^imorski dnevnik
,,zaCel izhajati v Trstu ^ maja 1945. njegov ^»hodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž w Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. JjPtembra 1944 se jo ti-Kal v tiskarni «Doberdob* .j °vcu pri Gorenji Trebu-.' <*	18. septembra
»ul do 1- maia 1945 v
JJ^arni »Slovenija* pod •cjckim pri Idriji, do 8. 25? 1945 pa v osvoboje-7|m Trstu, kjer je izSla za-cnja Številka. Bil je edini "®J«ni partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
I TRST
| Ul. MonterrhJ A PP K K9
!> Tl	o	
O- *	n	
O “0	73	
o -	rn	
	o	
	■z.	
t; o	!_	
o	>	
-n		CO
rn	z	Ul
73	z	Ul
	c_	-fc>
	i—1	
	N-:	>
	Z	
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 267 (11.683)	Trst, nedelja, 13. novembra 1
Kultura miru namesto kulture nasilja
KLAVDIJ PALČIČ
I^PraSiuije miru in vojne postaja bol' Va v dan dramatično; vse *»am ^estu>*)no nam je pri srcu, ko dol - ^°8°dki v svetu vse jasneje in ^»eje izrazujejo nekakšno per-logiko, ki stopnjuje sovražno Vse 1	državami in nevarnost
v6(v, šnega spopada kljub vedno Pred' °SVeMenosti ljudi, čeprav strah lj«d •Vo^no 'n odpor proti njej med to •ln' ,v'dno narašča povsod po svetuj "V še posebno v Evropi. Zdi se. ki o-,, Je tekma med perveznostjo, "jo ' * V un'eevanje in kolektivno slut-tt. Reteče atomske nevarnosti v tem ali "tku v odločilni, prelomni fazi: pr Se bo odpor proti vojni in pri-soeiam nani° razširil in dozorel v Vr? a^no iskanje izhoda iz blaznosti bo p V'b priprav na spopad ali pa - > kot upehan in spodletel poskus,
tl(lurv.wv.:i	. v .	.....
Se pospešil naraščanje napetosti, ki tte lz tolikih svetovnih žarišč vsak dotU . lahko razvname v totalen, 7°"eni požar.
Ijaj(,ania za mlr se v svetu pojavil,.^ m razvijajo pod vtisom neza-0je eg? gneva in groze pred uniče-ap..i !n kot pritisk na tiste, ki to sti(- a il,s<> lahko povzročijo. Pacifi-Ift n P ,na,'lfestacije so polne domislic Ull^bfevidljivosti, da bi z njimi zdra-vošk aub°ve in dosegle sleherno člo-Riir|l" *avest, da bi se v podporo ne Usule po poteh sveta nepregledni,^ n°z't'e ln s tem dokazale svojo t«m Prot‘ mogočnim bojnim apara-Zaij «a tUt*‘ zato da bi z njo spodreži »» e Podpihovalcem spopada. V je av.z®t°sti za mir sodelujejo ljud-v „ * .nih kultur, nazorov in ver iriira Tkanju, da 'e ohranjevanje kjer !" nicg°va vzpostavitev tam, Rujn ga več ni, prva in neodložljiva Pravi j’ -°b kateri je vsakršno raz-ga lan je o «ravnotežjih» drugotnc-tia. ,™ena. če že ne prava hinavšči-svetnTskeSa orožja je že danes na v*čk toliko, da ga je za popolno bilo t no nničenje človeštva, če bi ^ mogoče, več kot zadosti.
P«st .ic'oznost oblastnikov, pohlep-ci* * nenasitnost izkoriščevalcev, krivai .P°Htičnih manipulantov zapogi,,,0 'n izkrivljajo milijonom ljudi raajmi v stvarnost, z najbolj rafini-Oientj 1? St.V'mi 'n tehnološkimi in.štru-jj er Jim pogojujejo življenje, da sP°zn» • Ve®krat tudi najosnovnejša kiorn' ,a. Za mir kot nekakšno fol-Otentai. j 'vljanje, če že ne kot stru-šeni „1,8110 čudaštvo ali v najboljšo, Lr,meru kot moderno donkihot-<iasn0 U°‘ v Italiji se to dogaja, isto-'Hl in,. P<a doživljamo že nekaj let, in žtio j‘nn,>nskih dogodkov dokaj pospe-V°jaškiK0kreplicno- Pravo revalvacijo *a kren. “vrednot* ter izjemno skrb P<»n„sa Pltev nacionalnega vojaškega i^kov* navduševanjem množic nad k» nam ‘mstjo vojske in orožja. Ta-Plk „„ Je italijanski televizijski dnevni jstvft' Serviral, z neprikritim zado-PPviteen>’ Podatke o popolnosti ču-ske |,(lia aaičevalnega stroja italijan-r.Ptom. /P .*adje, zasidrane pred Bej-'tične„ Pojejo se tudi že teorije «po-y realizma» po katerih je vpli-'Žk,1Vit(inaPie politike pogojena od u-
•	Sloves, ' vojaškega aparata.
*• PosehVU in Evropejcem so, žal, "1 PoncKn<>. ^°bro poznani militaristične, j,, ‘ n nacionalistične (ne)kul-c*<hij0. ?e iz takega ponosa lahko iz-s°dnos*i j Su človeštvo odpove rzz-
*	m..i ’ do katere se je v stoletjih
rSP(>vHa aokoPal° in ponovno izgubi ,a lahk,, n,0,ra*na merila, je katastro-p ’ bi 0 blizu. Nevtronska bom-Ptedn)ein'la šiva bitja in ne uničuje „0ateks,11v’ P°stane lahko v takem P"s,>l)n,„,.najvišji dosežek človeških
* bara. -1 rcalizem», »pozitivistična Rost . Jemljeta pač v poštev da-hSe drop„S<'., t*a izmeriti in prešteti, ►Pf1 le*! p menzi je so jima v glav-ajizma i»Zrazi sentimentalizma, mo-► ^Hostn P.abtične naivnosti. iPSniei in ,v iaoje običajno ne koristi Dfavijo, d a(liine. miru, ki ga je, kot ^ sti lažje izgubiti kot ohra-
ALjEVANJE NA 2. STRANI
Po polemikah zadnjih dni v zvezi z italijansko zunanjo pi
Craxi včeraj pomiril duhove \ spori med ministri pa še ostajajo
Jutri se v poslanski zbornici prične razprava o evroizsirelkih
L
Na vidiku nove podražitve telefonskih storitev
RTM — S 1. januarjem se bo Celefon verjetno znova podražil. iOružba SIP namreč potrebuje 700 milijard Mr za uravnoveše-nje svojega proračuna, ki predvideva za prihodnje leto investicije v višini 1.200 milijard lir. Družba bo zato v prihodnjih dneh poslala ministru zahtevo za podražitev, ki naj bi znašala približno 10 odstotkov. Družba SIP je podražitev telefonskih storitev zahtevala letos že dvakrat, v januarju in v juliju, vendar ministrstvo te zahteve ni sprejelo.
RIM —■ Včerajšnja vladna seja, ki je bila v celoti namenjena zunanji politiki, se je vsaj navidezno končala enomo. De„ansKo so oorambnega ministra Giovannija Spadolinija «vljudno® povabili, naj se ukvarja samo z vprašanji svojega resorja. Vez med Craxijem in zunanjim ministrom Andreottijem je bila torej videti dokaj trdna, saj je Craxi kril vse izbire zunanjega ministra in je dejal, da je bil sklep, da Italija pošlje svojega veleposlanika na moskovskp parado sprejel soglasno z njiim.
Na seji vlade So tudi razpravljali o Craxijevem pismu Reaganu in pojasnili, da ne gre za nikakršno spremembo italijanske politike o evroizstrelkih in torej za nikakršen predlog o nameščanju raket v dveh fazah ali o zmanjšanju števila raket. Šlo naj bi le za Craxi-jev predlog, po katerem naj ameriški predsednik bolje precizira stališča, ki so jih izdelali na tehnični ravni a-tlantskega zavezništva. Skratka predsednik vlade je ponovil, kar je že povedal na sovjetski ambasadi v Rimu, ko je izčazil mnenje, da bi moral Zahod bolje precizirati svoja stališča. Gre torej za besede, ki po eni strani potrjujejo namestitev evroizstrelkov, po drugi strani pa poudarjajo potrebo po nadaljevanju pogajanj v Ženevi.
Vsekakor pa je spor o zunanji politiki samo odložen. Tako je v zvezi z Bližnjim vzhodom Spadolini že včeraj zavzemal stališča, ki niso v skladu s posredniški mi ambicijami Andreottija. Skratka, enotnost v vladi
je samo navidezna: sprva so poverili predsedniku vlade nalogo, naj stališča obrazloži na kratki tiskovni konferenci ob koncu vladne seje, nato pa so tiskovno konferenco odpovedali. Gre za simptom nervoze, ki je kljub vsem pomirjujočim izjavam prevladovala na vladni seji. Spadolini je celo zahteval, naj Andreotti prekliče nekatere polemične stavke, ki naj bi jih baje izrekel na seji zunanjepolitične parlamentarne komisije v zvezi z Arafatom. Prav v zvezi s tem vprašanjem je obrambni minister objavil tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje, da je treba predlog o možnostih «humanitamega» posega pripisati predsedniku vlade in da te vesti ni objavilo obrambno ministrstvo, ampak predsedstvo vlade. Republikanski minister nadalje pojasnjuje, da je treba v tej fazi doseči boljšo koordinacijo in večjo složnost v vladi. Andreotti je bil vidno zadovoljen in je vso zadevo komentiral z ugotovitvijo, da vlada v Italiji o »zunanji politiki veliko soglasje in da tega političnega podatka ne bo nihče zapravil, saj nihče ni tako neumen. Če pa je kdo tako neumen...® Poudariti je še treba, da se je vse to dogajalo pred začetkom ene najpomembnejših parlamentarnih razprav v teh letih. Jutri bo namreč poslanska zbornica začela razpravljati o namestitvi e-vroizstrelkov in razprava se bo predvidoma zavlekla do srede tedna, saj se je k besedi že prijavilo 48 poslancev, od katerih 35 komunistov.
R. G.
Poziv 'za mirno rešitev spora med Palestinci
Zaskrbljenost varnostnega sveta nad položajem v severnem Libanonu
NEW YORK — Varnostni svet je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v severnem Libanonu ter je naslovil na vse sprte strani poziv, naj pokažejo kar največ strp nosti, takoj prekinejo sovražnosti ter se lotijo reševanja spora po mirni poti.
V	izjavi, ki jo je v petek zvečer prebral predsednik varnostnega sveta, svetovna organizacija pozitivno ocenjuje dejavnost posebne agencije OZN za pomoč palestinskim beguncem ter prizadevanja mednarodnega rdečega križa, ki je učinkovito pomaga’ tako Palestincem kot civilnemu prebivalstvu Tripolija.
Sejo varnostnega sveta so sklicali, da bi dali možnost posega predstavnikom tistih držav, ki jim ni uspelo spregovoriti na zasedanju 18. oktobra.
V	svojem izvajanju pa je predstavnik Sirije de ja’, da pomeni prisotnost mirovnih sil pravzaprav multinacio-nalno agresijo na Libanon. Obenem je zagotovil, da se bodo Sirci umaknili iz Libanona, ko bo to zahtevala tamkajšnja vlada in potem ko se bodo u-maknili Izraelci.
Medtem je seveda položaj v Tripoliju zelo napet, čeprav ni bi o večjih spopadov. Vodja PLO Arafat je spet ponovil, da se ne bo umaknil iz Tripolija, ker ne more pustiti svojega ljudstva, saj se še zelo dobro spominja,
kaj se je zgodilo v Ta’ el Zatarju, v Sabri in v Šatili S svoje strani je vojaški voditelj uporniških Palestincev Abu Musa reka', da se bodo njegove sile takoj umaknile v južni Libanon, brž ko bo Arafat zapustil Tripoli. Poleg tega je obsodil sklep centralnega komiteja Al Fataha, ki je sklenil iz-
ključiti deset č anov vodstva te organizacije, ker so prešli v vrste diši dentov.
Na desetine palestinskih študentov je sinoči manifestiralo pred sirsko ambasado v Parizu, da bi izrekli svojo pod poro Arafatu. Manifestacija se je zaključila brez neredov.
75 let uspehov
DRAGO GAŠPERLIN
Hranilnica in posojilnica na Opčinah slavi 75 letnico obstoja. S solidnim poslovanjem po načelih vzajemnosti in solidarnosti, ki jo odlikuje že od nekdaj, si je pridobila tako v krajevni kot v širši skupnosti, slovenski in italijanski, širok ugled. S hranilniško dejavnostjo pomaga strankam k varni in obrestni hrambi pri-služenega denarja ter spodbuja varčnost, s posojilniško pa podpira tako zasebnike kot društva in zadruge, omogoča jim, da pridejo do lastne strehe ali razvijajo športno, kulturno in drugačno udejstvovanje, predvsem pa proizvodne in uslužnostne pobude v kmetijstvu, obrti, trgovini, mali industriji.
Poleg tega širi in posodablja storitveno službo, od izplačevanja pokojnin do vplačevanja davkov in računov za javne usluge, a kmalu bo odprla neprekinjeno blagajno tako za vlaganje kot za dviganje denarja in tovrstno poslovanje raztegnila v notranjščino države.
Te in še druge dejavnosti bi lahko nedvomno razmahnila, ko bi ji bilo dano poslovati s tujino, za kar si že dalj časa prizadeva. Čez enajst dni bo v Trstu zasedanje Italijansko-jugo-slovanske gospodarske zbornice iz Milana in Jugoslovansko-italijanske gospodarske zbornice iz Beograda, ki bosta obravnavali tudi sodelovanje med denarnimi zavodi. Morda bi v tem sklopu prizadevanja openskega zavoda lahko naletela na plodna tla.
Jadran danes doma
V 6. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige bo danes v Trstu Jadran igral proti moštvu bo-censke Fiamme, ki je skupno s Stefanelom iz Trevisa in tržaško Servolano prvo na lestvici.
Srečanje se bo pričelo ob 10.30
ZENSKA B LIGA
Meblo 3 n OMA Trst 0
NA 10. STRANI
in pričakovati je, da Se bo v tržaški športni palači zbralo veliko število Jadranovih navijačev. Ta tekma bo namreč za naše košarkarje izredno pomembna. Varovanci trenerja Žagarja so namreč v vseh dosedanjih treh domačih nastopih izgubili. Moštvo pa, ki se bori za uvrstitev v končnico prvenstva, novega domačega poraza si ne sme privoščiti.
Jadranovci so se za današnjo tekmo dobro pripravili in danes bodo dali vse od sebe, da bodo osvojili prepotrebni točki, obenem pa, da se bodo oddolžili svojim navijačem za dosedanje tri domače spodrsljaje.
Tri desetletja taborniške organizacije Rodu modrega vala
MILAN PAIIOR
Organizacija slovenskih tabornikov v Italiji — Rod modrega vala praznuje 30 let neprekinjenega delovanja med mladino na Tržaškem in na Goriškem. S svojim delom opravlja taborniška orga nizacija vidno vlogo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zanimanje in potreba po taborniški organizaciji se je med Slovenci v Italiji porodila takoj po zaključku narodnoosvobodilnega boja, oziroma po drugi svetovni vojni.
Priprave za ustanovitev organizacije so se začele v letu 1949. Tistega leta je bilo organizirano poskusno taborjenje v šoli: program letovanja pa je bil taborniški. Podobne pobude so si sledile v letih 1950 in 1951. Septembra 1953 je bilo že
krajše taborjenje. Po vseh teh poskusih je bila prva taborniška skupina — Družina belih galebov ustanovljena 18. decembra 1953 v Dijaškem domu v Trstu. 22. marca 1954 se je zbral pripravljalni odbor, ki je izvedel priprave za ustanovni občni zbor organizacije slovenskih tabornikov Rod modrega vala, ki je bil 24. maja 1954. Najvažnejšo funkcijo, starostovanje, je prevzel Drago Pahor brat Perun, ki je obenem ustanovitelj naše organizacije.
Od takrat naprej delujemo med mladimi Slovenci v Italiji. Res je, da taboriška organizacija živi tiho in neusiljivo. Vsekakor pa je tesno povezana z vsem, kar se dogaja v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Delovanje ni omejeno zgolj na poletni čas, temveč se vije skozi vse leto. V bistvu gre za tiho in trdoživo delo mladih z mladimi, za vzgojno delo z mladimi. Želimo
si pač pripraviti mladega človeka za dobrega člana človeške družbe ter za aktivnega člana v verigi društev znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Morda smo pri tem idealisti, vendar brez idealov ne moreš biti. Prav zato trdimo, da še vedno gojimo načela, ki so bila zapisana ob nastanku. Določene stvari smo prilagodili času, vendar je bistvo ostalo neokrnjeno in čvrsto. Nočemo se odpovedati lastnostim, ki so za tabornike značilne.
Družba in okolje, v katerem deluje RMV sta se v tridesetih letih spremenila. Pogoji dela so različni. Skušamo se prilagoditi času in življenju 20. stoletja ne da bi se odrekli svojim značilnostim. Rast in širina taborniške organizacije v zadnjih letih potrjujeta veljavnost načel in dela, ki nas označujejo. Iz tega razloga si upamo trditi, da je Rod modrega vala organizacija na zdravih osnovah in trdnih načelih.
V Rimu dosegli sporazum o Zanussiju
RIM — Po pogajanjih, ki so trajala nepretrgano 24 ur, so sinoči v Rimu dosegli sporazum med sindikalnimi organizacijami, podjetjem in podjetnikom za industrijo Zittom glede usode elektronskega velikana Zanussi. Sporazum vsebuje tudi kriterije za odcepitev sedmih podjetij, za katere menijo pri Zanussiju, da se jin morajo rešiti, da bi dali novega zagona svoji proizvodnji.
Sporazum potrjuje razvojno strategijo Zanussi-ja, ki predvideva okrepitev področja gospodinjskih strojev, kateremu so namenjene v letih 1984 in še zlasti 1985	86 velike naložbe. Zanussi bo o-
hranil tudi svoj delež pri proizvodnji barvnih televizorjev v podjetjih Indesit in REL.
Kar zadeva odvečno delovno silo, sindikalni predstavniki menijo, da ima skupina Zanussi trenutno 5.600 delavcev odveč, katerih usede niso določili. Zanje na vsak način predvidevajo vpis v dopolnilno blagajno, mobilnost znotraj podjetja, part-time in p>rvič v nekem velikem zasebnem podjetju posebne solidarnostne pogodbe, ki seveda ne smejo bremeniti podjetja na finančnem področju in niti kar zadeva učinkovitost.
Zaskrbljujoči podatki o italijanskem gospodarstvu
RIM — Statistični podatki o italijanskem gospodarstvu v septembru letošnjega leta niso nič kaj obetavni. V tem mesecu je namreč trgovinska bilanca beležila 768 milijard lir primanjkljaja, predvsem zaradi uvoza energije in živil. Nič ne kaže, da bi se v naslednjih mesecih stanje izboljšalo. Sicer pa je treba dodati, da je bilo stanje v prvih devetih mesecih lanskega leta znatno slabše.
Drugi podatek, ki ga je posredoval državni zavod za statistiko ISTAT pa se nanaša na industrijsko proizvodnjo, ki je bila v letošnjem septembru za 2,4 od sto manjša kot v septembru lanskega leta.
Reagan na obisku v Južni Koreji
SEUL — Po koncu obiska na Japonskem je ameriški predsednik Ronald Reagan včeraj prispel v Južno Korejo. Reaganov obisk je deležen velike pozornosti, zlasti po dveh zadnjih dogodkih, to je po sestrelitvi južnokorejskega potniškega letala s strani Sovjetske zveze in p» atentatu v Rangunu, v katerem je zgubilo življenje veliko število južnokorejskih ministrov in njihovih sodelavcev. Sam predsednik Čun Du Huan se je po naključju izognil atentatu.
Za ta atentat pripisuje južnokorejska vlada odgovor nost Severni Koreji in prav odnosom s to državo je bil namenjen večji del pogovora med ameriškim in južnoko-rejskim puedsednikom. Reagan ni varčeval z besedami in je tudi sam pripisal Severni Koreji odgovornost za Rangunski atentat in poudaril, da bodo ZDA vedno in dosledno podpirale seulske oblasti. V Reaganovih besedah tudi ni manjkalo demagogije, saj je ameriški pred sednik v govoru, ki ga je imel pred veliko množico prikazal Južno Korejo kot raj na zemlji, Severno Korejo kot skrajno nedemokratično in zaostalo državo.
Na sliki (telefoto AP): Reagan v pogovoru z južnoko-rejskim predsednikom Čun Du Huanom
Končali so se Gor j upori dnevi
Poudarek na pomenu politike odprte meje
ROGAŠKA SLATINA — Tudi letošnji spominski dnevi Mitje Gorjupa, ki so se končali včeraj popoldne v Rogaški Slatini, so potrdili zavzetost slovenskih novinarjev, da prispevajo svoj delež za premagovanje vseh težav družbeno ekonomskega značaja, s katerimi se v tem trenutku sooča Jugoslavija. Časnikar ne sme biti zgolj pasiven gledalec in ocenjevalec položaja in razmer, ampak mora s svojo strokovnostjo in vsakdanjo družbeno angažiranostjo tudi opozoriti na napake in na deviacije pri uresničevanju načel socialistične in samoupravne demokracije.
Srečanje slovenskih novinarjev je bilo letos v pivi vrsti posvečeno obravnavi in analizi gospodarskega položaja tako na republiški kot na zvezni raoni. O tem je v petek govoril predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ki je dejal, da je zmanjšanje inflacije danes najbolj pomembna naloga slehernega družbenega dejavnika in pri tem opozoril tudi na težave in na napake, zaradi katerih se nekateri oddaljujejo od zastavljenih stabilizacijskih ciljev. Inflacijska stopnja bo letos po vsej verjetnosti rekordna, je še pripomnil predsednik slovenskega izvršnega sveta in veliko bo treba narediti, da bomo prihodnje leto inflacijo omejili v ožje okvire.
Zelo iskreno in nadvse zanimivo pa je bilo včerajnšje sklepno sreča-
nje s članom predsedstva centrali' ga komiteja Zveze komunistov J°0°. slavije Mitjo Ribičičem, ki je noV* narjem s pomočjo učinkovite aneK
dotike, ki mu je pristna, razgrnil nat bolj aktualne in žgoče probleme i°00 slovanske družbe. Tudi Ribičič, P°' dobno kot v četrtek Šetinc in Snwle’ je govoril o važnosti, ki jo mota1" imeti za neuvrščeno Jugoslavijo 00 prta meja in sodelovanje s sos,ii Na to tematiko se je poglobil član centralnega komiteja Zveze ^ munistov Jugoslavije Jože Smole, je opozoril na negativne družbene • tudi politične učinke depozita za Pr hod meje, medtem ko ni bilo stoG no vse za ustvarjalno iskanje alterna tivnih rešitev za nadzorovanje P1 v liva dinarja in deviznih sredstev tujino. Politika odprtih meja, je dodal Smole, ni in ne sme biti s° slovenska zadeva, ampak se
utrditi ,v jzavesti vsega jugoslovansK
ga ,prostora, saj ne smemo P°z.nJ, da je to načelo tudi jasno zapis0 v naši ustavi.
