PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu 'P- maja 1945, njegov dnpvmmz ik PART'ZANSKI hr=Em,,K Pa 26 novem- !'a J943 v vasi Zakriž nad oerkmm, razmnožen na gostil. Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v Bovcu pri Gorenji Trebu-. od 18. septembra 1944 V' maia 1945 v tiskarni nrMHeni,ar pod Vojskim P ldr'ji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, H,irJ* lzsla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-' zanski DNEVNIK v za-sužnjem Evropi. primorski M, dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo V/tJIld I .UUU IIF " LCIU ALI V. Sl. ^40 ^ IO. IO I j I FSI, IOT1 Palestinsko vprašanje pogojuje današnje izraelske volitve Atentat v Jerihu povečal napetost Samirova desnica že upa v zmago V gorečem avtobusu je umrla mlada mati s tremi otroki - Izraelska vojska porušila domove dveh osumljencev atentata - Zadnje ankete pričajo, da so izraelski volilci vedno bolj naklonjeni desni koaliciji Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 243 (13.181) Trst, torek, 1. novembra 1988 v I? ktf ZALEM — Predvečer volitev tdtr/a riU le potekel v znamenju aten-ni v' Palestinski teroristi, za katere še ririn n,fr10, kateri frakciji pripadajo, so j,a p1’ civilni avtobus v bližini Jerihom i/°b vozilu so odvrgli zažigalne m .. e’ v plamenih pa je umrla mlada eden s. tremi otroki, od katerih je bil bilo pet nd°ie^ek. Huje ranjenih je Dr * L Potnikov, večina pa se jih je sa r °casno rešila iz gorečega avtobu-atemr?elska Policija je že nekaj ur po set a u sporočila, da je aretirala de-prj SL*|nljenih oseb, dve pa sta baje že din .j udeležbo in podrobno opisali nirsJ11^0 atentata. Medtem pa so inži-strel f enote izraelske vojske že raz-v je^r® domove osumljencev atentata žav'/^ m.°čno odjeknila po vsej dr-vzel m tud' PLO je z zaskrbljenostjo DrnHa.V vednost dogodek. Iz svojega PLQStavniškega sedeža v Kairu je tererJ105'6'3 tiskovno sporočilo, v katrani r drugim piše, da prav taki se t 1°9°dki pozivajo k spravi, saj s'l]e stalno veča. V sporočilu pa ni niti besede o načinu, kako so teroristi izvedli atentat, pač pa je večji del vsebine namenjena volilcem, ki naj »volijo za mir in z veliko mero odgovornosti«. Arafat pa je v intervjuju za neki ameriški časopis izjavil, da je pripravljen še na drugih dvajset let vojne, samo da bi Palestincem omogočil ustanovitev samostojne države in istovetnost, ki jim pritiče. Politični opazovalci so prepričani, da bo ta poslednji atentat močno vplival na volilce, čeprav ga tako Jichak Šamir kot Simon Peres nista zlorabila v zadnjih utrinkih volilne kampanje. Lahko bi trdili prav nasprotno, politična tekmeca sta nekako v znak žalovanja zelo umirjeno nastopila na zaključnih volilnih govorih. Šamir je sicer poudaril, da bo Izrael izsledil zločince in kruto maščeval vse nedolžne žrtve. »Pokončali bomo vse Palestince, ki so kdaj uperili orožje proti nam,« je poudaril Šamir. S Peresove fronte pa NADALJEVANJE NA 2. STRANI Izraelska vojska je razstrelila domove osumljenih teroristov v Jerihu (AP) Ofenziva proti drogi v Turinu TURIN — Preiskave turinske policije so privedle do aretacije trinajstih razpečevalcev mamil. Med osebami, ki bodo morale kmalu na zasliševanje k preiskovalnemu sodniku, so tudi štirje bratje Verterano iz Gioiose Ioni-ce. Na domu enega od bratov, 20-letnega Massima, je policija našla tri pištole, predvsem pa 230 gramov kokaina in 200 gramov heroina, kar dokazuje, da so Vertera-novi »velike ribe« in ne običajni razpečevalci na drobno ali kurirji. Aretacija štirih bratov pa potrjuje globoke povezave med ndrange-to in prekupčevalci droge, saj prav na preprodaji mamil gradijo novi bossi svoja kriminalna kraljestva. Akcija turinskih preiskovalcev je seveda dobrodošli razplet tragičnega sosledja smrti mladih drogirancev, izjemno stanje pa bo mogoče odpraviti le s primernim