- *■ *
21'
B
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - LJLICA F. FILZI 1D - ’ 'H3k 61-4«3B
ort 10. do 12. ure in od 17. d° , I ob delavnikih od 19. do 21- u
moi-n®1/ f
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27. 5. 1977
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
883.50 855.— 1523.— 347,— 177,80
24,-
372.50 52,10
820.— 357.— 147.— 197.— 162.— . 22,-22,-45,-45,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
V krožku trgovinske	,r r,r
IS bodo^#
Sauro* v Ul. Roma deljek ob 17. uri odprli ri novejših del slikarja Uda Razstava bo odprta do 6- iulW ■
»rini
ZDRAVSTVENA DEŽURNA “
Nočna služba za zavarovane pl
in ENPAS od 22. do 7. ®e . št. 732-627.
«fA
pretrgoma do 7. ure dneva P ku. To velja za zavarovan* jv ^ INADEL. ENPAS. Dnevni ^ p
V predprazničnih in pra® dnevna in nočna služba	pty
To velja za zavarovancev ,. ENPAS. Dnevni telefonski številki 68-441. no' številki
itevilki 732-627.	.	Ji
V počastitev spomina -j i11 none Lidije darujeta Just U* z družino 20.000 lir za T” nt Na
očetovo obletnico Možina 25.000 lir za Dijaško
25.000 lir za RMV.
Tržaški partizanski pc'^1. V*
reka globoko sožalje čla®1 ^ Resinoviču ob izgubi dra8c
GORIŠKI DNEVNIK
*$r* r-;

28. maja 1977
NOTA SEKRETARIATA ZA INFORMACIJE PRI IS SR SLOVENIJE
Pristojbina za avstrijske tovornjake le nadomestilo za izkoriščanje cest
Tržaški italijanski dnevnik je pred dnevi zagnal vik in krik, češ da nova pristojbina diskriminira Trst v korist Kopru in Reki, ter zahteval vrsto protiukrepov
Sekretariat za informacije pri Iz-snK,em svctu SR Slovenije je s po-cono noto odgovoril na nedavno Manje "italijanskega tržaškega dnev-v zveži z novo pristojbino za Promet avstrijskega blaga, name-Aienega v tržaško luko, ki se preva-j s tovornjaki čez jugoslovansko d«avno ozemlje.
.Tržaški dnevnik je namreč 17. ma-9 objavil naslednjo vest:
' ^Trgovinska zbornica je interveni-4la pri ministrstvih za transport in JMunanje zadeve s protestom proti spaynemu ukrepu jugoslovanskih o-asti, kj gre v končni instanci v aodo Trsta. Od 1. maja je namreč ?3 avstrijski tovorni promet, namc-:,er> v naše pristanišče preko jugo-lovanskega ozemlja, podvržen tran-ltr>i taksi v višini cca 780 šilingov, a tovornjak, kar ustreza 10 do 35 Jptotkom celotne prevoznine. Ker v'eč kot 50 od sto avstrijskega
*	v°7-a preko Trsta (z izjemo nafte r derivatov) poslužuje avtotranspor-a' m glede na to, da Avstrijski tran-i‘‘ ?a jugoslovanski pristanišči Re-® 'n Koper tej taksi ni podvržen, v^ane ta ukrep diskriminatoren
0	tranzita tovornjakov, namenjenih tržaško pristanišče.
N Protestu je opozorjeno, da Ir aška trgovinska zbornica meni, da “diočitev jugoslovanskih oblasti, ki POrzroča odvračanje prometa v ško ® Ti'sta. nj v skladu «nc z duhom a s črko sporazuma o pospeševa ;JU gospodarskega sodelovanja, ki
*	bil leta 1975 sklenjen v Osimu 11 nedavno tega ratificiran*. Tako e kaže potreba, da italijanska stran "Cjmc vrsto protiukrepov, morda ^sodelovanju z avstrijskimi ob-
. Sekretariat za informacije IS SR lovenije je v zvezi s tem člankom,
*	je bil objavljen pod naslovom J ugoslovanska carina na promet*. J* naslednjo informacijo oziroma "Ugovor:
. Hitro se razvijajoči blagovni in trstični promet, ki se pri nas kaže Ut*i kot posledica ekspanzije Masovne menjave med zahodno Evropo
1	Bližnjim vzhodom, je povzročil Rrokomerno obremenitev cest v SF
Dejstvo, da so naše ceste zla-'vl1 tiste, po katerih poteka intenzi-pn tranziten promet, narekuje poleno gradnjo in modernizacijo sstnega omrežja v SFRJ. Jugosla-vll.a je v srednjeročnem planu raz-()0|a za obdobje 1976	1980 dala
jWovno prioriteto izgradnji pomemb flfbi (jestpih odsekov na celotnem JjbPočju SFRJ. Za ta namen mo-strto zagotoviti ogromna materialna' ^!cbstva; pri tem je prav, da manj-L del sredstev prispevajo tudi tisti,
. Cesto direktno uporabljajo in ima-
•	interes za izboljšanje cestne in-^strukture.
s,'/ svetu je znano, da večina ,sred-s,ev za izgradnjo cest zagotavljajo a zi ceno pogonskega goriva. Pri 148 Pa je znano, da je cena pogon-
*	.
skega goriva, zlasti dizel goriva, znatno nižja kot v ostalih evropskih deželah.
Izhajajoč iz zgornjega se Jugoslavija zavzema za čimdoslednejše u-veljavljanje načel reciprocitete v vseh bilateralnih sporazumih o cestnem transportu z ostalimi deželami. Tako je na zasedanju pristojnih organov za reguliranje cestnega prometa med SFRJ in Republiko Avstrijo. ki je bilo v Beogradu od 16. do 18. marca 1977, bilo dogovorjeno, da bosta obe državi spoštovali načela reciprocitete ter da bodo za prevoze izven reciprocitete prevozniki prispevali del stroškov za koriščenje cest.
Ne gre torej za kakršne koli dodatne takse, temveč za nadomestilo za koriščenje cest, katerega poznajo tudi druge države bodisi skozi večjo ceno pogonskega goriva, bodisi tako kot je pri nas.
Pri tem moramo poudariti, da SFRJ vlaga ogromne napore za pospeševanje mednarodnega cestnega transporta ter za uveljavljanje Sklepov Helsinške konference. To dokazujejo tudi napori za čimhitrejšo
izgradnjo karavanškega predora in ceste »Bratstva in enotnosti* ki predstavlja osnovno povezavo Zahodne Evrope z Bližnjim vzhodom
V KRIŽU
Jutri praznik 50-Ictnikov
Jutri bodo Križani rojeni 1927. leta priredili na kriški Kržadi tradicionalni praznik 50-letnikov. V Križu je namreč stara tradicija, da 50-letniki priredijo svoj praznik s plesom in da nanj povabijo vse vaščane, stare in mlade, žal je ta navada v povojnih letih šla v pozabo. Zato je pobuda kriških 50-letnikov' tembolj pomembna in dobrodošla.
Jubilanti se bodo zbrali zjutraj pred vaškim spomenikom padlim, kjer bodo položili venec in se spomnili padlih vaščanov. V večernih urah bo na tradicionalnem brjarju ples ob zvokih domače godbe na pihala.
SMUČARSKI KLUB DEVIN
PRIREDI V MAVHINJAH DO 29. MAJA
V'
Športno zabavno veselico
Danes, 28. 5. ob 19.30 — tek z jajcem
ob 21.30 — tekmovanje v valčku
Jutri, 29. 5. ob 9.30 — ex tempore za osnovnošolske otroke
ocenjevalni pohod
, ob 15.00 — tekmovanje na ski-rolkah ob 17.00 — tek na hoduljah
Oba večera od 20. do 24. ure ples. Igra ansambel PRAPROT
PD MAČKOLJE vabi dne 28. in 29. maja na vsakoletni
praznik češenj
Danes, 28. maja: Ob 15. uri odprtje kioskov
Od 20. do,24. ure prosta zabava z ansamblom «THE I.ORDS»
Jutri. 29. maja: Ob 14. uri odprtje kioskov Ob 16. uri začetek kulturnega programa:
Nastopajo:
• “■ - ‘Domači pevski- eb«r	c.j n
■	Moškj pevski /.\>oy «F. Venturini* od Domja
■	Mešani pevski zbor «F. Prešeren* iz Bbfjunca
■	Otroški pevski zbor »Slovenski šopek* ik Mačko]j
■	Ansambel Lojze Hlede s pevci in humoristi iz Števerjana
■	Godba na pihala BREG
Od 20. do 24. ure prosta zabava z ansamblom «THE LORDS«
Oba dneva delujejo dobro založeni kioski s čevapčiči, klobasami in domačim vinom.
Jutri bodo pomnožene avtobusne proge z mestom in okolico (št. 40)
V primeru slabega vremena bo praznik v nedeljo, 5. junija

beneški dnevnik
STIKI ZADRUG IZ SLOVENIJE Z ZADRUŽNO MLEKARNO VAŽLI
| V četrtek so bili na obisku člani kmetijske zadruge iz Logatca
j^Ilekamt, v Ažli je važen dru-oo-gospodarski objekt za celotna ^Hročje Nadiškili dolin, ki tre-{ij\0 šteje več kot 400 članov, t, lanskim potresom je mleKar *hin?°slala na trg za približno 300 Stiu-'°v 'lr mle^n‘h izdelkov.
**i. ki jih
je mlekarna nave-jl("“ z zadružniki v Sloveniji, ima-‘L' tradicijo. Predlanskim šobil)
Jšla
Ji
<la
‘ike1 Panjske mlekarne gostje ve-<ki Mlekarne »Planika* v Kobarida J6*-0« pa sta mlekarno obiskali Ven?'T skupini zadružnikov iz Slo-med katerimi naj omenimo Sir.,, . delegacijo Zadružne zveze kj je bila tu prejšnji
ok Ce*-rtek je zadrugo obiskalo Kp 50 članov Kmetijske zadru-reull! Logatca, ki jih je vodil di-Dušan De Giena, ki je cbe-Sčiii udi predsednik občinske skup-je e Logatca Zadružno zvezo pa podstavljal inž. Anton Robič.
h|‘VqVnPfzvK	p:„l,'nv«A TV
m je
ljy^naj1jl s problemi, ki
vna(elj mlekarne Giuliano Tro-goste spiejel in jih krat-nil s problemi, ki so spremil,1 realizacijo tega važnega gos-trii s'{ega objekta, s proizvodni -
he ^todami, s kapaciteto mlekar-ftit.pi-' z organizacijo prodajne ift|eKC’ po kateri prihajalo izdelki k arne na trg.
egledu mlekarne je Tropina Hop1' goste ng zakusko. kj je najbolje seznanila s kvaliteto *fiftp„v mlekarne. Tu je najprej bp tovoril direktor KZ Logatec SftCppria. ki se je zahvalil za pri-až|ar|. sPrejem ter povabil člane thjSL'l'sKe mlekarne na povratni Hovn,. ,v Logatec. Za njim je spre-djbt.p inž- Robič, ki je omenil Iti ‘ odnose med mlekarno v Ažli Stružnimi organizacijami Slo-vtftrr Povabil je vse beneške Šibita:*' ki Vipoost
se zanimajo za zadružno naj si v matični domo-^iA^lpdajo, kako je tam orga-<!ftja”na in kako uspeva zadružna £n°st.
?ftti|p ,s° Tropini v spomin na sre-Wtpj '2ročili zanimivo slovensko Hpoo publikacijo in nrav lepo 6itia Clco. Vidno ganjen se je Tro hip Nahvalil za obisk in za da-*Nje'er Doudaril. da morajo so-tftsp . sodelovati v skupnem inte-^ <Jn Vzdrževati dobre medseboj-hose. Ko so se gostje poslo-
vili od ažlanjske mlekarne, so se odpeljali na ogled zadružnega hleva v Forni Avoltri, obiskali pa so tudi Gonars.
i. p.
Pozitivno srečanje med odborom KD in «(Joiminita e Cuitura»
Po dveh razburljivo napetih sre čanjih, na katerih so obravnavali tako problem obnovitve stranke kot tudi problem akcij, ki bi bile potrebno, da se zagotovi gospodarski, družbeni in kulturni prerod Nadi ških dolir.. sta se delegaciji y o-snovi strinjali glede vprašanj, s katerimi naj bi se soočali, čeorav so glede metod pripadniki1 skur.ine «Comunita e Cultura* izrazili nekatero pomisleke, ki pa bodo s pre novitvijo stranke verjetno odpadli.
Ko so najbolj kvalificirani ored-stavniki medobčinskega odbora stranke sprejeli lrot svoja opažanja, ki jih je iznesla skupina «Comu nita e Cultura*, se je sam. odbor pridružil trem najnujnejšim programskim zšhtevam skupine, zahte vam, katerih realizacija bi morala pomeniti politično in nrogramsko garancijo za začetek prenovitve:
1.	KD naj s primerno pobudo o-mogoči, da gorska skupnost Na-ciiških dolin predloži v za to določenem roku svoje pripombo k deželnemu urbanističnemu načrtu, kar naj omogoči bistveno spremeni bo sedanjih smernic načrta:
2.	KD naj v teku enega leta izdela načrt za urbanistični, gospodarski in družbeni razvoj: načrt naj upošteva resnične potrebe prebivalstva Nadiških dolin in možnost vrnitve izseljenih delavcev, tudi v luči zadnjih dogodkov;
3.	resno naj se analizira problem zaščite slovenske narodnostne in jezikovne skupnosti v Nadiških dolinah.
Glede zadnje točke je znano, da se splošna orientacija skupine *Co-munita e Cultura* nagiba k poimu postopnosti in premostitve ohranjanja folklore in kulture, da se pristopi k jezikovni zašiliti
/VEZA PARTIZANOV PROSEK - KONTOVEL
vabi na komemoracijo talcev pri proseški postaji, ki bo jutri. 29. t.m. ob 11. uri.
Sodelovala bo domača godba, pevski zbor »Vasilij Mirk* in recitacije otrok osnovne šole.
Sledili bodo govori.
Predsedoval
REL.
bo SREČKO O-
P0 NALOGU DEŽELNEGA ODBORMIŠTVfl U KRAJEVNE USTANOVE Slovenska koifflllla
KOMISAR NA POKRAJINI ŽE PREUČUJE PRORAČUN
Predčasne pokrajinske volitve je zahtevala KD v Tržiču, da zmanjša pritisk na Tržič med občinskimi volitvami
Deželni nadzorni odbor v Vidmu je imenoval America Feruglio, funkcionarja osrednjega računovodstva pri deželnem odboru za krajevne u-stanove, za komisarja pri pokrajinski upravi v Gorici. Njegova naloga je sprejeti pokrajinski proračun za leto 1977, ki ga pokrajinski svet ni sprejel v predpisanem roku. O-srednji nadzorni odbor v Vidmu je že 14. aprila pisal pokrajinski upravi, da mo-a proračun odobriti najkasneje do 24. maja. Svoj korak je odbor utemeljil z zakonom št. 964 od 22. decembra 1969. leta. Ta zakon določa termin za odobritev zakona kakor tudi imenovanje komisa, ja, kar je naravna posledica neizpolnjene obveznosti.
Po zadnji seji pokrajinskega sveta. na kateri je enobarvni odbor krščanskih demokratov pri glasovanju o vprašanju prenosa podjetja Ribi pod javno upravo dobil nezaupnico, Obstaja le malo upanja več, da bi še bilo na kakšen način mogoče prekiniti sedanjo komisarsko upravo. Vendar ne bi bilo nič čudnega (ne pozaMmo, da živimo v Italiji), če bi se tudi kgj takšnega primerilo. Kakor govorijo v političnih kuhinjah, kjer se spoznajo na to, kako je mogoče zakone na različne načine tolmačiti, bi bilo mogoče komisarja spodnesti, če bi se stranke med se boj zmenile in v torek, ko bo svet ponovno zasedal, proračun odobrile. To bi bilo mogoče pod pogojem, da predhodno sklenejo sporazum in da komisar d.; tistega dne svojega dela še ne zaključi.
Seveda gre samo za ugibanja in za iskanje opravičil, zakaj komisarska uprava, ki jo je KD povzročila s svojim zadržanjem, ji prav gotovo ne dela čast'. Sicer pa obstajajo še drugi razlogi, ki naj bi govorili o naklonjenosti KD komisarski upravi, oziroma predčasnim volitvam na po-krajini. Eden izmed teh je želja tr-žiške KD, da se razpišejo upravne voTtve oo vsej pokrajini in ne samo v Tržiču (in tudi v Gradežu), ker se bo na takšen način volilni pritisk porazdelil na vso pokrajino in ne samo na občino Tržič.
preskrbi z vodo na verjanske občine.
območju šte-
Še danes in jutri praznovanje na Peči
Danes se bo na Peč nadaljeval ljudsk praznik, ki ga je Pripravila domača sekM a VZPI-ANPI.
V večernih urah bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami. Za oles bo igral ant sambel «Gli allegri*. V nedelje zjutraj .ob' 9, uri bo* 2 meddeželno tekmovariji v motokrosu ki ga oo! do pripravili ob sodelovanju motorističnega društva «Gorizia,.a». Na tem tekmovanju bodo nastopili najboljši vozači treh Renečij. Praz novanje bodo sklenili v nedeljo zvečer s plesom in prosto zabavo.
V ponedeljek popoldne ne bo toka
Zaradi nujnih del na napravah visoke napetosti, v ponedeljek Meri 14. in 17. uro ne bo toka na območju naslednjih transformatorskih postaj: Ponte del Torrione. Bella veduta, Pevma, Štmaver, štever ■jan. Jazbine in Grojna
Zaradi izklopa električnega toka pa bd najbrž tudi nekai težav v
Na Oslavju praznuje danes 80. rojstni dan
JUSTA DORNIK Ob tem j"bi!eju n iskreno ■čestitajo sorodniki z Oslavja.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI!
PO IZREDNO USPELIH PREDSTAVAH «J ALT A, JALTA* V PREDLANSKI IN »GUBEC BEG» V LANSKI SEZONI BO PONOVNO MED NAMI GLEDALIŠČ^ »KOMEDIJA* IZ ZAGREBA! TOKRAT NAM BODO PREDSTAVILI IZJEMNO ODRSKO POSTAVITEV. KAVBOJSKI GLASBgNI STRIP
«0’ KAJ»
ALI
Ne budi žejnih bizonov, tujec ■.. sladko spijo
Avtorji: NINO ŠKRABE - BORIS SENKER - TAHIR MUJIČIČ Glasba	ST1PICA KALOGJERA
Dirigent	PERO GOTOVAC
Scena	DRAGO TURINA
Kostumi	TAHIR MUJIČIČ
Koreograf	TIIIANA ŠKRIN.1ARIČ
Režija	VLADO ŠTEFANČIČ
V	TOREK, 31. MAJA, OB 20.30 V GLEDALIŠČU «G. VERDI*
V GORICI - (Goriški abonma, abonma red H, I in J)
Odhod avtobusa za okoliški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor: Dol ob 20. Rupa-Peč
4» # *
V	SREDO, 1, JUNIJA. OB 21. URI - Abonma red A - premier-
ski in red C - prva nedelja po prtmieri
V	ČETRTEK, 2. JUNIJA, OB 21. URI - Abonma red B prva
sobota po premieri, red F sindikalni in red G - okoliški
V	PETEK, 3. JUNIJA, OB 16. URI - Abonma red D - mladin-
ski v sredo in red E - mladinski v četrtek
V Kulturnem domu v Trstu
Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani zamenjati stalne dneve abonmajev ter jih združiti, ker ima gledališče »Komedija* na razpolago samo en dan za gostovanje v Gorici in tri dni za gostovanje v Trstu. Prosimo cenjene abonente za razumevanje. Obenem lepo prosimo abonente, ki se iz kakršnegakoli vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko sporočijo (v Trstu: tel. 734-265, v Gorici: tel. 24-95)
PRODAJA VSTOPNIC 1 URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV
Slovenski lovci poslali čestitke predsedniku Titu
Lovsko društvo »Doberdob*, ki združuje slovenske lovce v Furlaniji Julijski krajini je ob visokem jubileju jugoslovanskega predsednika Tita poslalo Lovski zvezi Slovenije sledeče čestitke:
«Ob priliki rojstnega dne tovariša Josipa Broza Tita in ob 40-letnici vodstva na čelu KPJ, vas naprošamo, da mu prenesete v i menu našega društva iskrene čestitke ob tem pomembnem jubileju. Želimo nadalje tovarišu Titu še nadaljnjih uspehov, s prepričanjem in zavestjo, da je do danes ustvarjeno delo trden in neomajen temelj, ki je privedel jugoslovanske narode do socializma, neuvrščenosti in uveljavitve v mednarodnih odnosih. Obenem pa želimo tovarišu Titu kot lovcu, še dolga leta »dober pogled*.
bo razpravljala o položaju v otroških vrtcih
Slovenska konzulta se bo na sestanku v ponedeljek, 30. maja. ob 19. uri na županstvu sestala z vzgojiteljicami ter predstavniki Sindikata slovenske šole. Beseda bo tekla o tedanjem kritičnem položaju v nekaterih otroških vrtcih, v katere se želi vpisati več otrok kot jih zakon določa. Posebno kritično je za našo skupnost stanje v Štandrežu, kjer oblasti niso u-poštevale naše zahteve, da potrebujemo za varstvo slovenskih otrok obe sekci.ji v novem otroškem vrtcu.
Pobratenje med Heneami in Štarancanom
Jutri, v nedeljo, bo v Renčah slovesnost, ki jo prireja krgjcvna skupnost Renče ob pobratenju z občino Štarancan. Prireditve, ki se bodo zvrstile ob pobratenju, se bodo začele ob 9.30.
Nadaljuje se zbiranje podpisov
Tudi danes se nadaljuje zbiranje podpisov za razpis osmih referendumov. za katere se zavzemajo radikalci. Podpise bodo zbirali od 10. do 12. ure pri ljudskem vrtu
PRIZNANJE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA
40 dijakov šole «!van Trinko» na tridnevnem izletu po Sloveniji
Obiskali bodo ludi rojstno hišo 1o\ariša lila v Kum* roveu in Bazo 20 v Kočevskem Rojjti - Izlet je omogočil republiški sekretariat za šolstvo SR Slovenije
Včeraj zjutraj je odpotovala iz Nove Gorice na tridnevni izlet po Sloveniji in Hrvaškem skupina dijakov, ki obiskujejo tretje razrede nižje srednje šole Ivan Trinka v Gorici. Med tridnevnim bivanjem v matični domovini si bodo ogledali številne kulturne in zgodovinske zanimivosti. Na poti proti Ljubljani so tako že včeraj obiskali roj stna hišo Ivana Cankarja na Vrhniki in Tehniški muzej Slovenije v gradu Bistra. Danes si bodo ogledali nekatere kraje na Štajerskem,
Prosvetno društvo »ŠTANDREŽ* in KMEČKO DRUŠTVO
prirejata danes in jutri ter 4. in 5. junija v ŠTANDREŽU vsakoletni
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 28. maja, ob 20. url:
odprtje in plesna zabava Jutri, 29. maja, ob 19. url: nastop folklorne skupine »Santa Gorizia*: plesna zabava.
Na voljo bodo odlični šparglji, domača kapljica in jedača.
PREDAVANJE UNIVERZITETNEGA PROFESORJA MARKA POZZETTA
Plovni kanal Jadransko morje - Črno morje pomembna obveza osimskih sporazumov
j.
selo dulce razvil idejo o izgradnji pomembne plovne poli za zbiranje informacij o lem vprašanju - Kako je s plovnimi
Maks Fabiani je Ustanoviti banko
kanali v Evropi - Pritiski FIAT za krepitev cestnega prometa
«Ko so podpisovali osimske sporazume, je malokdo vedel, da je vsaj šest, o devetih členov gospodarskega dela sporazuma povezanih z Maksom Fabianijem, arhitektom in urbanistom, ki ste ga Goričani poznali kot starca, kj pa je bil eden izmed naj-večjih starcev našega stoletja,* ,',c dejal univerzitetni profesor Marko Pozzetto na predavanju, ki ga je prejšnji večer imel v Stella Matutina o izgradnji plovnega kanala med Jadranskim in Črnim morjem.
»Fabianiju njegova skromnost •.ni	»misli
•»zglasiti na- štiri’ vetruve, žato jč biki, potrebno, da se de nekdo odloči) zbridi deU, in ga otifečii) „ter s tem postaviti spomenik njemu samemu*, je še dodal profesor Pozzetto. ki poučuje na univerzi v Turinu in sedaj tudi v Trstu. Tako je v soglas ju z ravnateljem specializirane revije Critica d'Arte. ki jo vodi Carlo Ragghianti. založnik v Firencah, izdal prof. Pozzetto lansko leto zajetno študijo o idejnih načrtih Maksa Fabiani;a za izgradnjo plovnega kanala Jadransko morje - črno morje.
Profesor se v svujem predavanju ni omejil zgolj na obravnavo plovnega kanala, ki ga predvidevalo osimski sporazumi, ampak je občinstvo uvodoma seznanil s sedanjo mrežo plovnih kanalov v Evropi, ki je tako gosta in tudi razsežna, da je mogoče danes po celinskih vodnih poteh pre-peliati tovor iz Bordeauxa v Franciji v Murmansk na severu Sovjetske zveze. Za izgradnjo takšnega notranjega vodnega omrežja je bil potreben dolgoleten študij. Samo za kanal, ki ga je Ludvik XIV. zgradil med Bordeauxom in Marseillom, je poteklo 800 let, preden so zamisli realizirali.
Argonavti nimajo nobene zveze z idejo o gradnji vodne poti čez Kras, pač pa se v zvezi s posegi ng Soči povezuje ime Leonarda da Vincija.
. n-rodilu je ta ve'iki Florentince skiciral leta 1500 načrt za gibljive brane, torej za zapornice, s katerimi bi nekje pri Fari zajezili Sočo in s tem preprečili vdiranje Turkov. Od nekdaj je namreč Gorica predstavljala vrata za invazije in bojne pohode z vzhoda. Človeški um, ki se je hotel pred njimj ubraniti, išče sedaj način, kako na tem 'območju zgraditi plovni kanal in ga postaviti v službo miru in sodelovanja.
Maks Fabiani, ki je po prvi svetovni vojni sestavil celo vrsto urbanističnih načrtov za kraje na Primorskem, in tudi za Gorico, je posegal na najrazličnejša področja ter je, med drugim on že takrat, kot izrazit predstavnik meščanske družbe, izdelal načrte o rekonstrukciji gradov v Štanjelu in v Vipavskem Križu, v katerih je lociral takšne družbene dejavnosti, kj jih danes, več kot 50 let kasneje, zagovarjajo napredni politični krogi.
Ideja o plovnem kanalu se je pri Fabianiju porodila te ' zelo kmalu. Kako daleč je dozorela v njem, dokazuje urbanistični načrt Vipave iz leta 1921, v katerega je Fabiani vrisal rečno pristanišče. Leta 1950, ko mu je bilo 85 let, je Fabiani risal skice o izkoriščanju hudourniške reke Soče za proizvodnjo električne e-nergije, izdelal načrt proste cone ob kanalu nekje na stičišču Soče in Vipave itd.
Dve sta osnovni zamisli za gradnjo plodnega kanala med Jadranskim in Črnim morjem: Schemerlova iz leta 1796, ki predvideva izkoriščanje Soče in Idrijce, te g Fabianijeva iz leta 1919, ki predvideva uporabo Vipave. Sedanja preučevanja se usmerjajo prvenstveno k Fabianijevi zamisli, čeprav tudi Schemerlovih povsem ne izključujejo. Fabiani se ni podrobneje ukvarjal z načrti, kako kanal speljati čez Kras do Vrhnike, vendar bi bilo mogoče po načrtih, ki sta jih izdelala Tržačana Brainovich in Pa-gnini, sklepali, da je Fabiani razmiš-
ljal tudi o tem, sicer tržaška projektanta ne bi načrtovala prekopa, ki se od Vipave dviga proti Vrhniki. Profesor Pozzetto, ki je svoje predavanje popestri! s predvajanjem številnih Fabianijevih skic, je predstavil tudi skico, na kateri je zarisal tudi Fabianijevo in Schemerlovo idejo o premostitvi Krasa: Vse ideje se med seboj precej razlikujejo, ker so njihovi avtorji iskali rešitve z zuna njimi prekopi, predori ali mešanimi rešityami. Kot Zadnjo :n morda tudi najbolj enostavno zamisel, kako premostiti višinsko razliko med VrhJ niko in' Vipavo, ponuja Brainovich izgradnjo pošcvlSraS^reSlVra, <!b katerem bi ladjice dvigali in spuščali po tirih.	■	-
Bolj kot tehnični so danes ""pfi ' gradni' takšnega objekta važni gospodarski in političn' razlogi. Prof. Pozzetto pravi, da niso še iznašli e-lektronskega računalnika, ki bi izračunal mnngostranske gospodarske koristi plovnih kanalov. Vanje je treba enostavno verovati. Po izraču nih iz leta 1970, bi izg-adnja vodne noti velknlr eno milijardo in 50 milijonov dolarjev. Ta vsota za državo ne predstavlja problema. Veliko važnejši in težavnejši je polit:čen problem, ne mordet na krajevni ravni, ki se vedno bolj zaveda dalekosežnih koristi takšnega objekta, ampak v R mu. Kako premostiti odpore cen ira? Krko doseči, da bodo rimski krog' vsaj toliko informirani o problemu, kot so bili strokovnjaki iz vseh držav srednje Evrope, ki so v Ljubljani že zelo konkretno govorili o njem?
»Predlagam ustanovitev banke za zbiranje informacij o tem vprašanju, pri kateri M črpali pedatke tisk in javni delavci. Samo na takšen način borro usueli zadevo ootiskati naprej. Poleg tega se moramo zavedati,, da bo naše območje v pogledu nerazvitosti postalo evrooski jug, tako kot je na primer BasiFcata italijansk' jug. če se ne bomo pravočasno vključili v evropske gosuodarske tokove'in začeli razvijati drugačen model komunikacij.
V zanimivi razpravi, ki je sledila predavanju, je bila izrečena kritika na račun zamujanja Italije na tem
sektorju, ter je bilo ugotovljeno, da jer za to zamudo najbolj odgovoren Fiat, ki je s svojim vplivom na italijanske izbire v politiki prevozov dosegel to. da se gradijo avtoceste in da gre prevoz prvenstveno po cestah. Poleg tega so se razpravljavci zavzeli za to, da se v zvezi z izvajanji sporazumov ne govori samo o industrijski coni na Krasu, ampak tudi o ostalih osmih tačkaii gospodarskega dela teh sporazumov.
V Romansu mednarodna razstava cvetlic
.'.jL 'l v’	*	' ‘‘
ifrl bedi)	v Roman-
su ob Soči odprli prvo medne rod no	razstavo	cvetlic, na	kateri so-
delujejo tudi razstavljavci iz Slovenije in Koroške.
V okviru te manifestacije bodo v naslednjih dneh pripravili številne vabavne	prireditve. Ob	tem bodo
2. junija priredili dan Jugoslavije, na katerem bodo nastopile priznane slovenske zabavno-glasbene skupine. V popoldanskih urah pa bo razstavo obiskala delegacija novogoriške trgovinske zbornice
Na sedežu finančne intendance in v področnih uradih bodo vsak dan od 10. do 12. ure nudili občanom. ki to želijo, napotke, kako izpolniti ibrazec za prijavo dohodkov. Finančna intendanca obvešča, da je treba prijavo dohodkov izpolniti najkasneje do 30 junija.
Izteka se ciklus jugoslovanskega Ulma v Krmims
Z Bulajičevim «Atentat v Sarajevu*, ki ga bodo vrteli jutri zvečer ob 20.30 v občinskem gledališču v Krminu, se bo zaključil ciklus jugoslovanskega filma, kulturna prireditev, za katero sta dala pobudo občinski odbor za prosvetno dejavnost in krožek ARCI «A. Sfiligoi*.
v programu pa imajo še obisk rof stne hiše tovariša Tita v Kumrovcu in Baze 20 v Kočevskem Rogu. V Gorico se bodo vrnili jutri zvečer okrog 20. ure.
Izlet je omogočil republiški sekretariat za šolstvo- SR Slovenije.
Gledališča
Velik? dvorana PDG v Solkanu.
Vlado Vukmirovic: Mreža za ve ter. Ob 10. uri abonmajska pred stava za red GS (Gimnazija Nova Gorica, Osnovna šola Solkan).
Izleti
Za množični izlet Slovenske prosvetne zveze na Koroško vpisujejo na naslednjih mestih in društvih:
V GORICI: na sedežu SPZ in SPD v Ulici Malta 2: v ŠTANDREŽU: v domu »Andrej Budal*: v PODGORI: Ivan Bregant, Edi Maligoj, Stanko Kuštrin in Livij Rožic: v PEVMI: Mario Salier; na OSLAVJU: Darinka Mikluš in Pepca Pintar: v ŠTMAVRU: Albina Valentinčič; v SOVODNJAH: v Kulturnem domu in pri odbornikih društva; v GABR1J.AH: Leopold Pahor: v RUPI: Salomon Tomšič: na PEČI: Dominik Kovic in Franc Petejan; v DOLU: Alida Devetak; v ŠTEVER-JANU: Šivan Pittoli; v RONKAI1: Teodor Devetak: v JAMLJAH: Ernest Semolič, Jamlje 34: v DOBERDOBU: Mila Ferletič (v drogeriji).
Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem nedeljskega izleta v San Marino, da bosta odpotovala iz Gorice dva avtobusa in sicer ob 4. uri zjutraj s Travnika Spotoma se bosta ustavila na običajnih postajališčih. Zaželena je točnost. Na razpolago je še nekaj prostorov.
Za odhod avtobusov, ki popeljejo slovenske žene z Goriškega v Beneško Slovenijo danes, 29. maja, veljajo naslednji urniki odhoda:	1.
avtobus bo odpotoval s Travnika ob
13.30,	s pevmskega mosta (goriška stran) ob 13.40. iz Pevme (pred spomenikom) ob 13.45. z Oslavja (gostilna Bensa) ob 13.50, iz Podgore (zadruga) ob 14. uri. Drugi avtobus pa iz štandreža (pri Slavi Berdon) ob 13.15, iz Sovodenj (gostilna Tomšič) ob 13.20. iz Dola (spomenik) ob
13.30.	iz Poljan (gostilna) ob 13.40 in iz Doberdoba (spomenik) ob 13.50. Priporoča se točnost.
Kino
«Mister miliar-Perrine. Barvni
Gorica
VERDI** ?7.00—22.00 do*. T. Hill in V. film.
COrSO 16.45 - 22.00 »II marito in eol-legio*. Enrico Montesano in Silvia Dionisio. Barvni film.
MODERNISS1MO 17.30-22.00 »Uiti-mi bagliori di un crepuscolo*. B. Lancaster in R. VVidmark. Barvni film.
CENTRALE 17.36-22 00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. R. Red-ford in V. Geer. Barvni film.
VITToRlA 17.00—22.00 »Vizi e peccati delle donne nel mondo*. A. Baum-gart in D. Denberg. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 »ltalia a mano armata.* Barvni film.
EXCELS10R 16.30— 22.00 »Al piacera di rivederla*. Barvni film.
A or a Gorica in oko licu
SOČA »Nepopravljivi Belmondo* — francoski film ob 18.00 in 20.00.
S\ OBODA »Ljubezenska /.godba Gable Lombard* — ameriški film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Zdrahe v Hongkongu* — italijanski film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici
dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci,
38 - tel. 2268.
(HOTEL ARGONAVTI NOVA GORICA
Hotel ARGONAVTI in Zadruga Goriška brda vas vabita na
NEDELJSKO POPOLDNE OB ČEŠNJAH
JUTRI, 29. MAJA
s pričetkom ob 14. uri na vrtu hotela ARGONAVTI
SODELOVALI BODO:
—	italijanska folklorna skupina
—	Primorsko dramsko gledališče
—	plesna glasba
S češnjami vam bodo postregla prikupna briška dekleta, v goriških narodnih nošah.
V slabem vremenu bo prireditev v dvorani,
VABLJENI!
OB OSREDNJI PROSLAVI KOPRSKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA V GABROVICI
Gospodarski projekti koprske občine
Razgovor s predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine Darijem Valentičem - Velik poudarek obmejnemu sodelovanju in perspektive po Osimu
Ob osrednji proslavi koprskega občinskega praznika v Gabrovici je naš sodelavec Ljuban Omladič obiskal predsednika izvršnega sveta koprske občinske skupščine Darija Valentiča in mu zastavil nekaj vprašanj.	-----‘—---------
— Morda najprej nekaj besed o samem prazniku, za katerega vemo. da ne pomeni samo zunanje manifestacije zgodovinskih obletnic, ampak tudi osvetlitev deleža Slovenske Lstre v desetletja trajajoči revolucionarnih prizadevanjih vseh naših narodov in narodnosti. — 15. maja 1921, ko so odločni Marčtgani prvič na Primorskem pokazali grozečemu fašizmu, s čim lahko računa. *ko so goloroki obračunavali z oboroženimi škvadri-sti, se je prižgala tista iskra, ki je tlela in žarela in s tem bodrila dolgih dvajset let zatiranja, pre ganjanja, raznarodovanja, muce nja in ubijanja, da je naprisled vzplamtela v vseljudsko vstajo, ki je pripeljala do likvidacije ja šizma.
Proslavi tj obletnice pridružuje mo 33-letnico požiga Gabrovice 28 maja 1944. Tega dne je okupator dobesedno zbrisal to vasico, ki je bila eno od središč ilegalnega delovanja komunistične partije pred vojno, med okupacijo pa so tu delovale pomembne kurirske zveze, tiskarna itd. Bilanca tega dne je bila več kot strašna< osem mrtvih, 19 odgnanih, vas požgana. Vendar to ni strlo Gabrovčanov ne njihovega revolucionarnega duha. Ustanovili so prvo kmečko obdelovalno zadrugo v Sloveniji in zgradili novo vas.
Tudi letošnji praznik koprske občine sega v to našo slavno preteklost, obuja spomine na pot, ki jo je prehodil in ceno, ki jo je plačal Istran zato, da je danes svoboden in ustvarjalen član naše samoupravne socialistične družbe.
— če dovolite, tovariš predsednik, bi se zdaj nekaj minut pomudila pri gospodarskih vprašanjih koprske obč ne. Predvsem me zanima, kako je z razširitvijo materialne baze, oziroma kje je izhod iz že nekaj let trajajoče stagnacije. Ali pon.eni zadnji libijski obisk v Kopru korak naprej pri realizacij: projekta rafinerije in petrokemije?
-- Res je, da gospodarstvo naše občine že nekaj let ne dosega takšnih rezultatov in takšnih stopenj rasti, kot smo jih bili vajeni nekje do leta 1970. Posledica tega je, da postopoma izgubljamo korak z najrazvitejšimi občinami Slovenije in v tem mesto v sam-em vrhu. ki smo ga po narodnem dohodku na prebivalca med slovenskimi občinami imeli. Takšno dogajanje je v veliki meri posledica skromnih dosežkov zlasti v panogi industrije, kjer imajo nekatere večje OZD dotrajano opremo in zastarelo tehnologijo. Izhod je zato v modernejši tehnologiji in v tem večji produktivnosti dela, kar td no zagotavlja tudi večjo konkurenčnost na tržišču.
Sprejeti sanacijski programi nekaterih OZD s področja industrije nakazujejo rešitve prav v tej smeri. Naj omenim samo primer TOMOSA, krje v svoji sanaciji predvidel kompletno modernizacijo dotrajanih osnovnih sredstev sedanjega programa motornih koles ter razširitev nekaterih drugih za tržišče interesantnih programov. V tem prihodnjem letu bo Tomos tako investiral cca 35 milijard S din, za kar ima zagotovljena investicijska sredstva skladov in bank. Se velike rezerve so v razvoju prometa, zlasti pomorskega, pa tudi kmetijstva.
Optimizem nam vliva tudi razvoj Iplasa, ki je v temeljih planov SRS do leta 1980, eden od nosilcev razvoja bazne kemije v Sloveniji. Z izgradnjo I. faze tovarne athidrida ftalne kisline kapacitete 15 tisoč ton. ki bo končana v naslednjem mesecu Iplas u-spešno uresničuje svoje razvojne programe. Nedvomno pa je razvoj Iplasa in njegovih programov v veliki odvisnosti od surovinske osnove, ki jo vidimo v bodoči rafineriji. Obisk libijskih vladnih funkcionarjev in izražena podpora projektu nedvomno pomeni korak naprej v naporih za realizacijo skupne naložbe. Veliko ; projekta iii potrebna finančna sredstva pa vsekakor zahtevajo daljše časovno obdobje in temeljite priprave za njegovo realizacijo.
— Kako ocenjujete odpiranje Kopra in obale v širši slovenski in jugoslovanski gospodarski in kul-tu-ni prostor. Sem sodi nedvomno tudi sodelovanj,, s pobratenimi mesti? -
— Občina Koper je odprta navzven kot malokatera druga slovenska občina. Na našem področju delujejo mnoge organizacije združenega dela iz vseh jugoslo-
vanskih republik. Ob normalnih gospodarskih stikih, ki jih zahteva razvito in relativno heterogeno gospodarstvo, smo akterji nastajanja neštetih vezi z mnogimi občinami, mesti v Jugoslaviji in inozemstvu in tkanju vezi med Koprčani in prebivalci teh mest. Naj omenim samo pobratene občine iz vseh republik (Jajce Nikš č, Valjevo, Zadar, Prilep, Bosanski Brod) in iz Ferrare v Italiji, pobratenja, kjer smo od manifestiranja prijateljstva in simpatij prešli na trdne oblike sodelovanja na področ-
Predsednik izvršnega sveta koprske občinske skupščine Darij Valentič
ju kulture, šolstva, telesne kulture in v zadnjem času tudi nekaterih gospodarskih stikov. Velike možnosti za spoznavanje in zbliževanje nudi predvsem kulturno področje, izmenjava razstav, kulturno - u-metniških skupin, kar s pridom razvijamo.
Zlasti gojimo sodelovanje med mladino in šolskimi otroci pobratenih mest. Tako so stalne oblike' letovanja otrok iz zbralenih občin, skupnč mladinske delovne brigade ipd. Poglablja se tudi sodelovanje z zamejskimi sosednjimi občinami, zlasti Dolino in Miljami.
— Mi lahko navedete nekaj podatkov o raznih'oblikah sodelovanja s sosednjim področjem, predvsem pa o perspektivah, ki se odpirajo po ratifikaciji osimskih sporazumov?
— Gospodarsko sodelovanje med obmejnima področjema obeh držav je doslej temeljilo predvsem na goriškem in tržaškem sporazumu. Vsekakor nas to ne zadovoljuje več v celoti. Naše gospodarstvo si želi več, torej višjo stopnjo gospodarskega sodelovanja. V mislih imam predvsem razne oblike kooperacijskega sodelovanja v proizvodnji, skupna vlaganja v določene programe in slično. Upamo, da bodo osimski sporazumi, poleg industrijske cone, ki bo pomenila skupen gospodarski podvig, omogočili tesnejše sodelovanje tudi industrije o-beh sosednjih področij.
— Za konec še vprašanje, ki zadeva tako imenovano socialno sfero. Ali je točno, da se pripravlja nov referendum o samoprispevku za otroško varstvene objekte in če bo upoštevano tudi telesnovzgojno področje, kjer smo po-'statističnih podatkih glede objektov na zad njem mestu v Sloveniji?
— Na referendumu 1974. leta smo se odločili, da iz svojih o-sebnih dohodkov prispevamo sredstva za gradnjo šol in vrtcev in s tem poskušamo dohiteti zamuje-
no na tem področju. Program izgradnje, ki smo ga takrat postavili, izpolnjujemo v redu, vendar danes težko rečem, ali bomo leta 1979, ko izteče sedanji samoprispevek, izglasovali novega in za katere namene. Potrebe imamo in jih bomo še imeli na področju šolstva, otroškega varstva, kulture, telesne kulture, pa tudi drugod.
Glede telesno kulturnih objektov je točno, jia smo zelo zaostali in da moramo na tem področju ukrepati takoj. Priprave za gradnjo športno - rekreacijske cone v Kopru so v taki fazi, da se bo kmalu začelo zbiranje sredstev, velike možnosti so v prostovoljnem delu mladine ... Na podeželju pa bodo z izgradnjo telovadnic pri šolah, ki so v sedanjem programu, kmalu vogoji za organizirano telesno kulturno dejavnost v večjih centrih.
1
,. ... v
> <•' • v