SANDOR TENCE
□ PERUGIA — Finančni stražniki s® ugotovili, da tukajšnja Standa ni && la kar 44.000 davčnih potrdil, zarajj česar tvega podjetje skoraj 40 nu jard lir globe. Izsledke so poslali ur du za IVA v Milan, ki bo sedaj rTlora ukrepati.
• Kultura miru
NADALJEVANJE S 1. STRANI
njati. Ohraniti ga je verjetno mogoče le ob živi vsakodnevni skrbi zanj, v vsakodnevni kompleksnosti življenja posameznikov in skupnosti, ob zavesti, da je za vse ljudi mir, skupaj s svobodo, najdragocenejša dobrina za katero ni predragih žrtvovanj, da se mir gradi ne samo na ministrstvih in predsedstvih ampak tudi v mislih in srcih ljudi, da »kultura nasilja« ne more obroditi miru. Ravno te »kulture* je na svetu še vedno preveč: ponekod ni nikoli zamrla, drugod se pojavlja znova. Celo v Evropi in tudi tu pri nas je še vse preveč vsakovrstne • nestrpnosti in predsodkov. Evropa bi, zaradi svoje kulturno - zgodovinske izkušnje morala postati proizvajalka in izvoznica kulture in miru in sožitja. Se ji bo posrečilo?
KLAVDIJ PALČIČ
Jugoslovanski vagoni predolgo stojijo
t»jsxXxRAD — V zadnjem času je prišlo do precejšnjih težav pri izvozu blaga po železnici, za kar je vzrok pomanjkanje vagonov pa tudi njihova uporaba na obmejnih postajah v sosednjih državah. Največ težav je pri izvozu žit, jabolk, sladkorne pese, krompirja, v najnovejšem času pa tudi lesa v Italijo. Za te težave sta dva osnovna razloga. Prvi je, ker pri iztovarjanju predolgo zadržujejo večje število vagonov, čeprav velja odlok ZIS o rokih za natovarjanje in raztovarjanje železniških vagonov. Tega odloka uporabniki ne spoštujejo in vagoni postajajo nekakšna skladišča, po drugi strani pa je po njih zelo veliko povpraševanje. Da bi odpravili ta ozka grla, je nujno v največji možni meri pospešiti raztovarjanje vagonov in tako omogočiti hitrejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.
Poleg tega številni jugoslovanski izvozniki zahtevajo, da izvozno carinjenje poteka na obmejnih postajah v Sežani in Novi Gorici kar zavira pretok vagonov na meji, saj so zmogljivosti teh obmejnih postaj premajhne. (dd)
V Tridentu sestanek avtonomističnih gibanj
TR1DENT — V petek so se v Tridentu sestali predstavniki nekaterih manjšinskih organizacij in avtonomističnih gibanj. Pobudo za sestanek je dala tridentinsko tirolska Ljudska stranka, predsedoval pa mu je senator Sergio Fontanari. Sestanka so se udeležili predstavniki južnotirolske ljudske stranke, sardinske akcijske stranke, Union Valdotaine, Lige Venete in Slovenske skupnosti, ki jo je zastopal deželni tajnik Andrej Bratuž. Kot poroča tiskovna agencija ANSA je bil na sestanku govor o skupni strategiji proti centralističnim težnjam, o izmenjavi izkušenj in o poživljanju delovanja gibanj, ki jih navdušujejo avtonomistične težnje.
let
sodelovanja
v
zadružništvu
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl OPICINA
Vsi bančni posli in usluge Posebna posojila
za kmetijstvo, obrt, trgovino, malo industrijo in ljudske gradnje
Menjalnica
OPČINE • Bazoviška ul. 2 • tel. (040) 212494/211120
Kaj je menil Saba o Hlapcu Jerneju
JOLKA MILIC
1	\,^an^u «CarIo L. Cergoly o Sabi " Trstu* (Primorski dnevnik, 28.X.83)
P°a peresa Suzi Pertot lahko bere-? tudi Cergolyjevo misel o Sabovem J~nosu do Slovencev: ^Slovence bež-0Tnenja le v neki pesmi, ko pravi, 7*.se italijanski in slovenski svet sre-y ]eta le na večer ob biljardni mizi. T.^smi Saba seveda govori o Trstu, “di za Cankarja ni vedel, Cankar ^ . 3e.wdei za Umberta Sabo in to Jstvo je že samo po sebi zgovorno».
držf ^ditev le deloma drži, če sploh
Verza, ki ju Cergohj prosto omenja, ,a iz pesmi «Caffe Tergeste». Saba n„Je ,zložil l. 1912 in je bila prvič Usnjena v Almanahu florentinske-0a ^ta La Voce.
rja ,let kasneje, in sicer 12. janua-J	leta pa je v milanskem Cor-
slJe Sera objavil članek z na-«Če bi bil imenovan za pred-n>ka občine v Trstu», ki zasluži „ našo pozornost, saj se navezuje, Ver koJ bežno, na omenjena dva Pra*1'zadevata prav Slovence, če-g| ie vseskozi govor o Slovanih—
2	ne pa o Slovencih— sloveni. j ,n? I? namreč, da ital. govoreči „pi;aean* (pa še kdo pod njihovim vr vom) z neprikladnim izrazom sla-Sl’ne vedno, a najčešče označujejo
*nce- Žal še dandanes: (Glej kot zr,^er, v podkrepitev moje trditve, ,jJ7efc knjige «Trieste - un’identita u Ir?ntiera» Angela Are in Claudia aut%nsa’ kjer piše dobesedno: «Gli °n individuano nel destirn e dram-Pon i- ^uesta eilta reclamata da due — ali italiani e gli slavi...*). Saba takole začenja članek: didaiVOma sem Podložil svojo kan-v T Ur° za mesto predsednika občine ga ,u- Toda nihče, skoraj nihče, te-Itnir1 vzel vesno. Ne zavezniki, ne ne ^arit in ne Slovani. Še zlasti pa Rat~~ se bojim — moja družina.» sedni'idi razlaga njegovega predalo Skvl°J Programa, ki ni bil niti terri sec Jasistom, sa] so Sabo po-°stro napadali, ga prostaško zme-
rjali in mu grozili po zidovih in v svojih časopisih: «Ne bi rad (...) prehitro odkril karte. Rad pa bi vam govoril o samo enem izmed mojih zakonov (pa tudi zato, ker menim, da je pošteno, če ga napovem), ki pa bi ne bil nič drugega kot uresničitev, prilagoditev dveh mladostnih stihov, napisanih davno v letu 1912, žalostnem času. Pesem, ki se končuje s tema stihoma, se je imenovala Caf-fe Ter geste. Velja pa za tisto kavarno, zelo priljubljeno, prav ljudsko, ki so jo zaprli prve dni 1. svetovne vojne; stiha govorita: «E tu concili Pitalo e lo slavo,/ a tarda notte, lungo il tuo bigliardo». Ta stiha, prevedena v jezik zakona, bi se glasila 1948. leta tako: «Kdorkoli z dejanjem, pismeno ali ustno spodbuja rasno sovraštvo (zlasti Slovanov proti Italijanom ali Italijanov proti Slovanom), bo neutegoma postavljen pred zid in ustreljen.» Kajti nagovarjanje k rasnemu sovraštvu je, mimo tega, da je skrajno škodljivo, kot smo se lahko prepričali, hkrati tudi skrajno bedasto. In dober predsednik občine nikoli ne sme prispevati k neumnosti svojih pisarjev (...). Imenovani zakon bi bil najstrožji v mojem zakoniku, morda celo edini zares strog zakon. Pri izvajanju tega zakona bi bil — pa čeprav bi šlo za mojega najboljšega prijatelja — nepopustljiv (...). Namen mojega načrta bi bil ta, da bi iz Trsta napravil spet tisto, kar je bilo nekoč: eno izmed najbolj veselih mest Evrope (čeprav zmerom — kot pravijo — malce nevrotično).*
Zdaj pa o Cankarju. Ni res, da Saba «ni vedel za Cankarja*, čeprav je z leti pozabil na njegovo ime. Saj je vendar prebral, kot pravi, ^Pravkar natisnjenega» Hlapca Jerneja v «prvem» ital. prevodu. Ni znano, kateri prevod mu je prišel v roke. Leta 1925 sta namreč krožila dva, na žalost ne kdove kako posrečena, in sicer Lorenzonijev in Regentov (slednji v sodelovanju s Sussekom). Najbrž zategadelj ni naredil nanj posebnega vtisa. O tem davnem branju poroča v eni od «zgodbic» (raccontini), ki jih je napisal v Rimu od marca do junija 1945. Dal ji je naslov «V Trstu*.
V njej pa opisuje ta dogodek: «V Trstu, kamor me vodijo misli vsako noč, kadar ne morem zaspati (in sam Vsemogočni ve, kaj to pomeni zame), sem spoznal pred kakšnimi petnajstimi ali dvajsetimi leti mlado Jugoslovanko. Marica je bila dobra prijateljica mojih, zato je več kot enkrat dnevno prihajala na obisk k moji hčeri. Moja hči in ona sta bili tedaj punčki in, kot je pač navada pri deklicah, sta se oboževali in se zelo radi sprehajali z roko pod roko. Mene se je bala, čeprav sam ne vem zakaj. Vendar je nekega dne zbrala pogum: vprašala me je, če sem prebral knjigo Hlapec Jernej in njegova pravica (ne spominjam se pisateljevega imena, pozabil sem še toliko drugih reči v teh strašnih zadnjih letih!, spominjam se le, da je bil Slovenec, po rodu, zdi se mi, iz Ljubljane), knjigo, katere prvi prevod v italijanščino je bil pravkar natisnjen. Dejala je, da mi bo knjigo posodila, če ji bom obljubil, da jo bom prebral. Pristavila je, da me prosi, naj jo preberem pazljivo, saj je beseda o največjem delu, kar jih je bilo kdaj napisanih na svetu. Prinesla mi jo je naslednji dan. Knjiga (delce iz edicije Slavia, če se ne motim) je pripovedovala o pripetljajih nekega slovenskega kmeta, ki se je, prepričan, da mu bodo povrnili škodo, ki jo je utrpel zaradi krivice, prizadejane mu od naslednikov starega in milostnega gospodarja, napotil na Dunaj, kjer je upal, da bo — kot sin očetu — predočil svoj primer cesarju Francu Jožefu. Toda ko je dospel v velikansko prestolnico, se mu ni posrečilo niti govoriti s cesarjem niti ga uzreti.
Vsi, ki se je nanje obračal s svojo namero, so se mu smejali v obraz ali pa ga pošiljali od Poncija do Pilata. Ko je porabil ves denar (vse svoje prihranke), se je vrnil v do močo vas, kjer je od prevelike žalosti umrl. Toliko se danes spominjam (lahko je tudi netočno) te knjige. Ko sem jo vrnil lastnici, ki mi jo je posodila, sem se ji zahvalil za napor, da bi me seznanila z lepim romančkom (bel romanzetto), ki mi
je — kakor sem ji rekel — bil nenavadno všeč in ki me je njegov avtor spominjal — še sam ne vem zakaj — na našega Tozzija. Dejal sem tudi (in grešil še naprej), da je bilo na svetu prav tako lepih, če ne še lepših knjig, kot na primer — če naj ostanem pri prozi — Zaročenca, ali še bolje Zločin in kazen. Dekletce je uprlo vame svoje začudene oči, ki so se zdajci zameglile, in se obrnilo od mene, izbruhnilo hkrati v srdito hihitanje, ki jo je skoraj nezavestno in vso v krčih vrglo na prvi divan. Bila je histerična kriza. V tem času me je moja hči odkrito sovražila, a na čelu moje soproge je bilo zapisano popolno neodobravanje tega, kar sem storil. Treba je bilo skočiti po vodo, pomagati deklici, jo prepričati, da sem — kot je splošno znano — bedak in podobno. — Tako se je temu mlademu nacionalizmu zdela, moja nepristranska sodba pošastna.»
Bolj kot o Sabovi «nepristranski sodbi», zgodbica priča o njegovi duhovni neprožnosti oz. nezmožnosti, da bi se lahko vživel v čustva tujega dekletca (giovinetta). Ne smemo pozabiti, da je prišlo do tega neljubega incidenta s «histerično krizo» in «srditim hihitanjem», pravzaprav z norim smejanjem (risata frene-tica) mladega slovenskega nacionalizma leta 1925, ko je fašizem na Primorskem naravnost razsajal in zatiral slovenski narod. Ko je bilo vse prej kot priporočljivo se navduševati za slovenskega pisca! Da o literarni gluhosti ali površnosti niti ne govorimo. Cankarjeva povest namreč lahko ugaja ali pa ne ugaja — kakor komu — soditi pa, da je «un bel romanzetto» — lep romanček —-ne glede na kvaliteto prevoda —- pomeni milo rečeno spregledati tarčo in zadeti debelega kozla. Zgodi se pač. . . anche ogli spiriti eletti, da se tu pa tam zmotijo, če niso dovolj pozorni. Ali pa premalo po učeni in senzibilni... za svoje o-kolje.
Mimogrede povedano: Sabo ni spominjal na Tozzija samo Cankarjev
Hlapec Jernej, pač pa tudi prva zgodba Pier Antonia Quarantotti Gambi-nija, ki se mu je zdela lepa <skakor najboljša besedila Federica Tozzija». (Federico Tozzi, 1883-1920, romanopisec in pesnik. Najbolj znana dela: Sebičneži, Živali, Z zaprtimi očmi, Trije križi, Kmetija itd.).
Vsi citati v zvezi s Sabo so vzeti iz eseja Nova tržaška književnost in mi zagrebškega pisatelja, esejista, dramatika in prevajalca Nedjeljka Fabrija, v prevodu Nade Gaborovič (7.-8. številka mariborskih Dialogov 1975). Avtor je kasneje esej bogato dopolnil in razširil, ga opremil s številnimi opombami ter ga leta 1977 izdal pod naslovom Trščanska književnost i slavenski jug pri zagrebški založbi Znanje v knjigi esejev in sintez s skupnim naslovom Stavljenje štiva. Čudim se, da ni doslej zamikalo nobene slovenske založbe (zlasti ZTT ali Lipo), da bi to dragoceno in res izčrpno študijo o tržaški književnosti sprejela v svoj knjižni načrt, jo skratka predstavila zamejskim Slovencem in bralcem tostran meje, ki jim je ta problematika pri srcu, ne vedo pa veliko o njej. Ko bi Fabrijev esej poznala Suzi Pertot, bi se prav gotovo drugače pogovarjala s Cergolg-jem, bolj aktivno, in z večjo vednostjo.
Še to: Cergolg pravi, da je Cankar vedel za Umberta Sabo (Saba pa ne zanj) in da je to dejstvo že samo po sebi zgovorno. Odkod Cergolgju informacija, da je Cankar poznal Sabo? V imenskem kazalu na koncu 30. knjige Cankarjevega Zbranega dela ni ne duha ne sluha ne o Umbertu Poliju (pravi priimek) ne o Sabi (psevdonim). Tržaškega pesnika potemtakem ni nikoli omenil v svojih spisih in pismih. Zanimivo bi bilo stopiti ponovno do Cergolgja in ga povprašati, kako ve, oz. kdo mu je povedal, da je Cankar vedel za Sabo.
OPOMBA:
Saba se je motil. Lorenzonijev prevod je tiskala goriška tiskarna Giov. Paternolli, Regentov pa tržaška založniška hiša Časa Editrice «Par-■naso» (Moderna M. Susmel & C.).
ZALOŽNIŠTVO
tržaškega tiska
TRST
ZALOŽBA
DRAVA
CELOVEC
^vljudno vabita, da obiščete naš razstavni prostor na VI. SLO-KNJIŽNEM SEJMU v Ljubljani, ki bo v Cankarjevem domu a 15. (odprtje ob 17.30) do 21. novembra 1983 od 9. do 18. ure.
in z nQšimi ustvarjalci se boste lahko srečali in jih pobliže Poznali na sledečih prireditvah:
v Petek, 18. novembra, ob 12. uri
VjSKOVNA PREDSTAVITEV LEPOSLOVNIH NOVOSTI ZTT in DRAVA. I?!enka Rebula Tuta: MAVRIČNI ŠČIT. Miroslav Košuta; ROBIDNICE '^ MALINE. Ivanka Hergold: POJOČI OREH, Maja Haderlap: ŽALIK tSMl, Drabosnjak: PASIJON, France Bevk: KOZOROG, Vekoslav £rmič; HUMANIZEM — PROBLEM NAŠEGA ČASA, Pavle Merku: ruSLUšAM, Dorče Sardoč: TIGROVA SLED.
v Petek, 18. novembra, ob 17. uri
?!hERARNI NASTOP IN SREČANJE z DOMAČIMI AVTORJI, ki so v ko» ^veh letih iz^*' pri °^eh zal°žbah: Florjan Lipuš, Andrej Ko->. Maja Haderlap, Ace Mermolja, Irena Žer|al, Miroslav Košuta, enka Rebula Tuta, Ivanka Hergold, Pavle Merku.
v soboto, 19, novembra, ob 11. uri
SEdm S SL0VENSK0 KNJIŽEVNOSTJO v JEZIKOVNO TUJ A SO-iahe.JI GVET: okrogla miza s prevajalci, publicisti, založniki ob izdaji?; SAGGl SULLA LETTERATURA SLOVENA, TANTANDRUJ, MAR-'N KRPAN v italijanščini, SAMORASTNIKI, POŽGANICA, MARTIN *PAN v nemščini.
Pričetek koncertov v Gallusovi dvorani
V pričakovanju Tria Lorenz
TATJANA ROJC
«Treba je mnogo preprostih besed, kakor kruh, ljubezen, dobrota. . . Treba je mnogo tišine zunaj in
[znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, Imravelj, ljudi, src in njih bolečine. . .»
(Tone Pavček)
So trenutki, ko divje, neustavljivo ljubiš1 ali sovražiš. So tudi trenutki, ko si čudno apatičen na vse, kar se dogaja okoli tebe. So trenutki, ko zavreš, ko goriš čudovito dolgo časa, so pa tudi trenutki, ko gre mimo tebe vse, tudi najlepše ali najgrše. Mogoče zato, ker si preveč len, da bi si postavljal vprašanja, mogoče pa tudi zato, ker je ves tvoj milje preveč poznan in ne vzbuja v tebi nobenega vprašanja več, te torej v nobenem primeru več ne vznemirja.
Tedaj začenjaš iskati novih poti v sebi, in v bistvu iščeš samo sebe. In ko si končno sam s seboj, se zaveš, da je rešitev pred teboj: rešitev je pot, ki si jo našel in po kateri hodiš.
Tako individuum, tako narod, tako tudi umetnik. Umetnik vse svoje življenje išče, da bi spoznal, da bi izpovedal hrepenenje: in naenkrat spozna, da je hrepenenje veter, ki vrši v vejah, da je veter mati, ki ga boža po licu. In ko to spozna, postane velik. Ko to doume, ve zaradi česa mora ustvarjati. Zaprek ni več. Ni več limit v njegovi ekzistenci, ki postane en sam klic k umetnosti. In
ZTT IN «DRAVA» NA KNJIŽNEM SEJMU
V Ljubu5 Se v Cankarjevem domu ,Ver*ski i;anA slovesno pričel šesti slo-■njižn<> Jlžn.* seiem. Gre za bienalno s l^unifestacijo, ki se bo pri-?° $lovf,„aynostno akademijo «Nezna-'■''bor-orr, nsko Pesništvo upora», to je
^0B, c, neznanih pesmi pesnikov iz au' Slavni Pr'Pravil Boris Pater-f?Publit|,as“1* govornik bo predsednik ljaž Km^a komiteja za kulturo Ma-
k°KatoSri!7u L°sta predstavili svoje 10 Lidi Založništvo tržaške-
ga tiska in založba Drava iz Celovca.
V petek bo tako ob 12. uri tiskovna predstavitev leposlovnih novosti ZTT in Drave in sicer: Alenka Rebula Tuta: Mavrični ščit, Miroslav Košuta: Robidnice in maline, Ivanka Hergold: Pojoči oreh, Maja Haderlap: Žalik pesmi, Drabosnjak:	Pasijon,
France Bevk: Kozorog, Vekoslav Grmič: Humanizem - problem našega časa, Pavle Merku: Poslušam, Dorče Sardoč: Tigrova sled.
Prav tako bo v petek srečanje z avtorji, ki so v zadnjih dveh letih izšli pri obeh založbah. Nastopili bodo: Florjan Lupuš, Andrej Kokot, Maja Haderlap, Ace Mermolja, Irena Žerjal, Miroslav Košuta, Alenka Rebula Tuta, Ivanka Hergold in Pavle Merku. Srečanje bo ob 17. uri.
V soboto, 19. novembra, bo ob 11. uri okrogla miza na temo: «Kako s slovensko književnostjo v jezikovno tuj a sosednji svet.»
ker je umetnost popolna, en sam klic k popolnemu. Imanentnost popolnega je čista, ker je umetnik sam čist, ker je njegova duša očiščena greha. In tukaj je greh poprečnost. Vse v umetnikovi duši je samo popolnost.
In v tem primeru odpade vprašanje, ki si ga v zvezi z umetnostjo in vsemi njenimi derivati, zaman postavljamo:	kvaliteta.	Ni umetnosti
brez kvalitete — conditio sine qua non.
«Mislim, da se v vsaki stvari najtežje zmotimo, ako jo smatramo za pojav življenja, ki pošilja tisoč in tisoč med seboj prepletajočih se tokov, nerazumljivih po njihovem bistvu, toda slutenih v nas po njihovem poslanstvu. (. . .) Znanost je zavestno iskanje resnice, umetnost je intuitivno, organično doživljanje življenja, zato umetnost skoro nikoli ne vpraša v strogo filozofskih disciplinah: kaj je življenje, marveč ga meditira čisto tavtološko:	življenje
je življenje.* (S. Kosovel: Kritika, gibalo življenja v umetnosti).
Umetnost nas s svojo prepletajočo mrežo signalov fascinira, nam daje pogum, nas zasanja, nas uspava — nam daje moč, da živimo dalje. Nam daje moč, da vemo, da je življenje navkljub vsemu samo življenje, nas plemeniti. Umetnost ni torej nič drugega kakor pot, ki vodi v naš najgloblji ego: v ustroj čudnega življenja.
«Z glasbeno globoko zamišljenim ušesom prisluškuje stavbi njegovih stavkov, drži roko nad njihovim utripom, otipava ritmični zakon, ki žene njegovo kri: spoznava njegovo notranjo organizacijo - pravilnost, krasoto, nežnost, bogastvo, polnost in čistost njenih razmerij. Ena sama disonanca, ena sama vrzel v stavku zadošča, da mu vlije nejevernost do njegove vsebine.* (Salda: Kritika s patosom in inspiracijo)
Ne moremo torej govoriti o filozofiji umetnosti, ker umetnost je živa in je ne more provocirati katerakoli teorija. Provocira in rodi jo lahko samo življenje. In vendar tudi v tem ne smemo in ne moremo iskati logike zakona čutnega življenja. I-skati moremo pravzaprav samo tisti ignotum, ki je materija umetnosti, in ki jo moremo ne odkriti, ampak samo zaslutiti.