zakonom, ki bi ga morali prav v prihodnjih dneh dokončno izpopolniti na seji ministrskega sveta. Minister za družbena vprašanja Russo Jervolino in pravosodni minister Vassalli pripravljata svoj izpopolnjeni načrt in pričakujeta doprinos četrtkovega socialističnega vodstva, na katerem bo tekla beseda tudi o stališču, ki ga je pred dnevi zavzel tajnik Bettino Craxi. KPI so zahteve vladne večine nesprejemljive in arogantne Finančni zakon: med opozicijo in večino se je že vnel spopad sPoDfuf tT Med vladno večino in opozicijo se je vnel nov Poslan J°krat okr°g finančnega zakona, ki je v razpravi v pre j zbornici. Po vsej verjetnosti se bo del spopada tj v odbor za pravilnik, kjer bodo morali določi- za odobritev dveh zakonskih osnutkov ter štiri-Vefjn drugih ukrepov, ki jih je treba po mnenju vladne bii0 tr ?bravnavati skupaj s finančnim zakonom. Vse to bi raZDra6 aP° mnenju večine odobriti v okviru proračunske izrekel'! t0 P°meni v petnajstih dneh), nakar naj bi se cije sk se senat' Takšno tolmačenje pa je po mnenju opozi-ierencriaJn0 ar°gantno. Kot so med včerajšnjo tiskovno kon-ni, ie v) P°udarili komunisti Minucci, Macciotta in Garavi-Ukrene /o Podtaknila finančnemu zakonu razne zakonske opozicijo 1 50 se nabrali v enem letu, ki pa jih po mnenju nom. Od j116 ,/re avtomatično povezovati s finančnim zako-Pravilnii, v botna naP°ved tako med razpravo v odboru za ukrepov a pred skupščino poslanske zbornice. Kar pet morala ;_zade.Ya davčno problematiko. O tem bi se torej 7. novor^u-51, aučna komisija v nekaj dneh, najkasneje do aj bi se pričela splošna razprava v dvorani zahteva večina. Nad temi roki je izrazil t. novemh , Kuuusija v neKaj onen, naj Kasneje ao Monter it,/3' , nat bi se pričela splošna razprava v dvorani začuden le1/3./01 zabteva večina. Nad temi roki je izrazil Pier Luioi r ' sam predsednik komisije, socialdemokrat vprašanja °mita, ki ni ravno prepričan, da je treba ta Največio ifV«nfVati skupaj s finančnim zakonom, nik Neoriv' Kritlke prihajajo seveda iz opozicije. Predstav-zahteva vi Z/16, *evdce Franco Bassanini je mnenja, da ta _ ade lahko privede celo do ohromitve celotnega postopka za odobritev finančnega zakona. K temu lahko prispeva tudi dejstvo, da je vladna večina trmasto zavrnila vse popravke, ki so jih predstavili razni poslanci ne samo opozicije, temveč tudi večine same, kot na primer popravke predsednika komisije za proračun, demokristjana Nina Cristoforija. »Vse bi nas radi spremenili v avtomate za pritiskanje gumbov,« je med včerajšnjo tiskovno konferenco ironično izjavil Minucci. Prav zaradi tega so predstavniki KPI, DP in Zelenih v nedeljo zvečer zapustili sejo komisije. S tem naj bi protestirali nad nekorektnim ravnanjem vlade in njene koalicije. Kljub temu so komunisti in druge opozicijske sile še vedno pripravljeni na sodelovanje. Pripravljeni so podpreti tiste ukrepe, ki morajo biti po zakonu odobreni do konca tega leta, kot na primer ukrep o novem davčnem režimu za neodvisne delavce. Kar pa zadeva davčni odpust, se lahko po mnenju komunistov počaka do konca februarja. Tudi zato, ker okrog tega vprašanja ni enotnih pogledov niti v večinskih vrstah. Medtem ko bi demokristjani radi raztegnili odpust na vse neodvisne delavce, želijo republikanci ohraniti sedanje meje. Medtem prihaja do ostrih kritik na račun finančnega zakona tudi s strani deželnih uprav. Predsedniki nekaterih Dežel že govorijo o poskusih »odprave inštitucij« in grozijo, da se bodo v skrajnem primeru poslužili ustavnega sodišča. G. R. - v gvic lciu uu um umu v e i_eiuuicya ^■—^—■——^ C7a/ii SSG dobili na mariborskem Borštnikovem srečanju vrsto nagrad ~7 Mario Uršič, Marian H— l l lHilll ia "'11MWr——— Ob nespoštovanju slovenske ustave Slovensko predsedstvo f • f XZ xze o rabi slovenščine LJUBLJANA — Predsedstvo SR Slovenije je včeraj izdalo sporočilo, v katerem