ur v«
t‘V 'V' K;.^
. m

'S?«

* i - 'v k.-:/' -w:

r*=





sap*SKv*-
Nova Gabrovica, zgrajena po osvoboditvi na ruševinah in požganinah prejšnje
Razvoj NOB v Slovenski Istri po požigalni oktobrski ofenzivi
Velik delež področja današnje dolinske občine in Trsta v boju Istre za svobodo
Najprej padec fašizma 25. julija in nato kapitulacija Italije 8. septembra 1943 sta z nepopisnim navdušenjem vzvalovila tukajšnje prebivalstvo. Splošna vstaja je zajela sleherno vas in zaselke. Kot prerojeni po dolgi mori so ljudje planili pokonci v znamenju nezadržanega zmagoslavja. Pojavile so se partijske rdeče zastave
mimiiinii....................................................milim,m........................im.........................................umu...................................umu
SPOMINI BOGOMILA KAVČIČA NA VOJNI ČAS
Obnovitev partizanske tehnike «Krn» v grapi Zadlaščice na Tolminskem
Barako je obnovila mladinska organizacija, ki je poskrbela tudi za namestitev spominske plošče, skupaj z vojaki pa za ureditev dohodne poti
Mladinska organizacija OK ZSMS Tolmin obnovila barako tehnike «KRN», namestila novo spominsko ploščo in skupaj s pripadniki JLA popravila dohodno pot.
Čas in leta tečejo, grmovje in robidovje zarašča nekdanje partizanske steze, po katerih so med NOB hodili kurirji in aktivisti pri izvrševanju odgovornih nalog.
Ena takih stez je peljala tudi do še ohranjene barake partizanske tehnike «KRN», skrite v globoki strugi Zadlaščice, na kraju, ki ga dontačini imenujejo »Košana*. Zapuščena baraka je edini partizanski objekt v tolminski občini, kot priča in spomin na huda leta narodnoosvobodilne borbe.
Mladinska organizacija OK ZSMS Tolmin je že pred tremi leti začela razmišljati, kako bi obnovila in očuvala ta partizanski spomenik. Do uresničitve te zamisli pa ni prišlo, ker se je mladina udeleževala delovnih akcij, k{ so bile v raznih krajih občine, tako pri delih ža elektrifikacijo partizanske Gorenje Trebuše, lani pa je mladina pomagala pri odpravljanju posledic potresa V maju in septembru.
Ob letošnjem praznovanju 85-letnice rojstnega dne maršala Tita, njegovega prihoda na vodstvo KPJ in 40-letnice ustanovitve KPS, je OK ZSMS skupaj z občinsko organizacijo ZZB in pripadniki JLA
uresničila zamisel izpred treh tet. Najprej je mladina obnovila pot, ki iz Zadlaza - Žebče pelje do barake tehnike «KRN». Odstranila je od žleda polomljena in izruvana bukova debla, ki so predstavljala veliko oviro za dohod v tehniko. Potem so uredili stezo, o kateri ni več bilo sledu. Poskrbela je za vzidanje nove spominske plošče na slab pri baraki z napisom: Partizanska tehnika KRN - 1943-1945. Končno je mladina z dobro vidnimi znaki markirala dve poti v tehniko; prva se začne pri mostu v Tolminskih koritih, druga pa pri mlekarni v Zadlazu - Čadrgu.
O partizanski tehniki «KRNn> do zdaj še ni bilo veliko napisanega. Nekdanji kurir tehnike Izidor Stres je v reviji BOREC, letnik 1959 št. 1 napisal nekaj podatkov z dvema fotografijama — na, prvi so on sam, referent za kulturo Stanko Rutar - Kolarjev iz Tolmina in Viktor Klinkon iz Žabč, takrat član gospodarske komisije za tolminsko okrožje, na drugi pa je osebje tehnike »KRN* v Tolminskih Ravnah v marcu 1945. V isti številki BORCA je Stres opisal, kako se je v hiši pri škucu na življenje in smrt ruval z nemškim starejšim vodnikom (feldwebel) in ga premagal ter ustrelil. Grozljivi zgodbi je dal naslov: S pestmi in zobmi... Naj sam spregovori,
Baraka tehnike «Krn» pred obnovitvijo.
zaščitna skala
kakšen je bil konec dvajsetminutne borbe z Nemcem:
*Nenadoma mi je uspelo, da ga spet polnž’1, to pot na
sem
hrbet. V tem trčnutku mi je odtrgal pas, na katerem je visela moja pištola. Pištola je padla meni za hrbet. Z levim kolenom sem klečal na njegovem trebuhu, z levico ‘ pa sem ga tiščal za vrat. Drug drugega sva neusmiljeno obdelovala s pestmi. Nihče od naju ni vedel, kje je moja pištola. Imel sem občutek, da tudi njega to skrbi. Tedaj sem jo zagledal za mojim hrbtom, jo z desnico hitro zagrabil, z levico pa sem ga še vedno tiščal za vrat. Pištolo sem takoj nameril v njegovo glavo. Ob prvem strelu je čev nekoliko odbil, tako da sem ga le oprasnil po levem uhlju. Drugič sem ga zadel v sence. Bilo je dovolj...»
Tisti dan — 18. aprila 1945 — je v Zadlaz prišlo iz Tolmina o-krog 40 Nemcev. Kurir tehnike «KRN* Izidor Stres je šele po končani borbi z Nemcem videl, kakšni nevarnosti je ušel...
SPOMINI BOGOMILA KAVČIČA NA TEHNIKO « KRN »
Bogomil Kavčič je prevzel vodstvo tehnike «KRN» v aprilu 1944, potem ko je b<l Mirko - Miško fmenovan za kontrolorja tehnik. V svojih spominih — hrani jih Muzej za Tolminsko — piše med drugim:
*'Tehnika 'KRN' je imela svoj sedež na kraju, ki ga domačini imenujejo pri Mazarovcu nad Lazom pri Tolminu, do 10.12.1943, V kleti te hiše je bil zasilen bunker. V tehniki je delalo sedem tovarišev in tovarišic. Osebje tehnike je prenočevalo na seniku, delali pa so v hiši. V decembru 1943 so Italijani zaradi izdajstva nekega Pascollija napadli zaselek Laz. Zaradi hladnokrvnosti tovariša Mirka - Miška se je' osebje pravočasno umaknilo na Rašelj nad Čadrgom in od tam v Tolminske Ravne. Italijani so ob napadu dobili šotor tehnike, kjer je bilo shranjenih 120 zavitkov papirja za ciklostil in nekaj tub ci-klostilske barve.
Po tem napadu je bilo treba misliti na nov prostor, kjer bi tehnika lahko varno in nemoteno delala. V globeli grape ob Zadla-ščicl so na kraju z imenom »Ka-šana» v štirinajstih dneh v dežju, snegu in mrazu — pod previsno skalo — zgradili majhno kočico za potrebe tehnike. Ob kočici so postavili tudi kuhinjo, kakšnih 12 metrov oddaljen pa šotor za prenočevanje. Skladišče za tiskarski
papir, črnilo in drugo so postavili na drugi strani Zadlaščice dobrih 15 minut daleč. Zadnje dni decembra 1943 so že začeli z ddom.
Tehnika je bila povezana s terenom le preko kurirjev, ki so odnašali literaturo na določeno jav-. ko karavle P-23. Ta javka je bila v Zalazu pri ščuretu. Od ščureta je šla kurirska veza na karavlo P-22 na Kobilji glavi, od tam na Ljubinj, potem čez Senico v Baško grapo in nato na Logaršče.
Glavni obveščevalec za primer nevarnosti je bil Janez Lužnik -Boštjan iz samotne, uro oddaljene hiše. Kurirja Silvo in Matko sta vzdrževala stalno vezo s terenom.
Literatura, ki so jo . izdelovali o tehniki «KRN», je šla v ose vasi Tolminske, v Beneško Slovenijo, Brda, Rezijo, Furlanijo, na Gorenjsko in Koroško. Preko TV-15 pa celo v Francijo in Španijo. V tehniki «KRN» so razmnoževali: Ljudsko pravico v 2000 do 2500 izvodih, Slovenski poročevalec v 1500 izvodih, Kmečki glas, Našo ženo, razne pesmarice, formularje in letake.
Kulturno propagandno delo je v tehniki vodil Stanko Rutar, Kolarjev iz Tolmina. Mitinge, kulturna in politična predavanja je Rutar organiziral tudi po bližnjih vaseh: Zadlazu, Čadrgu, Tolminskih Ravnah in drugod.
Ko so Nemci v avgustu 1944 na Rdečem robu napadli Gregorčičevo brigado, je bila tehnika «KRN* več dni v nemškem obroču, vendar je niso odkrili. Osebje tehnike se je takrat umaknilo k izviru Tolminke, od tam preko planine Debrejnšce v Tolminske Ravne in nato v stari logor v Za-dlaški grapi.
■ V knjigi Partizanske tiskarne na Slovenskem - Primorske tiskarne, piše avtor Jože K rali na 20. strani ime Tehnika za sever — je tehnika «KRN», kasneje C-32. Krall piše, da je bila Tehnika za sever ustanovljena po nalogu Ferda Kravanje ■ Petra Skalarja, sekretarja okrožnega komiteta KPS za Tolminsko. V štirih mesecih pred razpadom fašistične Italije so v tehniki razmnožili 22.884 raz-njh tiskov.
Naj za zaključek omenimo še to, da hrani Muzej za Tolminsko rotarko, ki so jo uporabljali za razmnoževanje literature v tehniki «KRN», kasneje C-32. Razen rotarke hranijo v muzeju tudi bodalo nemškega podoficirja, ki ga je dne 18.' aprila 1945 v Zadlazu v hiši pri Skucu premagal kurir tehnike Izidor Stres.
Andrej Pagon - Ogarev
in zastave s peterokrako zvezdo. Ljudje so spontano prevzemali nase naloge, ki so se ponujale iz trenutka v trenutek kot najbolj pereče. V Slovensko Istro je prišel , 9. -septembra Franc Segulin - Boro Kladivar, doma iz Materije, sekretar okrožnega komiteja KPS Brkini - Slovenska Istra, ker je dotedanji sekretar Vidko Hlaj prevzel drugo dolžnost.
Domači aktivisti in povratniki iz italijanske vojske so osnovali Čežaranski bataljon in nato 1. slovensko istrsko brigado. Vse ozemlje je bilo osvobojeno, razen Kopra in Pirana. Vendar je novi okupator, to je nemški, že snoval obsežno ofenzivo za uničenje partizanov v Istri in naprej, celo v Dalmaciji.
Iz tistega časa naj omenimo zgo-vinski ^dogodek v Kopru, .ko so 27. septembra 1943 domači borci in aktivisti, s pomočjo 1. bataljona ’ 2! hrvaške brigade osvobodili nad 200 političnih zapornikov iz koprskih zaporov.
Prišel je strahoten čar, ko so Nemci prve dni oktobra prodirali z motoriziranimi kolonami s Tržaškega proti Slovenski Istri in uničevali ter požigali vse, na kar so naleteli na svojem smrtonosnem pohodu. Pobili so nad 200 domačih prebivalcev in partizanov in zažgali 56 vasi in zaselkov. To strahotno gorje je pustilo neizbrisne posledice med prebivalstvom.
Preteklo je le nekaj časa, ko je politično vodstvo reorganiziralo svoje vrste. Za sekretarja okrož-
nega komiteja je prišel Stanko Pervanje - Gruden, za člane Milan Guček in drugi aktivisti iz Brkinov. Le-ti so vključili preizkušene domače proti fašiste v politične organizacije (KPS, OF, SKOJ, ZS-M in AFŽ). Nato so z velikim zagonom nadaljevali trenutno zaustavljeno politično in drugo dejavnost.
VID VREMEC
je openski rojak, predvojni proti fašist, obsojen na Tomažičevem procesu na 15 let ječe. Sedaj živi v Kopru. Udejstvuje se v antifašističnih in borčevskih organizacijah, pa tudi kot publicist. Skupno z Milanom Gučkom je bil glavni urednik knjige ^Slovenska 1-stra v boju za svobodo*, napisal je knjigo o kobariškem protifašistu Andreju Manfredi in še mnogb drugih publikacij, v katerih je odkrival in še odkriva spomine ali zgodovinska ozadja protifašističnega gibanja na Primorskem in v Slo-' venski Istri.
Niman namena opisovati nastanka in razvoja narodnoosvobodilnega boja na tem območju go nemški požigalski ofenzivi v oktobru 1943. Omenim naj le partizanske enote, ki so na njem nastale. Najprej je bila (takoj po končani nemški oktobrski požigalni ofenzivi) osnovana skupina VOS za Slovensko Istro, iz katere je nastala 1. četa 5. bataljona VDV,
lllltllllllllllllt,IIIIIIIMIIIIIIIIIIIfllllllllltlllllllllllllllllllltllllVIIIMIIIMIIIIIIIIII,lll,lllllllllllll,llllll,lll|,l|llllllllllllulllll,lllllllll,llllllll|l||tll|ll||lt||||||IIIIIM,l<l
nato so nastale enote Istrskega 0" dreda, skupine Gruppi d'Azi°n® patriottica (GAP), v kateri so ril* vključeni pripadniki italijanske n* rodnosti pod vodstvom italijan®*5® komunistične stranke. Spon*'0® leta 1944 so osnovali Komando dP sta Koper. Vse te partizanske v note so bile povezane z Gabrovi00' kjer so jim dajali ljudje iskren0 pomoč in brezmejno naklonjeno®1. Maja je nasfal italijanski batalj00 «Alma Vivoda*, v septembru P0 Mornariški odred Koper.
Partizanske enote so izvedle številne, drzne in učinkovite akcij* proti mnogo močnejšemu okup0" tor ju, ki je postavil v večjih diščih svoje postojanke in izvaja® več ofenzivnih operacij proti Paf’ tizanskim enotam, zlasti pa strahoval prebivalstvo z represalijah" in odgoni v nemška koncentracijska' taborišča,
Ig tega območja in dolinske čine ter-Tršta je odšlo nad 3.0®° ljudi v razne partizanske enota« tudi v notranjost Slovenije. R00e tega so se mnogi borili v Pre*^ morskih enotah. Po nasilni fašisti^ ni ukinitvi slovenskih šol so vznik* partizanske šole, ki so vračale ®l£ venskemu otroku najdragocen°jj šo vrednoto: materinski jezik. " druge' polovice 1944 dalje so izve" dli volitve v krajevne narodni o.svobodilne odbore domala v sl hernem kraju, razen v obalnih d*" stih, in v okrajne narodnoos00^ dilne skupščine (soeerbska, lop0-VID VREMEC^
(Nadaljevanje na zadnji strani
llK*
OB 35. OBLETNICI NJEGOVE MUČENIŠKE SMRTI
Obisk v Baču pri Knežaku kraju Tomšičevega otroštvu
zoviškemu mučeniku Lojzetu
Va-
lenčiču in pesniku - buditeljuJ^j
rosi a vii Vilharju. Tu smo po®*1. 0. besede Ljuba Susiča, ki nam je je risal junaštvo, borbeno življe0jfl Toneta Tomšiča, ki je prisililo 0 fašističnega sovražnika, tožil00 t Grassija, da je na procesu besede «Kot človeku izražam P° ko spoštovanje Tonetu Tomšič0 . ženi Vidi, toda kot tožitelj za Tomšiča smrtno kazen*. Ob n livu smo se nato zatekli v lep0 u, lovadnico bližnje šole, kjer sr,’0), gotovili, da je prejšnji dan na PJ, slavi krajevna skupnost Kne",0. proglasila 21. maj za praznik
prugiasua zl. maj za praži"-mače krajevne skupnosti. Tu £
Vtr*
počastitev Toneta Tomšiča nad^jj vala. Prisotni ,sta bili tudi ®e_..
Ančka in Vera, pa tudi tov.
iar(-- jj,
ga heroja Toneta Tomšiča v Wu
janc, profesorica na šoli narod0., ga he: ljani.
Našo spominsko svečanost ®° vzdignili še občinski in kraj°v.. predstavniki. Iz Ilirske Bistri00 prišel med nas Bojan Bro0l°„f predsednik občinske skupnosti
Spominska plošča pred, hišo Tomšičevih v Baču
Poleg tolikih .proslav v počastitev Toneta Tomšiča, ki so se zvrstile v matični domovini, ima gotovo poseben pomen tudi polastitev, ki so jo p-eteklo nedeljo opravili tržaški aktivisti osvobodilnega gibanja. Tone Tomšič je bil nam-
reč rojen v Rojanu in prav Roian-'čani so skupno z Gretarji in Bar-
kovljani, ki so bili med narodnoosvobodilnem boju povezani v skupnem prvem okraju OF, napolnili avtobus in zasedli še nekaj mest v zasebnih avtomobilih, ki so se priključili kolohi. V drugem avtobusu pa so'potovali bivši aktivisti
iz dolinske občine. Skupino je bilo sto udeležencev.
Cilj izleta jim je bil Knežak, o-ziroma mala pivška vasica Bač, kjer je Tone preživel v rodni hiši svojih staršev nekaj let svojega o-troštva. Spotoma se je skupina u-stavila ob domačiji bratov Turkov (dveh bratov, sestre in bratranca), ki so bili aprila 1944 mučeni-ško usmrčeni v Trstu v Ul. Ghega. K spominski plošči smo položili nekaj cvetja, nakar smo nadaljevali pot v Knežak. Močno je deževalo, ko smo obkrožili trojni spomenik, posvečen Tonetu Tomšiču, ba-
it
zastopnik predsedstva občin®'500., odbora Zveze združenj bot NOB, ki je v izč-pnem govoru r ^
M
kazal/dolež Knežaka in okoli*0 osvobodilnem boju. V . imenu ,5vjj jevne Zveze borcev je po0C'1'a,tj Marjan Mihelj, svoj pozdrav Pa.-v-nam izrekla še predsednik hr0L),
nam	se preuseaniK 'i„]
ne skupnosti Ivan Urbančič in je upravitelj Alojz Baša, kiJe.
ski upravitelj Alojz Baša, hi izletnikom razkazal tudi lepo jeno in bogato šolo.
V Baču smo pred hišo Totn*^
vih z molkom počastili
Ton°g
nin® t
spomin in položili pred spornii-^j, lec. Ko je ura k"?.-Ilci se napotili proti lur u
>men>r
ploščo venec. Ko je ura dne smo -----------
Bistrici, tam smo šli k spor,—
padlih borcev za osvoboditev ,
(Nadaljevanje na 5. strani).
s
C!
S
^imorski dnevnik
28. maja 1977
KOMAJ LETO DNI PO LANSKEM POTRESU
Na Tolminskem se zavedajo, da je v obnovi možnost razvoja celotnega Gornjega Posočja
Posledice lanskega potresa bodo še letos odpravljene - Široke perspektive za modernizacijo tovarn in drugih proizvodnih objektov - Kmalu bodo šolarji in dijaki dobili moderna šolska poslopja - Ustavilo se je izseljevanje
Delovnim ljudem tolminske občine čestitajo!
J046N, maja 1977 - Se
ske ^ov°jnse na Tolmin-^ ubadajo z vprašanjem kako
a zaposliti prebivalstvo, ki že
‘tem
nekdaj pozna izseljevanje in
v zvezi tudi, kako dvigniti
dj Carstvo tega področja, ki spa->o,v današnjem gospodarskem raz-Jf. med manj razvita. Če so že Ull v©liko posl s temi vprašajo	,ansli0 pomladjo, j’h ima-
danes, leto dni po potre-• ’ je tako hudo, prvič 6. ma-^ drugič 15. septemrba lani, pri-j e Tolminsko, predvsem pa kra-na Kobariškem in na Bovškem. J!	sva se pogovarjala s tol-
(l s. oi predsednikom občinske w Pščine Antonom Ladavo pred v lepem, a vendarle h0""' zasilnem «županstvu». Stav-v kateri je bila občinska skup-Igjj 2 vsemi uradi, je namreč
S dn'vl
potres poškodoval in zato l%-)ra*i na	zSraditi večjo
k ^n° montažno stavbo v kate-
so
w, ■ Prepotrebni uradi občinske keraVe' Prepotrebni so predvsem,
je vsa obnovitvena akcija o-f^točena prav v občinski upravi.
jNotočei
je tudi prav, čeprav to terjaj] Veliko večjih naporov, kajti morajo v-zgornjem Posočju °'stiti priložnost, da dajo no-( a baleta pobudam in naborom gospodarski dvig tega kraja.
1m se sicer ubadajo že dolgo 'Peh° *et‘ ^oseStt so nekatere u-)te.e’ drugod p\ ni šlo vse po k'■ Ljudje so se' iz teh krajev vsemu še vedno izseljevali, kavnem v večje industrijske
»je,
Na Jesenice, v Novo Gori-
ijj' v Ljubljano. Izseljevanje ni L s'Cer v zadnjih petih letih to-' J0 kot prej, je pa št vedno Kar pa je najbolj zanimivo, «K**su se jc izseljevanje u-W°' Zabeležili so celo več pri-Id j v Povratka v domači kraj in b ®Je veliko upanja za nadaljnji jj°j Tolminske.
H0as' ljudje, ki poznajo Tolmin-: ' Vedo, da so se ljudje odtod
Sevali
Tolmincev, Kobaridčanov,
že pod staro Avstrijo.
C '
^"ov najdemo v Gorici ali Sf . valeč čez lužo. Izseljevanje Nadaljevalo času italijan-j j|Uprave in takrat je veliko Iju-C* Argentino in druge preko-ij j ke dežele. Po osvoboditvi pa j1, ljudje trumoma na delo na . lce ali v nastajajočo Novo C' ^ letu 1910 so na Tolmin-% našleli 32.197 prebivalcev, ot lanskega leta pa še samo nu.' poleg tega je treba tudi Si’. da je tolminska ubčina s H^jhi 9ar kvadratnimi kilometri .lne najbolj razsežna občina v V‘St’- republiki Sloveniji. t|^ Severne «meje» so na Pre-1 1 na Vršiču in na Petrovem
gih objektov pa naj bi se izvršila v celoti tam do srede prihodnjega leta. Popolna obnova v pičlem razdobju dveh let je torej velik uspeh, posebno v zaostalem kraju in tudi če pomislimo, da prihaja solidarnostna pomoč iz Slovenije in Jugoslavije. ki sta sicer že gospodarsko razviti, ne dosegata pa gospodarske moči take države, kot je Italija, kjer hi iah j g večjo vnemo pristopili k reševanju obnove v Furlaniji in v Beneški Sloveniji.
Da je v Sloveniji in na Tolminskem tako, je treba pripisati tudi delegatski mu samoupravnemu sistemu, kjer ljudje sami odločajo kako bo kaj, (udi z obnovo po potresu.
Industrija zavzemi danes že (51 odstotkov dohodka v tolminski občini. Trgovina in gostinstvo sta soudeležena z 19 odstotki, gradbeništvo z enajstimi (seveda je t izvzeta popotresna obnova), promet s šestimi, gozdarstvo z dvema in kmetijstvo samo z onim odstotkom.
Zaposlenih je v občini 5.657, od teh 4.958 v gospodarstvu in samo 6C3 v negospodarskih panogah.
Nekateri razvojni programi se kljub potresu že uresničujejo. V teku so dela za širjenje tovarne AET - Iskra v Tolminu in tovarne TKK v Srpenici (tu izdelujejo kredo in kemične izdelke). Pripravljajo se načrti za širjenje tovarn Meblo (ta ima tri oddelke .na Tolminskem) iski'3 v Bovcu, Planike v Kobaridu, Metalfleksa v Tol-
minu, Klavnice v Tolminu, Alpko-merca, Gradbenega podjetja Posočje, Gostota na Čiginju, Bače v Podbrdu. V kratkem bodo zahtevki teh tovarn izročeni bankam, zato da odobrijo potrebne kredite.
Da bi preprečil izseljevanje iz oddaljenejših in visokogorskih krajev,'ustanavljajo manjše tovarniške obrate tudi / teh krajih. TIK Kobarid je odprla obrat v Brc ginju, kjer je sedaj zaposlenih 50 ljudi, čez nekaj .let pa jih to tu lahko dobilo delo 120. Prav tako je z Metalflekson , ki ima obrat na Planoti. Tovarna Ciciban iz Mirna gradi obrat v Tribuši. Tu bodo izdelovali lesene igrače in s P"oizvodnjo bodo začeli najbrž že letos.
Na tak način bod< v nekaj letih pridobili novih tisoč delovnih inest in s tem v celoti zavrl; izseljevanje. Seveda se zanimajo tudi za nove poglede v kmetijstvu. že več let skušajo urediti tako imenovano usmerjeno ali tržno kmetijstvo. Manjše gorate kmetije združuje tako, da postane vsaka teh novih kmetij donosna za eno družino. Idealno je, da je r. taki kmetiji 25 glav goveje živine. Kmetom, ki si hočejo t ta namen razširiti svojo posest, dajejo ugodne kredite. Doslej so tako uredili 130 tržnih kmetij, v načrtu pa je nadaljnja akcija za ustanovitev še nad sto takih kmetij.
Za nemoten gospodarski razvoj pa s^ potrebne tudi razne irfra-
.......iiiuiii. »i umi	....
OBISK V BAČU...
(Nadaljevanje s 4. strani)
ske Bistrice. Ob 16.30 smo se napotili v vas Lipo, ki je že ;:a Hrvaškem. Lipa je bila 30. aprila 1944 od nemške podivjane vojske vr . požgana in 269 ljudi so pobili. Starčke, ionske. in otroke, od katerih najmlajši sp bili "stari .^?le par mesecev, so ppjli v Ipšo, pojili z, bencinomi-in .zažgali. i Na i-stem mestu, kjer je ta pogumni narod žrtvoval svoja življenja za svobodo, smo položili k spomeniku venec in tu nam ie domačin Jože Gabršnik orisal politične in vojaške okoliščine, v katerih, so nemški In italijanski fašisti izvršili ta grozen in nedopustljiv zločin.
Ob enominutnem molku se je porodila v vseh ista misel in izletniki so spontano neorganizirano vendar občuteno in ubrano zapeli «Kot žrtve ste padli v borbi za nas*.
V vasi so ustanovili v nekdanji šolski zgradbi spominski muzej, ki
smo si ga se polni vtisa ogledali.
Napotili smo se proti Trstu. U-stavili sme se v Materiji pri spomeniku Franca Segulina - Borota. Tudi njemu smo prinesli šop rdečih nageljnov in spomnili smo se ga (mnogi med nami so z njim o-sebno sodelovali) v nemi tišini.
Dejansko smo dan, posvečen spominu Toneta Tomšiča, posvetili tudi drugim žrtvam naše borbe: vsem junakom, ki so dali svoje najdragocenejše, svoje življenje za svobodo nas in za svobodo vseh poštenih delovnih ljudi.
Vračali smo se domov zadovoljni in utrjeni v zavesti, da so iz naših vrst izšli ljudje, ki so nam Iah ko za vzgled in vzor. Ponosni smo zlasti Rojančani, ki lahko štejemo med trinajstimi narodnimi heroji, rojenimi v zarfiejstvu, kar tri. Poleg Toneta Tomšiča sta bila rojena v Rojanu tudi Rudolf Mahnič -Brkine ter Tone Žerjal . Tonček.
strukture. Na Tolminskem imajo zelo včliko cest: 282 kilometrov jih je občinskih, 244 pa regionalnih. V zadnjem času so modernizirali ceste Koritnica - Rut, Smast - Vrsno, Most na Soči - Lom, Po-Ijubin . I.jubin. 3 tem :	v glav-
nem povezali večje visokogorske vasi z asfaltom z dolino. Letos so tudi zaključili rekonstrukcijo cest Most na Soči - Podbrdo, sedaj so v teku dela r.a cesti Staro Sedlo -Breginj.
Tudi šolstvo je važno. V Tolminu gradijo novi šolski center, za katerega so načrte izdelali še pred potresom in so ž. prej uved'i samoprispevek. V tem centru bodo nova osnovna šola, gimnazija in nekatere višje srednje šole. Po potresu so jim priskočile na pomoč bratske jugoslovanske republike. Makedonci gradijo novo o-snovno šolo v Breginju, v Bovcu bodo gradili novo osnovno šolo Hrvati. Srbi bodo zgradili nov dijaški dom v Tolminu; za drugo fazo šolskega centra v Tolminu skrbijo Vojvodinci. Slovenska republiška izobraževalna skupnost bo zgradila osnovno šolo na Žagi. Nova šolska poslopj. bodo zgradili, stara pa sanirali tekom prihodnjega leta. Tudi za Tolmin velja omendi, da prevažajo osnovnošolske otroke iz oddaljenejših krajev v šolo z avtobusom brezplačno. Da bi najmlajši otroci ostati doma, bodo uredili otroške vrtce tudi v manjših gorskih krajih.
Seveaa se zavzemajo tudi za zdravstvena vprašanja. V Kobaridu bodo zgradil nov zdravstve i i dom (odpri . že letos junija) in novo lekarno, e oia objekta bosta na novo zgrajen,- \ Bovcu. Zdravstvena postaja bi postavljena v Breginju.
Omenili smo obnovo stanovanj po potresu. Pisali smo že, da do bijo ljudje solidarnoslra posojila na deset ali 'vajsetletno odplače vanje (dveodstotne obresti.) novih hiš. Ne tuno ponavljali stvari, ki so ng£i^ bralcem ie znane, lahko pa povemo, da je obnovitve ni program zelo resen.
V zvezi s turizmom bodo sanirali Alpski turistični cc ;r v Bovcu. Kmalu zatem bodo uredili infrastrukture na Kaninu in tamkajšnje osnovne objejte. Domačinom bodo dali kredite za preureditev zasebnih sob v Bovcu, da bi bile uporabne tudi v zimskem času. V načrtu je izgradnja nove kamn ske vasi s 750 stanovanji. Za ta stanovanja se zanimajo razna industrijska in trgovska podjetia ši
*tTla naJmanj prebivalcev L adratnj kilometer, samo dva-P0 JSet-
N obisv°'0<K^*:v*se nova yu<L
tV *st morala spoprijeti z ve-
kavami. Razen gozdarstva, t^je, kmetijstva in drobne-- r,zma ni bilo nobene druge
»fr-rke osnove. Kriza se je ■
jijj ^a*a zlasti v višjih legah. Za-L se je izseljevanje nada-To je povzročilo tudi, da V®Nes zelo visoka povprečna
’ Dr , Pfebivalstva. Nad polovi-.* $|Q lvalcev je starih nad 50 let V>iji dosega to starost le
v prebivalstva).
V^tko
Vv rN*dnost so morali gospodi, ut'1*' 'n politiki arepko za-,®lilt0 N'>i„,osti v začetku ni bilo S, ’ ae danes so pod povprečno tiaLnC*ar so v za<injih lotih ve-i «o ^ravUi. V vseh večjih kra-Nie^Nsle pove tovarne, ž; ob-^ Majhna podjetja so poveča-r W1 s' Prizadevajo, da bi tu M bj dostavili večje delavnice, ^lile Nekatere tovarne lahko zait! !*ivi 0rnaN° delovno silo.
Nil; Načrtom, so, kot smo že {Sta’ Pričeli že pred leti, lani r	1 sePtembrski po-
i^djfNla precejšnja udarca.
tudi 3 precejšnjo po-V5Hi, . arn°stnega sklada vse iHljjr ‘n drugin jugoslovanskih iVjj ’ Pričeli dejansko obnovo (iShn3 ,nada'jnji razvoj si pri-)i| J	prvi rezultati . ) že
>,Ves :
1Poškodoval 4.467 stano-
tozd
TOVARNA STROJEV TOLMIN
gostol