Zaslutiš jo samo, ko se spopadeš z njo, ko jo srečaš, ali pa, ko jo iščeš, ko si jo želiš, ti je del življenja. Prav zaradi tega je bistveno, da jo iščeš v tistih templjih, ki si jih je umetnost sama posvetila: in to so umetniki: umetniki, ki postanejo samo posredovalci tiste neznanske sile, ko jo Ona sprošča.
Zato, med tolikimi pobudami, tudi ta: iskanje umetnosti v velikih umetnikih, začenši z enim izmed naših največjih predstavnikov:	s Triom
Lorenzom — ki bo skušal nakazati pot tistim, ki je niso še našli.
VERZI IN PUSCICE Prvi nadpis na Marija Maver ja
Sto misli se mi v epigramov sto nabira, ko ta doneč votlak še vreden ni, da moja lira se v nizkih tonih ga dotakne. A ker je maver biti postala že razvada, naj pade po njegovi riti!
Drugi nadpis na Marija Maverja
V šolah za vzor bo poslej tehle heksametrov par; videz mogočnih rogov ne oznanja odprte še glave — bojna pač strast jelenu oči in ušesa začepi.
MARKO KRAVOS
V obmejnosti teh krajev ključ za uspešen nastop parlamentarcev v bran gospodarstva
Med demonstracijami v okviru stavk, ki jih je enotna sindikalna zveza oklicala te dni iz protesta proti načrtom IRI o okrnitvi zaposlenosti, industrijske proizvodnje in pomorskih dejavnosti, je delavstvo glasno izrazilo tudi negodovanje na račun sindikalistov, češ da je njihova strategija boja mlahava, neučinkovita. Napetost med delavci je narasla že do nevarne stopnje, zato je nujno takoj in odločno ukrepati, drugače sindikati ne bo do več mogli obvladati položaja. Podobno velja za krajevne in deželne upravitelje ter za politične stranke, saj utegne zaupanje delovnih ljudi do njih na mah splahneti, vendar zadeve ne gre dramatizirati, pač pa je potreben takojšnji nastop pri osred nji vladi in pristojnih ministrstvih, da se prepreči izvajanje načrtov Fincan tieri, Finsider in Finmare. Pri tem morajo mimo enotne sindikalne zveze na deželni in vsedržavni ravni odigrati bistveno vlogo parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine in deželni odbor skupaj s krajevnimi upravami Trsta in Gorice.
To je bilo naglašeno na včerajšnjem skupnem posvetu med predstavniki deželnega in krajevnih vod štev CGIL, CISL, UIL, parlamentarci in načelniki svetovalskih skupin v de-
želni skupščini. Vseh, ki jih je sindikat povabil, sicer ni bilo, a vsekakor je na sestanku planila na površje soglasnost glede nuje po najučinkovitejšem pritisku na Rim. Sindikalist Trebbi je kratko orisal vsebino platforme CGIL, CISL, UIL s predlogi, nasveti in zahtevami v zvezi z ukre-. panjem za izhod iz krize na Tržaškem in Goriškem, s katero so se prisotni skoraj v celoti strinjali in sklenili, da jo podprejo z enotnim posegom na vladni ravni. Jutri bodo načelniki sku pin o sestanku poročali kolegom, ki so včeraj bili odsotni, skupaj bodo nato stopili do Comellija in enako velja za parlamentarce Baraccettija, Battella in Cuffara (KPI) ter Coloni-ja (KD): po neposrednem stiku s kolegi bodo že prihodnje dni skušali izbojevati sestanek s predsednikom vlade Craxijem pa tudi ministroma Car-to in Darido ter* seveda s predsednikom zavoda IRI Prodijem Vsa ta prizadevanja bodo imela namen doseči takojšnji umik načrtov IRI, oziroma njihovo prediskutiranje pri čemer bodo morali sindikati CGIL, CISL in UIL imeti enakovredno težo: «Ni res, da mi preprosto odklanjamo ukrepe IRI, saj se zavedamo, da je določen preustroj potreben in o tem smo se pripravljeni pogajati, nikakor
pa nimamo namena še naprej prenašati, da nas postavlja IRI pred izvršena dejstva,* je poudaril Trebbi.
Roberto Treu je jasno povedal, kaj pričakuje sindikalna zveza od parlamentarcev in od deželne uprave. Parlamentarci naj v razgovorih s pristojnimi ministri (torej ne le Darido in Carto) in Craxijem dosežejo odločilen pritisk na Prodija, da se odpove nadaljnjemu ukrepanju, in obvezo po čimprejšnjem zagotovilu ladjedelnicam primernega obsega naročil, ki edini lahko upraviči začasno dopolnilno blagajno ladjedelcev (od jutrišnjega dne, 14. t.m., ostane doma 1.750 uslužbencev tržiške Italcantieri in njenega tržaškega sedeža); pri tem treba upoštevati, da predvidena tonaža naročil 200.000 (180.000 poldržavnim in 20 000 zasebnim ladjedelnicam) sploh ne zadostuje. Doseči morajo nadalje revidiranje načrtov Finsider in Finmare, sicer bo škedenjska železarna izginila, a likvidirano bo v bistvu tudi poldržavno trgovsko ladjevje.
V ta postopek naj se po svojih pristojnostih in sposobnostih, ki so večje od doslej pokazanih, vključi deželna uprava, in to ne samo na politični, ampak tudi na stvarni ravni s po-iskanjem alternativnih dejavnosti za
Na Opčinah dve predavanji o pomenu Marxovega nauka
Knjižnica P. Tomažič in tomriši in SKD Tabor z Opčin prirejata dve predavanji o pomenu Manovega dela in misli. Gre vsekakor za zanimivi in aktualni predavanji.
Tako bo v petek, 18. novembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opči nah zgodovinar France Klopčič spregovoril na temo: «Sto let Mar lovih naukov». Predavatelj se bo dotaknil nekaterih žgočih vprašanj, kot so: Ali je imel Mari prav? Ali se je Man motil? Kam gre razvoj človeške družbe? Kako je danes z marksizmom? Gre torej za vprašanja, ki se hočeš nočeš uvrščajo v že kar temeljne dileme modernega časa.
Decembra bo zgodovinar Boris Gombač govoril na temo «Razvoj marksistične misli v Trstm. Tudi to je vprašanje, ki se nas tiče zelo od blizu.
Gospodarska problematika na Radiu Trst A
V okviru cikla oddaj z naslovom «Gospodarska problematika*, ki jih pripravlja Radio Trst A s sodelovanjem izvedencev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja vsak ponedeljek ob 13.20, bo jutri, 14. novembra, na sporedu oddaja o današnji proslavi v tržaškem Kulturnem domu ob 75-letnici obstoja Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Jutri teden, 21. novembra, bo pa na vrsti oddaja o decentralizaciji SDGZ z odprtjem sedeža v Gorici in podružnice v Nabrežini.
V sodelovanju Radia Koper, Radia Ljubljana in Rad;a Trst A
Radijska srečanja o martinovanju
Včeraj je bila v Vipavi pod pokroviteljstvom Kmetijskega kombinata Vipava prva javna radijska oddaja, posvečena martinovanju, ki so ,jo priredili skupaj Radio Koper, Radio Trst A in Radio Ljubljana, pod naslovom Radijska srečanja. Zanimivost te prireditve je bila zlasti v tem, ker je združila pred mikrofoni naših radijskih postaj vse vodilne primorske enologe. Ob njih so sodelovali tudi zamejski vinogradniki.
Režiserja te prireditve Andrej Jelačin in Marjuča Offizia sta si zamislila tudi neposredni prenos vzdušja ob martinovanju iz ljubljanskega hotela Turist v vipavski zadružni dom. Zelo zanimiv je bil kulturni program, v katerem so sodelovali moški pevski zbor KK Vipava, Veseli godci iz Boljunca, zabavnoglasbeni ansambel Domino iz Kopra, gledališki igralec Stane Raztresen, solisti Ladko Korošec, Stane in Rajko Koritnik in harmonikar Milan Slante. Vodila sta Savina Remec in Mišo Zaletel.
Posnetek martinovanja v Vipavi bosta Radio Koper in Radio Ljubljana (1. program) predvajala danes, v nedeljo, 13.11. ob 10. uri, Radio Trst A pa prav tako danes ob 17. uri.
vi
Pisma uredništvu

Rarkovljanski otroci obiskali Noro Jankovič
Cenjeno Uredništvo!
Dovolite, da povemo širšemu občinstvu, da smo tudi mi, barkovljanski osnovnošolski otroci, počastili Noro Jankovič.
Naše učiteljice so nam povedale, da je imela koncert v torek, 8. novem bra. Koncert je bil v večernih urah, zato nas niso starši peljali, da bi jo poslušali, pa smo jo šli obiskat na dom v sredo zjutraj. Obiskali smo jo vsi otroci od prvega do petega razreda, z nami pa so bile ' tudi naše učiteljice.
Vsak ji je nesel šopek raznobarvnega cvetja. Lepo v vrsti smo hodili po klancu in pazili, da ne bi mlatili z rožami. Nora Jankovič stanuje na «Kuertu od Štakov* in nas ni pričakovala. Presenečena in ganjena je bila, ko nas je zagledala. Povabila nas je v hišo. Mi smo imeli s seboj tudi registrator in fotoaparat. Najprej smo ji zastavili nekaj vprašanj, tako smo zvedeli, da se je rodila v Bar-
kovljah, v hiši, v kateri biva, da je obiskovala barkovljansko osnovno šolo, še prej pa vrtec.
Glasbo se je učila na konservatoriju Tartini. Povedala nam je, da ji je najljubša pesem «Kje so tiste stezice* in da je zanjo najlepše gledališče La Fenice. Rekla je še, da poje zelo rada in naj le pojemo tudi mi z veseljem. Razložila nam je, zakaj so dali vzdevek njenemu pradedu Pjen-dia. Povedala nam je tudi, da se zelo rada pelje z letalom, in da je pela tudi v Ameriki.
Vse njene odgovore imamo na kaseti, kaseto pa smo shranili, saj sodi Nora Jankovič v zgodovino našega kraja.
Z njo smo se tudi slikali, ker pa slik nismo še razvili, ne vemo, če so uspele. Upamo, da so.
Radi obiskujemo domačine, radi si ogledamo zanimivosti Barkovelj, saj se tako tudi marsikaj naučimo in se f.e dolgočasimo.
Prijateljske pozdrave vam pošiljajo otroci osnovne šole F. S. Finžgar iz Barkovelj.
(Sledi 23 podpisov)
nadomestitev likvidiranih obratov, kot je npr. miljska ladjedelnica Alto A-driatico, in z neposrednim financiranjem novih, tehnološko veljavnih proizvodnih pa tudi raziskovalnih pobud. Vse to ne sme izzveneti kot nadomestilo, temveč kot dopolnilo, zato mora Dežela v Rimu nastopiti tudi za preveritev paketa Marcora - Pandolfi, ki še vedno ni bil predložen, kajti zadeva s «kriznimi bazeni* sploh ni jasna in se tudi ne ve, če bo do njihovega oblikovanja prišlo.
Vzporedno s potekom pogajanj med sindikati in vlado ter IRI, ki naj jim Dežela in parlamentarci zgladijo pot — je še bilo rečeno — je treba sprožiti izvajanje področnih načrtov. Za dosego vsega tega imajo Trst, Gorica in dežela FJK edinstveno priložnost, ki jo daje značaj obmejnosti teh ozemelj kot krajev izrednega gospodarskega in političnega pomena za Italijo. (dg)
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika

J
foto-kino Š|l
kontaktne leče
Ul. Buonorrotl 6 (pr. Ul. Rossettl) TRST	Telefon 77-29-
Kizna — Jope
Našitki
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drevored XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PEEEICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni
nakupe.
trgovini za vaše
Semaforja pred predorom Sandrinelli
Pred vhoda v predor Sandrinelli bodo v kratkem postavili semaforja, ki bosta opozarjala pešce na nevarnost prehoda skozi predor zaradi onesnaženja zraka. Pobudo bo izvedla tržaška občina na podlagi ugotovitev in analiz pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Analize zraka v predoru so namreč pokazale, da je zrak, predvsem ob prometnih konicah, prenasičen s plini iz avtomobilskih izpušnih cevi in z drugimi škodljivimi primesmi. Prehod skozi predor ob takih pogojih bi bil škodljiv za zdravje pešcev, predvsem starejših ljudi (za prehod porabimo povprečno od 10 do 15 minut) in obolelih na dihalnih organih.
Tržaška občina se je že lotila dela, da bi vsaj «omilila» število prehodov ob prometnih konicah. Kot rečeno bo postavila ob vhoda semaforja, ki bosta povezana z napravami v predoru, s katerimi bodo avtomatično merili onesnaženost zraka. Ko bo odstotek strupenih plinov prekoračil varnostno mejo, se bo na semaforju prižgala luč in opozorila pešca na nevarnost. Semafor bo istočasno povezan z operativnim centrom mestnih redarjev. Ob prižgani luči bodo prispeli pred semafor redarji, da bi poskrbeli za usmerjanje prometa.
O V mirama.skem centru za teoretsko fiziko se bo začelo jutri mednarodno zasedanje o fiziki komunikacij. Seminarja se bo udeležilo 60 znanstvenikov iz držav tretjega sveta. Zasedanje bo trajalo do 2. decembra, na njem pa bodo predavali izvedenci iz Italije, Indije in Združenih držav.
Kje je grob župnika Macarola ?
1. november je posvečen vsem pokojnim. Ne prej, ne slej ni ugodnejše prilike, da se stari znanci srečujejo na pokopališču. Veseli so snidenja, stisnejo si roke in pogovorom ne zmanjka besed. Po nekaj izmenjanih mislih o sedanjosti pa steče pogovor prav na osebe, katere smo prišli obiskat in jih ni več. V takih trenutkih vsak rad obuja spomine, pa čeprav grenke.
Oseba, s katero sem se srečala, mi pravi, da išče grob pokojnega župnika Josipa Macarola in ga ne najde. Groba pokojnega župnika ni več! Pred poldrugim letom je umrl italijanski kaplan. Položili so ga v grob, kjer je počival naš župnik. A dvignil se je nov spomenik in popolnoma zatajil prisotnost posmrtnih o-stankov pokojnega župnika
Gospa se je začudila, da so Ške-denjci ob taki diskriminaciji molčali. Zato menim, da bi bilo umestno, da bi odgovorni za tako početje dali javnosti ustrezna pojasnila.
Škedenjka
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
vljudno vabi člane na proslavo 75. obletnice ustanovitve danes, 13. novembra, ob 10. uri
v KULTURNEM DOMU v TRSTU, Ul. Petronio 4
Ob priliki proslave 75-letnice hranilnice in posojilnice vabimo člane na slavnostno kosi'o v restavracijo «VOLNIK» v Repnu. Sporočamo, da bosta po proslavi na razpolago dva avtobusa za prevoz do restavracije.
Vstop samo z vabi om.
UPRAVNI ODBOR
Obvestilo tržaški občini z dne 2.11.83
UGUSSI, od zmeraj vaš zvesti prijatelj, nudi sedaj popuste od 20 do 60% ter še možnost plačevanja v 60 mesecih! Moč tvrdke UGUSSI ni le v cenah: je tudi v kakovosti, izbiri in izkustvu.
OPREMA IN DODATNI DELI ZA KOPALNICO KERAMIČNE PLOŠČICE
UGUSSI
v Trstu, Ulica Fianona, Valmaura
VATOVeC
TRST — ULICA MACHIAVELLI 28 — TELEFON 69078
BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE, ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI, MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE
Ugodne cene, vljudnost, domačnost Brezplačna dostava na dom in na mejo
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se,ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih 'n kavarnah
tts
Pismo dolinskega občinskega sveta
predsedniku republike v
Dolinski občinski svet je s svoje ra l6. se'e : taslovil na predsednika Publike Sandra Pertinija odprto .srn° s prošnjo — skatere politična, j ejna :n moralna vrednost predstav-'3. milijone človeških življenj in na-7 VneSa bogastva, ki ga zapravljamo a uničevanje ljudi in človeštva — da Pri Vp*'ven državljan sveta poseže Pu vseh vladah brez izjeme*.
da fU^a •<davna '■očka dnevnega re-Ipt '|e bila predstavitev osnutka tri-
1	aaga proračuna za obdobje 1984/
ob*-' '^čina Dolina spada med tiste kori ’	13 osnov> onančnega ža-
ra’ moraj° pripraviti večletni pro-
2	Can- Ta je zelo omejen, v kolikor
tekoče stroške je dala država že ckvire. Tako bo za leto 1984 lahko povečan za 10 od-^ tkov več kot znaša obseg iekoče-o Bračuna, za naslednji dve leti samo ?,a 0 odstotkov.
° Predstavitvi večletnega prora-na je župan Švab opozoril na «od-
govornost političnih sil in strank za neopravičljive napake in zamude, kot je na primer v gospodarstvu asisten-cialna politika do Trsta in mačehovska, neprijateljska politika do Slovencev*. Švab je še poudaril, da se je morala uprava prilagoditi zakonskim predpisom, toda kljub temu bo uprava kreativno delala za spremembe v državi, za alternativo dosedanjemu stanju, od upoštevanju koristi delovnih ljudi, kar pomeni večjo resnost pri upravljanju skupnih koristi.. Dosedanja politika je torej potrebna korenite prenovitve, ki je pa odvisna od našega potrpljenja, sposobnosti in bojevitega znanja.
Na koncu izvajanja je Švab izrazil pričakovanje, da bo prav dolinski občinski svet znal najti «govori-co dogovarjanja ob spoštljivem upoštevanju naših različnosti*.
Med razpravo drugih točk na dnevnem redu je občinski svet razpravljal o številnih krajevnih problemih.
korist miru
V razpravo so posegli svetovalci Švara (KPI), Bandi (PSI), Mahnič, L. Tul in B. Slavec (SSk), Drozina (KD) ler Verginella (PSDI) in predstavniki občinskega odbora (Švab, Pečenik, Sancin in Mihalič).
V svojem običajnem poročilu o raznih občinskih zadevah je župan seznanil prisotne, da so odgovorili na poziv občinskega sveta o naši globalni zaščiti senatorka Gerbec, predsednica senata Jottijeva, senatna skupina PSI, predsednik deželnega sveta Turello in predsednik ANCI poslanec Triglia. Župan je še seznanil prisotne o sestanku za rešitev problemov Trsta in Gorice, o občinskem davku na hiše, o plačilu odškodnin za hitro cesto in o raznih javnih delih v teku.
E. K.
• Načelnik tržaške finančne straže gen. Elio Pizzuti je včeraj obiskal tržaškega župana Richettija.
Važno obvestilo Kmečke zveze
J^esreča kmeta Repnica
ftenn- 2a£an-i°m drv pred hišo v 33-U1CU se je včeraj popoldne “kcrta* letovalec Dušan Milič po-ž^vaJ z motorko. Žaga mu je od-njjj.ala Palec desne roke. Z zaseb-gjav avtomobilom so ga prepeljali v čili n° bolnišnico, kjer so mu nu-piro pomoč. Zdravniki so izdali Mi]f„n°Zo okrevanja v mesecu dni, spj.ec P9 je na lastno željo zavrnil l Jem v bolnišnico rekoč, da se ** zdravil etana.
® p ,
gokr - Predsedstvom podpredsednika stai^ne Locchija se je včeraj se-loH„ P°sebna komisija, ki ima na-v^L P°globiti problematiko, ki je pomij3 2 reformo krajevnih avtono-j<ra'Vev Prvi vrsti pa pokrajinske u
^stoite^0 sestavliaj° svetovalci, ki drja ^ajo tržaško pokrajino v vse-skih ni *i°nzulti UPI (zvezi itaLijan-2Vezi/ arai'n) 'n v vodstvu deželne t>ačXi,P?)krajin- P°leS teh Pa tudi so v, lkl svetovalskih skupin, ki ni-astopane v omenjenih organizmih, sklem Stanku je bilo med drugim cariu/00, da je treba urgirati skli-vodstva deželne zveze pokrajin.
Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, ki imajo več kot 1.000 kv. metrov vinograda :n mislijo prodajati vino, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. t.m. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi :n sicer:
—	zgoniška občina vsak dan od 9. do 11. ure;
—	repentabrska občina vsak dan od 9. do 11. ure;
—	miljska občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 16 v tretjem nadstropju) ;
—	devinsko - nabrežinska občina vsak dan od 9. do 11. ure;
—	tržaška občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 273 v tretjem nadstropju na Trgu Granatieri 2 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu).
Dolinska občina bo v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prija ve vina tudi v občinskih hišah po naslednjem sporedu:
—	Boršt: v četrtek, 17., in petek, 18., od 17.30 do 19. ure v srenjski hiši;
—	Dolina: v ponedeljek, 21., od 17.30
do 19. ure na sedežu društva V. Vodnik;
—	Ricmanje: v torek, 22., od 17.30 do 19. ure v srenjski hiši;
—	Prebeneg: v četrtek, 24., od 17.30 'do 19. uri v srenjski hiši;
—	Mačkolje: v petek, 25., od 17.30 do 19. ure v srenjski hiši.
Za vpisovanje oziroma za dogovor o razporedu osmič v Borštu in Dolini bosta prirejena dva sestanka, na katera so vabljeni vsi zainteresirani osmičarji. Sestanka bosta:
—	v Borštu v četrtek, 17., ob 17. uri v občinski hiši;
—	v Dolini v ponedeljek, 21., ob 17. uri na sedežu društva 'V. Vodnik. Za devinsko - nabrežinsko občino
bo Kmečka zveza organizirala službo, ki bo izpolnjevala prijave vina po vaseh z naslednjim sporedom:
—	v Šempolaju v četrtek, 17., od 17.30 do 19. ure v bivši osnovni šoli;
—	v Medji vasi v ponedeljek, 21., od 18. do 19. ure v gostilni Radovič;
—	v Mavhinjah v torek, 22., od 17.30 do 19. ure v bivši občinski hiši. Vsi zainteresirani morajo prinesti
s seboj davčno številko (codice fi-scale).