izraža stališče o vprašanju rabe slovenskega jezika. V sporočilu je rečeno, da se je predsedstvo s tem vprašanjem soočalo v času postopka proti Borštnerju in ostalim obtožencem pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, ko je vsa obravnava potekala v neslovenskem jeziku. Ves ta postopek je izzval ogorčenje slovenske javnosti, je rečeno v sporočilu predsedstva, ker se je pokazalo, da delovanje zveznih organov na območju SR Slovenije ni v skladu z njeno ustavo. Vprašanje, za katero se je mislilo, da je že zdavnaj rešeno, se je tako zaostrilo, da zahteva politične odgovore. V zadnjih dneh, je še rečeno v sporočilu, so bili iznešeni predlogi, da bi predsedstvo SR Slovenije uvedlo postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti zveznih predpisov. O tem pa je bilo že izrečeno jasno stališče: slovenski jezik je enakopraven jezik vseh državnih organov na območju SR Slovenije, zato ves spor okrog tega vprašanja nima nobenega smisla. Predsedstvo SR Slovenije je zato že julija letos sklenilo, da o zadevah, ki pripadajo suverenosti SR Slovenije, ne namerava odpirati sporov pred ustavnim sodiščem SFRJ. To pa še ne pomeni, da ne gre kritično oceniti zveznih predpisov, ki so omogočili vojaškemu sodišču v Ljubljani, da je vodil postopek v srbohrvaškem jeziku. Zavrl prejel zaporni poziv LJUBLJANA — Odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl, ki je bil na ljubljanskem procesu četverici pred vojaškim sodiščem zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti obsojen na osemnajst mesecev zapora, je včeraj dobil poziv, naj se 21. novembra zglasi v zaporu Dob pri Mirni. To je najstrožji zapor v Sloveniji, v katerem prestajajo kazni najhujši zločinci, d. V. Kravos in^ 77 Mario Uršič, Marjan na naj"^3 Vidau so letos dobili dališkem !™tbne)šem slovenskem gle-BorštnikovnS lv?lu vredna priznanja. v nedeljo sr Prvi pomisleki in kritične pripombe po začetnem zadovoljstvu Ustavne spremembe okrnile slovensko državnost? LJUBLJANA — Evforija zaradi soglasnega sprejema predloga sprememb ustave SFRJ se še ni polegla, že se začenjajo novi zapleti, ki utegnejo ogroziti razglasitev dopolnjene državne ustave, ki je bila napovedana za konec novembra. Prve dvome v to, na kar so slovenski pogajalci v Beogradu na čelu s predsednikom slovenskega parlamenta in republiške ustavne komisije Miranom Potrčem dali pristanek, je bilo prejšnji teden slišati na sestanku Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki deluje v okviru slovenske SZDL, in predsedstva slovenske mladinske organizacije. V sobotni prilogi osrednjega slovenskega dnevnika Delo pa je redni profesor za sociologijo na pravni fakulteti v Ljubljani dr. Peter Jambrek objavil razpravo z naslovom »Velika in usodna ustavna prevara«, katere podnaslov se začenja takole: »S sprejetjem ustavnih dopolnil bosta državnost in suverenost slovenskega naroda marsikje ponižana na položaj upravne enote.« Prof. Jambrek ugotavlja, da se bo po sprejetju ustavnih dopolnil v temelju podprla ustavna zgradba državne suverenosti slovenskega naroda v vseh petih bistvenih atributih: »(A) s pravico do zakonskega urejanja "notranjih" in "zunanjih" razmerij, (B) pravico do urejanja sodne funkcije, (C) pravico do obrambe, (D) načelno prednostjo pristojnosti narodo- ve države v primerjavi s federalno oblastjo, in (E) s samostojnostjo pri urejanju mednarodnih odnosov«, ki bodo ostale bistveno okrnjene, če že ne povsem zanikane. Po novem besedilu zvezne ustave si bodo zvezni zakoni pridobili bistveno prednost pred republiškimi zakoni. Federacija dobiva pravico, »da z zakonom določa načela o ustanavljanju in sestavi rednih sodišč in javnih tožilstev. Javni tožilec pa dobiva pravico in dolžnost, da neposredno nižjemu (ali tudi kakemu drugemu) tožilcu daje obvezna navodila za njegovo delo«. Vojska se bo znotraj državnega proračuna