goriške strojne tovarne in livarne n.sol. o. nova gorica - jugoslavija
tozd tovarna strojev tolmin n.sol. o. čiginj 63 65220 tolmin - tel. 81-247 - tek. rač. skd. n.g. 52000-601-10040 - telegram gostol tolmin yu - telex 43-346
C C.^opij. Poleg t,h je bi-rhjlb 1 ali delno porušenih na b^	stanovanj. Tem je
i še kmetijskih go
V>ti
i^|S|J objektov in še celo vr
V%gjLr' Nravstvenih, kulturnih t‘tiib Poslopij. Tretjino poško so ?. popravili, pred ik^I'^ a.Nskega leta pa so po->vanai več kot štiristo novih Aj ^IN hiš montažnega tipa Ajn," Na Tolminskem v teku bšj ..obnovitvena dela od-..rjn^lNdje so prepričani, da !..;,Gnje leta stanovanjsko
U«facija
'\^ v celoti rešeno, popolna
gospodarstva in dru-
TOLMIN — Jugoslavija
Rutarjeva 35 — tel. 81-160; 81-161
p r o i z v a | a :
TERMOSTATE
STIKALA
SIGNALNE LUČKE INDUSTRIJSKO OPREMO
rom Jugoslavije, za vzlet Bovca pa je potrebno najprej urediti smučišča in vse, kar spada k njim. Tudi dostopno cesto od Kobarida do Bovca je treba temelji' obnovit’. Tako bosta turizem in gostinstvo dobila večji pomen.
Gorski in kmečki turizem pa sc bosta lahko razvi.’ tudi v drugih vaseh na Tolminskem. Doslej so nekaj hiš v ta namen uredili v Rutu.
V pogovoru s predsednikom Antonom Ladovo nisva mogla mimo vprašanja stikov s kraji in ljud mj v Beneški Sloveniji. Predsednik tolminske občin^k skupščine je dejal, da je teh stikov veliko (tudi v tem tednu prireditev ob občinskem prazniku je bilo na vrsti nekaj športnih srečanj) in1 da se je izmenjava ljud, meo sosednimi kraji zelo povečala. Obstajajo pa na upravno - politični vavni še ve dno odprta nekatera vprašanja, ki jih. bo treba v duhu osimskih spo razumov rešiti v obojestransko korist. Dobri so seveda tudi stiki s slovenskimi rojaki v Benečiji.
Anton Ladava se je ob koncu pogovora (pravzaprav sem pozabil povedati, da je do pogovora prišlo ob občinskem prazniku, ki ga prebivalci Tolminske praznujejo vsako leto 25. maja, ki jih spominja na dan, ko so v letu 1944 domačini množično odšli v partizane, prav prisrčno zahvalil za pozornost, ki jo je tudi Primorski dnevnik posvetil Tolminski po potresu in obnovi poškodovanih krajev, ter tudi številnim bralcem našega lista, ki so na razne načine pomagali v tistih hudih dneh. Dejal pa je, da so tudi v Beneški Sloveniji ljudje potrebni pomoči in da jo je treba usmeriti v tiste kraje na skrajnem slovenskem za-padu.
Marko Waltritsch
bača TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV PODBRDO
Tovarna volnenih izdelkov «BAČA» Podbrdo se je v svojem dvajsetletnem obstoju in delovanju uveljavila kot specializirano podjetje za izdelavo česanega volnenega blaga iz 100% čiste run-ske volne najboljših uvoženih avstralskih kvalitet.
Z natančnostjo, tradicijo in- moderno tehnologijo smo dosegli priznanje v kvaliteti volnenih česanih tkanin za moške obleke in ženske kostime.
Posebno se je «BAČA» uveljavila s tkaninami za moške in ženske plašče iz čiste česane runske volne, ki so dosegli med potrošniki izredno zanimanje in visoko povpraševanje.
/<|| ljubljanska banka
PODRUŽNICA NOVA GORICA
čestita ob občinskem prazniku vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem ter delovnim ljudem občine TOLMIN
Obiščite nas v poslovnih enotah v Tolminu, Kobaridu, Bovcu in Podbrdu, kjer boste zanesljivo zadovoljni z bančnimi storitvami
uniles
MEBLO
TOZD POHIŠTVO
KLAVŽE
proizvaja STILNO
COLONIALNO POHIŠTVO
za opremo jedilnic, spalnic in dnevnih sob
T
iiettH) !) I k . ti ji 'Mi'
i ii\ )
*
Soško gozdno gospodarsko Tolmin
S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN OBRATOM ZA KOOPERACIJO
V"	V
('.estita vsem občanom in delovnim ljudem občine Tolmin za njihov prašnik
Pandor Lata
Več desetletij v boju za mir
BUDIMPEŠTA, meja - Član CK MSDP in direktor inštituta za družbene vede CK MSDP dr. Sander l.akos je v izjavi, ki jo je dal posebej za »Delo«, poudaril ogromne zasluge predsednika Tita v boju za ustanovitev in razvoj nove Jugoslavije, njegov boj za mir in zasluge v okviru mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja pa je opisal kot »neminljive« m »izjemne«. Ob 85. rojstnem dnevu tovariša Tita in 40. obletnici njegovega prihoda na čelo ZKJ je dr. Lakos ustregel prošnji »Dela« in povedal naslednje:
»Maja letos narodi Jugoslavije in napredna javnost vsega sveta praznujejo po-memben dogodek: 85. rojstni dan predsednika SFRJ in ZKJ Josipa Broza Tita.
Delo predsednika Tita se je zlilo z uso. do jugoslovanskih narodov, z mednarodnim delavskim in komunističnim gibanjem. Madžarski delovni ljudje poznajo življenjsko pot predsednika Tita. 2e v mladosti se je navdušil za socialistične ideje, z orožjem v roki je sodeloval v veliki oktobrski socialistični revoluciji, zaradi komunistične dejavnosti so ga pre ganjald in večkrat zaprli. Leta 1937 je po stal voditelj KPJ in je že štiri desetletja na čelu bratske jugoslovanske partije, vodi jo in usmerja jugoslovanske narode v boju za socializem in komunizem.
Ko se je leta 1941 pod njegovim vodstvom v Jugoslaviji razplamtela osvobodilna vojna proti fašističnim osvajalcem, je njegovo ime zaslovelo po vsem svetu. Jugoslovanski narodi so se junaško borili za osvoboditev svoje domovine skupaj z drugimi evropskimi narodi v veliki pro-tifašistični vojni. Jeseni leta 1944 je ju goslovanska partizanska armada skupaj z vojaškimi silami Sovjetske zveze v odlo. čilnem obdobju bojev za osvoboditev zadala odločilni udarec fašističnim silam, ko je pregnala okupatorja iz države m hkrati sodelovala pri osvoboditvi jugovzhodnega dela madžarskega ozemlja.
Pod Titovim vodstvom so jugoslovanski narodi na osvobojenem ozemlju po ložili temelje novega družbenega sistema in začeli graditi socializem.
Maršal Tito je imel kot politični voditelj osvobojene države vidno vlogo v uspešni graditvi socializma, prispeval je k temu, da je nekoč zaostala kmetijska država danes postala Industriisko-agrarn« država, ki se dinamično razvija. Pomembno vlogo je imel tudi pri določanju smer-
nic socialistične graditve in pri strnjevanju vrst komunistov in naprednih sil. Odločno je nastopal proti vsem, ki so ogrožali socialistični razvoj Jugoslavije. Oprl se je na pridobitve jugoslovanskega socialističnega sistema — samoupravljanje in politiko neuvrščenosti — in se zavzeli za dosledno kre-pitev pozicij socializma, za krepitev vodilne vloge ZKJ in delavskega razreda, za razvoj socialističnega idejno-vzgojnega dela. za enakopravnost, narodov, ki žive v Jugoslaviji, za enotno večnaoionalno socialistično Jugoslavijo.
Več desetletij je deloval v boju za ohranitev miru, strnitev sil miru, v boju narodov za neodvisnost -in proti imperialističnemu nasilju in si s tem pridobil trajne zasluge. Velja za čelnega borca za evropsko varnost in sodelovanje. V veliki meri je pripomogel k uspehu evropske konference o varnosti in sodelovanju in si prizadeval, da bi se letos v Beogradu duh Helsinkov še bolj okrepil in da bi prišlo do novega napredka pri uresničevanju sklepne listine.
Pri nas zelo cenimo prispevek tovariša Tita pri navezovanju in krepitvi tesnega prijateljstva med madžarskim m jugoslovanskim ljudstvom. Med našo domovino in socialistično Jugoslavijo ter med MSDP in ZKJ se intenzivno razvijajo političm, gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi odnosi, ki so zrasli na podlagi istovetnega družbenega sistema, skupnih socialističnih ciljev, enakih sta. lišč do najpomembnejših mednarodnih vprašanj, dobrih sosedskih odnosov ter mestu, ki je nastal spričo obstoja manjšin v obeh državah.
Osebnost tovariša Tita cenimo ljot ugledno osebnost mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, izjemnega voditelja Jugoslavije, ki je prijatelj socialističnih držav. Madžarsko ljudstvo se iskreno veseli rezultatov, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli pri socialistični graditvi pod vodstvom predsednika Tita.
Njegovo življenje je zgled bogate življenjske poti komunističnega revolucionar, ja, ki se bojuje za socializem, napredek in mir. Ma ižarski komunisti in vse naše delovno ljudstvo, skupaj z vsemi naprednimi ljudmi na svetu, slavijo velikega re-volucionarja, pomembnega državnika m ugledno osebnost mednarodnega delavske ga gibanja ob njegovem 85. rojstnem dne vu.«
Zadnji velikan
Tito je zadnji velikan našega časa, zadnji od velikanov, ki so v obdobju cele človeške generacije oblikovali zgodovino. V nekem smislu pa je tudi prvi med njimi, kajti nihče od njih ni tako dolgo kot on ustvarjalno in odločilno vplival na razvojno pot svojega naroda in sveta.
Samoupravni socializem in neuvrščenost sta dva pojma, ki sta neločljivo povezana z njegovim imenom in delom. Prav zato uživa Tito tudi v tujini nesporen ugled velikega državnika in misleca svoje dobe, kar mu priznavajo tudi tisti, ki z njim ne soglašajo. Tito danes v svetu simbolizira boj za nacionalno in socialno osvoboditev, proti stalinistični hegemoniji, za lastno jugoslovansko pot samoupravnega socializma in za politiko povezovanja tistih držav, ki so se rešile kolonialne odvisnosti in jim je bilo vrojeno nasprotovanje blokovskemu gledanju na svet, ki so jim ga poskušale vsiliti nekdanje metropole.
Titove ideje so tako izviren prispevek k iskanju novih poti v notranjem razvoju sodobnih družb kakor tudi odnosov med njimi, torej poti k demokratizaciji družbenega razvoja in mednarodnih odnosov. To je veliko delo v sedanjem trenutku zgodovine človeštva.
Prav to je tudi tkivo, ki povezuje pogovore, ki so jih imeli o Titu v zadnjih tednih naši dopisniki in stalni sodelavci v tujini. Pogovarjali so se s politiki, zgodovinarji, publicisti in javnimi delavci o tem, kaj pomeni Titova osebnost in njegova ideja za današnji svet.
Prispevke za to stran so poslali Borislav Lalič (Madrid), llija Marinkovič (Varšava), Anton Rupnik (Bonn), Miloš Čorovie (Budimpešta), Peter Breščak (Rim) in Dragiša Boškovič (New York).
Fedcrico Melclior:
Revolucionarji, ki so bili naši idoli
MADRID, maj‘a — V Španiji se vam kaj lahko primeri, da srečate znanca, ki vam bo živahno in vneto, kot je to pri Spancih v navadi, pripovedoval, kako je bil Tito med špansko državljansko vojno v Španiji, da ga je prav on poznal, srečal in skupaj z njim pil kot kri rdeče andaluzijsko vino.
Takšni ljudje sodijo med Spance, ki so prepričani, so vsi veliki revolucionarji tistega Časa prav gotovo bili v Španiji in nikar jih ne skušajte prepričati, da Tito nikoli ni bil v. njihovi deželi, ker vam preprosto ne bodo verjeli.
Gre pravzaprav za legende, ki so v Španiji dobile skoVaj neverjetne razsežnosti, v letih in desetletjih, ki so potekla od tistih davnih časov, pa se je zabri-Sla meja ined epsko mitologijo in zgodovinskimi dejstvi.
Tudi Federico Melchor govori o tistih časih s spoštovanjem in epskim navdihom, vendar njegova pripoved temelji na zgodovinskih podatkih iz tistega časa. Melchor.se je udeležil španske državljanske vojne in tako kot okoli 800.090 drugih Spancev leta 1939 zapustil Španijo ter zadnja štiri desetletja preživel v preg-
Rvszard Frelek:
Pobudnik gibanja neuvrščenih
VARŠAVA, 19. maja — »Poljaki goje velike simpatije do tovariša Josipa Broza Tita, voditelja jugoslovanskin narodov v njihovem junaškem osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno, glavnega organizatorja sprememb, do katerih je prišlo v življenju teh narodov po vojni, voditelja današnje Jugoslavije. Cenijo pa ga tudi kot iskrenega prijatelja Poljske, kar je potrdil njegov prvi obisk v naši državi leta 1946 in kar danes potrjuje s svojim osebnim deležem k razvijanju prijateljskega poljsko-jugoslovanskega sodelovanja, ki je v zadnjih letih izredno živahno napredovalo. O vsem tem najbolj zgovorno pričajo štiri srečanja med to-
Eden iz rodu velikih voditeljev
NEW YORK, maja — »Ne gre dvomiti o t«m, da predsednik Tito uživa veliko spoštovanje v naši državi«, je dejal član uglednega sveta za zuanjepolitič-ne odnose John Campbell, ko je opisoval, kako Amerika doživlja osebnost m delo jugoslovanskega predsednika.
Naš newyorški sobesednik je znanstvenik, diplomat m pisatelj, ki se v State Departmemtu ukvarja z Jugoslavijo že, od vojne sem. Po njegovih besedah Američani cenijo Tita tako zaradi vsega, kar je napravil za Jugoslavijo »kot eden iz ro-
du velikih voditeljev v drugi svetovni vojni«, kot zaradi njegovega pomena v sodobnan, še vedno negotovem svetu »Tita in Jugoslavijo«, pravi Campbell, »tu kaj cenijo zastran naporov in prizade vanj, da bi naš svet postal manj nevaren«
Campbell je član sveta zk zunanje politične odnose (Council for Foreign Re lations), ki mu brez dvoma ne manjka izkušenj in znanja o zunanjem svetu Campbell je napisal več knjig o ameriški zunanji politiki, ena izmed njih, ki Je izšla leta 1957, ima naslov: »Titova po-
Antonio liubbi:
Nepopustljiva odločnost v načelih
RIM, maja — »Spominjam se, da sem si približno isto vprašanje postavil lani v Berlinu na konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope,« se je zamislil v odgovoru na vprašanje, kako ocenjuje vlogo predsednika Tita v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju, Antonia Robbi, član centralnega komiteja KP Italije, in povzel:
»Ob tisti priliki se j« navzočnost predsednika Tita na mednarodnem srečanju komunistov, navzočnost po dolgem obdobju, časovno ujela s pomembno uveljavitvijo dokumentov v smislu tistih načel, za katere se je, tudi v težavnih in zamotanih trenutkih, borila pod Titovim vodstvom Zveza komunistov Jugoslavije; to je boj za nacionalno neodvisnost in polno samostojnost vsake partije v oblikovanju in določanju lastne politike za soočanje s problemi svoje dežele.
Seveda je potrditev teh načel in njihovo uveljavljanje »rezultat ustvarjalnih in originalnih prispevkov različnih partij, različnih osebnosti. Toda kar zadeva zgo-dovinsko sodbo, je gotovo nujno poudariti posebno vlogo, ki Jo ima v tem pro-cesu predsednik Tijto.«
»Kakšno je vaše mnenje o vlogi predsednika Tita v procesu popuščanja mednarodne napetosti?«
»Na konferenci neuvrščenih v Colombu se je lani videlo, kakšen pomen trna lahko za utrjevanje popuščanja mednarodne napetosti politika, ki zna — znotraj nujnega ravnotežja, ki ga določajo odnosi med političnima tn vojaškima blokoma - ugotoviti ter povzdigniti vlogo neuvrščenih in dTžav v razvoju. Te dežele so lahko,
ob svobodni politični izbiri ter različni notranji ureditvi pomemben protagonist v razreševanju problemov sodobnega sveta: v razreševanju odprtih sporov v različnih delih svfeta, v prizadevanjih za razorožitev, za nove odnose v gospodarski menjavi in sodelovanju in za nov gospodarski in finančni red, skratka, v prizadevanjih za nove mednarodne odnose, zasnovane na jamstvih za suverenost in enakopravnost med narodi.
Brez podpore teh držav ter vsebine, ki jo prispevajo v prizadevanju za mednarodno sožitje, bi ostal proces popuščanja mednarodne napetosti v stanju negotovosti in tveganja — namreč, če bi ga zaupali izključno odnosom med velikima silama.
Posebna funkcija neuvrščenih v tem dogajanju je delo izrednega zgodovinskega pomena, dejanje, h kateremu je dala v teh letih izredno pomemben prispevek jugoslovanska vlada ter osebno tovariš Tito.«
»Kakšno je vaše mnenje o Titu kot zgodovinski osebnosti našega časa?«
»2e iz odgovorov na prejšnji vprašanji je razvidna osebnost velikega komunističnega vodje ter velikega državnika, ene najuglednejših osebnosti, ki s polno pravico vstopa v sodobno zgodovino. To, kar zbuja v njem največ občudovanja ter spoštovanja, je njegova sposobnost, da je vselej, v zgodovinskem loku, ki je poznal tudi dramatične faze, kazal nepopustljivo odločnost v načelih, ter hkrati pogum za iskanje novih poti in rešitev za jugoslo. vanske narode, za pot k socializmu, v boju za uveljavitev miru v svetu.«
sebna pot: Amerika m Jugoslavija v svetovni politiki«. Kako ta poznavalec razlaga ameriške poglede na neuvrščenost in vlogo Jugoslavije?
V	ZDA je brez dvoma zaslediti vrsto zmedenih mnenj o neuvrščenosti in novi svetovni gospodarski ureditvi, pojasnjuje Campbell. Tako Amerika na primer kaže popolno razumevanje in zanimanje za ne-odvisen položaj Jugoslavije v Evropi, ker na neuvrščenost ns gleda kot na svetovno silo, pa nima enakega stališča tudi do celotnega gibanja neuvrščenih. V ZDA doživljajo to gibanje tudi kot gibanje, kt je .sovražno razpoloženo do Amerike, jugoslovansko vlogo v tem okviru pa kot eno vodilnih v tej smeri.
V	tem ameriškem pojmovanju neuvrščenosti, pravi Campbell, ima nemara pomembno vlogo tudi občutje, ki bi ga lahko opisali takole: »Kaj to majhno državo brigajo dogajanja na različnih koncih našega planeta, ki so daleč od nje?«
Campbell sodi, da bi se Ameriki dobro obrestovalo, če bi bolj stvarno ocenjevala moč gibanja neuvrščenosti ter vzroke, ki tudi takšnim državam, kot sta Romunija in Pakistan, vzbujajo željo, da bi se pridružile temu gibanju. Ameriški analitiki si hudo prizadevajo, da bi ugotovili, kaj je tisto, kar združuje tako veliko število različnih držav: od tod tudi napovedi, ki so bile še' posebej številne po srečanju neuvrščenih v Lusaki leta 1970, cia gibanje ne bo preživelo zaradi teh razlik. »Te ocene«, pravi Campbell, »so bile očitno napačne«.
Med vzroki, ki govore v prid potrebi, da bi Amerika znova pretehtala svoje ocene o moči gibanja neuvrščenih, Campbell navaja dejstvo, da sta »obe velesili zaznamovali vrsto neuspehov na različnih področjih sveta, ko sta skušali pritegniti različne države v svojo vplivno sfero«. Nekatere izmed teh lekcij so »bile hude«, po vojni v Vietnamu pa je Amerika očitno neprimerno manj naklonjena temu, da. bi podpirala režime, ki se razglašajo za protikomunistične.
Ni lahko ugotoviti, sodi Campbell, koliko so neuvrščeni prispevali k zmanjšanju napetosti na svetu, kajti v tej smeri je učinkovalo tudi spoznanje velesil, da je položaj preveč nevaren. Ne gleae na nekatere momente v ameriško-j-ugoslovan-skih odnosih v zvezi z gibanjem neuvrščenih, ki jih Campbell opisuje kot »razburljive«, Američani v bistvu povezujejo Tita in Jugoslavijo z gibanjem, ki vodi k sprostitvi svetovne napetosti.
Spoštovanje, ki ga čutijo do Tita, »ki je znal braniti svojo državo v izredno hudih časih«, prerašča kot pravi Campbell, »v široko ameriško naklonjenost do neodvisnega jugoslovanskega položaja«. Torej ne gre le za ameriški državni interes, temveč za razširjeno in v javnosti uveljavljeno naklonjenost do neodvisne in neuvrščene Jugoslavije. Po Campbello-vem mnenju pa ni možnosti, da bi kar koli spremenilo to temeljno ameriško naklonjenost in interes.
varišem Titom in Gierekom,« je posebnemu dopisniku »Dela« v Varšavi izjavil sekretar centralnega komiteja PZDP Ryszard Frelek.
»Mislim, da je v zgodovino mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja tovariš Tito vpisal svojo posebno, pomembno stran. To je storil, ko je dal svetel zgled povezovanja narodnoosvobodilnega bo>a z družbeno revolucijo, z izgradnjo federativne Jugoslavije in z runo gimi drugimi dosežki. Njegova velika zasluga je tudi, da aktivno opozarja — v novih sodobnih razmerah — na naravno vezi med socializmom in narodnoosvobodilnim gibanjem. 2e štirideset let. je tovariš Tito eden od Rodilnih komunistov mednarodnega komunističnega gibanja in daje izredno pomemben in izviren delež k njegovemu razvoju, k oblikovanju sodobne, družbene in politične misli.«
Ko je Frelek i govoril o vlogi predsednika Tita pri krepjtvi varnosti in razvoju sodelovanja v Evropi, je posegel po primerih iz preteklosti. »To je boj Jugoslavije za trajno miroljubno sporazumevanje, zlasti na Balkanu, zapostavljanje po robu politiki hladne vojne.
»Danes, ko smo pred konferenco v Beogradu, je še zlasti pomembno zagotoviti konstruktiven potek in uspeh tega srečanja. Konferenca je velikega pomena
za nadaljnje uresničevanje helsinške sklepne listine. Na Poljskem, podobno kot v drugih socialističnih državah, posvečamo veliko pozornosti uresničenju načel in sklepov iz te velike poslanice miru v Evropi, kot je sklepno listino imenoval tovariš Gierek.« Ko smo Freleka poprosili, naj oceni dejavnost neuvrščenih držav in vlogo predsednika Tita v tem gibanju — Frelek kot sekretar CK vodi mednarodni oddelek centralnega komiteja PZDP, je dejal:
».Tovarifi Tito je eden od pobudnikov gibanja neuvrščenih držav. Spominjam se časov, ko je skupaj z velikima voditeljema Indije ti) Egipta, Nehrujem in Naserjem postavljal temelje tega gibanja. Ves ta čas ie imel izredno pomembno vlogo, ko so v tem gibanju razpravljali o pomembnih sodgbnib problemih, še posebej o sodelovanju neuvrščenih v boju za mir, in si prizadevali, da bi zagotovili trajpe, enakopravne politične; in-ekonomske odnose med narodi.«
»Iz vseh teh razlogov sodi tovariš Tito med one ugledne državnike, s kateri, mi vežejo poljsko ljudstvo izredno prisrčna čuitva,« je poudaril Frelek. »Zame kot za zgodovinarja je tovariš Tito ena od osebnosti, ki dominirajo v našem času. Prepričan sem, da bo njegovo ime ostalo zapisano v zgodovini, pa ne le v zgodovini Jugoslavije.«
nanstvu, daleč od Španije in Francove diktature.
Zdaj je v Španiji in je direktor glasila KP Španije »Mundo obrero« in član izvršnega komiteja CK španske komunistične partije. Na prihodnjih volitvah, prvih v zadnjih 41 letih, bo nastopil kot kandidat svoje stranke.
»Generacija, h' kateri sodim«, pravi Melchor, se je začela ukvarjati s politiko in. revolucionarno dejavnostjo v tridesetih letih našega stoletja. Kronološko ne sodimo v generacijo Lenina. Lenin je bil za nas seveda mit, vendar smo, tako kot vse generacije, imeli svoje idole, osebnosti, ki so z močjo magneta vplivale na svoje okolje in svet, v katerem so živele. To so bili tisti posamezniki, ki so vtisnili pečat našemu času.
»Ljudje, ki so nas politično navdihovali, naši idoli, so bili: Tito, Ho ši Mirih, La Pasionaria, Togliatti, Mao Ce-Tung Fidel Castro ...«
»Nemara boste težko dojeli«, - pravi Melchor, »kaj je nam španskim komunistom pomenilo, ko smo sredi druge svetovne vojne, v času, ko je bila vsa Evropa še pod jarmom fašizma, slišali, pa se nekje v jugoslovanskih hribih bojujejo Titovi partizani. Za ljudi moje generacije, na nas, ki smo sodelovali v španski državljanski vojni, doživeli poraz in pobegnili iz domovine pred fašizmom, je ta novica učinkovala, kot da bi nam položili čudežni obliž na rano . ..«
»Dejstvo, da se je v srcu zasužnjene Evrope pojavil Tito in njegovi partizani«, pravi Melchor, »je bilo za nas konkreten in živ dokaz, da fašizem ne more poteptati vseh, da so na svetu še ljudje, ki se uspešno borijo m ki končno nadaljujejo naš boj proti fašizmu, ki smo ga začeli med špansko^ državljansko vojno. Ko bi vedeli, kako je ob tej novici zatrepetalo srce španskih rodoljubov in revolucionarjev! Iz morja fašistične okupacije je na lepem, kot izbruh vulkana, zrastel upor Titovih partizanov .. .«
Melchor se spominja prvih povojnih let v Jugoslaviji, kamor je prvič prišel leta 1947. »Obiskal sem brigadirje na neki mladinski delovni akoiji pri Zagrebu. Mislim, da je tedaj mladina gradila neko železniško progo. Tedgj sem tudi prvič srečal Tita. Bil sem med mladinci na nekem zborovanju, kjer je govoril Tito. Ko se je pojavil med nami, na odru, sem bil zmeden in navdušen, tako kot vsi, lri so bili okrog mene«.
»Nemara tega ni potrebno poudarjati,« je pristavil Melchor, »vendar je Titov prispevek h graditvi socializma v Jugoslaviji ogromen. Ustvaril je stvaren, izviren jugoslovanski socializem. Njegova zgodovinska zasluga je, da je pri graditvi socializma zVial iskati M najti poti, ki najbolj ''tfstreztujdi "njegovi'.'deželi in jugoslovanskim narodom.«
»Se posebej pomembna,« je nadaljeval Melchor, je Titova vloga pri oblikovanju politike neuvrščenosti, ki ima danes že svetovne razsežnosti. To naj bi bila politika socialističnih držav našega časa. Socializem mora odpraviti razdeljenost sveta na bloka. Bloki so protislovje socialistične družbe.«
COLOMBO 1976 — Otvoritev pete vrhunske konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav lani avgusta v Colombu. Predsednik republike Tito je med redkimi državniki, ki so se udeležili vseh vrhunskih srečanj neuvrščenih držav.
Foto: Joco Žnidaršič
Klaus-Dellev Grothusen:
Kontinuiteta neodvisne politike
HAMBURG, maja — »V celotni svetovni zgodovini po drugi svetovni vojni ni nobenega primera, da bi kak državnik imel tako pomembno vlogo v tako dolgem obdobju«, začenja svoja razmišljanja o Titu in vsem, kar Jugoslavijo vceplja v zavest svetovne javnosti, Klaus-Dellev Grothusen. V enajstem nadstropju tukajšnje univerzitetne stolpnice vodi katedre za zgodovino vzhodne Evrope. Tistim, ki se zanimajo za Jugoslavijo, pa je po vsej Zvezali republiki Nemčiji in širšem znan stvno-publicističnem svetu znan kot avtor najobsežnejšega priročnika, ki je do zdaj izšel o naši državi.
»Tito je hkrati poglavitni razlog naše ga zanimanja za Jugoslavijo, in .sicer z dveh vidikov: Zunanjepolitično je zani miva koncepcija, ki vedno znova dobiva svoje potrdilo v praksi, in sicer povezava med socializmom ber neuvrščenostjo Nedvomno sta ta dva dejavnika, od leta 1948—1949 nepretrgoma nosilca jugoslovanske zunanje politike. To kontinuiteto pa lahko zasledujemo že od Jajca do resolucije Informbiroja, čeprav je teoretična utemeljitev te povezave med socializmom
in neuvrščenostjo nastala šele pozneje. Neuvrščenost je pač nepotrebna, dokler ni blokov. Bistveno za kontinuiteto te neodvisne politike je dejstvo, da se Tito ni pustil nadvladati od Stalina m je že zaradi tega moralo priti slej ali prej do konflikta z njim.«	>
Zanj kot zgodovinarja, za njegove slušatelje in za širšo javnost nasploh pa je neprimerno bolj zanimiva Titova zunanjepolitična vloga, ki jo je prevzel kot irii-ciator in soutemeljitelj politike neuvrščenosti, in to skupaj z Nehrujem, Naser, jem in Haile Selasijem. Tito je zasnoval teoretično svetovnopolitično koncepcijo, ki Izhaja iz tega, da obstajata dva svetovna bloka, da pa je neuvrščenost tista, ki je v bistvu najboljša za vse te dežele. Ta politika je naletela na izrecen odmev, saj imajo neuvrščene dežele veliko večino v Združenih narodih, podkrepljuje profesor Grothusen svojo oceno Titove zgodovinske vloge. »V danih okoliščinah — bloka sta še tukaj — je izredno pomembno, da obstaja takšna Jugoslavija, ki jo vodi Tito . m s takšno koncepcijo neuvrščenosti.«
Drugi vidik, ki je neločljivo povezan s Titovim imenom in ki Je deležen posebnega zanimanja, je notranjepolitični, in sicer posebna oblika jugoslovanskega socializma, torej samoupravni socializem, pravi profesor Grothusen.
»Gledano od tod, pa tudi s splošnega mednarodnega vidika, je to izredno zanimiv eksperimenta dejansko popolnoma drugačna vrsta socializma — vzeto kot notranja organizacija države — kot Pa je socializem sovjetske oblike. To spremljamo z velikim zianimanjem.«
V bistvu mora dati Jugoslavija pri tem vzor; uspeh tega samoupravnega socializma bi seveda imel veliko moč izžarevanja po svetu. Tudi to stoji v znamenju Titove vodilne vloge in v tem smislu se vedno znova vračamo na njegovo osebnost.«
Ce pogledamo daleč nazaj, moramo reči: Kakor koli že ocenjuemo takšen fenomen, vlogo, ki jo ima Tito zadnjih 40 let — pred 40 leti je vendar prevzel vodstvo jugoslovanske partije — rezultat te' ga je sistem, ki je takšen, da bo lahko živel naprej«.