^	•	•	m ^	•	•
spomenik padlim s Kolonkavca, iz Skednja in od Si\ Ane
Predstavitev makete «Kamen in zid»
Za ZJ“' J® bila na sedežu Odseka ^jižn; vdn° Narodne in študijske stavilCe v Ulici Petronio 4, pred s Kolo Vi niakei° za spomenik padlim 0vca, Skednja in od Sv. Ane. dje av‘tev je organiziralo Združe-Za tržan1Stov osvobodilnega gibanja vojnih • 0 ozemlje skupno z Zvezo vojne invalidov narodnoosvobodilne . organizaciji sta želeli s stavitvijo seznaniti tudi svoje keto l' samega centra mesta z ma-prebi * .spomenik, za katerega se t?vca Skednja, Sv. Ane, Kolon-1. ga Zki vsa Povojna leta borijo in Ule h|asti do sedaj še niso dovodi dv,, V'U- Večera sta se udele-gnatij mhidi arhitektki Patrizia Ma jaros j5 >z Trst in Rossana Pe-Wubii 2 ®°1 junca, ki študirata. v ao s arhitekturo in ki sta skup-2eljern'	docentom Janezom Ko-
,prav'h maketo, ki sta jo na	* «Kamen in zid» in ki je
^aJu za postavitev omenjene-
ga spomenika prejela tudi prvo nagrado. Načrt je na sinočnjem večeru ponovno obrazložil sam docent ljub lajnske fakultete za arhitekturo Janez Koželj, ki je povedal kako je prišlo do zamisli, zakaj sta mladi arhitektki tako tudi poimenovali svoj načrt in kaj naj bi omenjeni načrt spomenika tudi predstavljal. Zanimanje med udeleženci večera je bilo veliko, saj bi postavitev tega spomenika pomenilo za vse napredne Tržačane, predvsem pa za prebivalce tega področja veliko zmago, pa tudi priznanje za vse tiste mrtve tega področja, ki so dali svoje življenje za boljšo bodočnost. Seveda sta tudi mladi arhitekti odgovarjali na razna vprašanja glede njune zamisli spomenika, ki bi ovrednotil celoten prostor, na katerem že sedaj stoji spominsko obeležje, ki so ga domačini postavili, to se pravi, da bi o-vrednotil tako vse drevje, ki stoji na tem prostoru, istočasno pa s po-
stavitvijo 90 kamnov v obliki spirale in s posebnim zidam, na katerem bi bila vklesana imena padlih ter s postavitvijo žare, ki bi tudi imela večni ogenj, dal obeležje, ki bi bilo res v ponos Trstu ter vsemu njegovemu naprednemu prebivalstvu.
Na večeru je sodeloval tudi pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj, ki je ob vodstvu pevovodkinje Marte Werk Volk zapel nekaj občutenih pri ložnostnih pesmi. Tako mladima arhitektkama, njunemu docentu, pa tu di pevskemu zboru iz Mačkolj se je v imenu obeh organizacij, ki sta večer pripravili, zahvalila predsednica združenja aktivistov Neva Lukeževa, ki je dejala, da so tudi taki večeri potrebni in pomembni, ko gre ne samo za postavljanje spomenikov pa dlim, temveč tudi za ovrednotenje vseh tistih idealov, za katere so se padli borili.
N. L.
Ukradene dragocenosti
.-lev tu?se"11 so zadnje dni odkrili med preiskavami V stanovanjih pri-8,asljo ,, _ , lastnine več dragocenih predmetov. Okradence vabijo, naj
—.—we več dragocenih predmetov. Okradence vabijo, kvesturi v sobi 34 od 9. do 12. ure vsak dan
se
morebitno
prepoznanje ukradenih predmetov
Ranjena mladeniča iz Trebč in Doline
Mladeniča iz Trebč in Doline, sta se v noči med petkom in soboto huje poškodovala v prometni nesreči na Cesti za Opčine. Lancia fulvia, ki jo je proti mestu upravljal 21 letni študent Robert Prasel iz Doline 264 in v kateri se je peljal še njegov prijatelj 19-letni avtoličar Sergio Kraljic s Trebč 85, je nenadoma trčila v BMW, ki jo je prav tako proti Trstu upravljal 25-letni Damijan Sancin z Doline 360. Prasel je v bolnišnici izjavil, da je trčenju botroval avtomobil, ki je privozil iz mesta proti Opčinam in ga je pri tem z žarometi zaslepil.
Od obeh ranjenih se je najhuje poškodoval Kraljic, ki si je v nesreči zlomil levo ključnico. Okreval bo v 40. dneh. Prasel si je prebil nosne kosti .in je dobil še druge poškodbe. Ozdravel bo v 20 dneh.
T	Dne 11. novembra nas je ne-
* nadoma zapustil naš dragi
Avgust Gruden
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kon-tovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Dragica, sinova Aleksander in Andrej, oče Ivan, bratje Ivo, Dušan, Ladi in An-tek, tašča Ivanka, svakinji, svak, vnuki in drugo sorodstvo.
Kontovel, Nabrežina, Prosek, Trst, 13. novembra 1983
(Občinsko pogrebno podjetje)
Tiho nas je zapustila naša • draga mama
Angela Mlač vd. Čepar
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo sin Paolo z ženo Marinello in vnukinjo Marino, hči Marta z možem Pierom, nečaki Pino z družino, Mario, Marija z družino (odsotni).
Posebna zahvala družinskemu zdravniku prof. Luigiju Guariniju za pomoč.
Ne cvetje, darujte v dobrodelne namene.
Trst, Melbourne, 13. novembra 19811
Žalovanju se pridružujejo Amalia Volga - Umek in družine De Marchi -Afernik.
ZAHVALA
Dne 6. t m. nas je zapustila naša draga mama, nona, sestra in teta
Marija Šemec vd. Legiša
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno se za-, hvajujemo g. župniku, dr. Markuži, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo tako številno pospremili k zadnji poti.
Žalujoča sinova Rudi in Berto, hčeri Marija in Ida.
Cerovlje, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način izrazili sočustvovanje in pospremili na zadnjo pot našo drago mamo, ženo, babico in prababico.
Marijo Čok roj. Maver
Družine Čok - Kjuder in Babuder
Lonjer, Bazovica, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bi i deležni ob nenadni izgubi naše nepozabne
Anice Caharija roj. Vitez
se vsem iskreno zahvaljujemo.* Posebna zahvala župnikoma g. Breclju in Godniču, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine
Nabrežina, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega predragega moža in očeta
lusta Pavletiča
se iskreno zahvaljujemo g. župniku, pevcem, nospeem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
SVOJCI
Boršt, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Alojza Daneva
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku Viliju Žerjalu ter kaplanu Francu Po-hajaču.
SVOJCI
Opčine, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti našega dragega
Leandra Hrovatina
(NANIJA)
Žalujoči svojci Opčine, 13. novembra 1983
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvoi vanja ob smrti
Ivana Regenta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družine Regent, Nicolich in Nabergoj.
Trst, 13. novembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob smrti
Stanka Pečarja
se ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja toplo zahvaljujemo
SVOJCI
Trst, 13. novembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Škabarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiti njegov spomin in z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu.
Žena Marija in hči Vojka z družino. Opčine, 13. novembra 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Ob nenadni smrti uslužbenca in kolege Avgusta Grudna izrekajo družini globoko sožalje občinska uprava, u-službenci in odbor za razstavo vin občine Devin - Nabrežina.
Ob prerani izgubi Avgusta Grudna izraža iskreno sožalje svojcem devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti.
Soletniki prijatelji iz Nabrežine izrekajo globoko sožalje družini in sorodnikom ob prerani izgubi dragega prijatelja Avgusta.
Godbeno društvo Prosek izreka globoko sožalje svojemu članu Aleksandru Grudnu ob izgubi dragega očeta.
Odbor SKD I. Gruden in ŠD Sokol izražata članu nadzornega odbora dr. Dušanu Grudnu in svojcem iskreno sožalje ob prerani izgubi brata
AVGUŠTINA
Ob nenadni smrti tov. Vittoria Vi-dalija izreka družini iskreno sožalje PO VZPI - ANPI Trst.
^SLOVENSKO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
V KULTURNEM DOMU V TRSTU Peter Shaffer
AMADEUS
Režija DUŠAN MLAKAR
DANES, 13. novembra, ob 16.00 — ABONMA RED C in G nedeljski
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Jutri, 14. novembra, ob 19.30: Chiisti-ne Jones s svojim orkestrom.
V	četrtek, 17. t.m., ob 20. uri: CLti-nato Band. Južnoam riški' ansambel.
Mala dvorana
Jutri, 14. novembra, ob 19.30: Večer ukrajinske komorne glasbe.
V	soboto, 19. t.m., ob 10. uri: Maria Clara Machado «Mali strah Bav Bav* -Lutkovna skupina Horjul.
Razstave
Od 15. do 21. novembra: VI. knjižni sejem. V sklopu sejma bodo tudi strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize.
Od 23. do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB.
ROSSETTI
Danes, 13. novembra, ob 16. uri (red 1. nedelja) v gledališču Rossetti nastop gledališke skupine «Cooperativa Teatro mobile* Giulia Bosettija s Pirandellovim delom «Sei personaggi in cerca d'auto-re». V abonmaju odrezek št. 1.
Jutri zaprto zaradi počitka. V torek, 15. t.m., ob 20.30.
VERDI
V	četrtek, 17. t.m., ob 20. uri premiera Puccinijeve opere «La fanciulla del West» (red A/A). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu
vabi svoje člane in prijatelje na filmski popoldan. Prof. Miladin Černe bo predvajal drugi del svojega filma o potovanju okoli sveta v četrtek, 17. trn., točno ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v sredo, 16. t.m., ob 20.30 v sr njski hiši predavanje Jožeta Korena ob 40-letnici Partizanskega dnevnika. Vabljeni!
KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora v sredo, 16. t.m., ob 19. uri v društvenih prostorih.
Društvo zamejskih likovnikov sporoča članom, da bo seja društva jutri, 14. novembra, ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 14. novembra, ob 20.30 govoril prof. Martin Jevnikar o Antonu Klodiču pl. Sabladoskem, izjemni osebnosti Beneške Slovenije.
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
priredi dne 4. decembra zaključni enodnevni izlet v Furlanijo s kosilom in plesom v gostilni «Pri Toniju*. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan. Za vpisovanje in informacij: v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr., vsak torek in četrtek, od 17. do 19. ure, tel. 644-59 ali 732-858.
f Čestitke
Dne 17. t.m. bo v Devinu ugasil 1. svečko naš mali IGOR ČERNJAVA. Vse najlepše v življenju mu iz srca želijo noni, nonota in stric Livijo.
Jutri praznuje 13 let MARIJAGRAC1-JA CONTA. Vso srečo ji voščijo tata, mama, botra Vesna, Albina, Giancarlo in Alessandro.
Danes praznuje 1. leto MIRJANA PEČAR. Vse najboljše ji želijo mama Rita ter očka Stojan, sestrica Maja pa ji pošilja koš poljubčkov. Čestitki se pridružujejo botra Valentina, Romina, teta in stric.
Danes praznuje v Velikem Repnu rojstni dan MARIJA GUŠTIN. Da bi jo sreča, zdravje in veselje še dolgo spremljali v življenju ji iz srca želi Lidija z družino.
Eziotu in Saši se je pridružila MEGGY
Srečni družini čestita
KD F. Venturini
Cvetličarna
ZVONČEK
Narodna ulica 118 Opčine
tel. 212094	-
M
CVETJE IN OKRASI ZA VSAKO PRILOŽNOST
ŠOLA
GLASBENE MATICE
TRST
Koncerti v Gallusovi dvorani
V petek, 18. t.m., ob 20.30, Ul. R. Manna 29 j.
Jubilejni koncert ob 25-Ietnici umetniškega udejstvovanja TRIA LORENZ
Primož Lorenz — klavir Tomaž Lorenz — violina Marija Lorenz — violončelo
Na programu:
Dvoržak, Štuhec, Šostakovič.
Kino
La Cappella Undcrground 18.00 in
20.00	«Stardust Memories*. Igra Woody Allen.
Ariston 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «Fi-nalmente domenita*. Režija F. Truf-faut. Igrata: Fanny Ardant in Jean Louis Trintignant.
Eden 16.00 — 22.15 «Scherzo del destino in agguato dietro 1'angolo ccme un brigante da strada*. Ugo Tognazzi.
Fenice 15.30, 17.45, 20.00 in 22.15 «Sing Sing*. A. Celentano, E. Montesano. Jutri isti film ob 17.30, 19.50, 22.15.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 «Africa dolce e selvaggia*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 «Altri de-sideri particolari*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 «1 ragaz-zi della 56. strada*. Režija F. Ford Coppola. Matt Dillon.
Nazionale matineja 10.00 in 11.30 dvorana št. 1 «Pippo, Topolino, Pluto, Paperino, 1’allegra parata*. Vstopnina 1.500 Ur.
Grattacielo 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 «Mani dl fala». Renato Pozzetto in E-leonora Giorgi.
Mičnim 15.00 — 22.10 «Flashdance». J. Beals, M. Nori in B. Bauer.
Jutri isti film ob 16.30 — 22.10.
Aurora 16.30 — 22.00 «L’ospedale piu pazzo del mondo*. Film za vsakogar.
Capitol 16.30 — 22.00 «Psycho II.». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «Dieci minuti alla mezzanotte*. C. Bronson. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30, 17.00, 18.30, 20.00 in 21.30 «Orgasmo». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 15.00 — 22.00 «Mephisto». Režija Istvan Szabo.
Lumiere 15.00 «Lilly e il vagabondo*. Walt Disnejeva risanka.
Jutri 16.00 — 22.00 «Frontiera*. Jack Nicholson.
Alcione 15.30, 17.40. 19.50, 22.00 «11 ver-detto*. Paul Nevvman.
Šolske vesti
Državni poklicni zavod J. Stefan Gb
vešča starše, da se bosta vršila r, di-teljska sestanka na sedežu šole po sledečem urniku:	jutri, 14. novembra,
ob 17. uri za prve razrede in v torek, 15. t.m., ob 17.30 za vse ostale razrede.
I. de Felszegy
ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE
TRST - TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 793814
—	Vsi domači In tuji artikli za zobozdravnlško rabe
—	Zajamčeno zlato za zobe K 22 (917) In lotanje
»lorija
Ul. sv. Frančiška 20
VLADIMIR VELIČKOVIČ
Razstavlja
slike, risbe in grafike
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 13. novembra STANISLAV
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37 — Dolžina dneva 9.36 — Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 24.00.
Jutri, PONEDELJEK, 14. novembra
BORISLAVA
Vreme včeraj: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1022,3 mb narašča, veter 53 km na uro vzhodnik-sevtro-vzhodnik s sunki burje do 75 km na uro, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Federica Vittor, Fe-derica Conte, Delia Zanutti, Alessia Volk, Roberto Albanese, Michele Scandura.
UMRLI SO: 73-letna Maria Cappel etti vd. de Plazer. 71-letni Ottavio Favret-to, 75-letni Vittorio Cucco, 74-letca Au-relia Del Mastro vd. Schoier, 78-letna Emilra Tence vd. Gris, 85-letni Deme-trio Semeia, 88-letna Ivana Aib:e"ht, 68-letna Ferdinanda Corradini vd. Re-belli, 73-letni Nazario Ramani, 55-letni Augusto Gruden. *•
OKLICI: trgovec Fulvio Conte in uradnica Fiorella Zagolin, Michele Barbir in gospodinja Bruna Elisabetta Ramani, učitelj Fabio Feresin in uradnica Maria Trinchero, Giuseppe Arena in delavka Lucia Colja, uradnik Ennio Degrassi in vzgojiteljica Lorella Iussa. agent javne varnosti Corrado Risino in gospodinja Rosaria Ferro, uradnik Vittorio Felice in gospodinja Giuseppa Calabrese, k'e-par Mauro Monsalvi in frizerka Rossana Gangale, trgovec Roberto Fortunat in
učiteljica Tiziana Orazietti, pristanišč-nik Franco Carboni in čistilka Rossana Bossi.
OBČINA DOLINA: delavec Dino Mar-chesich in delavka Maria Sancin.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan:. tel. 209-197.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber-nini 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. B r nini 4, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LOTERIJA
BARI	77	10	53	84	35
CAGLIAR1	38	1	87	75	51
FIRENCE	58	6	31	60	43
GENOVA	55	44	5	34	67
MILAN	24	50	90	1	29
NEAPELJ	13	74	25	5	28
PALERMO	88	48	44	81	38
RIM	88	69	70	59	65
TURIN	45	34	33	82	2
BENETKE	76	22	79	82	89
ENALOTTO
2 X X XII 2 2 X 222
KVOTE:
12 — 17.904.000 lir 11 —	605.500	lir
10 —	61.500	lir
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAJAM zazidljiv teren v občini Dolina. Tel. 040/228-217.
IŠČEM slovenskega administratorja za upravljanje hiše v Trstu. Ponudbe na ADIT-DZS, p.p. 171 - 61001 Ljubljana.
IŠČEM kakršnokoli zaposlitev ali kot šivilja ali prodajalka (z diplomo). Tel. 040/228-813 od 12. do 13. ure.
IŠČEM finančno kombinacijo ne za prodajo gradbenega materiala, 200 kv. m pokritih, še več nepokritih, velikanski vhod - Sv. Ivan, Ul. Brandesia 2, urnik: od 13. do 14. ure - Inž. Bak.
ZA IZVOZNO-UVOZNO firmo, ki trguje z jugoslovanskimi firmami, magister ustreznih ved (Koper - Ljubljana) opravlja po dogovoru konzulting, marketinške, pravne in druge posle za pospeševanje trgovine. Ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 Trst - pod šifro «Marketing».
UGODNO prodam gliser dolžina 4 m motor Evinrude 55 KM in prikolico za prevoz LP 470. Vse v izredno dobrem stanju. Na ogled v avtokleparski delavnici v Ul. Errera, nasproti Italc:-menti. tel. 040/826-759.
PRODAM zgodnji krompir Višna, Jerla in Rezi. Debelina 3 - 5 cm, primeren za seme, Janez Kozina — čirče 36, Kranj, tel. 064/28069.
BLIZU morja oddam 500 kv. m vino grada. Ponudbe pod šifro «Kontovel».
POŠTENI z znanjem jezikov, lastnim avtom sprejme kakršnokoli zastopstvo ali kot spremljevalec na poslovna potovanja za Podonavj • (Avstrija, Madžarska, češkoslovaška). Ponudbe pod šifro «Salesman*.
OSMICO je odprl Božo Sedmak v Križu št. 165 (Belekotovi). Toči dobro domačo kapljico.
IMAŠ problem z alkoholom? Ne ostani sam s svojim problemom. Anonimna zveza alkoholikov ti lahko pomaga. Pridi tudi ti v naš sedež v Ulico del Bastione 4, tel. 793617. Sestanke imamo ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30, ob petkih pa od 20. do 22. ure.
POHIŠTVO BIECHER, Ul. dellTstria 27, Trst, tel. 750113. Bogata izbira vsakovrstnega novega in starega pohišt a, predmetov za dom in daril. Obiščite nas!
Kulturno društvo
SLAVEC
priredi
danes, 13. novembra, v Kultur nem domu v RICMANJIH tradicionalno
RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN
Zvečer ples z ansamblom POMLAD.
Deloval bo dobro založen bife z raznovrstnimi jedačami in pijačami.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE TAJNIŠTVO TRST
Po sklepu prvega dela občnega zbora SSŠ dne 31. oktobra 1983 predsednik občnega zbora in izvršni odbor SSŠ sklicujeta sejo de ovne skupine dne 16. novembra, ob 16.30 v prostorih liceja «F. Prešeren* v Trstu, Vr-delska cesta 13/1.
Dnevni red kakor je bil določen na občnem zboru.
Predsednik občnega zbora Tajnik izvršnega sveta
Potovalni urad «AURORA»
priredi od 29. decembra 1983 do 1. januarja 1984
novoletno potovanje v BUDIMPEŠTO
Cena 295.000 lir (silvestrska večerja vključena — odličen hotel I. kategorije).
Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» — Ul. Cicerone 4, telefon 60-261.
SKD BARKOVLJE
priredi
danes, 13. t.m., v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12
TRADICIONALNO
MARTINOVANJE
Poleg prijetne glasbe vam bomo nudili novo domače vino, klobase z zeljem, joto ter razne domače slaščice. Pričetek ob 16. uri.
Vabljeni
Prispevki
V	počastitev spomina pok. Marii'* Maver - Čok darujeta družnii Žerjul in ze" rjal 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Franca Škabarja daruje sestra Julija (Col 21) 50.00 lir za popravilo cerkve na Repentabrji; V isti namen daruje družina Stulle 25.00" lir.
V	spomin na Franca Škabarja daru-
jeta žena Marija in hči Vojka z družino 100.000 lir za cerkev na RePen" tabru.	.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Ma^ rije Lazar se je spominja hči Maric z družino in daruje 30.000 lir za P° pravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Silvestra Škabarja daruje družina Bizjak (Col
10.000	lir v isti namen.	. •
Marko Feri, Franko Guštin in vokauj
sekstet državnega učiteljišča «A. j*' Slomšek*, ki so nastopili na Repejita bru v okviru kongresa astrofizike, ki e je organiziral dr. Roberto Stelio, darujejo svoj honorar 100.000 lir za Glasu® no matico in 100.000 lir za popravi* Cerkve na Rep ntabru.	...
V	počastitev spomina Leonore KO man roj. Kerkoč darujeta sestri BizJa
20.000	lir za Dijaško matico. . ...
V	spomin na Nado Rojc darujejo J"
randa, Daša in Jana	Radovič 20.000 u
za Glasbeno matico.	~
V	spomin na drago sosedo Anico
harija daruje Vera 15.000 lir za oK I. Gruden.	.«
V	počastitev spomina Justa Pau‘„J,nn daruje družina Petaros (Boršt 70) 10-" lir za spomenik padlim v NOB iz &0 šta in Zabrežca.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v četrtek, 17. t.m., predvajanje filmov na temo:
IZLET V TANZANIJO
Predavatelj bo prof. MILADlN ČERNE, ki bo prikazal svoj fotografski safari v Saringentiju-Predavanje bo v Gregorčiče^ dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11) s pričetkom ob 20. nevabljeni!
KD VESNA in SKD IGO GRUDEN
vabita
na ogled komedije
PIK NIK S TVOJO 2ENO
(predstava brez tretjega)
V	soboto, 19. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v KRIŽU.
V	nedeljo, 20. t.m., ob 17- nri ^ dvorani I. Gruden v NABREŽIN
pam železnina
|V|	STROJI - TEHNIČNI A*TlK
ta Industrie, kmetijstvo In to
oTRST (Induilrlltka con-l DO M J O. 111 - Tal tlVW*
PREŠITE ODEJE
za navadne - zakonske -postelje, vse že na razpolag skladišču.	bi.
Darilo drugim, darilo
PREPROGE
pošiljka orientalskih in navadni preprog in tekačev.
ITALPEASt
Trgovina čevljev
MARCELO MALALAN
OPČINE - Narodna ul-J® Telef. 212-136
radia televizija
Nedelja, 13. novembra 1983
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 14' novembra 1983
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10	00 I ragazzi di padre Tobia - TV j film
,5® Lutkovna predstava v nadalje-
u.oo S1 Jl-55 Nabožna oddaja J, « Zelena črta « W Dnevnik 1 - Ob 13. uri f Dnevnik 1
11	^O Tekom nedelje. . .