osamosvojila, slovenska delegacija pa je na pogajanjih v Beogradu dosegla, da so se prvotno predlagane besede »davek iz dohodka« zamenjale z besedami »pa tudi drugi davki«, ki ne zajemajo le tistega davka, proti kateremu je Slovenija bila, temveč tudi vse druge. Federacija si na novo pridobiva kup regulativnih pristojnosti, ki jih prej ni imela in sicer na celi vrsti področij. Kar pa se sprememb na področju mednarodnih odnosov tiče - zaradi pomena, ki ga bodo imele za vse Slovence ne glede na državne meje - mnenje prof. Jambreka citiramo v celoti: »Po dosedanji ustavi je republika sodelovala z organi in organizacijami drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami v okviru začrtane zunanje politike Jugoslavije in mednarodnih pogodb (271. člen). Po novem (dopolnila 32) pa "republike medsebojno sodelujejo, ker gre za medsebojno sodelovanje, ter ga usklajujejo z zveznimi organi", seveda v okviru "začrtane zunanje politike Jugoslavije". Pravna razlaga in politična konkretizacija tega novega določila je jasna: Slovenija bo na področju mednarodnih odnosov odvisna od dobre volje, konkretnih dogovorov, sporazumov in dovoljenj drugih republik in zveznih državnih organov. Ni sporno, da bodo slednji v primerih "nesodelovanja" ali "neusklajenosti" (to sta pojma, ki dopuščata diskrecijsko in arbitralno razlago) lahko Sloveniji preprečili ali jo vsaj ovirali pri izvajanju njenih programov sodelovanj v okviru delovne skupnosti Alpe-Adria, osmimskih sporazumov, maloobmejnega prometa. Skupnega slovenskega kulturnega prostora in pri številnih drugih gospodarskih, kulturnih in političnih oblikah do sedaj sorazmerno samostojnega mednarodnega sodelovanja.« Prof. Jambrek slovenske parlamentarce opozarja, da bodo za svoje glasovanje »za« ali »proti« spremenjeni državni ustavi »odgovarjali pred lastno vestjo, pred svojimi otroci, in seveda pred vsem narodom. Z imenom in priimkom«. DEJAN VERČIČ Ugrabitelji osvobodili De Angelisa NUORO — Sinoči so v kraj" Badde Salighes v bližini Nuo na Sardiniji ugrabitelji °®y.° iia dili rimskega gradbenika Gin ^ De Angelisa, ki so ga u9ranih 12. junija letos. Po prvih skop y vesteh kaže, da je De Angel _ zadovoljivem zdravstvenem . nju. Njegova družina je veTjte-preko tiska obvestila ugrau lje, da je mož bolan na src da potrebuje nekatera zdra Za osvoboditev De Angeli ^ družina baje plačala 5 m»iJ odkupnine. Zadnji obrok n J ugrabiteljem izročil eden o Posrednikov na predvečer izp«» iz ve. Ugrabitelji so posredni** previdnosti pridržali vec u 1 Angelisa pa predali don® . y. Družina De Angelis je v Pr , v lih štirih mesecih od sreds javnega obveščanja večkrat h htevala molk, v zadnjih ^ pa je prav s pomočjo tisKa ževala »stike« z ugrabitelji* Folklorni nastop zaključil praznovanje ob 150. obletnici rezijanske folklorne skupine Neusmiljeni zob napredka ogroža tudi svojsko rezijansko izročilo ^ Kulturski hiši na Ravanci se je v popoldne z nastopom folklor-skupin zaključilo štiridnevno Praznovanje ob 150. obletnici rezijan-ke folklorne skupine. Kot se zgodi se Preredko, je bila Kulturska hiša Pretesna za občinstvo, ki ga je fol-orni nastop privabil na Ravanco iz rezijanskih vasi, pa tudi iz šolanjih beneških dolin in celo iz Tr-Prganizatorji so bili seveda navdušeni nad prisotnostjo in hvalež-°stjo občinstva, sam nastop skupin, s‘ 80 Ponudile poldrugo uro trajajoči Pored, pa nam navdihuje marsikatero Pikro pripombo. Po pozdravu, zahvali ustanovam in Podjetjem, ki so omogočila prireditev, I ,zročitvi priložnostnih priznanj, se A PrVQ predstavila skupina Federico n9elica iz Aviana. Skupina spada Prav gotovo med »resnejše« predstav-skt burbonskega izročila in se zelo v r°.predstavlja občinstvu - v do-og prijetnih nošah, ob dobri glasbeni Pjemljavi in z do kraja naštudirani-I 1 Plesi. Prikazala je daljši izbor fur-iih-h in karnijskih