j


.V*!*.*





&3R.
Kriv

gw%



♦J*
rnibo: sprejem na »Galebu« (foto Joco

Ivan Bratko
Od kumrovškega nokturna do fanfare
v Colombu
Svečani sprejem za tuje državnike na „Galebu“. V sredo, 18. avgusta 1976, zvečer.
Kumrovški nokturno, ki ga je precizno-ih rahločutno opisal Miroslav Krleža, se je dogodil leta. 1937, ko je bilo Titu 45 let. Fanfara, ki je prnzmč-«o 'odmevala v vročem avgustovskem Colombu in oznanjala začetek konference 1976. je nu nasprotnem ■ koncu dolge poti. Ta. resnično odigrana fanfara oznanja nov svetovni politični in ekonomski red. Slovesni hcethovcnski 'akordi simbolizirajo najširši boj za vse tisto, kar sc je porajalo v melanholične m~kumrovš kem nokturnu, kjer 'O »ponoči lajali-psf In š k ri pa la po lomljena vrata«. Simboli, navade in rekviziti. ' tradicionalnega provincijske-gcTokolja so :;c medtem porazgubili z. njOioho nčgibnostjo vred. Naši razgledi SO S Titovo politiko zaobjeli ves svet. Žnamehite- pokrajine, kontinenti, kul ture, človeflce in družbene dileme širnega mnogorasnega sveta so postale naš skupni delež, usoda in upanje.
Dosti srečanj je bilo te dni na »Galebu«, tem koščku »jugoslovanskega ozemlja«, zasidranem v pristanišču Co lOffiba. člani nekaterih naših služb so nepretrgoma delali tukaj. Kadar si hotni. srečati tega ali onega, si ga najbolj zanesljivo našel v SBMICH ali pa na krovu naše šolske ladje. Zastonj si izgubljal čas, če si jih lovil po hotelih kjer so stanovali. »Galeb« nikoli poprej ni imel takšne nal-oge Bil je zanesljiva in varna lad.ia; njen- delovni prispevek so bile tisoče milj dolge plovbe. Tokrat »Galeb« ni vrgel sidra, da bi počival. Na njem je vse živo -tu so pisarne, dvorana za sprejeme, tod člani naše delegacije navezujejo najrazličnejše stike
Najimenitnejše srečanje pa je gotovo nocojšnje, saj so se zbrale številne najbolj znamenite osebnosti konference.' Pohitel sem in prišel že kako uro poprej, ker sem vedel, da Je prebijanje h »Galebu« zaradi gostih singal-skih pregledov v pristanišču zelo za pleteno in zamudno. Primerilo se mi je že, da sem moral potrpežljivo čakati, dokler me ni naložil v svoj avto naš uslužbenec, ki je bil na ladji zaposlen.
Vzdolž dolgega ladijskega trapa se vijejo velike zastave vseh držav, udeleženk konference. V lahnem vetra, ki ga na tleh ni čutiti, .plapola 86 enako dolgih živobarvnih zastav. Krov je okrašen z bogatimi in domiselno oblikovanimi šopki, in ne samo šopki, s pravimi pravcatimi kompozicijami orhidej, saj gostujemo v domovini teh rož — v cvetličnjakih in na razstavi, prirejeni v čast konference, sem videl tudi do dvesto vrst tropskih orhidej pravljičnih oblik in živo nežnih barv. Aranžerka je bila iz našega spremstva. Zagrizeno se je trudila ter kritično dopolnjevala in spreminjala posameznosti. Pa se ji še ni zdelo dovolj dobro. S pohvalo smo vendar nekoliko povzdignili to cvetlično mojstrovino v njenih lastnih očeh. Pomislil sem: koliko bolje bi teklo marsikaj pri nas, ko bi se zmeraj lotevali dela s samokritično natančnostjo te vestne delavke. Po sredi in ob straneh krova so bile velike mize z izbranimi jedili, ki Jih je bilo toliko, da se sladokusci in ljubitelji domačih jedi kratko malo niso znašli in so se morali potruditi, preden so odkrili, kar so si zaželeli. Vlažna vročina ni odjenjala, dasi je bilo že pozno zrvečer. Potili smo se in
upali, da bo prišla osvežitev z morja; navadno začne pihljati po deseti zvečer. Veliko steno pristaniškega skladišča nasproti naše ladje smo obdol žili, dte zapira pot morniku in da se zaradi nje kuhamo kot v - kotlu. Pozabljali smo, da Indijski Ocean ni Jadransko morje.
Preproga pred stopnicami na krov, zastave, bliski snemalskih kamer, pozdravi častne straže, ko se vodje delegacij in - njihovi sodelavci povzpne na ladjo 2e so tu Sirimavo, Kaunda, In dira, Bumedien, Stevens, Burnham, Torihos, Asad, Samphan in drugi. Kdo I bi izpustil priložnost, da se v neuradnem pogovoru s Titom vnovič posvetu je o številnih dilemah svoje politike! Vse poteka sproščeno, brez sveča-ne za-držanosti, 'značilne za ozračje v SBMICH. Nič ne moti naravnosti in prisrčnosti, ko se -.vnovič vidijo državniki, stari znanci, nekateri celo prijatelji.
Vsakega- gosta pozdravijo žena Jo-vanka in člani naše delegacije »Prenaporen je bil ta dan za predsednika včerajšnji prav tako,« potoži nekdo iz njegovega ožjega spremstva. Šefi delegacij odhajajo, drug za drugim v manjši salon z lepim svetlo barvnim akvarelom zgodovinskega mesteca Jajca. Tu jih1 sprejema predsednik z vzra-doičenirn, malce utrujenim, a nasmejanim obrazom. Nepozabni so prizori teh srečanj, ki se naglo vrstijo in ima vsako svpjo predzgodovino in svojo prihodnost; obe — tako »3 mi zdi — sta navzoči v teh kratkih minutah. Člani delegacij se medtem pomešajo med povabljene na palubi.
Nekaterih zdaj ni na »Galebu«, ker so že odpotovali. Med odsotnimi so tudi šefi držav in vlad, ki so se udeležili tega ali onega prejšnjih zasedanj, v Colombo pa jih ni bilo. Ene je odvr nil sovjetski sveder, drage ameriški Pri tretjih je vroče doma. Nekaterih ni v Colombo, ker jih niso sprejeli neuvrščeni (Turčije, Pakistana). Kljub vsemu jih je nocoj na »Galebu« zares veliko, med njimi oporni stebri »novega ekonomskega reda«. Tu se je zbralo več državnih delegacij, kot jih je bilo v Alžiru, število šefov držav in vlad pa je tokrat, nekoliko manjše, čutiti je roko velikih sil. Za vsako osebnost, za vsak rang v naslovu osebnosti, ki bo zastopala kako deželo, se bije bitka, podobno kot med vojno za sleherno postojanko.
Do ladje so se prebili — le kako jim je uspelo — tudi nepovabljeni; trije visokorasli, zajetni Arabci v belih beduinskih nošah stojijo tam spodaj in hočejo po vsej sili na sprejem. 2e kako uro vztrajajo, nočejo oditi. Bo njihova trma zmagala?
»Kaj mislite, bo šlo to, ta neuvr- f ščenost?« se mi približa mlad, droben, temnopolt Kampučijec. »Zakaj ne?« Vem, da so Kampučijci med najostrejšimi na konferenci. Utemeljujem mu z znanimi argumenti: z bedo dveh, treh milijard diskriminiranih, a prebujenih ljudi, ki nočejo več .. »Oni so odlično organizirani, mi pa slabo,« mi seže v besedo. »Vedno bolje, a še zmeraj slabo, imate prav!« Pristopi še Senegalec, profesor ekonomije. Oba sta mlada — če sem pri temnopoltih vzhodnjakih sploh zmožen razbrati, kdo ni mlad — oba zelo kritična in ostra. Singalec se žonglersko poigrava s podatki: Amfrikanci napovedujejo, da bo leta 1980 dvesto »multijev« nadziralo 80 odstotkov svetovnega trga. Ze zdaj sedem najinih »sester« drži v svojih rokah veliko večino svetovne
proizvodnje plina, atomske centrale in celo premog kot energetiko rezervo za nafto. Ameriški znanstvenik Kahn napoveduje, da bo leta 2000 brezno med razvitimi in nerazvitimi še globlje, usodnejše. Grozijo z North-South Cold War, z A bortibd"in lakoto Kampuči-jec mu pritrjuj? ‘in pripomni, da se čedalje več atomskih podmornic in križark ter letalonosilk obeh taborov motovili po oceanih. Postrežem jima z drugačnimi podatki in argumenti. »Novi ekonomski red... Vozimo se na isti ladji. Ce ne bomo našli skupnega jezika v življenju, bomo ,solidarno potonili.« Navajam znane številke o tem, koliko mora Amerika letno uvoziti strateških surovin iz tretjega sveta, da bi tekel njen mogočni, precizni proizvodni stroj.
Singalec mi obljubi', da mi bo posla! svojt študije o ekonomiki mono-'kulturne Sri Lanke. Vmešajo se drugi, šalijo se in nazdravljajo. »Bo šlo to? ...«: me še vprašujoče opazuje In pričakuje odgovor, neverni Tomaž iz Kampučije.
Beduini stojijo kot tri negibne sohe. Se vedno čakajo nedaleč od premičnih stopnic.
Oči uživajo ob pogledu na lepo rasla drevesa in njihove košate krošnje. Kakšne so korenine in kdo je drevo - zasadil,.negoval, trebil in varoval pred boleznimi in škodljivci, to je skrito očem. Le indijski banjanovec ima na domestne mreža korenin nad zemljo, toda to drevo je očitno izjema. Korenine neuvrščenih sežejo najmanj četrt stoletja nazaj.■ Letos poteka petnajst let od prve, beograjske konference, ki je nekakšen rojstni datum gibanja. Na »Galebu«, ki bi mu lahko rekli šolska ladja neuvrščenih, so kovinske plakete, ki spominjajo na številna napor na potovanja, ko se je vse to pripravljalo, ko so drevo sadili. Tudi imena državnikov, ki so tedaj stopili na »Ga lebov« krov, so vgravirana, Naser Nkrarnah, Sihaiiuk . . pa Hruščov, Kadar in drugi. Tedaj je bilo še vse v povojih, svetovni mir pa najbolj negotov. Tito je nekoč dejal, da mu prav takšno ozračje, polno nevarnosti, prija in ga spodbuja, v njem se počuti kot riba v vodi. Danes so precej drugačni časi. V četrt stoletja se je drevo utrdilo, korenine in deblo so močnejše. Priznanj in zadoščenja ne manjka.
Ves ta večer prijateljskih srečanj Velikih osebnosti našega časa se mi dozdeva kot eno samo priznanje in zadoščenje predsedniku Jugoslavije. Pred tridesetimi leti nas je na mirovnih konferencah mlel -glasovalni stroj zahodnega sveta. Danes taisti v Združenih narodih radi uporabljajo krilatico o »tiraniji večine« (po Kissinger-ju). Kaj pa geslo o svobodi in demokraciji, s katerimi so se glasno postavljali še pred nedavnim? Da, to sem pozabil omeniti Kampučijcu, da bi ga ohrabril. Če je to sploh potrebno. Nemara ne. v
Odkod vpliv Jugoslavije, ki je — kot je znano — dosti večji, kakor bi ga ji smeli prisoditi glede na njeno velikost, gospodarsko, kulturno in vojaško moč? Jugoslovanov je za komaj pičlo stotino prebivalstva! ki ga prištevamo med manj razvite, nerazvite in neuvrščene. Morebiti pa je moč naše države tudi v tem, da je majhna. Večje raje skomina po tujem.
Mnogo je vzrokov za zavidljivo mesto Jugoslavije v družini neuvrščenih in v svetu. Tu, v živem dotiku s svetom, so nekateri še zlasti očitni: do-, bra organizacija, strokovnjaki, stabil-
nost naše dražbe; možnost posvetit del vsega tega neuvrščenim. Brez eko nomistov, politikov, finančnih strokov njakov, diplomatov, inženirjev, časni karjev, ki obvladajo svoj posel, n< bi bili sposobni prispevati svojega de leža k čedalje bolj razpredenem meha nizmom in,,' ,	gtiauvrSčenegi
sveta. f 1 š § j ' i
Kolikim je pomen Titove osebnosti za obstoj in uspešnost gibanja neuvrščenih, postane nemara najbolj očitno na njihovih konferencah. Častitljivi, zadržani in — kot se je izkazalo v tra gičnih ciprskih dogoejkih v času med Lusako in Colombom — tudi pogum ni-in nenavadno trdni Makarlos je na konferenčnem govorniškem odru dejal: »Samo štirje-izmed tistih, ki so bili leta 1961 v Beogradu, imamo to srečo, da smo danes tu: predsednik Afganistana, Bandaranaike, Tito in — moja malenkost.« Znano je, da je Tito pripravljal beograjsko konferenco že v New Yorku leta 1960, ko so se sešli Nehru, Naser, Sukamo, Nkru-mah in on. Izmed pionirjev, ki so v New Yorku utirali pot neuvrščenosti, živi in deluje samo še Tito, Nehru je bil le v Beogradu, preostali trije pa še v Kairu. V Lusaki, Alžiru in Colombu samo še Tito.
Kakšen majhen pomen pripisuje temu dejstvu on sam, pa pove drobna, duhovita zgodbica.
Preden je odpotoval iz Colomba, ga je na »Galebu« nepričakovano obiskala Sirimavo s svojim sinom. Želela mu ga je predstaviti. Podobno kot mati je. bil tudi sin v beli narodni noši. Ko je Tito stisnil sinovo roko, je, zroč mu _v obraz, o nečem napeto premišljeval. Morda o tem, komu je bolj podoben, materi ali očetu, s katerim sta se prvič srečala pred sedemnajstimi leti. Nenadoma pa se je nasmehnil in rekel: »Zal mi je, gospa predsednica, da vam tudi jaz ne morem predstaviti svojega sina — Makaria. Je namreč že odpotoval.« Sirimavo, ki je razumela šalo, se je od srca nasmejala.
Tito se je že nekajkrat pošalil na račun tistih, ki so ga razglasili za »očeta neuvrščenih«. Prvi je to rekel Makarios, za njim pa drugi. Ni mu bila všeč ta metafora iz družinskega slovarja. Bržkone je menil, da ni pomembno, koliko let si zraven, marveč, koliko si prispeval k stvari.
Tito je dobršen del najboljših moči v zadnjih petnajstih letih posvetil neuvrščenim. Sto dvajset državniških obiskov v deželah treh celin zaznamuje to obdobje. »Galeb«, majhna šolska ladja, ki pozna vsa morja in oceane, bi lahko pripovedoval, če bi mogel, o velikanskih naporih. Brž ko so se kje končali bilateralni pogovori, je stekla beseda o najtežavnejšem in najusodnejšem- o svetovnem miru in svobodi narodov. V to smer je iskal, se posvetoval in meril s svojimi predlogi. Po tej pobudi in metodi dela je splošno znan.
Neutrudno delo in druge vsakomur razumljive kvalitete so nepogrešljive tudi v gibanju neuvrščenih, podobno kot pri vsakem pomembnem delu v znanosti, umetnosti, politiki itd. Tito pa prispeva še nekaj — realistično razsodnost in doslednost. So trenutki, ko je ta zelo redka odlika celo najpomembnejša. Slišati je glasove, da bi ta ali oni voditelj (Naser, Sukamo in še marsikdo) bolj izpeljal kako zamisel ali ste bolje odločil v težavni izbiri, če bi natančneje prisluhnil Titovemu mnenju. Koliko lažnega radikalizma in
ozkosrčnega empirizma je pri neuvrščenih — potrebni so zares jekleni živci, da ne zameglijo perspektive zgodovine. Novi svetovni gospodarski in družbeni red — brez protisovjetizma in protiameri^anizma! Morda je za neuvrščene iiaj(dragocenejša Titova odli-
brež laskanja dejala: »Čeprav sem sama eden od najstarejših v gibanju neuvrščenih, prav tako kot naša dežela, vendarle so oči nas vseh uprte v vas, gospod predsednik! Od vas pričakujemo nasvet, mišljenje, pomoč in smer, v kateri moramo delati.«
Tito vešče združuje razredni in pro-tiimperialistični boj. Morda ga je naj-drzneje upodobil Louis Adamič že ie-ta 1951. Primerjal ga je z orlom, ki se krčevito trudi, da bi se osvobodil korenin, v katere se je bil zapletel. Korenine so simbol »sovjetske in zahodne družbene ureditve« 2ivljen.ieoi-si o njem so maloštevilni, zvečine faktografski, in še ti se kaj ma o ukvarjajo z obdobjem neuvrščenih, prav to pa je krona njegove življenjske poti.
Komur ljudstvo spleta 'ege-ndo tega spremljajo tudi sovražniki. To je slikovito prikazal že Shakespeare v svojih kraljevskih tragedijah. Ne tako davno so to potrdili (tudi) življenjepisi Marxa, Lenina, Mao Ce-tunga in Oandhija. Roka hinduističnega verskega fanatika je celo' ubila hlnduista Gandhija zato, ker je širokosrčno goli) strpnost med hinduisti in muslimani.
Tito je že dolgo junak legende in tarča mržnje. Bojevnik zoper številne nasprotnike, včerajšnje in sedanje. Veliko se jih Je zvrstilo: domača bur-žoazija vseh odtenkov, domači nacionalisti in izdajalci, fašisti s Hitlerjem in Mussolinijem, v določenih obdobjih tudi Stalin, Churchill in dragi, ker se ie postavil po robu njihovim apetitom. Danes ga črtijo številni razredni, imperialistični in hegemonistični nasprotniki. Pogostoma ne pridejo s pravo barvo na dan, ampak se skrivajo za ironijo, skepso, hlinjenjem spoštovanja in celo prijateljstva Ker pripada malim narodom, se najraje zatekajo k omalovaževanju, ki spremlja vse njegove poteze od Kumrovca do Colomba Včasih si prilaščajo plodove njegovega dela in boja, ki so ga .nekoč ovirali na vse kriplje (različne poti v socializem, neuvrščenost, narodnoosvobodilni boj). »Črna propaganda« se tudi ne obotavlja Zviška ' ocenjevati njegovo delo in mu pripisati manjši delež v tem ko prevfeličuje prispevek koga dragega. V zadnjih letih skušajd zmanjšati zlasti njegov prispevek k neuvrščenosti. Tem je preveč »tradi-/ cionalno« revolucionaren, drugim pa preradikalen.
Preobrazba življenjepisa v legendo je zamotana, in po logični poti težko ugotovljiva.
Toda nekaj bržkone smemo trditi: ilegala, Sutjeska in podobne zgodbe so tisto izvirno tkivo Titove legende, ki ji podeljuje prepričljivost, romantiko in mik. Bratstvo in enotnost, socialistična revolucija s samoupravljanjem in neuvrščenost pa so smeri, ki to legendo zgodovinsko mno-gostransko utemeljujejo in ji odpirajo vrata v svet.
Legenda o Titu se je porodila na naših domačih tleh, in razumljivo je, da jo negujejo jugoslovanski narodi. Ne začudi nas tudi, če se je razširila čez meje Jugoslavije v Evropo. Zdaj
: ~	~	‘“uhuu nazori
strinjala, vendar ga je ob, svojem f nem srečanju z njim pozdravila: »H
c	ker ste rešil> Jugoslavij
Spoštovanje, ki mu ga izkazujejc Colombu zbrali državniki, si p teko lahko pojasnimo: vedo za t«v-delež v razvoju neuvrščenosti pa Sl hočemo razložiti vztrajnost': tisočev, ki so čakali ure in ure indonezijskih otokih, pred slamnat kočami v črni Afriki ali pa po r letarskih južnoameriških predmest živega Tita, smo v zadr Velikanska večina teh ljudi ne ve česar o Jugoslaviji. Kakšna dežela je to? Ko sem razlagal indijskemu hražencu,. da nas je dvajset mil n°G J® segel v besedo in vpra: »Ivohko?« Se niste zmotili? _ je gt ril ton vprašanja. Ni mogel ver svojim ušesom, ki so vajene poslu: o ljudstvih s sto in sto milijoni 1 kod tedaj zanimanje za Tita med 1 mmi množicami, ki jim je zemlje Evrope španska vas? .Navdušenje katerim so ga pozdravljale, izklje j®,'. <*a bi izpolnjevale zgolj ukaz stiteijev Sukarna, Naserja, Allendi Nehruja ali Kaunde.
Andre MalraUx, govoreč o sferi imaginarnega. pravi: legendarna' osebnost ne vplvm predvsem s svojimi uspehi marveč s .sanjami, ki jih uteleša, in z upi, ki jih ljufistva stavijo vanjo...
Nemara je to odgovor na naše vprašanje.
san.-- b voj podpis, bodo dali tisto kar je v, p'rfd Vtise drža gole!« Mislili smo ' na politični luci.jo, resolucijo o prošnji za s Angole v Združene narode i šaro« resolucij o afriškem jug di Angolec popušča, a zelo poči
S prevajalko se ustaviva pri pogrnjeni .mizi, obloženi z vabljivimi siri najrazličnejših vrst. Izbirava, kolikor se sploh spoznava na sire. ’ Blizu je vhod v predsednikov salon. Prevajalka mi malo zares malo za šalo šepne: »Predsednik naju bo videl, umakniva se!« In jares zaigra otroško sramežljivost ter odskoči v varno krit-
Indira, Sirimavo, K&unda, Asad, To-rrijo-s in drugi se poslavljajo. Kampu-čijeo mi stisne roko, da me zaboli. Trije Arabci v dolgih beduinskih nošah so že zdavnaj pokopali upe, da bi se povzpeli na premične stopnice; »Galeba«, ni jih več. Lahna sapa vsaj rahlo osveži razgreto vlažno ozračje avgustovske noči. Premišljujem o vprašanjih in ugibanjih iz pogovora z eko-nomistom Singalcem, Bo novi gospodarski red postal resničnost? So pred nami svetovne mešetarile in večne vojne? Bodo obveljali kompromisi, s katerimi seve ne bo nihče zadovoljen ? V kolikšni* meri bodo zamisli, ki jih preverja in potrjuje konferenca, uresničene in kdaj? Se bo to zgodilo še o pravem času, preden bodo pred zanamci zazijale izsušene naftne vrtine in izpraznjeni rudniki? Neuvrščeni so marsikaj že dosegli, še več je, česar niso. Je to pot v prihodnost? Ali Tito, ki se pravkar rokuje z zadnjimi odhajajočimi gosti, misli na to, kakšno vlogo bi imele konference neuvrščenih, če bi najhujši nasprotniki, nezadovoljni s »tiranijo večine«, poskušali pretrgati nitko sporazumevanja na East Riverju?
(Odlomek It knjige »Colombo sli boj sa nor svetovni red«, ki ho izlila Jeseni)
VZNEMIRLJIVE NAPOVEDI ZNANSTVENIKOV IN STROKOVNJAKOV
Človeštvu grozi nov vesoljni potop zaradi naraščanja ogljikovega plina
Skrbi zaradi Carterjeve napovedi o večji uporabi premoga - Zaradi dviganja temperature bi se morska gladina utegnila zvišati od 40 do 80 m
Najliujše onesnaženje ozračja .je tisto, ki ga ne poznamo, ali ki ga podcenjujemo. Radioaktivnost, ropot, onesnaževanje z žveplenim ogljkovim oksidom, evfrofizaeija, odmetavanje, naftnih odpadkom v morje: na vse to so že večkrat opozorili javnost, toda do sedaj so sprejeli nekaj ukrepov, ki so čcsto nezadovoljivi. Toda kdo se boji onesnaženja zaradi ogljikovega plina ali dvokisa?
Dr. Alvin tVeinbcrg. ki vodi skupino ameriških znanstvenikov pri ustanovi «ERDA» (ameriška u-prava za raziskave c energiji) meri, da so morda katastrofalne posledice izdvajanja ogljikovega plina najbolj strahotni: plat naše globalne energetske politike v daljših rokih. V določenem smislu naj bi bilo, kai se tiče. fosilne energije, podobno tistemu, kar se dogaja na področju jedrskega razmnoževanja: oba ta dva pojava sta globalna, oba težko ocenjujemo, oba nas utegneta pripeljati do katastrofe.
Nekaj je gotova. Razmerje navzočnosti ogljikovega plina v zraku in ki izhaja iz izgorevanja lesa, nafte, premoga, plinov itd.,
nenehno raste. V manj kot dvajsetih letih (od 1957 do 1975) je to razmeje naraslo za pet odstotkov. Sredi 21. stoletja, če upoštevamo razumljivo zvišanje (v mejah med 3,5 odst in 4 odst.)

Iz umetnostnih galerij
Pisani
v Torbandeni
V galeriji Torbandena, znani po odličnosti razstav, nam tokrdt prikazujejo dela enega najnaprednejših tržaških slikarjev. Gre za Danteja Pisanija. Namesto uvodne besede v katalogu, nam ga v bibliofilsko krasni brošuri v izdaji revije «L'Aster'isco», predstavljajo pesnika Stelio Mattioni in Ennio Emili ter kritik prof. Molesi. Prav velika platna nam ponazorujejo v zadnji dobi Pisunovega dela do-
sledno slikarsko razglabljeni Juzz-
čmve-
merji odnosov žive narave, čl ka. do sicer miive. a po tehnični civilizaciji mehansko oživljene snovnosti strojev nad katerimi človek polagoma izgublja nadzorstvo, ter mu preti nevarnost, da postane njih suženj.
Razstava take vrste zahteva in tudi zasluži podrobnejši opis in globljo oceno, kot je oboje tu mogoče. tako p strokovnem kot vsebinskem obsegu. V natančnosti dela se Pisani namreč poslužuje svojstvenih likovnih prijemov, ko podaja smisel ranljivosti narave, o pri človeku posebno duhovne, s tem da pričara v ozadjih privdih romantičnosti z rahlostjo čiplcastih vzorcev tekstilij in zidnih tapet na katerih likovno konstruira mon-struozne možnosti hibernacije bitij in rastlin v ledenih prizmah in inkubatorjih, da bi jih mogli nekoč občudovati v stehniziranem svetu bodočnosti.
Tu so spet nove različice in tematike avtomobilskih nesreč in bstva nasilja, ki jih podaja s strojnimi deli med rdečo skrotovičeno pločevino. V njih uspe odlično uskladili konflikt duha in materije, ki daje slikam neki zapeljivo privlačen čar. lepoto kras-»:e cvetlice, sladke a s hudo strupeno vonjavo. Bolje torej, da jih raje dopadljivo gledamo, kot pa ruzgblabljamo o njih tragični vsebini. Enigmo Pisanove umetnosti pa menim najti v sliki, kjer se postava odeta v bel dominikanski plašč, z glavo iz svežnja verjetno učenih rokopisov in papirnato avreolo, pusti voditi od kapricioznost’ v zraku lebdečih pestro pisanih zmajev — otroških igrač.
uporabe fosilne energije, se bo razmerje navzočnosti ogljikovega plina v zraku podvojilo. Vse to bo imelo katastrofalne posledice: Globalna temperatura na zemlji se bo zvišala od dveh do treh stopinj. To pomeni, da se bo del ledu na tečajih stopil in da se bo morska površina dvignila od 40 do 80 metrov. Koliko mest in koliko celo držav bo ta pojav zbrisal z zemljevida. Morske vode bodo postale kisle in postavlja se vprašanje, kai sc bo zgodilo z življenjem nižjih vrst živalskega življenja v morju.
Ta predvidevarfja niso sad do-mišlije ekologov, pač pa zaključki strokovnjakov, ki so znani po vsem svetu. Ti strokovnjaki delajo v zelo resnjh ustanovah.
Prav tu se postavlja vprašanje, kaj bo prinesla npr. nova politika ameriškega predsednika Carterja na področju energetskih virov. Predsednik Carter je namreč pozval Amerikance naj se vedno bolj poslužujejo fosilnih virov e-nergije ter predvsem premoga. To pomeni, da bo izdvajanje ogljikovega plina naraščalo še bolj hitro, kot to predvidevajo strokovnjaki. Toda če je mogoče omejiti radioaktivnost, znižati izdvajanje ogljikovega, žveplovega in azotovega oksida, ni mogoče preprečiti osvobajanja ogljikovega plina pri izgorevanju. Vrnitev k premogu, da bi se preprečila u-poraba jedrske energije, lahko pomeni torej slabše zdravilo kot pa je bolezen sama po.sebi.
Toda poglejmo, kaj bi se konkretno zgodilo z naraščanjem ogljikovega plina v ozračju. Vre-menoslovje ie znanost, ki še ni zmožna, da bi posredovala absolutne napovedi. Dva učenjaka, in sicer Syukuro Manabe in Richard VVctherald iz laboratorija dinamike tekočin in geofizike v Prinre-tonu std izračunala, da bi podvojitev koncentracije ogljikovega plina v ozračju povzročila naslednje: splošno ogrevanje troposfere. to .je približno do višine petih kilometrov na tečajih ter 18 kilometrov na ravniku. To zvišanje bi doseglo 10 stopinj na tečajih. Navpično kroženje zraka, ki je v teh pokrajinah zelo šibko, bi občutno vplivalo na padavine.
Na splošno bi temperatura na Zemlji zrasla za okoli 2,9 stopinje (poprečno seveda), kar ie v resnici ogromno. Strokovnjaki namreč menilo, da se ni nopieč-na letna temperatura nikoli znižala. niti v najbolj mrzlih razdobjih ledeniških dob za več kot 2,5 stopinje.
Posledice za življenje na Zemlji bi bile zelo občutne. Ena od najbolj pomembnih bi bila dvig Višine morskih vodaf Ta višina je namreč tesno povezana z ledeniki na tečajih. Kot smo že dejali, bi se morje utegnilo dvigniti od 40 do 80 m. To pomeni, da bi Nizozemska izginila s površine Zemlje, morje pa bi pogoltnilo Pariz.
Ali bo mogoče preprečiti zvišanje razmerja oglikovega plina v zraku? Narava sama poskrbi
za določeno ravnotežje, toda to ne pomeni, da bo vedno skrbela, če bo človek preveč občutno posegal vanjo s svojo dejavnostjo. Danes poznamo v glavnem dva mehanizma, ki skrbita za to ravnotežje. Eden od teh je tako imenovana fotosinteza. Kot je znano, rastline cepijo molekule ogljikovega dvokisa v kisik in ogljik. Tega rastline vsrkavajo vase, ker .je pač potreben za njihovo rast, medtem ko osvobajajo kisik, ki se vrača v atmosfero. Strokovnjaki pa so ugotovili, da je foto-
sinteza najbolj aktivna v gozdovih in zelo manj pri umetnih
plantažah (polja,' njive itd.). Splošna težnja pa je, aa se plantaže, nasadi itd. vedno bolj širijo na škodo gozdov. Če bi izginili tropski pragozdovi, bi bile posledice strahotne.
Drugi način, ki ga uporablja narava za vsrkavanje ogljikovega plina, ki nastaja pri izgorevanju. .je delovanje ogromnih površin morja. Morska voda lahko vsrka določeno količino ogljikovega dvokisa, toda tudi tu obstajajo določene meje. Ali se bo človek lahko zanašal samo na ravnotežje, ki ga vzpostavlja narava, ali pa bo moral sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se zagotovil življenje ,ne samo v daljni prihodnosti, temveč celo v bližnji?
«HARMONIKE NA ODRU>.
akademije Glasbene matice v Kulturnem domu: nastop harmonikarjev ansambla Miramar (zgoraj) ter mladi harmonikarji iz Bazovice (spodaj)

Na knjižni polici
Kaj mara ženska vedeti o sebi
Poljudnozdravstvena knjiga dr. Bogdana Tekavčiča z naslovom KAJ MORA ŽENSKA VEDETI O SEBI predstavlja svojevrsten best-seler v slovenskem založništvu. Cankarjeva založba, ki je izdala to knjigo, je dala te dni na knjižni trg že peto izdajo te zanimive poljudno napisane medicinske knjige. Kaj pa to pomeni si lahko predstavlja vsak, ki pozna razmere v slovenskem založništvu, saj redkokatera knjiga te vrste doseže drugo izdajo. Knjiga slovenskega ginekologa dr. Bogdana Tekavčiča pa govori o tako zanimivi tematiki, jla je bila deležna največjega zanimanja. Razen tega je to knjiga, ki delikatno snov obravnava tenkočutno, š pravo mero ob čutka, in globokega znanja .in ki daje sleherni bralki dragocene napotke. Knjiga dr. Bogdand Tekavčiča spremlja žensko od rojstva do smrti. Bralec spozna ustroj ženskega telesa, organov in organskih sistemov ter posebej še funkcijo spolnih organov. Avtor s sodobnih vidikov osvetljuje tri mejnike v življenju ženske: menstruacijo, porod in klimakterij. Obravnava potek nosečnosti, se zaustavlja pri patologiji predporodnega in poporodnega obdobja, obravnava splav in vse posledice.
Pogovori o davkih
Zakonca skupaj ali vsak zase
Zakonci se bodo morali odločiti za skupno ali ločeno prijavo svojih dohodkov. Vsem bo že znano, da bodo odslej vsekakor obdavčevali vsakega zakonca posebej. Kljub temu pa najnovejši zakon, ki ga imenujejo po sedanjem finančnem ministru «Pandolfijev za-kon» dopušča, da zakonca vložita namesto dvoje prijav le en sam sopodpisan obrazec 740. V največ primerih ne bo z. ozirom na davke nobene razlike.
Za. zakonca, ki imata edinole dohodke od dela ali pokojnine, bosta vsak zase -položila i na hrbtu podpisani obrazec 101. Id jima ga je izročil delodajalec ali dajalec pokojnine.
Odločitev mora biti seveda sporazumna. Če sta zakonca sprta, če zakonca želita voditi vsak svoje račune, če zakonec ne želi odkrivati življenjskemu tovarišu svoje dohodnine (neka anketa je npr. u-gotovila da okoli 15 odst. mož skriva ženi svojo plačo), naj bo prijava ločena.
Sicer prinaša v nekaterih primerih združena prijava določene o-lajšave. Zaton, ki smo ga pravkar navedli določa namreč, da se