Glasbena oddaja:	najnovejše
lg Plošče
Un terribile cocco di mamma -18*^ PantasUco bis
■30 «Sissi, la giovane imperatri-•>•> ce* - film
22 Pnevnik 1
23j» športna nedelja • 0 Dnevnik 1 - zadnje vesti
Drugi kanal
1 oso Sddaia 0 medicini U 'k ,oncert «1 solisti Veneti»
13 00 ~ a cena delle beffe»
Din Dnevnik 2 i'50 Blitz 13-45 Non
film
Ob 13. uri
e facile uccidere
'S » teu«
kome-
prvega polčasa
gometnih tekem
16.20	Športna nedelja
16.30	Blitz - Šport
18.50 Dnevnik 2 - Šport
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
19.45 Dnevnik 2
20.00	Dnevnik 2 - šport
20.30	Galassia 2 - zabavno - glasbena oddaja
21.35	Un cinese a Scotland Yard -TV film
22.25 Dnevnik
22.35	Dnevnik 2 - oddaja o medicini
23.10 Šola in vzgoja
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.30	Girofestival ’83
13.30	Latinsko - ameriška folklora
14.00	Jazz glasba: Michel- Petruccia-ni
14.55 Ophira - nadaljevanka
15.30	Dnevnik 3 - neposredni - športni prenosi
17.30	«Ladri di biciclette* - film
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
19.40	Koncert Doobie Brothers Fare well Tour
20.30	Šport
21.30	Maciste
22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo B lige
jugoslovanska televizija
9	9- h" *	.‘J
9.30 :l!a
10 20 >uV zav otroška matineja
10	5o "J°dro poletje - nanizanka
*antje iz Hill Streeta nani-
11.40 «xka
12 (¥i v' “Maja za stik z gledalci 14 On ^tijska oddaja
uS ?oročila
'J;»mes Last in drugi nemški Pevci - zabavno - glasbena od-15, da ja
Prisrčen pozdrav
z Zemlje
17S ?aš kralj: Dolič 17te "Pprtna poročila ^umpijska kronika Slovenci v zamejstvu
zaniei ^Vlru TV oddaje «S!ovenc ja Vu>> bo tudi reportaža «F HTo p ?*• k' jo je pripravil dopi vanjM ,Jubljana v Trstu, ob soc Aiw . jUigija Palettija iz Rezijt ,^*le Alpe - Adria iz Trsta.
S ?lSanka
. .j.-. li .ortni pregled V. 25 Živeti z naravo - dokumentarna serija 22.10 Poročila
Koper
15.15 Skopje:	Boks Mednarodni
meeting «Zlati Gong»
17.05	Zadnji bodo prvi - film
18.30	Lucy in njeni - serijski film
19.00	Risanke
19.30	Stičišče
19.45 Visoki pritisk - glasbena oddaja
20.30	Vesela tolpa - film 21.50 Sedem dni
22.05	Španske operne zvezde: Pilar Lorengat
Zagreb
10.20 Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija, dober dan
14.00	Narodna glasba
14.30	Moja dežela - dokumentarna
S0j*ijg
15.30	Dobrodošli - film 16.40 Nedeljsko popoldne
18.55	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	13. julij - nadaljevanka
20.55	športni pregled 21.25 S kamero po svetu
21.55	TV dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
10.45	?nos TV film
12.15	ib01-!: košarka
13.00	(Turiški nogomet
Pperclassifica show glasbena
14.00	^aja
*L altra faccia delTamore* -
J6.00 Aif1
16.30	?fce - TV film '7.30 H1™ - TV film
18.30	frabesque - TV film
10.30	ffV, Drant - TV film 20.25 yallas. TV film
Lž.io	d*	mvo -	nadaljevanka
23.10	,i	'ba*a "	oddaja	o	modi
0.5n	c-	diva»	* film
fearch . TV film
8.30	nETEQlJATTRO
9.00	n.a° cino
}4.45 r , s>re di Roma* - film
15.45	v . arn*glia Bradford TV film
J6.20 P,-Clni troppo vieini TV film
1.20	ciao
J9.30 iv r°° a tre puste* -
20.30	VentjSty ^ film
22.15	ka '
21.15	ffr,lke f°rce - TV film 2-1.45 ,,1 Ul!e 7-a modo
a ribelle del West» - film
43 SS1
}2.00 ua 6rande sfida» - film ]2.3o vftgan°vi heroji TV film ■1.00 rT® da strega - TV film
14.00	Sfand Prix
m w Vork
5-00 lm
D°ve vai
film
guerra - nadaljevan-
New York
sono guai* - film
17.00	Wonder vvoman - TV film
18.00	Drive in - varietejski program
20.00	Risanka
20.25	Beauty Center Show - varietejski program
22.00	Develin & Develin - TV film 22 50 Šport: boks
24.00	«La morte corre sul fiume* -film
1.30	Hoganovi heroji - TV film
TELEPADOVA
15.00	Toma - TV film
16.00	Ellery Queen - TV film
17.00	D cacciatore - TV film
18.00	Risanke
19.30	Bonanza - TV film
20.30	«11 sipario strappato* - film
22.00	Edvvard end Mrs. Simpson -nadaljevanka
23.00	n cacciatore TV film
24.00	Film
TRIVENETA
12.40 Oddaja o ribolovu
14.00	Dražba
20.30 «La vita in un solo giorno*
22.00	Vse o motorjih
23.00	Film 1.00 Horoskop
1.10 «ILa donna che videno se stes-sa» - film
TELEFRIULI
9.30	Oddaja o avtomobilizmu
10.00	Oddaja o medicini
11.15	Si o no?
13.30	I falciatori di margherite - TV film
14.00	Fogolar
19.25	Horoskop
19.30	Deželni šport
20.30	«La cassa sbagliata» - film
22.15	Longbridge Story - TV film
23.15	Abat-jour
23.35 «Proiettile in canna* - film
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 K:atke vesti
12.05	Halo, Raffaella?
13.30	Dnevnik 1
14.05	Po poteh Kalifornije — TV film
15.00	Posebna oddaja iz parlamenta
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Trije nečaki in majordom,
TV film
16.30	Ponedeljkov šport
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.06	Barriere — nadaljevanka
18.00	Teme sodobne kulture: literatura in krščanstvo
18.30	Taxi — TV film
19.00	Italia sera — posebna oddaja Dnevnika 1
19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	«Le miniere di re Salamone*, film
22 10 Dnevnik 1
22.25 Pogovori pri mizi
23.30	Dnevnik 1 — Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Capi tol — nadaljevanka 14.15 Tandem
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	Tandem
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Rhoda — TV film
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
18.35	Dnevnik 2 — šport
18.45	Inšpektor Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	Spaziosette
21.25	Millemilioni
22.30	Dnevnik 2
22.40 Uno+uno — nadaljevanka
23.30	Protestantizem
Tretji kanal
16.10 Nogometno prvenstvo B lige
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19 30 Ponedeljkov deželni šport
20.05 Šola in vzgoja
20.30' «Hitler una earriera* — flim
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Modro kot pisano
17.55 Higiena molže — izobraževalna oddaja
18.15 Po onkološkem inštitutu — 2. oddaja
18.25	Podravski obzornik
18.45	Zdravo, mladi
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.00	Trii leta — nadaljevanka
21.05	Glasbeni magazin:	Nocoj. . .
o- rocku
22.05	TV dnevnik II
Zagreb
16.30	Videostrani
16.40	TV v šoli
17.40	Poročila
17.45	Lutkomedija
18.00	Skladatelji za otroke
18.15	TV koledar
18.25	Kronika občine Bjelovar
18.45	Zdravo, mladi
19.30	TV dnevnik
20.00	Beg — 1. del TV drame
21.15	Izbrani trenutek
21.20	Zunanjepolitična oddaja TV Titograd
21.50 Zgodbe iz Pariza
22.20	TV dnevnik
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku
V današnji Odprti meji bodo na sporedu še naslednje vesti:
TRST — 75-letnica Hranilnice in posojilnice na Opčinah MEDEJA (GO) — Obisk delegacije Italijanov z Reke TRST — Občni zbor RMV VIDEM — Razstava Zvesta Apollonia VIDEM — Srečanje gledališč raznih kultur ŠPORT:
GORICA — Odbojka — začetek C lige TRST — Košarka: Jadran - Fiamma NABREŽINA — Odbojka: Meblo -OMA
PADRIČE — Nogomet: Gaja - Mladost
17.00	TV D — novice 17.05 TV šola
17.30	Vesela tolpa — film
18.50	Risanke
19.30	TV D — vse danes
19.50	Prednočje — novice in zani mivosti
20.00	Aerobika — dokumentarna od daja
20.30	Veliki detektiv — serijski film
ZASEBNE
CANALE 5
8.30 Dober dan Italija
9.00 Una vita da vivere — nadalj.
10.00	Rubrika
10.30	Aliče — TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help — glasbena cddaja z kvizi
12.30	Bis — kvizi
13.00	II pranzo e servito — nagradno tekmovanje
13.30	Sentierd — nadaljevanka
14.30	General Hospital — nadalj.
15 30 Una vita da vivere — nadalj.
16.50	Hazzard — TV film
18.00	II mio amico Arnold — TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe — TV film
19.30	Baretta — TV film
20.25	Uccelli di revo — nadalj.
22.25	Love Bdat — TV film
23.25	Ameriški nogomet
00.25 «Quattro donne aspettano*, film
RETEOUATTRO
8.30	Ciaa, ciao
9.30	Mammy fa per tre — TV film
10.00	Mi benedica padre — TV film
10.20	«11 promontorio della paura*, film
11.50	Quella časa neba prateria,
TV film
12.50	Vieini troppo vieini, TV film
13.20	Padroncina Flo — novela
14.00	Agua viva — novela
14.50	«Gilda» — film
16.20	Ciao, ciao
17.20	Rr. Slump e Arale — risanke
17.50	CHIPS — TV film
18.50	Marron glacč — novela
19.30	M’ama non m’ama — nagradno tekmovanje
20.30	Venti di guerra — nadalj.
22.15 Maurizio Costanzo Show
24.00	Nogomet
00.45 «L’ultimo buseadero* — film
ITALIA 1
8.30 Risanke
8.55 Čara, čara — novela 9.40 Febbre d'amore — nadalj.
10.20	«1 miei sei amori* — film
12.00	Hogonovi heroji — TV film
12.30	Vita da strega — TV film
13.00	Bim, bum, bam
14.00	Gara, čara — novela
POSTAJE
14.45 Febbre d'amore — nadalj.
15.30	Aspettando il domani — nadalj. 16.05 Bim, bum, bam
17.50	La časa nella prateria,
TV film
18.50	La donna bionica — TV film
20.00	Risanka
20.30	Ric e Gian Folies — zabavna oddaja
22.00	New York, New York, TV film
21.00	Samurai — TV film
24.00	«Estate d’amore» — film
01.30	Hoganovi heroji — TV film
TELEPADOVA
7.30	Risanka
8.30	Film
10.00	TV film
10.30	Laura — TV film
11.15 Cuore selvaggio — TV film
12.00	Agent Pepper — TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura — TV film
14.45	Cuore selvaggio — TV film
15.45	II cacciatore — TV film
16.30	Risanke
19.30	L’incredibile Hulk — TV film
20.30	II momento della verita
21.30	«11 magnate* — film
23.00	Monjiro — TV film
24.00	Film
TRIVENETA
7.30	Risanke
8.30	Posebni agent — TV film
9.30	Hoganovi heroji — TV film
10.00	Monitor
12.30	Hos-oskop
12.40 Salut Champion — TV film
13.30	Risanke
14.00	Medusa — TV film
14.30	II rigattiere — dražba
17.30	Risanke
18.00	Quintin Durard — TV film
18.30	Risanke
19.00	Siderstreet - TV film
20.00	La baia di Ritter — TV film
20.30	«Texas oltre il fiume!», film
22.30	U famiglia Smith — TV film
23.00	Dražba
TELEOUATTRO
8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1
19.00	Dogodki in komentarji
BABIO
Nedelja, 1?. novembra 1983
RADIO TRST A
9.00 Glasba po željah; 10.30 Neposreden prenos Jadranove tekme iz Športne palače v Trstu (Jadran -Fiamma); do 13.00 Glasba; 13.00 Oddaja SKDT Knjige, knjige, knjige za vse (vodita Stanka Hrovatin in Drago Gorup); 14.00 Glasba po željah; dalje Glasba.
RADIO OPČINE
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja, 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste; 10.00 Madinski oder: «Moj prijatelj Dane*. Napisal Janez Gradišnik, dramatiziral Ivan Buzečan. Drugi del. Izvedba: Radijski oder; 10.30 Prenos košarkarske tekme C-l lige Jadran - Bočen. Poroča: Saša Rudolf; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in gasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; (15.30 - 17.30) Šport; (17.00) Prva od daja Radijska srečanja: Koper - Trst -Ljubljana. Javno oddajo so posneli včeraj v Zadružnem domu v Vipavi.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
7.00,	8.00, 15.00 Poroči'a; 17.00 Primorski dnevnik; 7.15 Otvoritev jutra njega programa; Napoved programa; Radijski koledar; 7.30 Za zdravje; Prometni servis; Ekonomska propaganda; Objave, EP; 8.30 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijska oddaja; Nopoved radijskega in TV sporeda;
9.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev —
glasba za prijetno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Ekonom ska propaganda; 14.30	16.00 Glasba
po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Priložnostne glasbene od daje;
Ponedeljek, 14. novembra 1983
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00, Radijski dnev-
nik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 «Benečija ’83», 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice. Pripravlja Igor Pavletič; Giuseppe Verdi: Trubadur (prvo in drugo dejanje); 11.25	13.00 Opoldanski zbor-
nik: (11.30) Beležka; (12.00) Kralj (Atilij) v New Yorku: Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; (14.10) Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Pavle Zidar: «Oče naš*. Dramaturška redakcija in režija: Marjana Prepeluh, 7. del; (14.30) Jugoslovanska diskoteka; (15.00) šport; 17.10 Mi in glasba: Slovenski oktet. Prvi dd. koncerta, ki smo ga posneli 9. oktobra letos v rojanski župni cerkvi;
RADIO OPČINE
15.00 Slikajmo z Andrejem; do 17.00 Glasba; 17.00 Italijanski kanta vtorji (vodita Andrej in Maurizio); do 20.00 Glasba; 20.00 Lahko noč želi. . . (Pravljica); 20.30 Glasba za tvoje uho (vodita Mirko in Edvin); dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00 Primorski dnevnik; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; Vremenska napoved; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; EP; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 14.45 Glasbene šole; Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Slovenska zborovska glasba; 14.35 Zabavnoglasbena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Iz filmskega sveta; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; Objave; 17.30 V podaljšku — pregled športnih dogodkov;
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.00	9.00	Jutranji program;
10.30	Pesmi v času; 11.10 Emma la rossa — priredba; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Oddaja o medicini;
17.30	Jazz; 18.00 Glasba; 18.05 Šola
in vzgoja; 18.30 Mali koncert; 19.15 Nabožna oddaja; 19.20 Glasbeni premor; 19.30 Audiobo«; 20.00 Svet skupine Who; 20.30 Med zgodovino in legendo; 21.03 Izvor glasbe; 21.25 Deset minut z. .	22.00 Nocoj tvoj
glas; 22.45 Autcradio flash;
Danes v Steverjanu
Priznanja nekdanjim borcem briško-beneškega odreda
Pomemben dogodek za celotno 8te-verjansko skupnost bo današnja slovesnost ob podelitvi priznanj tridese tim borcem briško-beneškega odreda in priznanj aktivistom Osvobodilne fronte, domačinom, ki pa so po vojni postali jugoslovanski držayljani, ali pa stalno bivajo v sosedni republiki. Slovesnost, ki jo pripravlja krajevna zveza borcev v sodelovanju s KD Briški grič bo ob 14. uri v prostorih na Bukovju in bo združena s krajšim kulturnim sporedom, ki ga bodo oblikovali moški in otroški pevski zbor ter gojenci šole Glasbene matice.
Ob tem naj povemo, da je bila podobna slovesnost že lani, ko je pripravljalni odbor sklenil, da se priznanja rojakom, jugoslovanskim državljanom, podelijo ob drugi priložnosti.
Letos praznujemo na Primorskem vrsto pomembnih obletnic in se torej prav podeljevanje priznanj nekdanjim borcem in aktivistom osvobodilnega gibanja lepo uvršča v okvir proslav. Toliko bolj velja to za Števerjan, kjer so se prebivalci plebiscitarno odločili za Osvobodilno fronto in je veliko borcev odšlo v partizane že na začetku leta 1943.
Na današnji slovesnosti bodo podelili 47 priznanj nekdanjim aktivistom Osvobodilne fronte in 30 priznanj nekdanjim borcem briško-beneškega odreda, enote, ki so jo v glavnem sestavljali domačini iz Brd.
Krvodajalci iz Doberdoba odhajajo v Kranj
Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba že vrsto let vzdržuje tesne prijateljske stike s krvodajalci v matični domovini. V soboto in nedeljo bodo krvodajalci iz Doberdoba na obisku v Kamniku, Kranju in nekaterih drugih krajih. Udeležili se bodo tudi manifestacij ob 30-letnici krvodajalstva v Kranju in Kamniku ter aktivno sodelovali v kulturnem programu. Skupaj s krvodajalci bodo šli na obisk tudi pevci zbora KD Jezero. Ob tem pa ne gre pozabiti, da sc mnogi od pevcev tudi aktivni krvodajalci.
Gneča na katastrskem uradu
* msf	mm		Jgjf
			
Smo na Goriškem pretirano vestni pri izpolnjevanju državljanskih dolžnosti, med katere sodi tudi plačevanje davkov, ali pa so pojasnila, ki jih dajejo na županstvih, pa tudi preko sredstev javnega obveščanja glede plačila izrednega občinskega davka na dohodke iz posesti hiš in drugih zgradb pomanjkljiva? Naj bo razlog takšen ali drugačen, v državnem tehničnem uradu (na katastrskem uradu) imajo te dni pravcato gnečo. Last-
'GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju
z Zvezo
slovenskih kuturnih društev
in Zvezo
slovenske katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici
Dušan Jovanovič
VOJAŠKA SKRIVNOST
zooiingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih
v nedeljo, 20. nov., ob 16. uri — ABONMA RED «A» v ponedeljek, 21. nov., ob 20 30 — ABONMA RED «B» v torek, 22. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «C»
niki hiš in stanovanj sprašujejo za potrdila o katastrskem dohodku, za plačilo omenjenega davka (SOCOF). Marsikdo se v omenjeni urad napoti po nepotrebnem, saj ima ustrezne podatke navedene že na kopiji davčne prijave iz meseca maja letos.
Sicer pa izgleda, da bodo zlasti v manjših občinah, iz omenjenega davka vnovčili precej manj od predvidevanj. To velja zlasti za občine v pretežno kmetijskih področjih. Rok za plačilo 10/12 davka zapade kakor znano konec novembra.
Bomo izredni davek plačevali tudi prihodnje leto ali bodo v Rimu po-gruntali kaj novega? V nekaterih krogih — tako tudi pri združenju gori-ških komercialistov — so prepričani, da je davek na dohodke od hiš v nasprotju z ustavo.
Na obisku ministrski podtajnik
Goriški župan Scarano je včeraj dopoldne sprejel podtajnika v ministrstvu za industrijo, poslanca Nicolo Saneseja, ki ga je spremljal poslanec Rebulla. Visokega gosta je župan seznanil s težavnim družbeno gospodarskim položajem v naši pokrajini na celotnem območju ob meji ter poudaril nujnost ustreznih vladnih ukrepov, da se stanje popravi.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška, telefon 84124.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi vse otroke z Goriškega jutri ob 16. uri v Kulturni dom na prvo vajo
OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica—'
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
Možnosti visokošolskega izobraževanja v Gorici
Že dalj časa je govor o izpopolnitvi možnosti visokošolskega izobraževanja v Gorici, predvsem z odprtjem novih zavodov, v tesnem sodelovanju z univerzo v Trstu. O teh vprašanjih je tekla beseda tudi na včerajšnjem srečanju na goriškem županstvu med rektorjem tržaške univerze Fusarolijem in njegovimi sodelavci ter goriškim županom Scaranom in člani občinskega odbora.
Ob tem velja opozoriti, da ne gre za prvi sestanek o tej problematiki, ampak je bilo vprašanje že načeto ’ pred nekaj meseci.
Goriški upravitelji so prepričani, da bi lahko tudi v našem mestu uspešno razvijali, seveda v tesnem sodelovanju z visokošolskimi strukturami tržaške univerze, tovrstno dejavnost.
Na včerajšnjem srečanju so o problematiki govorili s splošnega vidika in evidentirali tista področja, ki bi bila najbolj zanimiva in tudi perspektivna. Domenili so se tudi za pripravo podrobne analize, ki jo bo v razmeroma kratkem času pripravil ožji odbor in ki naj bi služila kot izhodišče za konkretno uresničevanje zamisli.
Srečanje z raznašalci Primorskega dnevnika
Osnovni namen našega dnevnika je, da pride v roke čim širšemu krogu naših ljudi, naročnikov. Brez vsakodnevnega prizadevnega dela naših raznašalcev bi ta cilj bolj težko dosegali. To opažamo zlasti v krajih, kjer dnevnik dostavljamo po pošti in ga naročniki prejmejo šele sredi dopoldneva, velikokrat pa, zaradi takih ali drugačnih razlogov, celo z enodnevno zamudo.
Jutri prvi pacienti v novi bolnišnici usmiljenih bratov
Jutri bodo v novi bolnišnici usmiljenih bratov sprejeli prvo skupino pacientov. Iz bolnišnice sv. Justa bodo premestili okrog 160 oseb. Premestitev bodo opravili z rešilci goriškega Zelenega križa. Istočasno s pacienti se bo seveda preselilo tudi zdravniško in pomožno osebje. Nova bolnišnica bo torej od jutri dalje začela služiti namenu. Do konca meseca bodo v novi objekt premestili še okrog 150 ostarelih pacientov, ki jih imajo trenutno v oskrbi v bolnišnici v Ul. Diaz. Staro poslopje, ki je dotrajano in potrebno nujnih restavracijskih posegov, bodo tako v celoti izpraznili. Ni še znano, kakšnemu namenu bo služilo v prihodnje. Poslopje je deloma last posebnega Sklada revežev, ki ga upravlja goriška pokrajinska uprava.
Novo bolnišnico usmiljeniii bratov so odprli 19. junija letos, zanjo pa so porabili okrog 16 milijard lir. Dobršen del sredstev je dala na razpolago dežela.
Seveda se z cdprtjem novega objekta pojavljajo tudi nekatera vprašanja glede namembnosti in izkoriščanja objekta, ob upoštevanju dejstva., da imamo na Goriškem že zdaj preveliko število bolniških postelj in da so pred-
videna nova krčenja izdatkov na področju zdravstva.
Vse kaže, da nameravajo v novi bolnišnici, poleg oddelkov za ostarele in onemogle paciente, urediti tudi centre za rehabilitacijo srčnih in duševnih bolnikov.