plesov, ki smo in ife krdeli na marsikateri prireditvi ki se očitno niso izognili stilizaciji, Qsf°p pa je zaključila s Plesom ob J^onju, ki naj čij frn . p0 mnenju ,ale - iz okolice Aviana in naj bi bil finS vzdržljivosti. V resnici so koraki, Sure in spremljave s piščalko zelo Pominjali na vzhodnosrbske plese, vnv ,e' Pikoli ni mogoče izključiti sed V°V ad skrivnostnih usedlin »so-aniega« izročila, sumljiva pa posta- ne zadeva, ko take plese odkrijejo na pragu dvajsetega stoletja. Počutje se nam je bistveno izboljšalo ob skupini Koleda iz Titovega Velenja, ki je tu pri nas že večkrat nastopala. Prikazala je najprej štajerske, nato še prekmurske plese. Kot vedno se je skupina predstavila v izredno prijetnih nošah. Čeprav se prikazani slovenski pokrajini ne moreta ponašati z bogatimi nošami, posveča ta skupina toliko pozornosti oblekam, da je njen nastop vedno estetsko prijeten. Enako stroga sta vodji skupine Neva in Mile Trampuš tudi pri izbiranju in prikazovanju plesov ter pri glasbeni spremljavi. Rigoroznost privede tako do prijetnega nastopa brez odvečnega iskanja efekta, prikazovanje slovenskih plesov pa v svoji pre-prostoti uspe posredovati tudi ozračje ljudske veselice. Skupina Edelweis iz Celovca se je tudi tokrat predstavila v slovenski ziljski noši, kot je to storila že večkrat na festivalu v Gorici in drugod. Plesalci in godci so kar dovolj korektni, napaka se skriva v zasnovi, saj skupina »prodaja« slovensko nošo za avstrijsko, mimogrede pa podtakne občinstvu še kak slovenski ples pod avstrijsko krinko, tako recimo gorenjski mrzulin, ki bi lahko bil koroški ma-lender, ko ga ne bi izdajal stil in ko se ne bi zaključeval s figuro iz koroškega velikega reja. Nihče ne bi zameril avstrijski skupini slovenskih noš in plesov, ko bi le povedala, po čigavem izročilu sega! Zaključni del je seveda pripadal domači skupini, katere nastop so Že vsi nestrpno pričakovali, občinstvo in prisotni folkloristi. In tu se žal nismo mogli izogniti občutku nezadoščenos-ti. Žnane viže, kot so recimo Ta zaga-tina, Ta čarni potok, Ta lipuška in še druge, so igrali dovolj dobri godci, plesali pa so sorazmerno mladi plesalci (nekaj izjem je seveda bilo), ki se po stilu, pa tudi po plesni spretnosti ne morejo primerjati s starejšimi domačini. Vodja skupine Luigi Paletti je v začetku sicer poudaril, da »to ni samo praznik ob 150. obletnici skupine, temveč pričevanje o plesu, ki v tej ' dolini spremlja človeka od zibelke do krste«. Zob napredka pa očitno načenja tudi to svojstveno izročilo, ki Slovencem predstavlja nekakšen mit. Verjetno se bo moralo vodstvo skupine v kratkem spoprijeti s stvarnostjo in svetovati mladim Rezijanom, naj se učijo od starejših še zelo spretnih plesalcih. Morda pa je neprijetno spoznanje prešinilo koga že v soboto zvečer, ko si je prav tako številno občinstvo ogledovalo deset ali več let stare filme in posnetke rezijanskih plesalcev. Film je namreč sredstvo, ki ne prenese sprenevedanja in neusmiljeno pokaže, kakšna je bila raven plesa pred leti. Morda pa je bil ta priokus grenkobe tako izrazit tudi zato, ker v celem popoldnevu z odra nismo slišali niti skromnega pozdrava v rezijanskem narečju, medtem ko je bila rezi-janščina in posebnosti njenega izročila srž vseh srečanj, predstavitev, razgovorov v preteklih dneh... NADJA KRIŠČAK (foto Ferrari) Razčlenjena razprava v Kopru O položaju pripadnikov italijanske narodnosti lan — Položaj pripadnikov itali- niih 6 • nar°dnosti in uresničevanje osr h Vlb Posebnih pravic je bilo ednje vprašanje, ki so se ga lotili Per si °*?oinske konference SZDL Ko-ohsi ^ 0 Ie Pravzaprav za pripravo na bori n° Problemsko konferenco, ki jo obai° ■ sret^i novembra pripravili pri Ce ni konferenci SZDL, še pred kon-ohr eta Pa bodo položaj narodnosti °ba?nihaV^}- V skuPŠčini skupnosti K°Pr.ska komisija za narodnosti je ka