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Čutite se povsem sposobnega, da se posvetite dokaj zahtevnemu delu. Ne objokujte preteklosti
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če ne boste sestavili natančnega tlačita, boste samo po nepotrebnem zapravljali čas. Prejeli boste prijetno vabilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vprašajte za nasvet koga, ki je bolj podkovan v pravnih zadevah kot vi. Prijeten sestanek s prijatelji
RAK (od 23.6. da 22.7.) Povrnjen vam bo denar, ki ste ga posodili. Zadržanost ljubljene osebe izhaja iz njenega slabega razpoloženja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo diplomatičnostjo si boste žago-
Horoskop
tovili nepj-edvideno padixuo. Odkrili boste odlično vzgojno sredstvo za najmlajše.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ne zaupajte lepim besedam svojega nasprotnika. Živčna napetost ni v prid razvoja vaše čustvene zadeve.
TEHTNICA (od 23.9. do 22 >0.) Dokazali boste svoj praktični smisel. Posvetili se boste novim zanimivim vprašanjem. Dobili boste prehlad.
ŠKORPjJON (od 23.10. do 22.11.) Obravnavati boste morali vora-šanja, ki bodo zavrla vašo dejavnost. Svoje odnose z ljubljeno
osebo boste izboljšali z ljubeznivostjo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nova pot v poklicnem delu, Kjer pa morate biti previdnejši in se paziti pred nevoščljivci Glavobol.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Uresničila se bo neka vaša skrita želja. Ne spuščajte se v nove podvige. Neki vaš načrt ne temelji na stvarnih osnovah.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko se boste pogovarjali z osebo, do katere niste ravnodušni, bodite nekoliko opreznejši. Pri delu neka nepričakovana ovira
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zahvaljujoč se svoji odločnosti, boste dosegli lepe uspehe. Popravili boste neko napako, ki ste jo storili pred časom.
pr; skupni prijavi lahko seštejeta davka obeli zakoncev, od tega pa se lahko odtegujejo združeni davčni popusti obeh zakoncev. Ker je ta določba za splošnost najteže razumljiva, jo bomo skušali obrazložiti s primerom.
Imamo družino z dvema otrokoma; mož, odvisni delavec, ima 4.000.000 lir obdavčljivega dohodka; žena lastnica nepremičnin ima na drugi strani za 300.000 lir nepremičninskih doliodkov, ki jili je seveda izkazala v okviru B). Na podlagi prijavljenih dohodkov bi moral z ločeno prijayo mož - vplačati
430.000	lir kosmatega davka (300 tisoč na prve tri milijone, 130 na naslednji milijon). Od kosrriatega davka bo lahko odštel skupno
208.000	lir (84.000 za osnovni po pust, 72.000 za ženo, ker ne presega 930.000 lir kosmatega dohodka,
30.000	za dva otroka, 18.000 za pavšalni popust za odtegljiva bremena, 4.000 lir za «bencinski» popust). Njegov čisti davek bo z lasal potemtakem 222.000 lir. 'Davščina za ženo bi znašala 30.000 lir (t0 odst. na 300.000 lir). Pripada ji osnovni popust (ker ni odvisna delavka ali upokojenka) v iznosu
36.000	lir. Poleg tega pa še popust za dva otroka v znesku 15.600 lir (mož ima nad 960.000 lir dohodka). Skupaj znašajo njeni popusti 51.000 lir. Z ločeno prijavo bi si lahko obračunala le popust 30.000 lir (kolikor znaša dohodek) in ne
51.000	lir. Z združitvijo prijave obeh zakoncev, bo lahko žena celotni svoj popust prenesla na račun moževe davščine. Razlike 21 tisoč lir, ki bi v primeru ločene prijave odpadel, je prihranek, ki bi izhajal iz skupne prijave. Z drugimi besedami rečeno bo mož olajšan pri svoji’ davščini za 21.000 lir in bo dolžan vplačati namesto 222 tisoč lir le 201.000 lir. Operacija se torej v pokazanem primeru izplača. Poleg tega ne bo potrebno, da mož zahteva od svojega delodajalca poravnavo že predujmova-nih davščin v teku leta 1965 (po
novih pravilih mu pripada nadaljnjih 36.000 lir za ženo v breme in 1.000 lir več za dva otroka. Finančna uprava mu bo na podlagi prijave zadevni znesek povrnila.
Z združeno prijavo zakoncev od pade vsekakor pisarija na dva obrazca, kakor tudi dvojna dostava dokumenta. Kajpada morala prijavo podpisati oba zakonca. Odgovornost za morebitne pomanjkljivosti, utaje, itd. ostane ločena,, oba zakonca pa odgovarjala solidarno za morebitne nevplačane davke. Fiskalni domicil za oba zakonca o-stane pri moževem,- naslovu. Davčna povelja se v. primeru skupne prijave dostavljajo vedno možu.
Solidarnost je predvidena tudi za morebitne kasnejše dospelosti (o-bresti, globe, kazni itd.). Ta o-kolnost bi utegnila ogrožati tudi imovino enega izmed zakoncev, če drugi zakonec ne bi mogel poravnati svojih davčnih obvezi Prav zaradj tega je združena prijava priporočljiva, če je kolikor toliko gotovo, da bo davčna uprava potrdila prijavljene dohodke, kar je zelo verjetno, če gre za prejemke odvisnega dela ali za nepremičninske dohodnine, ki se računajo na osnovi gotovih katastralnih izsledkov. V primeru kontestacij finančne uorave višjih ugotovitvah in tako dalje, bi utegnile nastati (vedno ob skupnih prijavah) določene težave pri prizivnih postopkih. Zaradi povedanega odsvetujemo na primer ženam trgovcev, profesio-nistov in drugih avtonomnih delavcev, da bi z združeno prijavo vezale Svojo davčno usodo z možem. zlasti če so nepremičninsko premožne.
Vse kar smo doslej povedali, naravno, ne velja za prijave preteklih let.	St. Oblak
Prisprmjlf1 su
DIJAŠKO MATICO
SOBOTA, 28. MAJA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check - up
13.30	DNEVNIK
17.00	Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Vzroki upanja
18.50 Posebna oddaja iz parlamenta
19.20 Aiutante tuttofare: «D sosia» 19.45 Almanah
20.00	DNEVNIK »
20.40	Evrovizijska popevka 1977
22.40	DNEVNIK 1 — posebna oddaja
DNEVNIK, Filmske premiere in Vremenska slika
Drugi kanal
10.15	Kinematografski spored
12.30	Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu
1.3.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Srečanje s časnikarji
14.00	Odprta šola
14.30	Evropski dnevi
15.00	60. kolesarska dirka «GIRO DTTALIA*
17.00	Seeonda visione
18.30	Musicaneve
19.10 Izžrebanje loterije
19.15	športna sobota
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Preteklost in sedanjost: Pripovedovanje o Španiji
21.45	KAKO SEM ZMAGAL VOJNO, film
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 Colargol — barvna serija 9.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka
9.30 Lisica gostiteljica ali o premetenem zajčku
9.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah
poklica’-
10.30	Človek in zemlja
10.50	Izbira študija in Strojništvo
11.20 Kadar čez gozdove rjovejo viharji. . . -
12.00	G. Prosperi: Michelangelo'' življenje
15.00	Vilnius: Evropsko prvenst'0 v gimnastiki za moške
16.35	Nogomet: SLOBODA - PA*1 TIZAN
18.35	Obzornik
18.50	DIVERZANTI, film
20.30	DNEVNIK	..
20.50	Tedenski zunanjepolitični mentar
21.00 TV žehtnilc 21.45 ZA PRGIŠČE DOLARJA''
film
23.45 DNEVNIK
Koper
16.35	Nogomet: SLOBODA - PAB' TIZAN
19.30	Vilnius: Evropsko prvenst v- gimnastiki za moške,
20.30	Otroški kotiček
21.15 DNEVNIK	,,r
21.35	POSLEDNJI MOlilKANHA' 4. del
22.30	Čas zločina: Po poti izdal’ L del
Zagreb	.
19.45 Prijatelji glasbe: Srečaii]e Buzetu
20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK *
21.00 TV žehtnilc, humoristP"
21.35 ELEKTRA, grški igrani
enstvo
Švica
15.00	Vilnius: Evropsko prvei v gimnastiki za moške
19.10	Pop Hot
19.30	DVE URI PRED ROpU TV film
20.30	DNEVNIK
2.1.10	Scacciapensieri
22.00	«1 Promessi sposi»
TRST A
7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00. 18.00, 19.00 in 19.15 Poročila; 7.20 - 13.00 Dom in izročilo; Dobro jutro: Glasba in kramljanje: Pojdimo z glasbo: Koncert; Predpoldanski omnibus: Glasba po željah. Za mlade: Glasbeni almanah; Kulturna beležnica; Koncert folk; Glasba na našem valu; Tekmujte s Petrom. Kultura in delo: Poslušajmo spet; Mi in glasba; «Mcsečnik», Satirični variete.
talia: 16.00 Loki na počitnie^'j 17.20 Leia zlata: 19.20 Večen"
sporedi; Kakršnakoli ljubezen.1' dijska igra; 20.30 Soft 21.05 Lastovka, komedija; L®*1 noč.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30, 13.30. 15.30, 17.30, 19.30, 22.45 Poročila:
7.55 Neki drug dan; 8.45 Sob®11!,
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30.	17.00, 17.30.	19.30, 21.30,
22.30.	23.30 Poročila: 7.05 in 8.00 Glasba za dobit) jutro: 9.15 Eli-sabettine pravljice: 9.30 Plošče;
Kodrič; 1-1.45 Moda center; 12.05 Glasba po željah; 14.06 Plošče; 14.35 LP Plošča: 15.00 Najlepše popevke tedna; 15.30 Bla-bla-bla; 16.80 Italijanski zbori; 17.45 Reportaža s proslave v Gabrovici; 18.01) Glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik: 19.00 Vročih 100 kW: 19.35 Zapojmo in zaigrajmo:
20.30	Glasbeni week-end; 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00,	12,00,	13.00,
14.00, 15.00, 18.00, 19.00. 21.00 in 23.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Petindvajset in jih skaže...; 12.10 Drugi zvok;
13.30	Shovv Dovvn; 14.30 Jazz; Med 15.45 in 16.45 60. Giro ul-
glasba; 10.12 Brez besed; Spomini in dobra glasba; Radiotrionfo; 15.00 Zbori iz v ga sveta. 15.45 Glasba ob # lu: 16.37 Opereta; 17.25 libfr.. nje loterije; 17.55 Vi me uč' ' 19.50 Si fa per ridere; 21.00 S . fonični koncert; 23.00	G'®5
Night.
SLOVENIJA
.7.00, 7.80. 8.00, 9.00. 10.00, lj.$' 12.00.	13.00, 14.00.	15.00. 1(l-
19.00, 20.00 Poročila: 7.20 R^V
cija; 7.50 Dobro jutro,
o on	j ~ ~ t: Jon! *"
8.20 Beseda na današnji dan. . Iz naših sporedov; 9.()8 Glasit;
10.05 Pionirski le(B!'l 10.35 Mladina poje: 11.45 Tufl9^
matineja;
ni napotki: 12.03 Sedem dbi radiu: 13.10 Godala v ril mu: Pj Kmetijski nasveti: 13.40 *ja domači napevi; 14.30 Pripor1*^
vam...; 15.05 Iz dela mladine Slovenije; 16.30 Gl®3 j-
intermezzo; 16.45 S knjižneg® ^ ga; 17.00 «Vrtiljaka; 19.3)5 GrC' v kino; 19.45 Ansambel Sl® Žnidaršič: 20.35 Lahko noč. 0 -z
ci!; 20.45 Minute z ansambl^
Arnol Andrej; 21.00 Spozn®''®,ljj svet in domovino; 22.30 Gd°.j za naše izseljence: 24.05 S 'jj[iI mijo in plesom v novi teden:	J
Zvoki iz naših krajev.
ipSSSSSiSi Drevored Čampi Elisi vogal Ul. D'Al'fi°
\l I cafeteria /	---------—
SELF-SERVICE
velik brezplačen parkirni prostor
ŠOLATA FANTAZIJA HAMBURGER - PECEri KROMPIR - SLADOLED ' PIVO - KRUH ALI GRISIN'
L. 2250

VLADIMIR GRADNIK
taljoni, sestavljenimi zvečine iz «landšturmerjev» (domobrancev). Ti so varovali tako rekoč na stežaj odprta vrata Trsta, Vipavske doline in gornjega Posavja.
Zaradi neopreznega verovanja v izjavo o nevtralnosti zavezniške Italije je namreč avstrijsko državno in vojaško vodstvo zanemarilo vse pravočasne iri resnejše vojne priprave proti Italiji. Vohuni italijanske vojaške obveščevalne službe so lahko neovirano delovali, zato je italijanska vrhovna komanda imela natančno sliko avstrijskega vojaškega potenciala ob Soči.
Iz biltena italijanske vrhovne komande v času od 24. o 31. maja je mogoče prebrati, da je bila meja prekorače-a in da je bilo zasedeno ozemlje do Soče kakor tudi iobarid in Bovec (brez boja) ter da njihove čete pro-irajo proti Tržiču, da vedno dežuje in reke naraščajo, a vlada med vojaki visoka borbena morala in da so-ražnik dopolnjuje - betonske*!!?) utrdbe. Avstrijski vojni ilten pa v istem času govori o razbitem italijanskem ataljonu pri Kobaridu, da je bil pri Plaveh in pred Tr-ičem preprečen italijanski poskus prekoračenja Soče. Na odoben način so si nasprotovala tudi druga italijanska oročila. ki so pisala o vojaških uspehih, in poročila Av-trijcev, ki so zanikala vsak italijanski uspeh.
Sploh so bila italijanska poročila, posebno časnikarka, precej olepšana in včasih brez stvarne podlage. Ita-ijanom, željnim zmagovitih in senzacionalnih poročil, je lilo treba nekaj dati, vseeno kaj. Vsaka malenkost je a nevedno ljudstvo bila senzacionalna zmaga. V resnici e po 14 dneh ni zgodilo še nič takega, kar bi, gledano vojaškega stališča, bilo vredno občudovanja, razen mor-la to, da se je skoraj četrtmilijonska sveža in, moralno rdna, dobro oborožena armada ustavila pred slabimi ba-
2. ZAČETNE BORBE
Načelniku štaba avstrijske vrhovne komande generalu Konradu von Hotzendorfu pripisujejo idejo, da bi italijansko armado pustili do Drave na Koroškem in Štajerskem ter do Save na Dolenjskem. S tem bi se italijanska armada »raztresla« in »raztopila«, nakar bi jo na globoki ter široki fronti definitivno porazili (G. Horste-nau v knjigi »Die Katastrofe«).
Temu se je odločno uprl general Borojevič. Ta ni hotel, da bi bili slovenski kraji prizorišče vojnih operacij, ampak je zahteval, da je treba Italijane ustaviti na Soči.
Avstrijci so organizirali odpor na bregovih reke Soče (6 - 15 km od državne meje) in se tu z majhnimi od stopanji zadržali do oktobra 1917 oziroma do zloma italijanske vojske na Soči in njenega umika na reko Piave.
Avstrijska borbena črta je tekla od morja pri Tržiču skoraj vzporedno z železniško progo na pobočju 'hribov La Rocca (kota 21) - Kosič (k. 121) - Selce (k. 118) - Griža (k. 70) - Sei Busi (k. 118) - Sv. Martin (k. 161) - Sv, Mihael (k. 275),. Kakor smo že omenili, je imela na več mestih pretrgana črta strelskih jarkov dober pregled terena in je zato omogočala odlično učinkovitost strelnega orožja. Na tej črti od morja do reke Vipave (Sovodnje) je avstrijska obramba zapirala prodor III. italijanski armadi čez spodnji Kras proti Trstu.
Od Sovodenj proti severu je bojna črta tekla na drugo (desno) stran Soče, do kraja Ločnik; od tu je šla na vrh Kalvarije (k. 2401 nad vasjo Podgora in po grebenu na Oslavje (k. 188). Mimo vasice Podsabotin se je povzpela po pobočju Sabotina na k. 507 (vzhodno od Mrmorije), od koder se je strmo spustila v dolino Soče proti Dolgi njivi pod vasico Zagomila. Od tu je tekla čez Zagoro pod Kukom na k. 333 ter na Deskle in Kanal in še naprej po levem bregu Soče do vasice Selo. Tu je šla na desni breg Soče, čez hrib Cvetje (k. 588) na Kozaršče in pred vasjo Volče proti Gaberjam, kjer je prešla splet na levo stran Soče. Od tu je zavijala proti visokemu gorovju, po pobočju Mrzlega vrha (k. 1360) in Pleče (k. 1304) na Krn (k. 2245). čez Vrata (k. 1897) in Javoršček se je spustila v dolino Soče pred Bovcem; od tu se je vzpela na Rombon (k. 2208). To je bila napadalna fronta II. italijanske armade, dolga okrog 80 km.
Od morja proti severu se zemljišče postopoma dviga. Od morja do Sabotina ima gričevnat teren dobre komunikacije. Oti Gorice do Tolmina ima nizkogorski teren slabše komunikacije. Planinski del od Tolmina do Rombona je terensko in za vojaške operacije najtežji in zahteva specialne čete in opremo. Na tej črti so avstrijske vojaške enote in civilne delavske skupine le nekaj dni pred vojno z Italijo začele delno utrjevati nekatere položaje. Utrjevanje je obsegalo kopanje enojnega, okrog 1/2 do 1 m globokega strelskega jarka, z nametanim kamenjem in zemljo na sprednjem robu. Pred strelske jarke so ponekod postavili navoje • bodeče žice. O kakih betonskih jarkih, bunkerjih, globokih galerijah in podobno, kakor pišejo nekateri italijanski pisci, ni bilo sledu. Res je, da se je med dveletno vojno prvotno utrjevanje izboljševalo, a je res tudi to, da so vse nove utrdbe vsak dan'1 sproti razbijale granate. To še posebno velja za fronto na kamnitih kraških tleh (takega terena je bilo največ). V začetku vojne so edino, a relativno slabo zavetje dajali kamniti kraški zidovi, katerih kamenje ja
■ v '	t'
bilo pri eksploziji granat bolj nevarno kot pa sam® tl)
nate. Za kritje pred kroglami so prihajale v poštev e, jame od granat, ki so postale strelski položaji, v B ^ so strelci skakali in se iz njih branili oziroma se v ^ v določeni meri tudi zavarovali. Po verjetnostnem
nu in kot potrjuje tudi praksa, se redko zg°'
,di. v ‘
bi dve granati padli na isto mesto, predvsem pa vj krajšem času. Sčasoma so te jame med seboj P°veZ'.jli jarki in tako so r\astali strelski oziroma dohodni ) Borbena enota na položajih ni bila razporejena v eni (prvi) črti, temveč je v njej bil razporejen safl1, ( njen del, predvsem opazovalci in strojničarji. D1” jp je bil razporejen v strelski črti 100-250 m za prv° dopolnjeval izgube prve črte ter sodeloval pri P1"0^! du ali pri obrambi umikajpče se prve črte. Tretji d ( bil še bolj zadaj v kakem useku, vrtači, kamnolom11’^ linici ali gozdičku. To je bila rezerva za protiudaf kjer je bilo in kadar je bilo potrebno. Seveda ia ^ bilo povsod; razporeditev je bila odvisna predvsem rena, na katerem se je enota bojevala.
tir'
Da bi nadomestilo pomanjkanje moštva in or oh' avstrijsko nižje vojaško vodstvo uporabljalo tudi taJf0
»»oMijoivv o vvjjo-orvu vuuaivu U[JUI tUJlJtUO IUU.1 ^	;
novane vojne »ukane« (diverzije). Tako so, na Pr j topove namestili v. večji medsebojni razdalji in jih kaj strelih premeščali na drugo mesto. S tem maf1^
so dosegli vtis, kot bi bila avstrijska fronta natrPa. i •	-	-	p0lK
topovi. Na soškem bojišču so bili redkeje celi Pc enem samem sektorju (vsaj v začetku), ampak
VUV4U	JontuijU \voaj V	, fcUUpctiA	.j
krat le eden do dva pohodna bataljona, a sovrftž dobil vtis, da ima pred seboj toliko polkov (ki p*a s° e' da bili še na srbski ali ruski fronti). Tudi stroj'1lCy menjavale svoje položaje, da bi zapeljevale italijansk0^ lerijo, obenem pa dajale varljivo sliko o številu tega J ja. Tudi vojaki sami so sl po potrebi izmišljali in ’ f V' vali svoje posebne ukane, ki pa seveda niso moPe neopažene in trajne.	'
(Nadaljevanje sW" ‘
5'MORSKI DNEVNIK 9
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. mala 1977
^lesarstvo
Belgijec
zmagal
V 7. ETAPI «GIRA»
Maertens ze sestic
Moser nosi še vedno roza majico
H 27. — V 7. etapi krož-FjJ*pe P° Ital>ji Je zopet zmagal Maertens. Do odločilnega t utka je prišlo 34 km pred čilo !
P
U s aiih km zadali glavnini več
3 ko
1 *
De Witte in Moser, ki so v
®VU so poleg Maertensa pobeg-•ie Panizza, Pollentier, Baron-
^tninuto zaostanka. V zaključnem l> ^ ni imel svetovni prvak tež-"al°ge in je tako osvojil že šesto J?°.na tem «Giru». Po današnji Je skupna lestvica že dobila fej 0 Podobo, saj so na samem vr-' Leteli samo tisti kolesarji, ki , Opravičeno računajo na konč-^ago.
if^i^aalednjih etapah bo vsekakor • P°zornosti dvoboj med Mo-(nl(Jn 'n Maertensom, ki sta danes jj^ala. da nimata enakovrednih i^fotnikov. De Muynck ima že h*?! minuto in pol zaostanka, Gi-l6j t Battaglin in Bertoglio pa še ^ Gotovo pa bodo o končnem ^Sovalcu odločale prihodnje eta-((J K° bodo morali kolesarji voziti Sorske prelaze.
1 JNni red:
reddy Maertens (Bel.), ki je Prevozil 163 km dolgo progo, Ga-oicce - Forli v 4.4317” s po-! Pno hitrostjo 34.523 km/h j Moser (^nizza
{X°Uentier (Bel.)
( k Baronchelli \ Witte (Bel.)
| prancioni
1 Sondi
1(' ?amne	'
.c«,
Hjj. ^ Algeri, 12. Crepaldi, 13. Co-
po 111”
Ski
14- Santambrogio, 15. Pizzini
. mpna lestvica: j Moser
I. ffaertens (Bel.)
p Baronchelli S S'zza
i, Sentier (Bel.)
1. ti? Witte (Bel.)
I.	Klccomi
i.^ Muynck (Bel.)
!S‘,SP,
J.	v?a (šp.)
!. S« i, ^Sndi
ii&
I. Szo
tte«p.)
skih predstavnikov so zelo dobri, saj so se v zadnjih dirkah izkazali in pričakujemo, da se bodo tudi na jutrišnjem tekmovanju dobro odrezali.
R. Pečar
TENIS
PARIZ, 27. — Na teniškem tekmovanju Francije, je Panatta v drugem kolu premagal Argentinca Ganžabala s 6:2, 2:6, 6:4 in 6:1. Za presenečenje je poskrbel Šved Nor-berg, ki je izločil nosilca 4. skupine Američana Dibbsa s 6:3, 3:6, 7:5 in 6:4. Zmagali so tudi Nastase, Vilas, Kodes, Gottfried in Solomon, in se tako uvrstili v 3. kolo.
KOŠARKA
V RAZNIH PRVENSTVIH
Tudi danes in jutri bo živahno na naših košarkarskih igriščih
V prvenstvu «pomlad» bo na sporedu zanimiv slovenski derbi Polet - Kontovel
Old Boys na Opčinah, Breg in Polet na turnirju v Miljah, 1. di vizija, derbi na Opčinah med Po letom in Kontovelom. Kot vidimo tudi danes in jutri bo dokaj živo na naših košarkarskih igriščih
Polet — Old Boys
Veterani Olimpije, ekipa 01dBoys, bo v okviru velikega slavja ob 10-letnici ŠD Polet odigrala prijateljsko košarkarsko tekmo s Poletom.
Tekma bo v Prosvetnem domu na Opčinah, in se bo pričela ob 21. uri. Trener Sergij Tavčar bo za to srečanje zbral vse najboljše openske košarkarje, to je tudi ti-
PROGRAM PRIREDITEV OB 10-LETNICI POLETA
DANES
20.00	zbor vseh športnikov Poleta v Prosvetnem domu na Opčinah
20.30	polaganje cvetja na spomenik padlim vaščanom
21.00	košarkarska tekma POLET - OLD BOYS na igrišču Prosvetnega doma
JUTRI
9.00 zbor udeležencev «POHODA PRIJATELJSTVA ZA ZNAČKO POLETA« pred spomenikom talcem na Opčinah in zadnje prijave
10.00	start udeležencev pohoda
17.30	utadno odprtje novega kotalkališča na Pikelcu (v Repenta-brski ulici — sto metrov od križišča z Narodno ulico)
18.00	KOTALKARSKA REVIJA — Sledi ples
			
38.43’55” po 16” 22” 26” 49” 1’20” 1’36” 1’38 1‘42” 1*57” 2’03” 2 06” 2T2” 2’23” 2’24” 2’34” 2*41” 2’41” 2’42” :	2’44”
ODBOJKA
V MOŠKI KONKURENCI
JUTRI NA OPČINAH
veteranov
1111 deželnem prvenstvu
'k*
>QA.Se bo s startom in ciljem ^ °dvijalo deželno prven-,ranov' Start bo ob 9.30 pri 'ki ^kasarni. Kolesarji se bodo i Preko Sesljana do Ja-^ w ,tu ^ b°d° Preko Vrha
tv ,,,vu	^	vina
proti Sesljanu po obalni /besto, v Barkovljah bodo za-
kVhi svet'lniku, nato po strmini Si ^F do Proseka, od tu pa bo l^del do Opčin. Proga bo dolga % l’ Nastopili pa bodo samo de-
vVesarji-
^i^.Adrie bodo tokrat branili v 1[i sicer Marušič, Mazzarol, J>. Micolazzi, Fantoni in Fer-| ®,bo pa nastopal Maver, ki a to leži v bolnici. Upi lonjer-1
Jutri v Dolini sklepni del «Turnirja prijateljstva»
Nastopilo bo šest ekip, zamejske barve pa bosta branila Bor in Olympia
V dolinski občinski telovadnici bodo jutri od 8.30 dalje odigrali sklepni del moškegg . turnirja prijateljstva, m hp jetos ,izpiti vel že enajsto zaporedno izvedbo, Na kvalifikacijah na posameznih področjih so Si zagotovile pravico do nastopa v finalu sledeče šesterke: tržaški Bor in goriška 01ympia iz zamejstva, ljubljanska Enotnost in Fužinar
Ascoli - Modena	1
Avellino - Brescia	1
Cagliari - Taranto	1
Catania - Monza	2
Como - Palermo	1
L.R. Vicenza - Atalanta 1 Lecce - Pescara	X
•Novara - Sambenedett. 1 Rimini • Spal	X
Varese - Ternana	1
Bolzano - Pro Patria	1
Teramo - Pistoiese	X
Brindisi - Sorrento	1
X
1
X
1
(Ravne) iz Slovenije ter reški Bu-levard in puljski Uljanik iz Hrvaške.
Ekipe bodo razdeljene v dve skupini in bo vsaka odigrala po dve srečanji. Prvouvrščeni šesterki iz vsake skupine se bosta nato pomerili za končno prvo mesto, .drugouvrščeni za tretje mesto, tretjeuvr-ščeni pa za 5. mesto.
Pestra odbojkarska nedelja, ki bo pod pokroviteljstvom ZSŠDI, se bo zaključila z nagrajevanjem in razglasitvijo rezultatov.
Naš dolgoletni sodelavec Radi Pečar stopa danes v zakonski stan. Njegovi družici in njemu želi vso srečo na novi življenjski poti
uredništvo
Primorskega dnevnika
ste igralce, ki so letos branili dres Jadrana.
Ljubljančani pa bodo dopotovali na Opčine v dokaj močni postavi. V ekipi sicer ne bo slavnega Iva Daneua, Old Boys pa se bodo tokrat ojačili z Vujačičem in Subotičem, ki sta že več let člana prve ekipe Olimpije, ki igra v 1. jugoslovanski ligi.
1. DIVIZIJA
V	drugem povratnem kolu tega prvenstva bo druga Jadranova peterka igrala v gosteh s Ferrovia-riom, ki je eden od favoritov za končno zmago v tem prvenstvu. Že v prvem srečanju na Kontovelu so košarkarji Ferroviaria brez težav premagali našo ekipo. V prvem povratnem kolu pa so cjadranovci* v Miljah pokazali lep napredek in tako je upati, da se bodo jutri zopet izkazali, čeprav moramo pristaviti, da je Ferroviario objektivno boljše moštvo.
« POMLAD »
SKUPINA C
Borovci, ki so v soboto izredno dobro igrali proti Flaminiu, bodo jutri zopet pred izredno težko nalogo. Spoprijeli se bodo namreč s Ferroviariom A, ki je veliki favorit za zmago v obeh skupinah. Štukljevi varovanci so s tem nasprotnikom igrali že v prvenstvu kadetov in prav na igrišču v Mi-ramarskem drevoredu so odigrali verjetno svojo najboljšo tekmo, če bodo «plavi» tudi jutri igrali s tako vnemo in požrtvovalnostjo, potem bi lahko zopet spravili v težave tega nasprotnika.
SKUPINA D
Jutri bo na Opčinah slovenski derbi med Poletom, ki je drugi na lestvici, in Kontovelom, ki je v nedeljo osvojil svojo prvo prvenstveno zmago.	*
V	prvem neposrednem obračunu so poletovci brez težav zmagali, in to kar na Kontovelu. Takrat pa so Kontovelci igrali z zelo okrnjeno postavo. Jutri pa bi lahko naši peterki (v popolnih postavah) poskrbeli za pravi košarkarski užitek.
Brežani bodo gostovali pri Fer roviariu B. Že v prvem srečanju so košarkarji Ferroviaria B brez težav premagali Bregove igralce in so seveda tudi v jutrišnjem srečanju favoriti.
Turnir v Miljah
Na' tur nitju v Miljah, ki ga prirejata Inter in občina Milje, bosta igrala tudi dva slovenska zastopnika: Breg in Polet.
Turnir bo danes in jutri in udeležili se ga bodo igralci letnika 1967 in mlajši. Ker so to izredno mladi košarkarji, praktično so vsa predvidevanja nemogoča.
V prvem današnjem srečanju se bosta pomerila Polet in Inter Milje, nakar bodo stopili na igrišče košarkarji Brega in Sabe.
edko
NOGOMET
HELSINKI, 27. — V mednarodnem srečanju reprezentanc «under 21» za evropsko prvenstvo je Anglija premagala Finsko s tesnim izidom 1:0.
Na naših amaterskih nogometnih igriščih bo jutri spet živahno
lilliiiiiiifiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiHnMiiiiiiiiiiiiiiiiUliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NOGOMET
V ZADNJEM KOLU 2. AMATERSKE LICE
V zaključnem derbiju na Proseku igra Primorje proti ekipi Vesne
Prosečani pripravljalo svoji enajsterici veliko slavje ■ Zarja bo imela lahkega nasprotnika - Bregu so (neupravičeno) spremenili uro tekme
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
X
1
2
2
X
X
1
2
e
2
i

*iiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiilliiiiillliiiif>iiiitiii*Kiiisiiiiiiiiii(ii>Mii4iliiiiaaiiiiiiiiiiriifiliiiini«il>*l
klNlBASKET
V TEM PRVENSTVU
0OSLEJ NAJHUJŠI VEUSPEH SOKOLA
k
lPa je nastopila okrnjena - Gruden se je izkazal
Sokol 80:18 (35:5)
JSL'
) h/: Ušaj 10, Grilanc, Pertot,
i lli5Cek6’-uCaharija’ B°eatec 2'
& f- Žbogar, Rebula.
(2 Je doživel svoj doslej najdite; az v tem prvenstvu. Na-d O1««!,50 dopotovali v Trst brez i! k’ svojih standardnih igral-! J? iti „ b) ne opravičuje slabe f A {^Pazljivosti v obrambi. V i'	0 zat0 morali posvetiti
ii' ra°sti temu pomembnemu
1Vlgre-
131:34
|f	16. Niko Pertot 2,
■fc h;ertot 2. Gruden 5, Gri-ahdelli, Devetak 7, Caha-
METI: Sokol 4:8.
V C*li hnCJ so tudi v teJ tekmi 11. ^ w d Poraz. Ponovno je ne-f a Pripisati slabi obrambi
S’ red:
OBČNI ZBOR
j ^tev
&
Md'0nu «L maj* v pone-iS1 ih^', maja, ob 19.30 v pr-%i„0b 20. uri v drugem
% a
in P°zdravi
(nadzornega odbora
ter premajhni požrtvovalnosti. V napadu je tokrat šlo nekoliko boljše, predvsem ko je nekaj akcij izvedel Gruden.
PRIJATELJSKA TEKMA Sokol — Polet	12:11
SOKOL: Della Schiava 4, Bandel-li 2, Bertocchi, Caharija 2, Terčon 4, Vigini, Ret, Virgilio.
POLET: Persi 2, Zajec 3, Kerpan, Bellafontana, Sosič, čok 4, Jerič, I. Hrovatin, A. Hrovatin 2.
V prijateljski tekmi sta se pomerili ekipi najmlajših sokolov in po-letovcev. Zmagali so sicer domačini, pohvaliti pa moramo zaradi požrtvovalnosti in borbenosti prav vse igralce obeh ekip.
VELIKA NAGRADA MINIBASKETA Sokol — Breg 51:48 (23:19)
‘SOKOL: Ušaj 18, Bandelli 5, Devetak 14, Gruden 6, Rebula, Žbogar 4, Klanjšček 2, Bogdtec, Caharija, Niko Pertot 2, Nevenko Pertot,
BREG: Maver 32, A. Slavec 2, Vodopivec, Milini, Rapotec 4, štrajn, B. Slavec 2, Žerjal, Klabjan 6.
SODNIKA: Terčon in Pupis.
Sokol se je tokrat moral pošteno potruditi, da je strl odpor neuklonljivih Brežanov. Kot priča sam rezultat je bila tekma zelo izenačena in le v poslednjih miniutah je Na-brežincem uspelo spraviti rezultat na varno. Odločilni so bili v teh trenutkih koši Devetaka in Ušaja. Med Brežani je, kot po navadi, bil najboljši Maver.
Marko
POHOD PRIJATELJSTVA ZA ZNAČKO POLETA
V okviru desetletnice svojega delovanja razpisuje ŠD Polet za nedeljo, 29. maja 1977, *POHOD PRIJATELJSTVA Z A ZNAČKO POLETA».
Pohod je tekmovalnega in rekreacijskega značaja Odvija se pod geslom «ZA MIR SOŽITJE IN SODELOVANJE OBMEJNEGA	PREBIVALSTVA»
ter se aa lahko udeležijo športniki in prebivalci z obeh strani meje Pokrovitelj pohoda je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
REKREACIJSKI
POHOD
Rekreacijski pohdd ima pou-r dar eh na množičnosti. Zbirališče udeležencev pohoda je ob sporrieniku talcem na Opčinah (Narodna ulica pri strelišču) in sicer ob 9.30 (ob 8.30 po jugoslovanskem času). Vsak u-deleženec dobi značko in kontrolni kartonček.
Start je ob 10. uri (ob 9.00 po jug času). Proga, ki je markirana, je dolga približno B km m vodi po stezah ter stranskih poteh in nikjer ne prečka glavnih cest. oziroma železnice. Hoja traja približno dve uri Cilj je na istem mestu, kjer je start in kjer je tudi parkirišče za avtomobile.
Med udeležence bodo izžrebali nagrade.
TEKMOVALNI
POHOD
Tekmcvalni pohod velja za posameznike in skupine.
Posamezniki tekmujejo za najboljši čas v moški in ženski konkurenci.
Skupine 4 tekmovalcev tekmujejo za srednji najboljši čas. Prijavijo se lahko ženske, moške in mešane skupine.
Prvi trije posamezniki (moški in ženske) prejmejo plakete, skupine pa pokale
Tekmovalci imajo na startu prednost. Zborno mesto je ob
9.00, oziroma ob 8 00 po jug. času. Tu bodo razdeljene startne številke.
Ostali pogoji so enaki kot zgoraj
ft • •
Prijave sprejemajo: ŠD Polet v Športnem krožku na Opčinah - Konkonelska ulica l, med 16 in 20. uro; ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20. med 10. in 13. uro; Združenje Union v Ul Valdirivo 30 (tel 64-459), od 17.00 do 20.30 Telesnokulturna skupnost Sežana (poleg nogometnega igrišča).
Organizator eno uro pred startom.
Ob prijavi je treba vplačati 500 lir vpisnine, oziroma 10 din za delno kritje stroškov organizacije.
OBVESTILO UDELEŽENCEM POHODA PRIJATELJSTVA
Tekmovalni del «Pohoda prijateljstva za značko Poleta* bo razdeljen na člansko in mladinsko kategorijo.
V mladinski kategoriji tekmujejo rojeni v letu 1960 in mlajši, vsi ostali pa v članski kate goriji.
Isti kriterij velja tudi za ekipe, vendar lahko v članski ekipi tekmujejo tudi mladinci.
Mešane ekipe so sestavljene iz dveh žensk in dveh moških članov in članic, oziroma mladincev in mladink.
Na pohodu bodo 4 kontrole. Vpisovanje za pohod se zaključi na startnem mestu (pred spomenikom talcem na Opčinah) ob 9.15.
Vse udeleženec pohoda prosimo, da ne lomijo vej, ne trgajo cvetja, ne rušijo zidov itd. Pohod na\ izzveni kot prijeten sprehod v naravo, ki naj ostane takšna, kakršna je.
Obilo užitka vam na pohodu želi ŠD Polet.
Jutri bodo odigrali tekme zadnjega kola. Čeprav je glede napredovanja že vse odločeno (saj si je prestop v višjo ligo zagotovilo pro-seško Primorje) bo poslednjih 90 minut igre odločilnih za obstanek v ligi. V ta boj je zapletenih kar šest ekip, od katerih se bo ena pridružila že obsojenima S. Sergiu in Pro Farri. To jasno dokazuje, da bo nedeljski zavrtljaj dokaj zanimiv in napet.
primorje; - VESNA
Na Proseku pripravljajo veliko slavje ob napredovanju Primorja v višjo ligo. Prav zaradi tega se bodo v tem poslednjem nastopu nogometaši Primorja hoteli oddolžiti svojim navijačem, ki so jih zvesto spremljali in bodrili v tem prvenstvu.
Nasprotnik Primorja, kriška Vesna, pa se nahaja v nevarnih vodah in potrebuje točke za obstanek v ligi. Križani bodo zato prišli na Prosek s trdnim namenom, da zapustijo igrišče neporaženi, kajti sicer lahko izphdejo iz lige:	’".
Kraški derbi zato obeta dokaj zanimivo igro. Na eni strani imamo Primorje, ki nima težav z lestvico in zato lahko igra nekoliko bolj sproščeno, na drugi strani pa Vesno, ki nujno potrebuje točke. Spopad bo zato (kot vsi prejšnji derbiji med Primorjem in Vesno) napet. V taboru Primorja so optimisti in so prepričani, da bo nedeljsko slavje uspešno, to se pravi, da računajo na pozitiven izid. To si želijo tudi Križani. Zato bo zadnja beseda prepuščeno igrišču, kjer bosta ekipi morali pokazati česa sta zmožni. Poleg ekip bodo veliki protagonisti tega derbija-tudi navijači, ki se bodo prav gotovo zbrali v rekordnem številu okrog proseškega igrišča. Skratka, res pravo vzdušje derbija, za katerega je vsako predvidevanje tvegano.
ZARJA - S. SERGIO
V	nedeljo čaka Bazovce razmeroma lahka naloga. V gosteh bodo i-meli ekipo S. Sergia, ki je že obsojena na izpad in bo zato prišla v Bazovico brez večjih ambicij. Pozabiti pa ne smemo, da je prav S. Sergio prejšnjo nedeljo presenetljivo premagal drugouvrščeno ekipo Op. Supercaffč in s tem spst odprl vprašanje drugega mesta na lestvici, za katero se trenutno borijo štiri ekipe. Med temi je tudi Zarja, ki tokrat ne sme razočarati, predvsem ker je to poslovilni nastop od njenih zvestih navijačev, ki so letos stali Bazovcem zelo ob strani.
COSTALUNGA - BREG
Težka naloga čaka Brežane, saj gredo v goste k solidni Costalungi in so bili še znatno oškodovani glede urnika. Nogometna zveza je namreč odločila, da bo Breg igral že zjutraj in to (tudi na podlagi pravil) ni prav. Brežani se namreč borijo proti izpadu, kar pomeni, da bodo njihov izid neposredni tekmeci za izpad poznali že preden stopijo na igrišče. Če upoštevamo, da poleg točk lahko o izpadu odloča tudi razlika v golih, potem je razumljivo, da so predstavniki dolinske občine oškodovani.
Sicer vse to bi bilo odveč, če bi Brežani zmagali, vendar spraviti na kolena Costalungo ni lahka naloga. Res je sicer, da so ,«plavi» v zimskem delu prvenstva že premagali Costalungo in tak izid si seveda želijo tudi tokrat, saj bi le s tem odpravili nevarnost pred izpadom.
V	ostalih tekmah predvidevamo zmago Op. Supercaffe nad Zaulami, zmago S. Marca nad Pro Farro, delitev točk med Aurisino in Rosan-dro, zmago S. Marca (Devin) nad Edile Adriatico in zmago Flaminia nad Opicino.
3. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare 13. povratnega kola. V skupini N, kjer igrajo naše ehajsterice bo v ospredju pozornosti dvoboj med Roianese-jem in S. Andreo. Izid bo gotovo velike važnosti, saj Rojančani zasedajo trenutno prvo mesto (Roianese skupaj s Primorce min Gajo), S. Andrea pa drugo s točko zaostanka.
Primorec bo sprejel v goste Kras. Derbi bo zanimiv. Po več tednih «suše» so Kraševci prejšnjo nedeljo prišli do druge prvenstvene zmage, kar je precej dvignilo moralo v taboru Krasa. Kljub temu mislimo;
da Primorec ne bi smel imeti težav, saj so Trebenci močnejša ekipa od Krasa. Zato bi se ta derbi moral zaključiti z gladko zmago Krasa.
Gaja pa sprejema v goste ekipo Inter SS, ki je prejšnjo nedeljo presenetljivo prisilila k remiju Roianese. To naj bo «zeleno-rumenim» v opozorilo, da nasprotnik ni lahka ovira. Tudi vsako podcenjevanje bi lahko bilo usodno in prav to se je pokazalo pred tednom dni, ko je Gaja nerodno remizirala proti razmeroma šibki ekipi Esp. Pio XII. Zato v tem dvoboju gajevci ne smejo oklevati in zmaga je v nedeljo obvezna.
Union sprejme v goste Esp. Pio Xn. Če bodo Podlonjerci odločno zaigrali lahko odnesejo obe točki, sicer pa jim bo trda predla.
NA GORIŠKEM
V prvenstvu 3. amaterske lige bodo odigrali predzadnje kolo. V tem zavrti ja ju bodo 'igrali 'le 'SoHfed^rij-ci, kajti tekmo med/;MIad6stjy in Staranzanom so jjrepesjl. na 5. junij.
Sovodnje sprejmejo v goste ekipo Fogliana, ki je letos precej razočarala svoje navijače. Tudi Sovo denjci morda niso izpolnili pričakovanj. Zato imajo jutri izredno pri ložnost, da se izkažejo s tem, da pokažejo kaj so zmožni in odločno jurišajo na zmago.
TENIS
ZA ITALIJANSKI-POKAL
Prepričljiva zmaga Gaje v 2. kolu
Prejšnjo soboto so igralci teniške sekcije športnega združenja Gaja odigrali drugo kolo italijanskega pokala za neklasificirane igralce. V Škednju so se spopadli z Italsidrom B in zmagali s 5:1. Kot v prvem kolu so tudi tokrat štopali na igrišče Franc Hiršman, 'Igor Lasič,” Boris Košuta in Radovan Fučka. Slovenski
igralci so tokrat imeli opravka z zelo šibkimi nasprotniki in sd jih brez kakih posebnih težav tudi premagali v vseh srečanjih posameznikov. Častno točko je škedenjski Ital-sider dosegel v dvojicah proti Lasiču in Hiršmanu.
Uspeh igralcev padriške in gro-pajske Gaje je povsem zaslužen, saj so tokrat igrali zelo pazljivo in u-mirjeno ter so bili poleg tega tudi tehnično bolje podkovani.
Rezultati pa so bili naslednji: Lasič - Novel	7:5 6:1
Hiršman - Pauletich 4:6 4:6 6:2
Košuta - Zanchi	6:2 6:2
Fučka - Usco	6:2 6:0
Dvojice:	
Lasič - Hiršman —	
Giannini - Massai	4:6 2:6
Košuta - Fučka —	
Porooat - Chiandussi	6:1 6:0
Danes čaka slovensko	vrsto zelo
težka preizkušnja. Na domačem i-grišču na Padričah se bodo namreč spopadli'z Obeliscom, ki je mogoče najmočnejše moštvo v Gajini skupini in velja za favorita.
Začetek srečanja bo ob 14. uri.
—Iv—
KOŠARKA
MEDCELINSKI POKAL
Zmagi Italije in Jugoslavije
RIM, 27. — V 4. dnevu mednarodnega košarkarskega tekmovanja za medcelinski pokal so desegli te izide:
v Vicehzi	
Italija - Kanada	85:51
v Tel Avivu	
ZDA - Izrael	95:86
v Banjaluki	
Jugoslavija - Argentina	» 101:80
TRST, 27. — Na cestah tržaškega Krasa bo 26. junija izbirno kolesarsko tekmovanje italijanskih a-materjev, za nastop na svetovnem prvenstvu.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 28. maja 1977
NOGOMET
CICIBANI
17.30	na Proseku
Primorje - Do mio
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v S. Danieleju
Maianese - Kontovel
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Gorici
OIympia - Mestni redarji Videm 3. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v telovadnici liceja Galilei La Previdente - Kontovel
KOŠARKA
MINIBASKET TURNIR V MILJAH
16.00	Inter Milje - Polet
17.30	Saba - Breg
POMLAD
16.30	na Rojcah A rte A - Dom
PRIJATELJSKA TEKMA
21.00	na Opčinah Polet - Old Boys
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
14.00	na Padričah
Gaja - Obelisco
JUTRI
NEDELJA, 29. maja 1977 POHOD PRIJATELJSTVA'*
9.30	na Opčinah Organizira ŠD Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
17.00	na Proseku Primorje - Vesna
• • •
17.00 v Bazovici Zarja - S. Sergio * » *
Costalunga - Breg
3.	AMATERSKA LIGA 17.00 v Trebčah Primorec - Kras
» » *
10.30	na stadionu «1. maj»
Union - Esperia Pio XH
• * *
17.00	na Padričah Gaja - Inter S. Saba
KADETI
8.45	na Opčinah CGS - Zarja
NAJMLAJŠI
10.00	na Proseku Primorje - Domio
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Jadran B
* * *
10.30	v Gorici, Dijaški dom
Dom - Staranzano
POMLAD
8.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario A - Bor
» * *
11.00	na Opčinah Polet - Kontovel
• • •
9.30	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario B - Breg
MINIBASKET TURNIR V MILJAH
10.45	finale za 3. mesto
11.45	finale za 1. mesto Nastopata tudi Breg in Polet
KOLESARSTVO
DEŽELNO PRVENSTVO VETERANOV
9.30	na Opčinah Nastopa tudi Adria
ODBOJKA
MOŠKI TURNIR PRIJATELJSTVA
8.30	v Dolini nastopa šest ekip
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.00	v Fiume Venetu Libertas F. Veneto - Sloga
KOTALKANJE
17.30	na Opčirfah
Kotalkarska revija ŠD Polet

ODBOJKA
V PRVENSTVU 1. DIVIZIJI
Sloga, Kontovel in Olvmpia bodo odigrali poslednje kolo
V 3. ŽD imajo danes Konlovelke možnost osvojiti obe točki
Naši trije zastopniki v 1. moški in ženski diviziji bodo odigrali poslovilno prvenstveno kolo. Tako Sloga kot tudi Kontovel bosta igrala zadnjo tekmo v gosteh in se bo tako poslovila pred domačimi gledalci samo goriška 01ympia.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Odbojkarice Sloge bodo jutri gostovale v Fiume Venetu, kjer se bodo spoprijele z odličnimi nasprotnicami od domačega Libertasa. Čeprav mora Libertas poleg te tekme odigrati še dve zaostali, bo zadnjič igral pred domačimi gledalci. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo za odbojkarice Libertasa veliko slavje, saj bodo v prihodnjem prvenstvu igrale v 2. ligi. To bo letošnji drugi veliki uspeh tega mladega športnega društva, ki si je priboril odlično tretje mesto v Italiji v konkurenci deklic. Za Slogo bo to srečanje le gola formalnost, ker resnično ni kaj izgubiti. Obstanek v ligi si je zagotovila že v kvalifikacijskem delu in zato bo odšla na igrišče povsem sproščena in odločena, da pokaže dobro odbojko. To pa še toliko bolj, ker bo igrala z najboljšo postavo. Prvo srečanje pri Banih se je končalo s 3:0 v korist Libertasa.
S povsem drugačnimi občutki pa bodo v zadnjem prvenstvenem nastopu odšle na igrišče zastopnice Kontovela. V S. Danielu se bodo spoprijele z Maianesejem v srečanju, ki odloča o obstanku v tej ligi.
Gostje lahko to srečanje izgubijo, toda s tesnim izidom 3:2. Če izgubijo s katerim koli drugim izidom se bo, žal, prav Kontovel poslovil. Srečanje samo bo izredno izenačeno, pa čeprav je rahla prednost na strani slovenskih zastopnic. Ne moremo mimo dejstva, da igrajo v gosteh, kar je lahko včasih usodno. Prvo srečanje na Proseku se je končalo s 3:1 v korist domačink. Ob vsem tem ne moremo mimo sojenja, ki je v takih pomembnih spopadih lahko usodno. Vsekakor pa upamo, da bo Kontovel le pokazal svojo pravo vrednost in sposobnost ter osvojil še peti par točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Igralci 01ympie že dve koli pred koncem prvenstva mislijo na sklepni 11. turnir za «Pokal prijateljstva* in ne na prvenstvo, ker je bil obstanek v 1. diviziji že zdavnaj dosežen. Vsekakor pa ne pričakujemo, da se bodo Goričani poslovili od domačih gledalcev s porazom, ker šesterka mestnih redarjev iz Vidma ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire. To pa kljub temu, da igra zadnje čase na višku svojih moči. Če bodo Goričani zaigrali tako kot znajo, Videmčani res nimajo kaj iskati.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
/
Druga šesterka Kontovela bo danes igrala v gosteh z ekipo La Previdente. Prvo srečanje na Proseku so osvojile gostje s 3:2 in ni reče-
no, da se jim to pot ne bodo nds-de slovenske odbojkarice maščevale.
\	G. F.
TENIS
NEW YORK, 27. - Znameniti mednarodni 'teniški turnir v Forest Hillsu bodo letos zadnjič odigrali na igrišču West Side Tennis Sluba, kjer so ga prirejali vsako sezono, od leta 1915 dalie.
Prihodnjih petnajst let bodo namreč za turnir prirejali na igriščih Flushing Meadows, ki prav tako leže v Queensu.
Ameriška teniška zveza bo za ceno štirih milijard lir modernizirala stadion «Louis Armstrong*, ki bo lahko sprejel 30.000 gledalcev, medtem ko je na sedanjem prostora le za 14.000 oseb. Na -odprtem bo ta kompleks imel kar 30 igrišč, pod streho pa jih bo osem.
NOGOMET
LUKSEMBURG, 27. — V nogometni tekmi 2. kvalifikacijske skupina za SP, je Finska premagala Luksemburg z 1:0 (0:0). Na lestvici še vedno vodi Anglija s 6 točkami pred Italijo in Finsko, ki jih imata po 4. Italija pa ima 2 tekmi manj.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23 76 14 70
Podružnic«	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2,500 lir — vnaprel plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poitnl tekoči račun za Italije	ZaloihUtvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 10
28. ma|a 1977
Žiro račun 50101-603-45361 sADIT. • DZS • 61000 UubH*"* Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širine 1 »tolpec, višina 43 mm) lavnikih 13 000, ob praznikih 15 000 Finančno-uprevnl 500 legalni 500, osmrtnice in sotalja 250 lir za mm viiin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14% Oglasi za tržaško goriško pokraimo se naročalo prt oglasnem oddelku - uprav. Ir pokrajin Italije pri SPI.
.'	. 1	1	Član Italijanska
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in ti!ka^”^Trst zaioVnik"^®
, dn O'h
V ponedeljek proces zaradi Borghesejevega «golpeja>
Odgovoriti na doslej nepojasnjena vprašanja
Paolo Emilio Taviani, tedaj notranji minister, bi moral umreti neko soboto, ko se je kot običajno peljal z avtom v rodno Genovo. Peklenski stroj, skrit pod viaduktom Mezzena na avtocesti La Spe-zia-Genova, bi moral eksplodirati ob prihodu ministrovega avtomobila. če eksplozija ne bi uničila vozila, nič zato, saj bi zaradi ek-
splozije zgrmelo v prepad.
Z dinamitom bt ubili tudi Lu-
ciana Lamo. generalnega tajnika CG1L, katerega naj bi z drugimi sindikalisti razmesarila bomba skrita v neki rimski kongresni dvorani. Enrica Berlinguerja. tajnika KP1, bi morala ubiti killerja, ki naj bi ga presenetila med oddihom na Sardiniji. Prav tako so
Sodnik Giovar.ni Tamburina
bili obsojeni na smrt tedanji o-Andreot-
brambni minister G.ulio ti, sodniki Luciano Violante, Gio-vanni Tamburino tn Claudio VHalone, vendar se zarotniki niso če odločili, kako naj se jih znebijo.
Takoj po tej verigi zločinov naj bi v Italiji zavladala panika: vlada bi bila obveščena, da je bil rimski vodovod zastrupljen z radioaktivnimi snovmi, predvidena pa je bila zastrupitev vodovod vseh večjih italijanskih mest. Blazni načrt bi moral steči v prvi polovici novembra 1974’ leta in je bil samo del širše zasnovane zarote, katere cilj je bil zvabiti na ulice levico (umor Lame), prikazati krščansko demokracijo kot nemočno (umor dveh vplivnih ministrov), izzvati nerede ter preplah v državi z groijo zastrupitev in pripraviti tako tla posegu vojske, kateri naj bi se pridružilo o-krog 3.000 oboroženih aktivistov tavanguardie nazionale» in «or-dine nuovo*.
Morilski in prevratniški načrt je skovalo šest vplivnih voditeljev «fronte nazionale», ki so po propadlem poskusu državnega udara nasledili črnemu princu Juniu Valenu Borgheseju na vrhu organizacije; Mario Pavia, bivM turin-ski jederale, inženir Eliodoro Pomor, raziskovalec evropskega jedrskega laboratorija v Ispri (priskrbeti bi moral uran za zastrupitev vodovoda), Giovanni Mica-lizio, palermski zdravnik in bivši član zloglasne X. MAS. odvetnik Leopolda Parigini, trgovski pot- ' nik Mario Scolari in zobozdravnik Torguato Nicoli. Misel o državnem udaru se jim je porodila spomladi 1974. leta, ko je spodletel manj zahteven in krvoločen načrt, po katerem naj bi se afronte nazionale» udeležil volitev kot avtonomna stranka. Vendar &0{ghese, ki je bil tedaj že na varnem v Španiji, ni soglašal s tem načrtom, zaradi česar se je šesterica odločila za udar.
Najšibkejši člen v vodstveni verigi, Torquato Nicoli, je kaj kmalu popustil in izdal zarotnike obveščevalni službi, točneje stotniku La Bruni. Tako je SID že od vsega začetka pozorno sledil razpletu zarote in pripravil potrebne protiukrepe. Udar je bil najprej predviden za polovico avgusta, nato pa odložen na november. Kljub temu je obveščevalna služba sredi avgusta sprožila alarm: karabinjerji in policija so bili mobilizirani, palačo Kvirinala in najpomembnejša ministrstva skrbno zastražena.
Zarotniki so medtem, nič hudega sluteč, nadaljevali s pripravami. Srečali so se v Rimu 2. septembra takoj po pogrebu Bor-gheseja, nato 12. in še 23. istega meseca. Zadnji sestanek pred začetkom akcije naj bi bil 19. oktobra, vendar bili so onesposobljeni preden bi lahko uresničili prevratniški načrt. Javnost je prve vesti o preprečitvi puča sprejela dokaj hladno: vohuni, ki so dolgo let rovarili s fašisti — je bila splošna ocena — ki so bili vpleteni u številne umazane dogodke, se skušajo oprati pred javnostjo in se prikazati kot rešitelji domovine. Sele ko so nekaj dni pozneje turinski in rimski sodniki podpisali kopico zapornih nalogov, ko so prišli na dan prvi dokazi, je javno mnenje spoznalo, da le ni šlo, za šalo. Vprašanje je seveda, če je bil blazni načrt uresničljiv, če bi bil državni udar uspel, ni dvoma pa da bi poskus, pa čeprav obsojen na propad, zahteval znatno število človeških žrtev.
Vzporedno a preiskavama o pro-
padlem Borghesejevem poskusu državnega udara in o prevratniškem rovarjenju njegovih epigonov, je v Padovi stekla preiskava o delovanju Vetrovnice, polvojaške in izkrivljajoče strukture v obveščevalni službi, ki je imela trdne vezi tako s politiki kot najbrž tudi s poveljstvi oboroženih sil NATO. Tudi ta preiskava je stekla po naključju, ko je savonski kvestor med preiskavo na domu zdravnika Porte Casuccija odkril proskripcij-ski seznam, na katerem so bila imenat vidnih politikov, sindikati stov in družbenih delavcev. Od te žakov nasilja pa sta se namestnik državnega pravdnika Nunziante in preiskovalni sodnik Tamburino kaj kmalu dokopala do velikih rib. Prvi je bil aretiran polkovnik A-mos Spiazzi, častnik pehotne obve ščevalne službe v Veroni, kmalu nato so vklenili roke v lisice gen. Ugu Ricciju, gen. Francesco Nar-della je le za las zbežal na Nizozemsko. Največje presenečenje pa je povzročila aretacija generala Vita Micelija, bivšega vodje obveščevalne službe, ki bi moral tedaj prevzeti poveljstvo tretjega armadnega zbora v Milanu.
Aretacija visokega častnika, prvega italijanskega generala, ki je zapri zaradi protidržavnega rovarjenja, je vzburila precejšnjo reakcijo v oboroženih silah. Tisto noč, ko so Micelija peljali z vojaškim rešilcem iz Rima v Padovo, je bilo med oboroženimi silami opaziti zaskrbljujoče premike: V Trstu je luško poveljstvo podvojilo stražo in karabinjerji so nad zorovali ključne točke v mestnem središču; v Rimu so tovornjaki sardinskih grenadirjev nekaj ur čakali na ulici, medtem ko so v drugih vojašnicah pripravljali tanke; na Siciliji so uprizorili nenapovedane orožne vaje; v Milanu so odpovedali telefoni. Širile so se za skrbljujoče govorice o pripravah na državni udar in levičarske stranke so ukazale svojim aktivistom, naj zastražijd vse sekcije. S prvim svitom je napetost popustila, kljub številnim demantijem pa je ostal vtis, da se je nekaj vendarle zgodilo.
Tamburino je obtgžil gen, Mice lija politične konspiracije, vendar ko je bil na tem, da naredi pomemben korak naprej pri ugotavljanju resnice, je poseglo kasacijsko sodi šče, mu iztrgalo preiskavo in jo zaupalo rimskim sodnikom. Ista u-soda je doletela tudi turinskega sodnika Violanteja, ki je prvi pri šel na sled Pavii in njegovim pajdašem. Delo, i so ga začeli v Padovi in v Turinu, sta zaključila rimska sodnika Claudio Vitalone in Filippo Fiore, ki sta medtem že vodila preiskavo o spodletelem Borghesejevem poskusu državnega udara. Čeprav je kasacijsko sodišče, na katero se je obrnil tudi bivši vodja SID, potrdilo veljavnost Tamburinovega zapornega naloga, pa sta rimska sodnika po nekajmesečnem delu prišla do za ključka, da obtožbt glede Vetrovnice ni osnovana. Temu sklepu je brez dvoma botroval odnos, ki ga je do preiskave zavzela tedanja Morova vlada. Rimski preiskovalci so se večkrat sestali z ministr skim predsednikom, da bi ga prepričali, naj razreši Micelija dolžnosti, da spoštuje vojaško in politično tajnost, vendar zaman, ker je apulijski državnik ostal v tem pogledu zvest svoji politiki lomiš? s is*.
Fiore je zato zaključil preiskavo sredi novembra 1975. leta in formalno obtožil prevratniškega rovarjenja Orlandinija, Pomarja, Mi-calizia, Saccuccija in druge. gen.
General Vito Micell
Miceli pa je bil obtožen le nekakšnega dajanja potuhe zarotnikom, ker jim je s svojim molkom v noči *Tora-tora» omogočil beg. Vprašanje je seveda, kako je sodnik Fiore prišel do tega zaključka, saj je bila generalova glavna dolžnost bedeti nad demokratičnimi ustanovami in, če je kril zafotnikt. je spričo svojega položaja, prav tako odgovorčn kot oni. Kar zadeva Ve-trovnico je pa dr. Fiore odredil dodatno preiskavo, ki se zaenkrat še ni premaknila z mrtve točke. Upati je le, da bo proces, ki se začne v ponedeljek spodbudno vplival na to preiskavo in da bo odgovoril vsaj na del vprašanj, ki jih Fiore in Vitalone nista mogla ali nista hotela poia°niti.
VOJMIR TAVČAR
TISKOVNA KONFERENCA INŽ. VVIESENTHALA V LJUBLJANI
Nujno potrebna mednarodna akcija proti neonacizmu in neofašizmu
Celovško pravdništvo ukinilo sodni postopek proti Ernstu Lerchu, nacističnemu zločincu, ki je soodgovoren za pokol dveh milijonov ljudi
LJUBLJANA, 27. — Kat gost centra za družbene vede pri SAZU je včeraj in danes v Sloveniji inž. Simon Wiesenthal, znani in neugnani «lovec na nacistične zločince*, ustanovitelj in vodja mednarodnega židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju. Ogledal si je zloglasne nacistične zapore v Begunjah in taborišče v Podljubelju. Nato je v nabito polni predavalnici ekonomske fakultete, kjer ga, je pozdravil in predstavil akademik dr. Lado Vavpetič, govoril o svojem dolgoletnem delovanju za odkrivanje preživelih nacističnih zločincev, prikazal je nujnost mednarodne akcije proti neofašizmu in neonacizmu ter poudaril, da je treba še naprej zbirati in objavljati gradivo, dokumentacijo in pričevanja o nacističnih strahotah, taboriščih, požigih in umorih, da žrtve ne bodo šle v pozabo, da bodo novi
rodovi vedeli in ne bodo nasedali sovražni propagandi.
Neofašisti in neonacisti postajajo vedno bolj nasilni in predrzni, ribarijo v kalnem in dvigajo glave, zlasti ko pride do političnih in gospodarskih kriz v raznih državah. Navedel je razne primere, podatke in številke o dosedanjih procesih in o velikih zločincih, ki jih še išče. V ZR Nemčiji živi še približno pet milijonov starih nacistov, v Avstriji 300 tisoč. V Nemčiji in v Avstriji so se nacisti infiltrirali v vse politične stranke. ZR Nemčija si je vsaj z delno materialno odškodnino in proces; poskušala «ku,piti vstopnico* za povojni svet, Avstrija pa si je kot «nekakšna prva žrtev nacizma* prilastila utvaro, da lahko vsto pi brez vstopnice. Iz Avstrije pa je prišlo sorazmerno največ in najhujših nacističnih zločincev.