® Pokrajinski svet v Gorici se bo sestal v ponedeljek, 14. t.m., ob 17. uri.
TURISTIČNA AGENCIJA G OT O U R
Nudimo izredno ugodne cene za potovanja v
ARGENTINO
GOTOUR — Gorica,
Korza ItaSia 205 - telefon 33019
Mladinski odsek KD «SOVODNJE» priredi
v soboto, 19. t.m., večerjo ob praznovanju sv. Martina. Prijave pri odbornikih MO.
Napelo ozračje v ladjedelnici še traja
Od jutri dopolnilna blagajna Pisma bodo vrnili ravnateljstvu
Po petkovi množični in neobičajni manifestaciji z blokado železniškega prometa, manifestacija je imela velik odmev, se nadaljuje sindikalni boj delavcev tržiške ladjedelnice. Od jutri dalje bo začela veljati dopolnilna blagajna za preko 7C0 delavcev v tem podjetju in to za nedoločen čas. Slednji se bodo, kakor ro odločili že te dni v tovarniškem svetu, zbrali vsak dan v tovarni, kljub temu da zanje ni dela.
Jutri zjutraj bo v podjetju javna skupščina delavcev v dopolnilni blagajni. Poleg predstavnikov sindikata kovinarjev (FLM), enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL in članov deželnega koordinacijskega odbora za ladjedelništvo, bodo na zborovanju prisotni tudi župani občin goriške pokrajine ter občin z območja spodnje Furlanije. Na zborovanju bodo sklepali o nadaljnjih o-blikah sindikalnega boja, že zdaj pa je določeno, da bodo pisma z obvestilom o vpisu v dopolnilno blagajno po skupščini vrnili ravnatelju podjetja, fotokopije pisem pa bodo v torek izročili goriškemu prefektu dr. Siclariju kot predstavniku osrednje vlade. Slednjo namreč smatrajo sindikati, po nesprejemljivem zadržanju predstavnikov družbe Fincantieri in Italcantieri in po prekinitvi pogajanj, za edinega sogovornika in kot edino odgovorno za nastali položaj.
Naj ob koncu omenimo, da je tr-žiški župan, po petkovem drastičnem protestu delavcev, včeraj objavil daljše pismo, v katerem izraža polno podporo kovinarjem in opozarja vlado na sprejem nujnih ukrepov za pozitiven razplet sedanje krize.
Do morebitnega premika naj bi prišlo v sredo, 16. t.m., ko se bo koordinacijski sindikalni odbor srečal s predstavniki vlade.
Včeraj-danes
h goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Stefano Donato, Simone Puma, Alessandro Gualdi, Moreno Iacobini, Luca Lusnig, Barbara Bolzan, Stefano Grusovin, Ales-sandra Motz, Denis Cecconi, Gaia Li-govich, Giulia Greatti, Stefano Bensa.
UMRLI SO:	90-letna upokojenko
Augusta Fabbroni, 75-letni upokojenec Jožef Štrukelj, 81-letni upokojenec Adolf Bukovec, 61-lelna upokojenka Iole Medeot, 80-letna upokojenka Maria Fontanot vdova Tem-plenizza, 81-letna Teresa Sacchella vdova Molesini, 74-letna upokojenka Vincenza De Stefano vdova Zaccoli, 77-letna upokojenka Raffaella Laz zarini Levpušček, 69-letni upokojenec Carlo Ussai, 72-letni upokojenec Giovanni Stanta, 77-letni upokojenec Osvaldo Susmel, 58-letni varilec Ser-gio Parisi, 78-!etni upokojenec Carlo Nardin, 75-letna upokojenka Angela Celant vdova Zant.
OKLICI: gasilec Alessandro Ursic in bolničarka Paola Furlan, uradnik Franc Pavel Pribik in gospodinja Vanja Marija Valič.
POROKE: delavec Fabio Princi in Cristina Bressan.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
AUa salute. Ul. C Cosulich, telefon 72480.
Po reorganizaciji v našem podjf' tju, še zlasti pa odkar dnevnik izhaj8 na novem formatu, se je pokazal8 potreba po tesnejšem stiku in sod8' lovanju med novinarji, ki časopis P1' šemo, upravo in vodstvom podjetja a* seveda raznašalci. Toliko bolj, ker s8 raznašalci v vsakdnevnem stiku z v®" likim številom bralcev in naročniko* in torej lahko mogoče bolj kakor kd drug vedo za želje in razumejo kr1' tike bralcev in seveda v obratni sme' ri, lahko naročnikom nudijo primer" na pojasnila o razmeroma težavne®8 trenutku, ki ga preživljamo. TaK smo se te dni sestali, tildi v okvir8 priprav na skorajšnji izid zbirke J8' dranskega koledarja, novinarji in el® ni uprave ter odgovorni urednik z n8 širni raznašalci na Goriškem. Sre®8 nje je hilo obojestransko koristno.
Na sliki: s posveta z našimi r®* ncšalci na Goriškem.
f Čestitke
V ponedeljek, 7. t.m., sta praznoval 30-letnico poroke Cvetka in Brij®. Štekar, jutri pa bosta enak juh*1 slavila Lilijana in Darinko Terpjn-na mnogo let jim kličejo prijatelji. sebej pa pevci zbora Briški grič-
Kino
Gorica
VERDI 15.J5—22.00 «Due ore meno^ quarto avanti Cristo». Jutri 22.00. , VITTORIA 15.30-22 00 «Cannibal locaus*. Prepovedan mladini P^ 18. letom Juiri zaprto.
CORSO 15.00—22.00 «Octopussy
- OP*
d®'
Razna obvestila
KKD Hrast iz Doberdoba vab1 , ms ob 16.30 v župnijski dom na Vi. jiavo cNaočnik in očalnik* nižje s njo šole «F. Erjavec* iz Rojana-
Prispevki
Včeraj je umrl
Izidor Klavčič
Žalostno vest sporača žena Podgora, 13. novembra 1983
razione piovra*. Jutri 17.15—22.00-
Tržič
PRINCIPE 15.00-22 00 «Un jeajj8 una maglietta*. Jutri 18.00—22.08-.
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Porky’8 ‘' il giomo dopo*. Jutri 18.00—22.0°-
Nova Gorica in okolicO
SOČA 10.00 «Lolek in Bolek», 188 m ka. 1 G.00-18 00 «čas se je ustavil 5.18». Japonski znanstvenofan
stični film. 20.00 «Zgodba o deWel ”0”», francoski erotični film. ,, Jutri 18.00—20.00 «Umor z nožen*.,
SVOBODA 16.00 «Lolek in Bolek». sanka. 18.00-20.00 «V imenu na in pendreka*, ameriški V°l' cki film.	,ptn».
Jutri 18.00-20.00 «Umor z nože1'
DESKLE 17.00 «Kala», slovenski 18 dinski film. 19.30 ^Maturant na P čitnicah», francoska komedija.
TgV'
Namesto cvetja na grob Olge rjU renčič darujeta Peric in Cijan I”\r0-s Peči 15.000 lir za društvo K£ve-dajalcev iz Sovodenj. Namesto ^ tja na grob Janka Petejana
jejo člani odbora Zavarovalnice 8
veje družine 120.000 lir za “r^v<r prostovoljnih krvodajalcev ^ denj.	bra-
Za izkazano čast pokojnemu jo tu Ninotu daruje sestra KaU8 tisoč lir za pevski zbor «A-vec» iz Podgore.	te
Goriškemu Zelenemu križu .petini darovali naslednje denarne ske: Aldo Kuštrin 50.000 Ur-. \]<r Au - Fiore 20.000 lir in Dario risi 9.500 Ur.
Analiza demografskih gibanj v sovodenjski občini 1951-1981
iih 2ai^ni'h letih se tudi v naših krasta Ve*|k° Piše o padcu števila rojstev, ranju prebivalstva in sploh o de-al^afskih trendih, ki naj bi tako na-“Hugače vplivali tudi na razvoj zrn 6 narcxlnostne skupnosti. Posledice aanjševanja števila rojstev je na ^tevifr rno?°^e občutiti v krčenju a vPisanih v prve razrede o-Sn°vnih šol.
i,0,biava podatkov popisa prebivalstva 1981 nam omogoča, da lahko in t *m° sedanii demografski položaj niim' Prikažemo probleme, ki so z aieir P°vezani- Tokrat se mislimo o-j Jltl na sovodenjsko občino, v kateri 174, TAT oktobra leta 1981 naštel za oseb, kar je 23 več kot med pred-popisom leta 1971. Ta skro-tui Porast števila prebivalstva je Prn,Prvi. v povojnem obdobju. Med vilQJSnjbni P°Pisi se Je njihovo šte-l9Si n.arnreč vedno zmanjševalo, leta , Je bilo prijavljenih 1890 oseb. n.^ta Podatek obdelamo po posamez-riei;Vaseb ugotovimo, da so najobčut-Vfl,1 Padec beležili v Gabrjah in na p samo Peč in Rupa imata več Stan'Va-Cev h0*' Prc‘d tridesetimi leti.
jje i® najbolj razvidno, če vzameta lo-*” ‘ndeks število prebivalcev le-Primer^'* nas^e<Inje popise Pa s tem
Na
ločen razv°j števila prebivalcev v do-ria ' m braju vplivata dva fakto-lahu-ln s'cor naravni prirastek, ki je $n0 ° negativen ali pozitiven, odvi-°d razmerja med rojstvi in smrtmi
ier migracijami, kjer ugotavljamo ali se je več oseb priselilo ali odselilo.
Po vojni smo v sovodenjski občini beležili tipične trende, ki so značilni za pretežno kmečka okolja. Rojstev je bilo več kot smrti, kljub temu ta razlika ni bila tolikšna, da bi lahko pokrivala razliko med priseljenim in odseljenim prebivalstvom. Iz Sovodenj se je prebivalstvo v večji meri odseljevalo kot priseljevalo vse do začetka sedemdesetih let, ko se je začel obratni trend. Na izseljevanje v petdesetih in šestdesetih letih so vplivale predvsem slabe infrastrukture (cesta na Vrh je bila asfaltirana šele leta 1963) in pomanjkljive storitve (slabe avtobusne veze, telefon, slaba preskrba in kot je še sedaj, pomanjkanje lekarne). Z delno ublažitvijo teh pomanjkljivosti, ko so bile urejene cestne povezave in je občina poskrbela za prevoze šolarjev in dijakov, je postopoma ponovno postala zanimiva gradnja hiš na območju, ki ni oddaljeno od mesta več kot dvanajst kilometrov. Ta trend, ki je imel zelo u-godne posledice za razvoj gradbeništva na celotnem področju občine, se je dogajalo v sosednem Štandrežu, tako da so vsa naselja več ali manj ohranila svojo etnično podobo. Naravni prirastek je imel manjši vpliv od migracij na razvoj števila prebivalstva, saj je razkorak med nataliteto in smrtnostjo po letu 1965 ni nikoli presegel štirih točk. Do polovice sedemdesetih let je bil pozitiven, nato
40-letniki iz Sovodenj
'Djo Poletni družabnosti so se prej-
betiislf0bOt° zbral* 10-letniki iz sovo-ščioa ? °bčine. Bila je kar lepa dru-ličrtij) k ^ub '■•er>iu da nekateri iz raz-raz'°g°v niso utegnili priti na £ela > n°st' ki se je pravzaprav pri-Se ŠO-lo,V. iutranjih urah. Po maši so S9°tnin ln'b’ s šopkom cvetja poklonili ^ato .u badlih :n umrlih sovaščanov, kosjj pa So se odpravili na skupno ječijo Valjevo in na izlet • v Be-1 litij v ? so v Landarski jami, pa kjern “ardu, kjer so si z zanima-°gledali etnografsko zbirko.
Skupno praznovanje so zaključili v domači gostilni Pri Mari. V objavo so nam poslali posnetek, ki ga rade volje objavljamo. Na sliki so z leve pro ti desni, v zadnji vrsti Ana Peteani, Dragica Cijan, Marjan Devetak, Dominik Grillo, Branko Černič, Jožef Devetak, Roman Čevdek, Rafko Fer-folja, v prvi vrsti pa, zmeraj od leve proti 'lesni, Karolina Lavrenčič, Marija Blažič, Silvana Hmeljak, Ana Kutin, Dorica Volk, Janko Petean, Sonja Tomšič, Bojana Pahor, Zmaga Devetak, Mirela čemic, Marko Kovic 'n Miro Buzin.
pa se je prevesil na nasprotno stran. Medtem ko je bila stopnja smrtnosti v okviru pokrajinskega povprečja, je bila pataliteta v sovodenjski občini navadno za dva promila višja od pokrajinske. V drugi polovici sedemdesetih let so imeli v sovodenjski občini povprečno 16 dojenčkov na tisoč prebivalcev, v naslednjem pet-letju (1970-74) se je nataliteta znižala na 15. Koncem sedemdesetih let je zdrknila na 10 točk, v zadnjih letih pa je padla pod 9 promilov. To je vsekakor za dve točki več od pokrajinskega povprečja in za skoraj štiri točke več od sosednje občine Zagraj, kjer ima proces staranja prebivalstva občutnejše posledice.
Padec natalitete se že krepko odraža v starostni piramidi, to je v razdelitvi prebivalstva po starostnih razredih. Število otrok m ajših od 6 let se je namreč v sedemdesetih letih zelo skrčilo, v absolutnih številkah je padlo s 154 na 97, v relativnih pa z 8,9 na 5,6 odstotka. Obenem pa se je povečalo število prebivalcev, ki so presegli šestdeset let.
Da bi primerneje prikazali proces staranja sovodenjskega prebivalstva smo uporabili tako imenovani indeks staranja, račun, ki nam pokaže koliko starejših od 60 let pride na 100 mladih, ki niso še dopolnili 14. leta. Ta indeks nam pokaže, da je bilo leta 1961 88 starih na sto mladih, deset let kasneje jih je bilo že 91, ob zadnjem popisu prebivalstva pa so imeli tudi v sovodenjski občini več staL rejših kot mlajših občanov. To pa še ni zaskrbljujoče, saj znaša pokra jinsko povprečje za leto 1981 139.
Iz analize je mogoče razbrati, da tudi sovodenjska občina občuti demografsko krizo, vendar v manjši meri od drugih goriških občin. Vsi pokazatelji namreč kažejo ugodnejše trende v primerjavi s pokrajinskim poprečjem; nadaljnje padanje stopnje natalitete in večanje števila starih občanov. Vse seveda že ima in bo imelo še vidnejše posledice predvsem na področju šolstva in socialnega skrbstva za starejše.
Tab. 1
	1951	1961	1971	1981*
Vrh	291	258	219	215
Gabrje	205	176	165	133
Rupa	278	283	303	291
Peč	222	212	221	237
Rubije	36	28	16	25
Sovodnje	858	831	800	837
Skupaj	1.890	1.788	1.724	1.747
* Podatki za	posamezne		vasi nosi do-	
končni.				
Tab. 2				
	1951	1961	1971	1981
Vrh	100	89	75	74
Gabrje	100	86	80	65
Rupa	100	102	109	105
Peč	100	95	99	107
Rubije	100	78	57	69
Sovodnje	100	97	93	97
Skupaj	100	95	91	92
KARLO DEVETAK
Z lastnimi močmi
do lastnega sedeža
Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica je otvorilo dne 22. oktobra 1983 svoj novi sedež v Gorici, Ul. Morelli 14 (bivši prostori Kmečke banke).
Za obnovitvena dela so dali svoj denarni prispevek naslednji člani SDGZ - GORICA: Agorest Srl Gorica 150.000, Alpek Srl Gorica 400.000, Livio Antonič Gorica 200.000, Atlas Tomšič in Nanut Sne Gorica 200.000, Dario Bensa Gorica 80.000, Livio Brisco Gorica 100.000, Brisco <fc Cingherli Sdf Gorica
100.000,	Bogdan Butkovič Sovodnje ob Soči 100.000, CGR Srl Trst filiala Gorica 100.000, Adriano Corsi Srl Števerjan 200.000.
Franc Čavdek Sovodnje ob Soči 200.000, Michela Devetak Vrh (Sovodnje) 60.000, Globtrade Srl Gorica 500.000, Gommex Srl Gorica 300.000, Goriziana export Srl Gorica 250.000, Gometal kov. konzorcij Gorica 200.000, Grafica Goriziana Čavdek in Pelicon Gorica 100.000, Goimpex Srl Gorica
200.000,	Luigi Komjanc Gorica 100.000, Vida Kačič Sovodnje 50.000, Nives Leban Standrež (Gorica) 50.000, Giovanni Lulli Gorica 200.000, Hubert Ma-žgon Gorica 50.000, Ladislao Mikluz Gorica 250.000, Meblo Spa Gorica 500.000, Mipot Spa Krmin 200.000, Mara Mužina Sovodnje 65.000, Anton Nanut Gorica 50.000, Vojko Nardin Štandrež (Gorica) 100.000, Milan Pintar Gorica 50.000, Vito Primožič Sovodnje 200.000, Podgornik vd. Silvestri Gorica 30.000, Pahor imp-exp Alex Pahor Gorica 200.000, Rešim Srl Trst filiala Gorica 200.000, Si-derimps Viljem Nanut Gorica 200.000, Šemrl - Sekulič Srl Gorica 200.000, Silvia Šemrl Gorica 100.000, A. Šemrl - Šemrl & Culot Sdf Gorica 100.000, SO.BE.MA. brata Soban Sne Gorica 200.000, Terpin Spa Gorica 200.000, Carlo Tomšič Sovodnje 50.000, Tecnomec R. Fajt in Caudek Sdf Gorica 100.000, R. in V. Zavadlav Sne Štandrež (Gorica) 50.000.
Vsem zgoraj navedenim članom se SDGZ - GORICA najtopleje zahvaljuje in prav tako tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k temu uspehu.
Nabiralna akcija se nadaljuje.
SDGZ - GORICA
Za mir in gospodarski razvoj ob naši meji
COKtBA
NA MAlOOBMf JNtM PfctHOOU NA BUAVfitVt CfcSTt
yy|	tW»T3WW
31 £ CBIt - CISL • Uit
mi* SKtvum sufvtNut
oiCmsm (Mi
NOVA OOAICA
MAMFESTAZKM
MTttmZKMtI
pa unče
C0HTR0 g RIMM0
pehlo smuppo
OELLAKEA U CONffNE ITALO-JU60SLAV0
MEDNARODNA MANIFESTACIJA ZA MIH
RAZOROŽITEV Bi GOSPODARSKI NAPREDEK V JUGOSLOVANSKI ITALIJANSKEM . OBMEJNEM OBMOČJU
aORttlA NOVA OOAtCA
SABAT0 3 DICEMBRE 1183
NOVA GORICA OORIZIA
«IW> .»v VIA • OASOBOTA 3. OECCMKR INI
«• ta ut
puiztoaUvnrtm*
Sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL na Goriškem in Občinski sindikalni svet pripravljata veliko mednarodno delavsko manifestacijo za mir, razorožitev in gospodarski napredek krajev ob italijansko-jugoslovanski meji. Manifestacija bo, kakor smo že poročali, 3. decembra letos, na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici, oziroma Erjavčevi cesti. Na manifestaciji, ki se bo pričela ob 15. uri, naj bi se zbralo najmanj pet do šest tisoč delavcev. Na dogodek te dni že opozarjajo zelo lepi dvojezični lepaki v Gorici in drugih krajih.
O pomenu te manifestacije bodo sez-
nanili javnost na posebni tiskovni konferenci, ki bo 18. t.m. v Gorici, na sedežu delavske zbornice CGIL.
V soboto in nedeljo Cecilijanka
V Katoliškem domu v Gorici bo v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, vsakoletna revija pevskih zborov Cecilijanka. Letošnja prireditev bo potekala v precej slovesnem vzdušju, saj je jubilejna, 25. po vrsti in na njej bodo podelili priznanja tistim zborom, ki so bili prisotni na vseh dosedanjih izvedbah.
Sobotni program se bo pričel ob 20.30, nedeljski pa ob 16. uri.
Solidarnostni sklad pri združenju trgovcev
Solidarnostni sklad za pomoč članom, ki so utrpeli škodo ob poplavi 16. in 17. oktobra, so odprli tudi pri go-riškem združenju trgovcev. Na ta način nameravajo priskočiti na pomoč kolegom, saj je le malo možnosti, da bi prejeli odškodnino iz drugih, javnih skladov. Te dni je združenje svojim članom že razposlalo vabila s priloženo poštno položnico. Prispevki se plačajo na poštni tekoči račun štev. 24/18981 naslovljen na pokrajinsko združenje trgovcev
Križman	19.
Amerika, Amerika
^rvi^° Pravilih je treba žogo najprej podati nazaj. ch'UgaVr?bi obeh ekip medtem že silovito treščita k°t. k°k druSO, tekač pa skuša v gneči najti prosto Celo var pa mu le malokrat uspe. Igralci poznajo Ne2orst° shem in avtomatično reagirajo na vsako vsi 2 nasprotnika. Po par sekundah se ponovno •hia .^ejo na kupu. Za napredovanje 10 jardov ^obij0 .lpa na voljo 4 poskuse. Če ji ti spodletijo, Igrz°S° nasprotniki.
P°lna prekinitev in tekma zato traja ?0-l2 ?°' ^a uro čiste igre se tekme skupno z enim Jh p0j joutnim odmorom zavlečejo tudi do treh ur ji čet UtyHjenost gledalcev se posebno opazi v tre-• he ak *-’ sPrememba taktike in bolj oportunis-,0 t>n^kche v zadnji četrtini pa ponovno vzbudi-r?lost-
r? Pofni. zmagovalci so gostje iz Dallasa, kar pa ~ kakJ^0*^ nied gledalci nobenega negodovanja. bi pe nasilju ali našem nogometnem navijanju
, ZanUha ne sluha-
^ster ."niva je celotna organizacija prireditve. Or-razhuri:®ra v odmorih, vendar tudi med posebno ?0dpiko lvirn‘ akcijami ali po dvomljivih odločitvah !ageijaj0V' plesalke se orkestru na vsak način pri-b°lj priv,V glavnem odmoru je navadno na sporedu lačna točka: folklorna skupina, velika godba
na pihala ali drugo. Tehnični štab vsake ekipe sestavlja večje število trenerjev in opazovalcev. Vsi so med seboj povezani preko radia in opazovalci na tribunah sporočajo nasprotnikovo postavo glavnemu trenerju, ki določi shemo naslednje akcije. Sodniki na igrišču tudi nosijo ob pasu miniaturne oddajnike. Svoje odločitve prikažejo s tečno kodifi-ciranimi gibi rok, preko oddajnika pa jih po sistemu ozvočenja istočasno tudi sporočijo gledalcem. Ekipi neprestano menjujeta postavo.
Igralci so v glavnem korenjaki. Iz knjižnice o profesionalnih ligah zvem, da so igralci s težo preko 100 kg ogrodje vsake ekipe. Vsaka ima tudi po dva do tri lahke igralce, izrazite tekače, vendar tudi nekaj «panzerjev» po 120-125 kg. Ker se med igro strašno zaletavajo, stiskajo in drugače lovijo, so obloženi s ščitniki na vseh nevarnih mestih in s čele-dami, ki nosijo grb ekipe. Ščitniki jim ramena razširijo skoraj na meter. Igralci se lahko zaustavljajo samo z rokami, a igra zaradi tega ni groba.