n°Vl*a’ ba je omenjena problemati-, Pntegnila veliko več pozornosti v ski °S*'1 P° odprtem pismu in januar-činsv^1 tribuni- Vendar so na seji ob-ht o konference SZDL v Kopru zanjo 311 vebko doslednejše uresničevano^; ebnih Pravic italijanske narod-stali vSa^ Se kljub vsem zelo jasnim »7«™ iSŠ*.,em vprlšln|em- odprtih vprašanj je na pri-jev anjanje in poimenovanje kra-'merr ‘d tr9ov m drugega z izvirnimi na «£, Prav tako so menili, da interesna uPnost za izobraževanje in kultu-krat L1Padnikov narodnosti premalo-obrlncf^L°Pa k01 četrti zbor na sejah v Zv krh skupščin. Sklenili so, da bi sprem21 1 to Pobudo vnesli nekatere bodo an?^e. v občinski statut, ko ga bo mr. skla]evali z novo ustavo. Zato vati hi občinska skupščina imeno-Ustrp7T>e e9atsko skupino za pripravo terim « Šega besednega statuta, s ka-narodnosti*,reC*e^ene Posebne pravice veščaniu^Ju bll° narejenega pri oza-z Urp . ,ln kaznovalni politiki v zvezi ____uničevanjem določil odlokov, ki zahtevajo dvojezično poslovanje, oziroma uporabo dvojezičnih napisov. Vse premalokrat kaznujejo tiste, ki ne izvajajo teh določil, zaradi česar prihaja do malomarnosti. Že dolga leta se ponavlja problematika pomanjkanja učbenikov. Zdaj morajo, predvsem za srednje šole z italijanskim jezikom, veliko učbenikov kupovati v Italiji. Nekateri odgovorni delavci v javnih službah prejemajo dodatek za poznavanje italijanščine, vendar te sploh ne znajo, ali pa je ne uporabljajo. Prav tako je lahko zahteva po uvedbi prevajalskega središča na Obali potuha za tiste, ki menijo, da jim dotlej (dokler ne bo uspelo organizati takega prevajalskega središča na obalni ravni) ne bo treba prevajati vrste dokumentov, dopisov, itd. Kot izredno pereč problem pa so izpostavili prostorsko problematiko koprskega vrtca, še posebej zato, ker število vpisanih otrok vanj postopoma narašča. Prav tako naj bi občinski izvršni vset poskrbel za prenovo prostorov Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci iz Kopra. Zahtevali so tudi, da bi z načrtnim štipendiranjem zagotovili več učiteljev italijanščine in to, da bi naj republiška konferenca SZDL Slovenije zahtevala od skupščine SRS trajne in stabilne vire finansiranja ustanov pripadnikov italijanske narodnosti. Prav tako so zahtevali naj se republiška skupščina odločno upre predlaganim spremembam zakona o uporabi jezikov narodov in narodnosti, saj bi tako oblikovan zakon pospešil asimilacijo in okrnil pravice narodnostnih skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji. BORIS ŠULIGOJ Sečoveljsko letališče končno usposobljeno za nočni promet SEČOVLJE Sečoveljsko letališče Portorož je od ponedeljka dokončno usposobljeno za promet tudi v nočnem času. Minuli teden je uspešno prestalo inšpekcijski pregled novozgrajene razstveljave ob letališki stezi, včeraj pa so ob prisotnosti Zvezne letalske inšpekcije opravili tudi preizkusno pristajanje z dvomotornim turbopropelerskim letalom ATR 42. Vse to pomeni novo poglavje za razvoj Letališča Portorož, saj tema zdaj ne bo več ovira letalcem. Po drugi strani pa bo mogoče tudi vzpostaviti več rednih letalskih -linij. Kot smo lahko zvedeli namerava JAT v kratkem odpreti redno linijo med Beogradom in Portorožem. Na tej progi bo letelo prej omenjeno dvomotorno letalo tipa ATR 42, ki ima na voljo 46 potniških sedežev, predvidoma bo iz Beograda poletelo vsako nedeljo, ponedeljek, torek zvečer ob 20. uri in 45 minut, iz Portoroža pa bo letelo v Beograd ob ponedeljkih, torkih in sredah ob pol sedmih zjutraj. S to linijo naj bi začeli poslovati konec novembra, to pa bo gotovo prispevalo k novemu povečanju potniškega prometa. V letošnjih desetih mesecih je v Sečovljah pristalo več kot 1500 letal, ki so pripeljali nekaj več kot 6000 potnikov. g § Srečanje svetovalca Brezigarja s slovenskimi izseljenci V Splitu nagradili garibaldince SPLIT V glavnem mestu