PIER FRANCO FILIPPI JE BIL NAMENJEN V SOLO
Pri Milanu ugrabili šestnajstletnega dijaka
V Turinu je spodletel poskus ugru-bitve 17-letnega Luigiju Pellegrinu
MILAN, 27. — Val ugrabitev članov premožnejših -družin se v severni Italiji nj niti ustalil kaj neki, da bi se unesel. Danes moramo v že neskočno dolg seznam zabe-v že neskončno dolg seznam žabe-lega v okolici Milana, drugega, neuspelega pa v Turinu.
Obakrat sta bili žrtvi srednješolca, ki sta nameravala k pouku, in v obeh primerih so ugrabitelji dobro poznali navade izbranih žr-/ tev.
Malo pred sedmo uro se je 16-letnl Pier Franco Filippi, kot vsako jutro, napotil iz stričeve hiše v kraju Pessano con Borgnano proti avtobusni postaji. Vzdolž ulice so se pripel'ali trije moški v zeleni «al-fa 1750», ki so mladeniča potisnili v avtomobil in ga odpeljali.
Družina Cavalli, pri kateri je po materini smrti živel Pier Franco s sestro, je lastnica tvrdke »Ital-inox», ki proizvaja gospodinjske potrebščine. Zaenkrat ni še dobila nikakršnega obvestila, medtem ko so preiskovalci javili samo to, da so mladega Pier Franca ugrabili pred hišo staršev znane «Consuelo», s katero ima zloglasni Renato Vallan-zasca otroka, kar je pa lahko tudi zgolj naključje.
Zaradi hitre reakcije 17-letnega Luigija Pellegrina in bliskovitega posega voznika tovornjaka, ki je ravnokar pripeljal mimo, je druga današnja jutranja ugrabitev spodletela. Sina bančnega direktorja in pranečaka turinskega kardinala so nedaleč ob šole napadli moški z zakritim obrazom, ki pa so morali zbežati praznih rok in žepov, (bp)
Val aretacij v Zahodni Nemčiji
BONN, 27. — Potem ko je v soboto aretirala šefa hamburške policije Rolfa Grunerta, je zahodnonemška varnostna služba danes aretirala še sedem oseb, ki jih prav tako dolžijo vohunstva v prid Vzhodni Nemčiji. Doslej je pod p-eiskavo 16 oseb, 14 od katerih so že aretirali, V zadnjih desetih mesecih sj v Zvezni republiki Nemčiji aretirali kar 55 oseb.
ki so osumljene vohunstva, drugih 40 oseb pa je pravočasno pobegnilo.
Sedem oseb, ki so jih aretirali danes, so bile v glavnem manjši a-gentje, ki še niso bili nevarni. Rolf Grunert pa naj bi postal s časom najpomembnejši vzhodnonemški a-gent v Zvezni republiki.
V zadnjih mesecih je zahodnonem-ška varnostna služba temeljito spremenila svojo taktiko; ne skuša več zvedeti, ali so osumljenci res kaj sporočili, temveč jih takoj aretira. Do sedaj so osumljence aretirali samo ha podlagi »tehrvčnih napravi, ki so jih dobili v stanovanjih, če je ta »tehnična naprava* zgoij majhen oddajnik, ali kompletna radijska postaja, o tem ne poročajo.
Pozzan zopet odsoten
CATANZARO, 27. - Zaradd zopet-nj odsotnosti Marca Pozzana se je proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana tudi danes trudno vlekel s prebiranjem nezanimivi!, zapisnikov. Bivši sluga je obljubil, da bo znova v dvorani v ponedeljek, 6. junija, prav tako pa sta, znova napovedala svojo skorajšnjo prisotnost («Ob primernem času, seveda*)‘častnika obveščevalne službe Gianade-lio Maletti in Antonio La Bruna.
Branilci anarhistov so danes o dločno protestirali proti sklepu sodnega zbora, ki je včeraj zavrnil njihovo zahtevo, naj ga privedejo, tudi s prisilo, če je treba, v sodno dvorano. S tem — poudarjajo odvetniki — je sodni zbor dosegel le to, da je dovolil enemu od glavnih'obtožencev SID, da ni razvil svojih obtožb.
PUERTO ORDAZ, 27. - Preko oceanska ladja «Cristoforo Colcmbo* je priplula venezuelske vode ob koncu svojega zadnjega potovanja. Ladjo je kupila družba SIDOR, ki jo bo zasid-ala v delti reke Orinoko in spremenTa v plavajoč hotel, na katerem U) živelo približno 2000 tehnikov, ki delajo na področju Ma-tanzasa.
Ko je govoril o vojnih zločincih, o delovanju dokumentacijskega centra in o nujnosti mednarodne akcije, je inž. Wiesenthal pripomnil: «V letih po vojni smo tudi naredili napako, da smo v svoji propagandi vedno znova podčrtali židovske izgube. Že nekaj let po vojni sem opazil, kako napačno je to, in sem prenehal govoriti o 6 milijonih umorjenih Židov, marveč o 11 milijonih umorjeni., civilistov, od tega 6 milijonov Židov.*
Ob začetku svojega predavanja je omenil, kako je v strašni temi koncentracijskih taborišč zasvetila luč upanja in upora v zasužnjeni Evropi. »Slišali smo ime Tito, pa nismo še vedeli, če je to organizacija ali o-seba.» Ob rojstnem dnevu je zato predsedniku Titu od srca zaželel še mnogo zdravja in uspehov, v plemenitem boju za mir in sožitje med narodi.
Danes popoldne je inž. VViesenthal imel na ljubljanski univerzi tiskovno konferenco ter je podrobneje orisal nekatere svoje predloge in odgovarjal na vprašanja številnih časnikarjev. Na vprašanje našega urednika je odgovoril, da je bil prvi proces v Rižarni zelo važen, čeprav je bil prazen stol obtoženca, ki prosto živi v Nemčiji. To je bilo ogledalo Nem čijl in Avstriji, kjer svobodno živi še mnogo nacističnih krvnikov, ki jim niso sploh sodili ,alf jim nočejo več. Pri tem je še povedal, da je državno pravdništvo sploh ukinilo sodni postopek proti Ernstu Lerchu, ki so mu začeli soditi 15. maja 1972 v Celovcu, proces pa je bil čez dva dni odložen. Izrazil je upanje, da bo Lerch, eden izmed najhujših esesov-skih zločincev, ki je sokriv za umor 2 milijonov ljudi, prišel na vrsto v II. procesu proti nacističnim zločincem v Trstu.
Obrazložil je zamisel o ustanovitvi mednarodne kormsiie, ki naj bi proučevala in objavljala gradivo o zločinih nacistov in delovanju neonacistov, ter navajal imena in podatke, kako so se med hladno vojno naj-večj; zločinci lahko rešili ter dobili zatočišče zlasti v Južni Ameriki. Glede Drusckeja, ki so ga pred kratkim odkrili, pa je priporočal, naj se zbe-Fe in pošlje preiskovalnim organom čimveč dokaznega gradiva. Če ne li prišlo do procesa, bo tako gradivo dragoceno vsaj za zgodovinopisje.
(ab)
Sicilija slavi 30-letnico deželne avtonomije
Slovesnega zasedanja deželnega sveta Sicilije, prve italijanske dežele s po sebnim statutom, sta se udeležil*
--	---...........—j—	r- -	--------- **v“v*v o |.u u- »••im uiuiuium,	ar uut,v" ^
predsednik poslanske zbornice Ingrao in ministrski predsednik Andreotti, ki je poudaril pomembnost deželne “v! ditve za demokratičnejšo upravljanje države	_ (Telefoto
niimiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiil
min""""
TRŽAŠKI DNEVNIK
Nova zavlačevanja v zvezi s tovarno SIRT
Na pobudo deželnega odbornika za industrijo Stopperja je bil včeraj na sedežu deželne uprave širši sestanek o problemih tovarne SIRT (bivše Vet-obel). Sestanka so se u-deležili sindikalni zastopniki delavstva in člani tovarniškega sveta. Stopper je povedal, da se je zadeva v zvezi s preosnovo steklarne v zadnjem času zavlekla zaradi nekaterih težav, ki so nastopile v zvezi s postopkom za finansiranje preosnove. Glede na to, da bosta finančna sredstva iz dveh virov (državnega sklada po zakonu štev. 464 in Krožnega sklada za gospodarske pobude), je za operacijo potrebno še dodatno dovoljenje Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. CIPE naj bi izdal ustrezno dovoljenje na seji, ki bo 31. maja. Predstavniki delavcev.so izrazili zaskrbljenost ob vesti, da je rešitev vprašanja obrata SIRT odvisna od novih birokratskih zapletov, predstavnik deželnega odbora pa je zagotovil, da se bo de želna uprava zavzela za čimprejšnjo uresničitev preosnove prizadetega obrata.
NA ČETRTKOVI SEJI ZG0NIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
SAMO POLOVICO TOČK PESTREGA DNEVNEGA REDA
0 drugih zadevah bodo razpravljali prihodnji teden
iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiliiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiitimiii
USPEH REŽISERJEV PAOLA IN VITTORIA TAVIANIJA
Ihta palma v Cannesu za film «Padre pudrane
Film je veljal producenta pičlih 280 milijonov lir
»
CANNES 27. — Italijanski film I nem okolju. Pri dvajsetih letih se «Padre pudrane* režiserjev Paola j Gavino Ledda upre, nadaljuje štu-in Vittoria Tavianija je prejel naj- di je. ki jih je prek!nil kot or rok
višjo nagrado na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu «Zlato palmo*. Film so posneli tako za kinematografske dvorane kot za televizijo, predvajali ga bodo namreč p« drugem italijanskem televizij
in mu uspe celo diplomirati iz je zikoslovja.
Poleg zelo pridnih igralcev, ki nastopajo v filmu, je treba reči, da gre največja zasluga za Uspeh obema režiserjema Paolu in Vit-
r,irA„ „	”	■» uuviua i	rauiu lil
. vem programu. Njegova realiza- toriu Tavianiju. Naj omenimo sa-cija je bila izredno enena, sai si ga posneli s 16-milimetrsko kamero in je veljal producenta samo
280 milijonov. Prvo nagrado so mu podelili tako zaradi njegove oesniš-ke vrednosti, kot zaradi globoke politične in družbene vsebine.
Gre v bistvu za avtobiografijo Gavina Ledde, nepismenega sardin skega pastirja, ki je žrtev avtori-I tarnega očeta v izredno primitiv-
.......................................mn.m.muhi........iiiiiiiniiiiiiiiiiMimiiiiiMiiirilimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiimiHiiiiiniHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
V IZJAVAH AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA PRI OZN Y0UNGA
^Blagodejni vpliv» Kubancev v Afriki
Trditve je deloma povzel ameriški podpredsednik VValter Mondale
WASHINGTON, 27. — Združenih držav Amerike ne bi smela preveč zaskrbljevati kubanska prisotnost v Afriki, še zlasti ne verjetna, a maloštevilna vojaška v Etiopiji. Tajso se je po zaključku sedemnajstdnevnega potovanja po desetih afriških državah izrazil ameriški predstavnik pri Organizaciji združenih narodov Andrevv Young.
Sicer pa 50 vojaških svetovalcev ali več, ki naj bi jih Kuba poslala v Etiopijo, kakor je pred časom trdilo severno-ameriško zunanje ministrstvo, Young ni videl. Točneje je State department v sredo zvečer z zaskrbljenostjo govoril o 50 možeh in pripominjal, da bi prihod še drugih »zelo poostril doIo-žaj* v afriški državi.
Pozitivnejše je o kubanski prisotnosti, oziroma pomoči, že pred svojim obiskom v Afriki govoril An drew oung, ki je na račun svojih izjav doživel marsikatero uikro pripombo. Še zlasti so obsojali njegovo trditev o »blagodejnem vplivu* Kubancev na etiopske vodi telje, katere naj bi bolj uravnoveše-
ni srednje-američani navajali k
bolj umirjenemu ravnanju.
JU
Nesporno je javna oznaka ameriškega predstavnika »o blagodeinem vplivu* Kube velika novost, predvsem pa dejstvo, da sn jo drugi povzeli. Young je o svojih vtisih in ugotovitvah spregovoril že ob postanku v Londonu, pred njegovim povratkom v ZDA pa jih je v televizijskem intervjuju že komentiral ameriški podpredsednik Walter Mondale. Najprej je v programu ♦Today» družbe NBC ponovno izrazil »ameriško .zaskrbljenost*, nato pa dodal, da je težko »ne sprejemati Youngove trditve*. Posebno zato ne, ker je zadnje zadržanje etiopskega začasnega odbora vsega obsojanja vredno, je še pribil ameriški podpredsednik.
Havansko vlada do sedaj ni u-radno komentirala ameriških iziav, kakor tudi ne vseh dosedanjih trdi tev zahodnih držav o njeni prisotnosti v Afriki. Med obiskom na otočni državi ameriškega pdshnca Lesa Aspina prejšnji mesec, pa naj bi mu obrambni minister Raul Ca stro zagotovil, da je v' afriških dr-
žavah le malo Kubancev in še ti so po večini zdravniki in tehniki. MecJ drugim sta Kuba in Etiopija ravno ta teden podpisala sporazum o zdravniški pomoči ameriške države afriški.
Vsekakor se zadnje uradne izjave vključujejo v okvir izboljšanja odnosov med ameriškima državama in sledijo raznim gospodarskim sporazumom, besedilo katerih in možnosti njihovega nadaljnjega razvoja, ie objavil kubanski tednik »Bo-hemia*.
V ozračje zbliževanja med državama in predvsem večje odprtosti ZDA do Kube nudi tudi enp-uma oddaja «Govori Fidel Castro*, ki .jo bo televizijska hiša ABC predvajala 9. junija. Del televizijskih izjav, kjer kubanski predsednik govori prav o kubanski prisotnosti v Afriki in poudarja, da gre le za diplomatske predstavnike in zdravniško osebje, so predvajali že v sredo zvečer, Intervluie ie med e-nOtedenskim obiskom na Kubi pripravila novinarka Barbara Wal-ters. (bp)
mo njune najbolj znane fi’me: «LTtalia non 4 un paese povero* (1960), »Un uomo da bruciare* (1961). »I sovversi,vi» (1967), »Sot-to il segno dello scoi piane* (1968), «San Michele aveva un gailo* (1971), »Ailonsanfan* (1973). (it)
PRI PULJU
Trije Furlani umrli v prometni nesreči
PULJ, 27. — Trije uslužbenci por-denonske tovarne »Zanussi* so izgubili življenje včeraj v prometni nesreči blizu Pulja. Gre za 33-letnega Alberta Ghilardija iz Vidma, 36-let-nega Roberta Sanzanija iz Forlija in 35-letnega Giovannija Pavlicevi-cha iz Fontanafredde (Pordenon), 33-letni Giuseppe Bolzicco iz Pordenona pa je bil huje ranjen.
Uslužbenci pordenonskega podjetja so se vračali včeraj iz Pulja, kjer so si ogledali neko tovarno, ko je iz še neugotovljenih razlogov Ghi-lardj izgubil oblast nad vozilom. Avto je silovito trčil v obcestno drevo, od katerega se je odbil v tovornjak, ki je ravno tedaj privozil mimo. Ghi-lardi je bil pri priči mrtev, Sanzani in Pavlicevich pa sta izdihnila med prevozom v bolnišnico.
Razpis natečaja za prve italijanske vesoljce
Na četrtkovem zasedanju zgoni-škega občinskega sveta so zaradi pozne ure obravnavah le polovico točk pestrega dnevnega reda in ga bodo izčrpali čez teden dni.
V uvodnem poročilu je župan Jože Guštin poročal o važnejših problemih, s katerimi se ubada občinski odbor. Poročal je o poteku pre-ureditvenih del v prostorih bivše vojašnice v Zgoniku, za kar je vladni komisar dodelil izredni prispevek 15 milijonov lir; sklep občinskega sveta o zamenjavi zemljišča je nadzorna komisija razveljavila zaradi ostrejšega kriterija pri ocenitvi vrednosti' obeh 'površni, od katerih je eno zazidljivo, drugo pa se nahaja v »zelenem področju*: o razpisu za porazdelitev študijskih nakazil; o pripravah' na 13. razstavo vin, ki bo od 3. c'o 5. junija v Zgoniku; o preostali vsoti 1.559.099 lir, ki so jo zbrali na občinskem sedežu in jo bodo čim-prej preciali koordinacijskemu odboru za Benečijo za obnovitvena dela po lanskem potresu; o smetarski službi, ki je že v prvih treh mesecih svojega delovanja »zvozila* v upepeljevalnik kar 800 stotov smeti. Končno je župan izrazil zadovoljstvo, da je novi predsednik Krgške gorske skupnosti Mi loš Budin član zgoniškega občinskega sveta in mu zaželel plodno delovanje. I
Zatem je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki obsoja zadržanje deželnih nadzornih organov v zvezi s pripombami k statutu Kraške gorske skupnosti, ker to pomeni dejansko diskriminacijo slovenske narodnostne skupnosti.
Po potrditvi številnih odborovih sklepov je svet soglasno- pooblastil' župana, da v zvezi z izstavitvijo gradbenega dovoljenja za športni objekt na Proseku, ki ga misli zgraditi pristaniško športno društvo, stori vse potrebno, da se ne upošteva izvršilna norma regulacijskega načrta o maksimalni višini zgradbe (5 metrov), temveč da pristane na takšno višmo, ki je potrebna za uradna tekmovanja v telovadnici.
— bs —
sta prisostvovala tudi PrefSwjli* združenja industrijcev iz
pokrajine Modiano in deželni nik za obrtništvo Mauro. i
Nov odlok za prodaj® mletega mesa
Tržaški župan je izdal
katerem se bo lahko prodajal® to meso, le če ga bo mesar r-n ob prisotnosti kupca. PrePavejfl|e-je imeti mleto meso in izdelke tega mesa, ki so bili priPJ"8.wg) pred prihodom kupcev. Odi®” stopil v veljavo 1, junija bo trajal do 30. septembra-
Razvoj NOB v Slovenski
(Nadaljevanje s 4. strani

ska, istrska in obalna). PrV.a
ska oblast je nastala v ogniu boji in neizmernim hrepenF®^,
•*Vj$
vseh zatiranih za odpravo 1 ^ ščanja človeka po človeku, svet družbene pravičnosti, “ pj kracije in svobode ter narod® enakopravnost. Slovenska je brez sedanje dolinske	&
žrtvovala za svobodo 736 P y borcev in aktivistov NOB>
f Air f	JrvJl	IrAnC^n^ 1,4
tev fašističnih ječ in konce® _ .ge skih taborišč, 7 borcev
• Na Trgu De Gasperi se bo danes pričel festival komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije KPI »Tomažič*. Rocola in bolnišnice. Spored obsega ob 19/ uri razpravo na temo »Kako je z emancipacijo in osvoboditvijo žen-ske?», ob 20.30 nastop glasbene skupino iz Aiella v Furlaniji ter ob 22. uri predvajanje filma o splavu.
Občni zbor načelnikov posameznih sekcij Združenja tržaških obrtnikov
RIM, 27. — Končno imajo tudi Italijani možnost, da se udeležijo veso.jske odprave. Ministrstvo za znanstveno raziskavo je namreč razpisalo natečaj za prve italijanske vesoljce. Pogoji so naslednji: moški ali ženske visi,ki od 153 do 190 cm, dobro poznavanje angleškega jezika, diploma iz naravoslovja ali inženjerije kandidati .ali kandidatke pa morajo biti zdravi (naočniki so dovoljeni).
Na trgovinski zbornicj je bil v četrtek občni zbor vodilnih odborov posameznih odsekov tržaškega združenja obrtnikov. Na skupščini so pregledali delo, opravljeno v letu 1976 in začrtali smernice za nadaljevanje poslovanja v letošnjem in prihodnjih letih. V tej zvezi so ugotovili, da se je združenje v zadnjem času vidno okrepilo, uredilo nov sedež in povečalo število zaposlenega osebja. V prihodnje pa bo moralo krepko spremeniti svoje odnose z vlado, deželnimi oblastmi in krajevnimi ustanovami, še v tem letu, in sicer prav v kratkem, pa se bodo morali soočati z vprašanji, ki jih bo postavila odprava vzajemne bolniške blagajne, ki bo po znanih zakonskih določbah prenehala delovati 30. junija. Občni zbor je porazdelil vrsto nagrad najpridnej Širil dijakom iz strokovnega zavoda »A. Vdlta* in voditeljem vzajemne bolniške blagajne. Skupščini
protifašistične vojne 1936 ' |jj-215 žrtev fašističnega in na<Leg‘ nega nasilja in 19 žrtev ''®LJi, materiala, skupaj torej 122* Dolina, Boljunec,
Boršt, Mačkolje, PrebenefU .g£iC lje, Log, Domjo so v predmestju postali prava oPr^ jfl za izredno razgibano v°j. vn«s|‘ politično partizansko de)a $
Zavoljo tega je sovražnik
in drugih krajih uprizarja*
rečes®¥ j,
na «rastrellamento» (preč6^! $ terena), da bi odkril bunkC^
ilegalne organizacije OF ^ pripadnike VOS ter drugi*1 J0 J« zanskih ehot. Žal je tud) P1** „1 takih razkritij in žrtev, ^ M
narod ni klonil pred še tak° nasiljem, če bi poimensko „ji' pogumne in požrtvovalne. ^ mi tudi vodilne pripadnik®^ 5s) bi bil prav gotovo dolg sPlS,. ri«!
so sodelovali od najmlajši*1 ^ sir
starejših v boju za narodi*®1 ^ cialno osvoboditev. Na ,
, pri'
tleh, na Slovenskem in	*J*
morci je žrtvovalo svoje ^
lif /Jnlinnlm	Al»^ / VirP7 L aI*0I
iz dolinske občine (brez
in J*
Pesek, Draga, Gročana J,‘
114 borcev in aktivistov ^ žrtev fašističnih ječ in *{0%i5rt cijskfh taborišč, 9 žrtev yj * nega in nacističnega nas'J
v španski protifašistič®1
1936 - 1939.
»P*
Vsem podlim gre naša
hvaležnost. Trajen sP°^epja ^
bodo negovala nova P0*'0
bo živel iz roda v rod.
n?
Za osvoboditev obalni** jir
(Kopra, Izole in Pirana) s^Dj^l e'. naško bojevali tudi Pr*Pa rart>* ’ not IV. armade. Ramo oC u borci in aktivisti NOB *z .. j, pr jev so v zaključnih opera*-1* ti nemškemu okupatorju 1 ^>9 vim fašističnim pajdaše®*.^ P padli v tržaškem pred®®',,
celo v samem Trstu.	*?
maj® *
zasijala svoboda 1...... u
je bila Slovenska Istra P~ mukah in enkratnih žrtV® svojih stoletnih okov.