Med igro samo je le malo poškodb, ob koncu sezone pa so igralci tako «obdelani», da morajo na «popravila».
Prvenstvo profesionalnih ekip se deli v dve enakovredni ligi, vsaka od njih pa vsebuje tri skupine.
«American Football Conference« se deli v vzhodno skupino (z ekipami Miami Dolphins, New En-gland Patriots, New York Jets, Buffalo Bills in Baltimore Colts), v srednjo skupino (Pittsburgh Stee-lers, Houston Oilers, Cleveland Browns, Cincinnati Bengals) in zahodno skupino (Seattle Seahavvks, Oakland Raiders, Denver Broncos, San Diego Char-
gers, Kansas City Chiefs). «National Football Conference« se prav tako deli v vzhodno skupino (Dallas Cowboys, Philadelphia Eagles, St. Louis Cardi-nals, Washington Redskins, New York Giants), srednjo skupino (Green Bay Packers, Minnesota Vikings, Chicago Bears, Detroit Lions, Tampa Bay Bucaneers) in zahodno skupino (Los Angeles Rams, Atlanta Fal-cons, New Orleans Saints, San Francisco 49ers).
V vsaki skupini igrajo vse ekipe med seboj dvakrat, poleg tega pa mora vsaka opraviti še nekaj tekem z ekipami drugih skupin iste «conference«. Na podlagi števila zmag je za vsako skupino izdelana lestvica. Trije zmagovale} napredujejo v polfinale, z njimi pa tudi najboljša od drugouvrščenih. Dva polfinalna turnirja določita finalista, ki se v finalni tekmi potegujeta za «super bowl» ali ameriški naslov. Organizacijo «super bowla» poverijo na posebni dražbi.
Profesionalni football je v ZDA velika industrija. Najboljši igralci in zvezdniki zaslužijo tudi po 150 milijonov letno. Klubi si finančno pomagajo s prodajo vstopnic, reklamo in televizijskimi odškodninami. Celoten profesionalni football je zaprt krog. Izpada iz lige za najslabše ni. Ekipa lahko razpade samo iz finančnih razlogov. Ob koncu sezone se vsi «športni delavci« zberejo nekje na borzi in si razdelijo amaterje iz visokošolskih ekip. Kot prva izbira najslabša ekipa, kot zadnja pa najboljša. Sicer si pravico do izbiranja ekipe med seboj prodajajo za denar ali za igralce. Visokošolske ekipe ne dobijo odškodnine, ker igralci itak zapuščajo univerze zaradi zaključenega študija.
V včerajšnji prijateljski tekmi
«Plavi» razočarali
Naši alpinisti so se oglasili iz Katmanduja
Naši a'pinisti so se spet oglasih iz Katmanduja, kot da bi čutili domotožje. In res ga čutijo, saj so javili, da bi se radi čimprej vrnili domov! Iz Katmanduja bodo v New Delhi z letalom odleteli jutri, v indijskem glavnem mestu pa se bodo zadržali dva dni. Kasneje pa bodo preko Pariza poleteli do Zagreba. V Ljubljani bodo v soboto popoldne.
Alpinisti so zopet javili, da so vsi odličnega zdravja, da se morala po vrnitvi iz Himalaje, kjer niso mogli osvojiti Anapurne zaradi slabega vremena, dviga, saj so se obrnili iz objektivnih razlogov. Po več kot dveh mesecih (odpotovali so namreč 13. septembra) pa si želijo staršev, žene, sinov, prijateljev, domačih obrazov in domačih gora. (dj)
• V ITALIJANSKI ŽENSKI KOŠARKARSKI A-l ligi je tržaški Gefidi s 74:55 (36:31) premagal Treviso.
,'ugoslavija - Francija 0:0
JUGOSLAVIJA:	Simovič (od 46.
min. Ivkovič), Zo. Vujovič, Z. Cvetkovič, Zajec, Radanovič, Katanec, Šestič, Kranjčar (od 63. min. Božo-bič), Sušič (od 80. min. Mance), Pe-šič (od 46. min. Halilovič) Zl. Vujovič (od 46. min. D. Stojkovič).
FRANCIJA: Bats, Amoros, Bossis, Le Roux, Tresor, Fernandes, Bravo, Tigana, Rochetau (od 46. min. Fer-reri), Giresse, Bellone (od 65. min. Shireb).
SODNIK: Casarin (It.).
GLEDALCEV: 15.000.
ZAGREB — «Toza, izgubi se»: tako je 15 000 gledalcev na zagrebškem stadionu Maksimir «pozdravilo» jugoslovanskega zveznega trenerja Veselinoviča po včerajšnji prijateljski tekmi, v kateri je Jugoslavija po zelo bledi predstavi igrala neodločeno brez zadetkov proti Franciji.
Včerajšnja predstava «plavih» je bila zares pod vsako kritiko, saj so Veselinovičevi varovanci igrali brezglavo na sredini igrišča, obenem pa so bili povsem neučinkoviti v napadu. Med najslabšimi na igrišču pa je bil prav Safet Sušič, ki odlično pozna Francoski nogomet (igra namreč pri Parisu St. Germain), očitno pa je dopotoval v Zagreb, le da bi pokazal svoj «tehnični repertoar*, ne pa da bi igral za reprezentanco. Ob splošni poprečnosti so zadovoljili le veteran Zajec, Olimpijin nogometaš Katanec in nekateri «olimpijci».
Proti «taki Jugoslaviji* Francozom ni bilo težko prejeti pobude v svoje roke in tudi končati srečanje nepremagani. še več: gostje bi lahko prav v zadnji akciji na tem srečanju tudi dosegli zmagoviti zadetek, saj je Bravo sam pred vratarjem Ivkovičem poslal žogo mimo vrat.
V ženskem ldrugoligaškem derbiju z OMA Olympic
Meblo brez težav do novih točk
MEBLO — OMA OLYMPiC 3:0 (15:5, 15:5, 15:2)
MEBLO: Antoni, Pesaressi, Maver, Zergol, Vida, Grazia in Lia Legi-ša, Kus, Paulina, Klemše in Kralj.
GLEDALCEV: 400
TRAJANJE SETOV: 13. min., 13. min., 11. min. Prvi set: 2:0, 2:1, 8:1, 8:3, 9:3, 9:4, 9:5, 15:5. Drugi set: 0:1, 0:2, 2:4, 3:4, 3:5, 6:5, 9:5, 15:5. Tretji set: 0:1, 6:1, 12:1, 12:2, 15:2.
ZGREŠENI SERVISI:	OMA 5, Meblo 7 (Maver 3, Lia Legiša, Vida
Legiša, Zergol In Kralj po enega).
Moč zmage. Odličen start združene ekipe Meblo v prvenstvu B hge je sinoči privabil v Nabrežino veliko število gledalcev, ki pa so bili na koncu dokaj razočarani, saj je Meblo zmagal... s preveliko lahkoto. Naša dekleta niso praktično grešila prav nič, OMA pa je po drugi strani od povedala že na začetku in potrdila, da nima dovolj dobre ekipe za tako zahtevno prvenstvo.
Marsikdo se je ob odhodu hudoval ob tako slabi predstavi, ki jo je nu dila tržaška šesterka. Imel je prav, a hkrati ne smemo prezreti dejstva, da je Meblo igral s takšno avtorite-
to, kakršne že dolgo nismo priznavali nobeni naši ženski ekipi. Škoda le, da naše igralke niso imele možnosti, da v celoti pokažejo, česa so zmožne. Tekmo so zmagale že z dobro plasiranimi servisi (zlasti Pesa ressijeve) in brezhibnim sprejemom, ki jim je omogočil, da so napadale, kakor se jim je zdelo.
IZJAVI PO TEKMI
Jurman (trener Mebla): «Začetne postave nisem menjal, ker želim, da se igralke čim bolje uigrajo. Z OMA bi si lahko privoščili marsikatero menjavo, a želim z gladkimi zmagami narediti tudi določen vtis na naše
bodoče nasprotnike.*
Cipolla (trener OMA 01ympic): «Predpostaviti moram, da na uspeh nikakor nismo mogli računati. Hkrati pa moram priznati, da smo igrali s'abše, kot zmoremo. Moje igralke so popustile brž, ko so uvidele, da niso enakovredne nasprotniku.*
■\Kaj menite o Meblu?»
«Res ne vidim, kdo bi lahko premagal vašo združeno ekipo. Ne v prvem, ne v drugem delu. Morda je lahko nevaren le CUS Padova. Meblo je potencialno ekipa za A ligo, pn trebno jo je le dobro uigrati.* (ak)
OSTALA IZIDA
Pallavolo Nervesa Albatros Treviso 3:1 (15:13. 12:15, 15:7, 15:13) Mogliano Veneto - Volley Coneglia-no 3:0 (15:5, 15:10, 15:6)
LESTVICA PO 3. KOLU Meblo in Pallavolo Nervesa 6 točk; Albatros Treviso 4; Mogliano Veneto 2; Orna 01ympic Trst in Volley Cone-gliano 0.
V'
Zenska odbojkarska C-l liga
Tretja zmaga Brega
Slogi derbi z Borom - Podvig Konto te lk
CUS Trst - Breg 1:3 (12:15, 15:5, 2:15, 11:15)
BREG: Olenik, K. in S. Slavec, Debenjak, Stepančič, Žerjal, Rauber, Klemše, K., V. in D. Kocjančič.
Breg, ki je novinec v ligi, je o-svojil svojo že tretjo zaporedno zmago in je v derbiju s CUS, razen v drugem setu, pokazal tudi zadovoljivo igro.
Najbolj izenačen je bil prvi niz, v katerem so naše igralke z dobrimi kombinacijami le v končnici strle nasprotnika. V drugem setu je slab sprejem onemogočil našim igralkam, da bi učinkovito napadale, zgrešile pa so tudi najenostavnejše napade. Kol priča že sam izid, je bil tretji set monolog Brežank, ki so nasprotnika spravile' na kolena že s servisi, končno zmago pa so si priborile v četrtem setu, ko so bile občutno boljše ob mreži. (Sab)
S:oga — Bor	3:0
(15:11, 15:6, 15:2)
SLCGA: Mira, Maruška in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan, Čuk, Tiziana, Milenka in Lučka Križmančič, Vidali, Adam, Malalan.
BOR: Furlanič, Vodopivec, Montana i, K. in M. Tomšič, čač, Bandi, Favaretto, Gcdina.
Slovenski derbi v Repnu s tehnične ga vidika ni bil najbo j zanimiv in pravzaprav nikoli ni ogrel prisotnih navijačev. Že pred samim pričetkom prvenstva je bilo namreč jasno, da Bor letos ne bo enakovreden partner na igriščih C-l lige, saj to ni ekipa, ki je še v lanski sezoni igrala v drugi italijanski ligi in potem nazadovala.
Skratka gledali smo tekmo, ki ni navdušila in ki je ’.e Slogi prinesla drugi prvenstveni par točk. (Inka)
ŽENSKA C - 2 LIGA
Italcantieri — Kontov?! Electronic Shop 2:3 (8:15, 15:12, 5:15, 15:3, 11:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Černjava, Gruden, Maver, Mer vic, Prašelj, Purič in Rupel. Kontovelke so v izenačenem sreča-
nju v Tržiču premagale domači cantieri. čeprav so odbojkarice Tržiča novinke v C-2 ligi, so se Pr stavile kot solidna šesterka, ki posebej odlikuje v obrambi in bloK : S hitrimi in učinkovitimi pa so gostje le uspele domačink vsiliti lastno igro, ki je bila to**.
odlična. Žal p« so Kontovelke 0 časno popustile, kar so nasprotni skrbno izkoristile in stanje v nl izenačile 2:2. V odločilnem 5. pa so bile gostje prisebnejše. (T-
ŽENSKA D LIGA_____________
Pieris - Sloga 3:0 (15:1°-15:11, 15:12)	. yi.
SLOGA: Adam, Purič, Kovačo, dali, Kokoravec, Drnovšček, M1 Križmančič, Sosič in Peršič.
Sloga je na svojem prvem b pu v D ligi doživela poraz. temu ri;i naše isralke niso OSVOJ
Sloga je na svojem prvem iu v D ligi doživela poraz temu da naše igralke niso niti niza, pa moramo poudariti, nikakor niso igrale podrejene vl0"t0 saj so v vsakem nizu vodile. pa so v končnicah popustile in j volile, da jih je nasprotnik clot'-]a in osvojil tudi niz. Tekma je tako vseskozi dovolj napeta in • načena, našim igralkam pa je zrn®re. kalo predvsem samozavesti in P^j pričanja v zmago, sicer bi lahk0^) izid prav gotovo povoljnejši. (n1
Friu!export - Le Volpi (15:3, 15:8, 15:2)	. pef.
FRIULEXPORT: Venier, Ušaj. £ tot, V. in S. Stoper, Košuta, P Žerjal, Centazzo, Foraus, Garbin
V prvem kolu so igralke z.drn^ mladinske ekipe naletele na zelo ^ bega nasprotnika. Naše igra treba pohvaliti, ker se niso P ^ gedile slabi nasprotnikovi ign . res od časa do časa izvedle nekaj . lepih kombinacij. Nekoliko J1 stopu pogojevala trema ob prvem na in pa zelo slabo sojenje, ki J® vse preveč popustljivo do ekipe Volpi.
MLADINKE Sloga — Aitura
3:1
Kvalifikacije za nogometno EP
Romunija tesno premagala Ciper
LIMASSOL (Ciper) — V 5. kvalifikacijski skupini za evropsko nogomet no prvenstvo (v tej skupini igra tudi Italija), je včeraj Romunija z 1:0 (0:0) premagala Ciper.
LESTVICA
Švedska	8	5	1	2	14:	5	11
Romunija 7 5 11	8: 2 11
ČSSR	6	2	3	1	12:	6	7
Italija	6	0	3	3	3:	9	3
Ciper	7	0	2	5	3:18	2
PREOSTALI SPORED: 16.11. Češkoslovaška - Itaija; 30.11. Češkoslovaška - Romunija; 22.12. Italija - Ciper.
•	SVETOVNI ŠAHOVSKI POLFINALE BO v Londonu. Včeraj so sporočili, da bodo vendar e odigrali polfinalni srečanji za svetovni šahovski naslov med Korčnojem in Kasparovim ter Smislovom in Riblijem. Dvoboji se bodo pričeli 21. t.m. v Londonu in bodo na sporedu izmenično po eden na dan.
•	ITALIJANSKA KOŠARKARSKA REPREZENTANCA je uspešno pričela svojo turnejo po ZDA. V prvi tekmi je namreč z 78:63 (30:35) premagala pc terko Long Beach University. Najuspešnejši je bil Villalta s 24 koši, velja pa pripomniti, da je Caglieris odlično vodil svoje moštvo.
Košarkarska C-1 liga
SINOČNJI IZIDI
Castelfranco - San Bonifacio	81:79
Ca veja FO Fulgor FO	87:83
CEAM BO B. Ravenna	70:69
Monkey’s MI - Delfino PS	68:73
Stefanel TV - Abitare UD	99:91
Nogomet - Cicibani
Breg - Montebello	0:3
Campanelle - Primorje	3:0
V prvem kolu moške odbojkarske C-2 in D lige
Od naših ekip uspešen le štandreški OK V J
MOŠKA C-2 LIGA
Rozzol Trst — OK Val 2:3 (15:12, 14:16, 3:15, 15:1, 7:15)
OK VAL: Petejan, Černič, Mučič, Plesničar, Faganel, Lavrenčič, Juren, Jarc, Orel.
Odbojkarski klub Val je začel prvenstvo C-2 lige z zmago nad večnim tekmecem Rozzolom iz Trsta. Plavo-rdeči pa so odpor domačinov strli šele po petih setih. Na začetku so bili naši fantje zelo negotovi, saj so imeli na klopi novega trenerja Ivana Markiča, ki je začel z njimi vaditi šele pred mesecem dni, poleg tega igrajo po sistemu 5:1. (Zip)
Olympia Terpin — Italcantieri 0:3 (9:15, 11:15, 8:15)
MOŠKA D LIGA
Jamlje — Brandigi Pallavolo 0:3 (10:15, 8:15, 13:15)
JAMLJE: Gergolet, Soban, Ferfo-lja, Oretti, M., F. in P. Bagon, R. in V. Antonič, Devetak.
Odbojkarji Jamelj so tudi letošnje prvenstvo pričeli s porazom. Vse je sicer kazalo, da gostje ne bodo izbojevali tako gladke .zmage, saj so Soban in tovariši v vseh treh setih pričeli dokaj spodbudno in zaneslji-
vo, v končnici vseh treh nizov pa so napravili vse preveč napak, tako da niso izbojevali niti seta, katerega bi si prav gotovo zaslužili. Pri domačinih se je poznala odsotnost Borisa Cotiča, ki je eden ključnih igralcev pri Jamljah.
Duke Volley '80 — Kras 3:2 (16:14, 15:9, 11:15, 12:15, 15:9)
KRAS: Simoneta, V. in I. Budin, Vesnaver, L. in. R. Milič, Rebula in Furlan.
Odbojkarji Krasa kot novinci v C ligi niso najbolje pričeli prvega srečanja s tržaškim Duke Volley 80. To gre v največji meri pripisati nezadostnemu ogrevanju. Kljub temu pa so naši odbojkarji prvi niz izgubili na
razliko. Dobro so pričeli v tretjem setu in uspešno	pa
tudi v četrtem. V odločilnem ni so napravili preveč napak, da ^ ^ ko pospravili prvi dve točki steh. (L.M.)	,
2=3
Bor — Vis	7>15)
(16:14, 15:12, 13:15, 13:15/ 1-
BOR: Stančič, Batič, Budin, £ ^r. Gombač, Marušič, Pečenko,
Sgubin.	pgpO"
Odbojkarji Bora	so	res	P^	jgUA1
trebnem izgubili z VIS. P° . u v3" z 2:0, so borovci v tretjem n -AgsP dili celo s 13:6, a	niti	to	m	s«
valo za končni uspeh. Dom _ p.) bili slabi predvsem v bloku-
Košarkarska promocijska liga
BOROVCEM NI ŠLO
Ferroviario —
Bor Radenska 70:60 (38:34)
BOR RADENSKA: Sosič 12, Maver, Sancin, Klobas 10, Furlan 4, Race 8 (2:2), čok 2, Kneipp 8 (4:4), Pisani, Zobec 16 (0:4).
Proti Ferroviariu so borovci odigrali svojo doslej najslabšo tekmo in tudi zasluženo izgubili. V delno opravičilo košarkarjem Bora Radenske naj velja dejstvo, da so bile vremenske razmere skrajno neugodne. Poleg tega je tudi odkrito igrišče v Miramarskem drevoredu izredno spolzko, tako da se na njem znajde
ŠD MLADINA — KRIŽ
prireja
5. sejem nove in rabljene smučarske opreme
20. in 21. nov. od 10. do 21. ure v Domu A. Sirk v KRI2U
domače moštvo. Kljub temu pa bi borovci lahko točneje zadevali koš in igrali nekoliko bolj prisebno v na padu ter se tako tudi verjetno izognili porazu. Naj še pristavimo, da sta sodnika slabo vodila tekmo ter da sta večkrat oškodovala naše fante.	(Cancia)
KADETI
Dom — Arte 47:84 (25:26)
DOM: Gruzovin, Koršič 8, Košuta Kocjančič 1, Orzan 20, Poberaj, Bat tello, Bric 18, Rinelli, Čubrilo.
Mladi domovci so visoko izgubili proti ekipi Arte. Ta je bila prav go tovo ena najslabših tekem naših ka detov, saj so se popolnoma predali nasprotniku. V prvem polčasu je bi lo srečanje še kar prijetno, pa če prav so sodniki večkrat dosojali o sebne napake po nepotrebnem. V dru gem polčasu pa so domovci tako slabo igrali, da so dobili kar 58 košev, kar predstavlja pravi negativni rekord za naše moštvo. (S.L.)
Domači šport
Danes
NEDELJA, 13. novembra
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Gradežu: Gradese - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Ribiškem naselju: CGS -Zarja; 14.30 pri Domju: Domio -Kras; 14.30 na Proseku: Primorje -Zaule
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 na Padričah: Gaja - Mladost;
14.30	v Tržiču, Ul. Boito: Romana -
Primorec; 14.30 v Fossalonu: Fossa-lon - Sovodnje; 14.30 v Viscu: Visco-Juventina; 10.30 v Žavljah: Rabuie-se - Breg	t
NAJMLAJŠI
8.15 v Ul. Flavia: Olimpia - Breg;
10.30	v Trebčah: Primorec - Roiane-se; 11.45 pri Campanellah: Don Bo-sco - Vesna; 12.15 na Opčinah, Ul. Alpini: SanfAndrea - Kras.
ZAČETNIKI
9.00 v Dolini: Breg - CGS B'; 9.30 na Opčinah, Ul. Alpini: SanfAndrea A - Primorje
KOŠARKA
C-l LIGA	J»'
10.30	v tržaški športni P»la dran - Fiamma Bočen .,.iCtV0
PROMOCIJSKO PRVENh* co 11.00 v Ul. dellTstria: Don ^0: Kontovel; 11.00 v Ul. Monte ^ CUS - Polet; 11.00: Libertas -ODBOJKA ŽENSKA D LIGA
9.30	v Štandrežu: 01ympia Pallavolo Brandigi
DEKLICE	sloga
9.30 na Proseku: Kontovel k ^
•	STEFANEL RECCO V zmago z 9:8 v povratnem P° ,ugu
srečanju proti dubrovniškemu ^
je Stefanel iz Recca uvrsUi stef» vaterpolskega pokala PrvaKt(.,i tud1 nel je z golom raz. ike zmag prvi tekmi.	»gjiM
•	NA EVROPSKEM SABL^i! |
prvenstvu se je v floretu	v fin
talijan Andrca Borella, J #
lu premagal Zahodnega	„d
sa Reincherta (10:6)
je pa je osvojil Borellov lo Scuri, ki je odpravil cha (12:11).
v DRUGI italijanski ligi
Triestina doma s Campobassom
Po nezasluženem porazu v Caglia-lu Se k° 'Pr'est-'na danes v 10. ko-n dfugoligaškega prvenstva ponovno H fiastavila domačemu občinstvu. To-at do kot »ost nastopila enajsterica
zornamP°^assa’ ^ ie skupno z Arez-I, največje presenečenje prvega de-“ Prvenstva.
c3.KlPa torej, ki bo za Tržačane pre-ovira k dosegu druge zmage Uv ,Tmačem igrišču. Campobasso ne lik13 V svoiii1 vrstah nobenega cve-Vse®3 'mena>>' moč ekipe pa je pred-r„ j v uigranem kolektivu, saj sko-s.“ Vsi igralci igrajo skupaj že več bort?’ ^kipa se odlikuje predvsem po :grvnosti ?n P° tem, da na domačem str iTU vsiljuje nasprotnikom svoj Cea/!°vit tempo igre. Med boljše igral-Pi omenili prostega branilca Pro-La (elan državne selekcije 3 lige), Pralca ’0’0ttavia, Ugolottija (dol-chj. ai igralec Rome) ter hitrega Tac-, Ja. v vrstah Campobassa pa na-
,st°Pata
z nSa„Jih navijači Triestine spominjajo
kj 'iva bivša igralca Triestine,
iJ^aalalgijo: požrtvovalni vezni igra-_ Ji Risio n branilec Trevisan.