Dalmacije je bila konec prejšnjega tedna prijetna svečanost na čast italijanskim vojakom garibaldincem, ki so se v letih narodnoosvobodilne vojne borili proti nacističnim okupatorjem skupno z jugoslovanskimi partizani. Pred 45 leti, po kapitulaciji fašistično-kraijeve Italije, sta bila osnovana z italijanskimi vojaki italijanska bataljona, Garibaldi in Matteotti, ki sta se borila v sklopu Prve proleterske brigade. Skupina tridesetih takratnih italijanskih garibaldincev je prišla na obisk v Split in si ogledala mesto ter kraje, kjer so se borili pred 45 leti. Vodil jih je takratni poveljnik oficir Giuseppe Maraš. Garibaldince je sprejela županja Splita Gordana Kosanovič. Najvišje priznanje splitske borčevske organizacije »Plaketa SUBNOR Splita« pa je Marasu izročil predsednik splitskih borcev Stevo Vujnič. WINTERTHUR (ŠVICA) — Pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti v zvezi z zakonom o globalni zaščiti so bila osrednja tema pogovora deželnega svetovalca SSk Bojana Brezigarja s pripadniki krožka slovenskih izseljencev "Pro cultura slovenica". Srečanje je sodilo v okvir informativnih srečanj, ki jih je krožek organiziral s političnimi predstavniki Slovencev, ki živijo v Italiji in na Koroškem. Brezigar je v svojem nagovoru poudaril, da zaščitni zakon mora predvideti poleg jezikovne in kulturne tudi gospodarsko zaščito. Obregnil se je ob izbiro lokacije sinhrotrona, ki ga je treba zgraditi, kjer ne bo oškodoval slovenske narodnostne skupnosti. Poleg tega pa je Brezigar ostro polemiziral s tistimi, ki trdijo, da Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini niso avtohtona manjšina in dodal, da se teh tez poslužujejo tisti, ki bi hoteli kratiti pravice Slovencem. S tem v zvezi je citiral bivšega župana Staffierija, ki je prepovedal uradom, da sprejemajo dopise v slovenskem jeziku. Gre za grobo diskriminacijo in SSk pričakuje, da bo novi župan preklical nezaslišani ukaz. ■ Godalni kvartet Glasbene matice (Hrvatič, Kjudrova, Bitežnik, Filipčič) je 27. t. m. na povabilo fakultete za medicino v Vidmu koncertiral na Mednarodnem kongresu združenja zdravnikov v Vili Manin. V tamkajšnji kapeli je izvajal Beethovnov Kvartet op. 18 št. 6 in Haydnov Reiter kvartet. Kongresnega srečanja so se udeležili zdravniki iz Italije, Nemčije, Avstrije, ZDA, Anglije, Jugoslavije in od drugod. Med njimi so bili tudi nekateri, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z inštru-mentalno glasbo, (jk) RANK XEROX Poskusite potolči rekord. Izboljšati morate rekord učinkovitosti. Kako? Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000. Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti. L0G.0.S. srl Gorica Tel. 0481/20040 Telefax 0481/20265 COLLEEN McCULLOUGH Prevedfa Breda Konte 89. Prestrašib°^i<< Ron se Je sesedel. »Mislil sem, da smo g nikoli ne bi pos™0 ™U dovolj strahu v kosti, da teg je stva/v tln° ?e s. Prestraševanjem dobro opravili, venda čemer ste r,01' • n*,P?veza! tega, kar je počel s tistim, pre< nekaj teloHf V1 strašili. V njegovi glavi se to ni spočelo ko ^n k0 ; nega. Hotel mi je le pokazati, kako rad me ima všeč.« J P°cel, je na nesrečo ugotovil, kako mu je ti ne Verjamem^ z9rozen- »Hočete reči, da vas je posilil? Teg, in od tedaf’ i3°ijpbil me je, to je vse. Toda všeč mu je bile Prepričaia \jVPs cas misd na to. Uspelo mi je, da sem g, ]e predrami- to med nama prepovedano početje, venda Fat, nisem n' Ron' Predramljen je ! Zgodilo se je le en jnz ali dr mtV0Mla'. da bi se ponovilo, toda kako naj mi Dokler ni h n to lzbriševa iz spomina? Kar je bilo, je bile Pie ali Fm i-°r,nobene resnice v tem, kar sta govorili Daw 111 Parker ali kdorkoli drug, mi je bilo vseenc toda odkar me je Tim poljubil, se mi je skoraj zmešalo, ker se ves čas sprašujem, kaj zaboga bom naredila z njim, če se vam kaj zgodi.« Ron se je spet sprostil. »Vem, kaj mislite.