Proti vaki okipi bo morala Triestina Vse od sebe, če bo hotela doseči
dati
dsto
V :;/-mag°, ki je nujna za Tržačane. MasK ki enajsterici bo spet odsoten du?-i0™ (zamenjal ga bo Leonar-SVof). Verjetno pa bo De Falco na Pierf111 P10*!11- Mnenja smo, da v pri-n. P' da bi Triestina ponovila dober ga . P z Cagliarija, lahko tudi zma-Uvrc lako nopravi svojo povprečno rsutev :ia lestvici, s DANAŠNJE KOLO (14.30) va S12,0, - Palermo, Atalanta - Pado-Pici r^^kari - Cavese, Catanzaro - Co-beti(vteSena ' '2remone.se, Lecce - Kamra 1 jPltese, Monza - Empob, Pesca-'‘stoiese, Triestine - Campobasso, VeFese - Perugia. (I. P.)
Splitski nogometaš je še vedno član videmskega Udineseja
Sur jak: «Z Zicom sva velika prijatelja»
«Nisem ne skregan, še rtanj pa ljubosumen na Žica. To kar pišejo, verjemite mi, ni res. Nasprotno, z Zicom sva velika prijatelja. Soseda sva tu v Villaggiu Morena. Skoraj vsaki dan, preden gre v mesto, me Žico obišče, me vpraša kako je z družino. Če pa jaz prvi grem iz hiše, no tedaj skočim do Žica in najin pogovor je bil vedno prijateljski.»
Tako je začel naš pogovor Ivica Šurjak, irenutno še član Udineseja, ki pa nima mesta v videmski postavi, ker mu ga je letos «vzel» slavni brazilski as Žico.
«Šurjak, oprostite: dokaj čudno zgleda, da ste na Udinesejevem seznamu, ne da bi igrali. V Vidmu gotovo niste brezplačno?»
«Čudno ali ne, resnica je ta. Sem še vedno član videmskega kluba in seveda tudi na plačilnem seznamu. Tu živim v lepi hiši, ki mi jo je dal na razpolago Udinese, popoldne tre-niram z ekipo. Pa tudi to ni obvezno.»
«Kako to pa, da vas niso odstopili kakemu drugemu klubu?»
«Kot verjetno veste, sem glede tega prejel precej ponudb s strani tudi znanih evropskih klubov. Udinese pa je zahteval za moj odstop take vsote, ki jih noben klub ni hotel dati.»
«.Kako pa ste sprejeli «zamenjavo» z Zicom?»
«Bili smo na turneji, ko je k meni stopil Dal Cin in mi dejal, da ima Udinese možnost zgodovinskega nakupa. Dejal je, da me zelo cenijo kot človeka in nogometaša, da pa priložnosti za nakup Žica absolutno ne morejo zamuditi. Odgovoril sem, da stanje povsem razumem in da ostajam na razpolago društvu.»
«Trezen dogovor torej, brez vsakršnih polemik...»
«Absolutno. Vsak klub na tem svetu bi želel imeti Žica. In vsi lahko vidite, kaj pomeni ta nogometaš za videmsko društvo, za mesto samo. S prihodom lega nogometaša sta Videm
in okolica «ponorela». Na stadionu ne najdeš več mesta, niti ko Udinese igra proti zadnjemu na lestvici. Poleg tega prihajajo v videmski klub vabila za prijateljske tekme iz vsega sveta. Vsi bi hoteli videti Žica. V tem je, razumete, edinstvena poteza videmskega društva, ki ga vodijo izredno spretni in sposobni gospodarstveniki.»
■tKljub Zicu in zelo uspešnemu startu v prvenstvu pa je Udinese nato (če izvzamemo zmago proti Romi) igral s spremenljivo srečo...»
«To pa ni nič čudnega. Da je italijansko prvenstvo med najtršimi na svetu, to ni novost. Lahkih tekem v italijanski ligi ni. Italijanske obrambe so neizprosne. Žico pa je v osmih kolih dal osem zadetkov. Upravičil je svoj sloves, napolnil je stadione po Italiji. Vsi ga cenijo ne samo kot odličnega nogometaša, temveč tudi kot sijajnega človeka in velikega profesionalca.*
«Stadioni v. Italiji so vselej nabito polni, organizacija italijanskih klubov je verjetno najboljša na svetu, vseeno pa so marsikatere prvenstvene predstave dokaj 'blede. Po vašem si italijanska publika ne zasluži bolj odprte igre, večjega števila zadetkov?»
«Izredno težko je spremeniti mentaliteto igralcev in s tem tudi trenerjev in skratka vseh, ki vodijo klub. Prvi cilj je osvojitev točk na lestvici. Malokdo si lahko privošči to, kar je na primer napravil Liedholm z Romo. Odprta, ali če jo hočete imenovati conska igra, se obrestuje po večletnem trdem delu. Časa za poskuse pa v italijanski ligi ni.»
«Kaj pa mislite za nadaljnjo sezo-no?»
«Trenutno sem še član Udineseja, za naprej bomo videli. V Vidmu se odlično počutim. Ljudje me tu cenijo in imam številne prijatelje. Rad bi seveda igral, moram pa počakati.* B. Lakovič
Smučarske točke FIS
BERN — Mednarodna smučarska zveza je objavila seznam točk FIS za alpsko smučanje, ki določajo tudi startno listo na tekmovanjih za svetovni pokal. V seznamu je več Jugoslovanov in Italijanov.
SMUK
1. Brooker (Kan) 0,00; 2. Cathomen (Švi.) 1,40; 3. Liischer (Švi.) 1,47; 4. Klammer (Av.) 1,48; 5. Hbflehner (Av.) 2,11; 6. Resch (Av.) 2,26; 7. Weirather (Av.) in Podborski (Kan.)
obvestila
s®'40'!3 ŠZ Bor
žai,'. Sv,)je atlete in družine na dru-dic>n' ••'►Poldan, ki bo danes na sta-"*• maj» s pričetkom ob 16.30.
<vSDl
19, da bo v torek, 15. t.m., ob na ^ežu ZSŠDI v Trstu seja barske komisije.
87. in 28. decembra izlet z ogledom olimpijskih na-
> 26., DraSvarajevo
-i .v> Mesti. Pijavi
riai ’in s smučanjem na Jaho-

pisarni združenja še
ZSŠDI — smučarska komisija
obvešča,, da bo suhi trening tekmovalcev vsako nedeljo ob 9. uri na trim stezi v Saležu.
ŠZ Sloga — Planinski odsek organizira danes, 13. novembra, vzpon na Slavnik in veselo martinovanje v Markovščini. Vabljeni člani in prijatelji vesele družbe.
Športna šola Trst sklicuje v četrtek, 24. novembra, REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri.
2,50; 9. MAIR (IT.) 2,57; 10. Read (Kan.) 2,81; 11. Pffaffenbichler (Av.) 3,15; 12. Miiller (Švi.) 3,23; 13. Riiber (Švi.) 3,43; 14. Kemen (švi.) 3,62; 15. Meli (Švi.) 4,75; 22. SBARDEL-LOTTO (IT). 10,35.
VELESLALOM
1. Ph. Mahre (ZDA) 0,00; 2. Stenmark (Šve.) 0,29; 3. Zurbriggen (Švi.) 1,01; 4. Liischer (Švi.) 1,66; 5. Julen (Švi.) 2,33; 6. Enn (Av.) 2,39; 7. Gi-rardelli (Luks.) 4,57; 8. ERLACHER (IT.) 5,86; 9. FRANKO (JUG.) 6,21; 10. Heinzer (Švi.) 6,35; 11. STREL (JUG.) 6,89; 12. GIORGI (IT.) 7,17; 13. Miiller (Švi.) 7,32; 14. Wenzel (Liech.) 7,90; 15. Gaspoz (Švi.) 8,06; 22. BENEDIK (JUG.) 10,34; 23. KRI ŽAJ (JUG.) 10,59; 27. KIRSCHBAU-MER (IT.) 11,54; 29. KURALT (JUG.) 12,70; 31.MAIR (IT.) 13,28. SLALOM
1. Stenmark (Šve.) 0,00; 2. Strand (Šve.) 0,03; 3. Girardelli (Luks.) 2,03; 4. Wenzel (Liech.) 2,18; 5. S. Mahre (ZDA) 2,41; 6. KRIŽAJ (JUG.) 2,77; 7. Ph. Mahre (ZDA) 4,07; 8. Orlayn-ski (Av.) 5,72; 9. DE CHIESA (IT.) 6,01; 10. Canac (Fr.) 7,28; 11. Gruber (Av.) 7,56; 12. Fjallberg (Šve.) 9,30; 13. EDALINI (IT.) 9,59; 14. Frommelt (Liech.) 11,16; 15. Liithy (Švi.) 11,57; 18. ToTSCH (IT.) 16,36; 21. KURALT (JUG.) 16,74; 22. MALLY (IT.) 17,73; 23. TONAZZI (IT.) 18,23; 25. GIORGI (IT.) 19,13.
Na atletskih deželnih lestvicah
Več slovenskih atletov
V pretekli sezoni je vztrajno in resno delo, ki ga opravljajo naša atletska društva, bogato obrodilo, kar dokazujejo tudi deželne lestvice, ki jih objavljamo. Številni slovenski atleti so se uvrstili na boljša mesta v deželi in celo v državi. Dosegli so številne uspehe, med katerimi državni mladinski naslov Gorazda Pučnika v deseteroboju, prvo mesto Tanje Kalc na finalnem delu mladinskih iger V Rimu v teku na 30 metrov z ovirami, dve tretji mesti na državnem prvenstvu kadetov (Veronika Gerdol v metu diska in Tanja Kalc v teku na 80 m z ovirami), enajst tekmovalcev je doseglo normo za nastop na državnem prvenstvu v svoji kategoriji (Irena Tavčar, Gorazd Pučnik, Tiziana Natural, Vasilij Pečar, Kara Umari, Jasna Tavčer, Veronika Gerdol, Tanja Kalc, Mirjam Gregori, Jadranka Ču-lav, Alan Oberdan), pet atletov pa je nastopilo na finalnem delu mladinskih iger. Poleg tega pa je osem naših tekmovalcev bilo sklicanih v deželno reprezentanco, nekateri od teh celo večkrat.
Poleg zelo dobrih rezultatov so naši atleti tudi izboljšali dva deželna rekorda, sedemkrat osvojili naslov deželnega prvaka, naštevanje pokrajin-
skih naslovov in rekordov pa bi bilo predlogo.
ČLANI - MLADINCI
VIŠINA: 1. Bruni (Lib. Videm) 2,15 m; 4. Pučnik (Bor) 2,03 m. DESETEROBOJ; 1. Pučnik (Bor) 0942 točk.
NARAŠČAJNIKI
SKOK S PALICO: 1. Gregoricchio (Lib. Videm) 4,30 m; 3. Inamo (Bor) 3 m. TROSKOK: 1. Pečar (Adria) 13,36 m. PETEROBOJ: 1. Triussi (Lib. Videm) 2892 točk; 5. Inamo (Bor) 2513 točk.
KADETI
30 M : 1. Gastaldo (NAF Videm) 9"68; 9. Škabar (Devin) in Možina (Bor) 9”9. 300 M: 1. Dadalt (Lib. Palmanova) 38”2; 8. Škabar (Devin) 40”3. DALJINA: 1. Ceschia (NA Ge-mona) 5,89 m; 9. Oberdan (Bor) 5,41 m. KOPJE: 1. Pignatti (CSI Trst) 46,74 m; 3. Čepar (Bor) 43,28 m. 100 M OVIRE: 1. Codutti (Lib. Palmanova) 14”4; 7. Race (Bor) 16”01. ČETVEROBOJ: 1. Ceschia (NA Ge mona) 2299 točk; 9. Race (Bor) 1692 točk. ŠTAFETA 4x100: 1. Libertas Videm 49'’7; 4. Bor 50”3.
Prihodnjič bomo objavili še deželne lestvice deklet.
S. A. C A J.
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov
TRST, Ul. S. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
COLOR GRAZIA
GUAZIELLA MATEJCIC
//4</

&

_yasa izbira — naša strokovnost
Ul. Glarizzole 10 - Tel. (040) 824414
Ob 75-letnici obstoja
čestita jo
Hranilnici in posojilnici na Opčinah
slovenski denarni zavodi na Goriškem in Tržaškem:
KMEČKA BANKA GORICA
KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA
NABREŽINA
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
\
Naročnina: Mesečna 9 000 lir celoletna 108 000 lir. V SFRJ številka 10 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L J ZTT	Slan italijanska
in tiskaj ^ Trst	|fl|3n zveze Casoptan'
zalolmkov FIEG
13. novembra 1983
V Milanu atentat proti «11 Giornu»
MILAN — Mnogo panike je včeraj ob 5.45 zjutraj povzročila eksplozija dokaj grobo izdelane bombe, ki jo je doslej neidentificirana oseba položila na okno milanskega dnevnika «11 Giorno», v resnici pa ni povzročila ne žrtev, ne večje škode. Popokale so le šipe na okoliških oknih, poškodovana pa so tudi neka vrata.
«0četovstvo» nad akcijo si je med drugimi prevzel doslej neznani «odbor zapornikovi), obvestilo pa je po telefonu prejela redakcija prizadetega časopisa, kateri so sporočili, da je v nekem nabiralniku podrobnejše obvestilo, toda policija ni tam našla ničesar.
V teku dne sta se sestala kavarniški svet in redakcijski odbor dnevnika «11 Giornon, ki sta v posebni izjavi obsodila »povratek k nasilju, pa naj pride od katerekoli strani, kajti nasilje je v preteklosti že povzročalo napetost in žrtve tudi na področju informativnih medijev.* Prisotni so z dokumentom zahtevali, naj o-blasti podvzamejo vse potrebne mere. da bi zagotovile varnost pri delu.
Preiskava o igralnicah teče v strogi tajnosti
TURIN — Sodniki brez predaha še naprej zaslišujejo csebe, ki so jih zaprli policisti, karabinjerji in finančni stražniki v okviru akcije v severnoitalijanskih igralnicah. Preiskava teče v največji tajnosti, tako da niso doslej neznana le imena nekaterih obtožencev, ampak za mnoge trenutno sploh še ni mogoče ugotoviti niti kje so zaprti. Časnikarji so včeraj skušali izvederi od državnega pravdnika Scardulle, nekatere podrobnosti, ta pa je povedal le to, da je povezava med to preiskavo in umorom njegovega prednika Caccio le malo verjetna.
Medtem se je izkazalo, da ni akcija «prestrašila» klientov v preiska nih igralnicah, ki so ostale odprte, nasprotno. V Saint Vincentu je bilo včeraj kar 1600 gostov, medtem ko jo običajno obišče največ 1200 do 1300 oseb.
Vse pa kaže, da se akcija «čiščenja» ne bo ustavila zgolj pri preiska vi igralnic, kajti sinoči se je izvedelo, da so jo razširili tudi na nekatere banke, s katerimi so bile povezane aretirane osebe. Vsekakor je preiskava dokaj zapletena in če upoštevamo, da so ob tej priložnosti opravili kar 81 sodnih zasegov ter napisali desetine sodnih obvestil, lahko pričakujemo, da tudi ne bo ravno kratka.
Vsekakor kaže, da so se oblasti resno lotile čiščenja vsakovrstnega podzemlja, kar potrjuje tudi «vrh», ki so ga sklicali za jutri v Benetkah in na katerem bo notranji minister Scalfaro vodil sestanek, nanj pa je pozval vse župane iz te dežele, kvestorje, poveljnike karabinjerjev, finančnih stražnikov policije, sodne oblasti, državne podtajnike in druge. Na sestanku bodo z vseh strani osvetlili boj proti kriminalnosti. Iz določenih znakov lahko sodimo, da ta akcija že sodi v okvir bodoče reforme krajevnih uprav.
Da pa v teh prizadevanjih ni «svetnikov» potrjuje tudi vest, da so v Milanu zaprli karabinjerskega polkovnika Chiarella, poveljnika letališkega oddelka na •Linatah. Njegova aretacija pa sodi v okvir akcije «S. Valentino*, ko so 14. februarja po vsej Italiji spravili za zapiahe kakih 160 oseb, z obtožbo, da pripadajo raznim mafijskim skupinam. Chiarello, ki trdi, da je nedolžen, naj vzdrževal zvezo z glavnimi obtoženci iz akcije «S. Valentino*.
Moskovska igrača
V naše kraje zima še ni pokukala, zato pa imajo otroci v moskovskih P“fjpjf toliko več zabave z brezplačno in lepo igračo — snegom	(Telefoto A
Možganska vojna med spoloma
Po šestdesetih letih premora
NEW YORK — Christine De Lacoste, neka nevrobiologinja teksaške univerze, ki je lansko leto dokazala, da je pomemben del možganov pri ženskah 40 odstotkov večji kot pri moških, je te dni izjavila, da to še ne pomeni, da bi bile ženske intelektualno pred moškimi. «0 tem še ne vemo dovolj», je dejala De Lacoste jeva.
Izjave nevrobiologinje pa je ovrgla skupina «radikalnejših» raziskovalk na simpoziju v Bostonu, kjer so razpravljali o možganskih razlikah med obema spoloma. Te so v svojem referatu zatrdile, da so ženski možgani bolj funkcionalni. Iz tega sledi, da...
V vse belgijske kavarne in bare se spet vračajo alkoholne pijače
Minister v zoološkem vrtu
KAIRO — «Zoološki vrt v Kairu, Ulica Giza»: to je nov naslov Naguia Shatla, ki je že osem mesecev minister za oskrbo egiptovske vlade, a je obenem tudi sam žrtev velike stanovanjske krize, ki ta čas prizadeva Kairo.
Minister najbrž obžaluje čase, ko je bil še guverner neke pokrajine na področju zgornjega Nila in ni imel problemov s stanovanjem. Ko je namreč prišel v Kairo, je veliko časa iskal bivališče, a ga ni mogel najti. Pa tudi najemnine so zelo slane, od tisoč 500 dolarjev naprej. In tako se je minister odločil, da se bo vsak dan vozil iz svojega okraja v prestolnico, dokler se mu ne ponudi priložnost. Ta se mu je «pokazala» pred dnevi, ko mu je neki kolega minister predlagal, naj se vseli v vladno hišico, ki je v sredini zoološkega vrta. Tako je tudi storil.
Kratkohlačni novinar
ATENE — Založniki, direktorji in uredniki grških časopisov so te dni odkrili, da imajo 12 letnega kolego. Mali novinar, Christos Tsigouris po imenu, živi v srednjem Peloponezu
Do tod nič posebnega, boste rekli. Posebnost je vsekakor v tem, da otrok že tri leta sam urejuje krajevni časopis «Bolho». Da ne, bi kdo mislil, da je to šolsko glasilo. Nič bolj zmotnega, gre za pravi vestnik vseh mogočih novic in informacij s tamkajšnjega področja, poroča o občinskih sejah, kulturnih prireditvah in ko je potreba, o večjih dogodkih piše «direktor» tehtne komentarje.
Celoten časopis mali Christos piše na roko in je sestavljen iz treh Vstov, na katerih so po trije stolpci. Izvodov je 15 na številko. V treh letih je izšlo že 86 številk, sedaj, ko bo Christos dobil še vladno podporo pa je upati, da ne bo zvišal cene svoje «Bolhe»...
BRUSELJ — V belgijske bistroje se po šestdesetih letih premora končno vrača whisky. Belgijski parlament je namreč pred kratkim ukinil «zakon Vanderveld*, ki nosi ime po pravosodnem ministru, ki je leta 1919 prepovedal točenje alkoholnih pijač v javnih lokalih. Do te odločitve je prišlo za časa krčevite borbe Belgije z alkoholizmom, ki se je razpasel pred prvo svetovno vojno in je zadobil po koncu vojne zaskrbljujoče razsežnosti, tako da je v tej državi delavec poprečno zapravil za pijačo dve plači na leto.
Seveda se Belgija, kot vse države na zapadu, še danes ni popolnoma otresla problema alkoholizma, a je v parlamentu prevladovalo mnenje, da je prepoved točenja žganih pijač v javnih lokalih preživel način boja proti alkoholizmu. Prepoved namreč ni veljala za zaprte klube, za bare v hotelih in za mnoge druge lokale, pa tudi «pod šankom» ga je mogoče dobiti skoraj v vsaki beznici. Poleg tega pa je vlada upoštevala tudi, da bo uvedba prodaje whiskyja v vseh lokalih prinesla že v prvem letu državnim blagajnam približno pol milijarde frankov, ker so istočasno z odpravo zakona iz leta 1919 uvedli tudi posebno takso na prodajo žganih pijač. Opozicijo, ki se je zaganjala proti vladi, češ da bo sedaj spodbujala pijančevanje, pa je obrambni minister Jean Gaul pomiril z zagotovilom, da bodo uvedli poostreno nadzorstvo proti alkoholizmu, predvsem med vozniki in denarne kazni za vsakogar, ki bi ga našli pijanega na javnem mestu. Obenem je minister sprejel predlog, da ostane v veljavi prepoved prodaja ai
kohola mladoletnikom, da žganih pijač ne bodo v lokalih na avtocestah ter da jih ne bodo prodajah 1 ^ na športnih, kulturnih in političnih manifestacijah, tudi na vseh krajih, kjer se zbira mladina.
Za konec pa še to: tistim, ki so vztrajali pri.tr^v je da odprava omenjenega zakona spodbuja alkoholizem1 minister zabrusil, da je lahko že doslej vsak Belgu so če mu je bilo do alkohola, naročil posebna piva, ^ imela zelo visoko alkoholno stopnjo, nekatera celo o stopinj.
Na jugu Francije
PREVIDNI TATOVI
PARIZ — Francoski tatovi postajajo čedalje previdni. Prečno so se odpravili na posel v suPg0 i ket v Saint Martin De Crau (južna Francija)' ,.g^ verigo zaprli vhodna vrata v krajevno žendarmevj postajo.	..
Ko so se žandarji tega zavedli, so obvestili ^ leteče oddelke, ki pa so prišli na prizorišče )cTaL.gfii' prepozno: tatovi so se že porazgubili s sicer s flj(i nim plenom (600 tisoč Ur), kar najbrž ni odtehta1 nakupa verige. . .
Miki Muster:
Gusarji
(9.)
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar na|bol|šega nudi nemška in italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA

7^
TRŽI C
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
velika izbira ženskih in moških pletenin
kakovost — moda —- prava