« »No, nisem vedela, kam naj se obrnem, s kom naj se pogovorim o tem. Zato sem Tima nocoj odpeljala k Johnu Martinsonu. Hotela sem, da bi ga spoznal in mi povedal svoje odkrito mnenje o nastalem položaju.« »Zakaj se niste pogovorili z menoj, Mary?« jo je prizadeto vprašal Ron. »Le kako naj bi se pogovorila z vami, Ron? Timov oče ste, vsemu ste preveč blizu, da bi bili lahko nepristranski. Če bi se najprej pogovorila z vami, vam v tem trenutku ne bi imela kaj ponuditi, razen dejstev, ne bi vedela, v katero smer naj grem, nobene rešitve ne bi imela. Če bi najprej govorila z vami, bi verjetno prišla do zaključka, da ne moreva storiti nič drugega, kot to, da Tima ločiva od mene. K Johnu Martinsonu sem šla zato, ker ima veliko izkušenj z duševno zaostalimi ljudmi in ker ga iskreno skrbi zanje. Zdelo se mi je, da je od vseh ljudi, kar jih poznam, edini sposoben najprej misliti na Tima, in želela sem si prav to, da bi bil nekdo sposoben misliti izključno le na Timovo korist.« »Prav, Mary, razumem vas. Kaj pa je rekel?« »Ponudil mi je rešitev in zaradi načina, kako mi jo je predstavil, sem prepričana, da je to najmodrejša stvar. Rekla sem mu, da se boste strinjali z menoj, ko boste slišali zanjo, vendar vam iskreno priznam, da o tem zdaj nisem tako prepričana, kot takrat, ko sem to zatrjevala Johnu Martinsonu.« »Karkoli boste rekli, ali pa si mislili o tem, bodite prepričani, da sem jaz to že rekla ali pa pomislila na to, zato ne more nič, kar boste rekli, presenetiti ali prizadeti.« Ponudila mu je svojo skodelico, da bi ji nalil še malo čaja, ker si je na vso moč prizadevala, da bi imela kaj opraviti. »Stara sem petinštirideset let, Ron, dovolj stara, da bi lahko bila Timova mati. Sem tudi neprivlačna, staromodna ženska, brez kakršnekoli telesne privlačnosti za moške. Ne doumem, kaj Tim vidi v meni, vendar on to kljub temu vidi. John Martinson pravi, da bi se morala s Timom poročiti.« »Kaj res?« Ronov obraz je bil nenavadno brezizrazen. »Da res.« »Zakaj?« »V glavnem zato, ker me Tim ljubi zato, ker je Tim moški, ne otrok. Ko mi je rekel, kaj naj bi po njegovem storila, sem osupnila in verjemite mi, da sem močno ugovarjala. Rekla sem mu, da se mi zdi parjenje Timove mladosti in lepote z menoj isto, kot če bi sparil čistokrvno žival z mešancem. Oprostite mi, da to rečem, toda odgovoril mi je, da se da na to gledati z dveh vidikov, da je parjenje moje inteligence z njegovo zaostalostjo prav tako slabo. To niso bile njegove besede; rekel je; "Če vi niste primerna partnerka za Tima, tudi on ni primeren partner za vas." Poudarjal je, da nisva niti Tim niti jaz kakšna posebna pridobitev za zakon, kaj je torej tako strašnega pri tem? Še vedno sem nasprotovala tej zamisli, v glavnem zaradi velike razlike v najini starosti, vendar je tudi ta ugovor zavrgel. Tim ima rad mene, in ne sosedovega dekleta ali pa hčerke katerega svojih delovnih tovarišev. Politična pogajanja v odločilni fazi V Miljah snujejo programsko večino Največ spominskih svečanosti bo danes Venci na spominskih obeležjih padlim v boju za boljši svet Miljsko Občino bo do naravnega izteka mandata občinskega sveta in torej do volitev leta 1990 po vsej verjetnosti vodila uprava, ki bo slonela na programskem sporazumu med Listo Frausin (KPI in neodvisna levica), republikanci in demokristjani. Svetovalci teh treh skupin so se namreč že javno izrekli proti predčasnim volitvam in pokazali razpoložljivost za oblikovanje skupnega programa, ki bi Miljam zagotovil dveletno upravno stabilnost, a predvsem sporazum za konkretno rešitev nekaterih problemov, ki pestijo občinsko skupnost. Župan, neodvisni levičar Claudio Mutton, ki je bil izvoljen na Listi Frausin, je takoj po odobritvi finančnega proračuna napovedal odstop in s tem odprl pot političnim pogajanjem, ki so trenutno v polnem teku. Miljski proračun je bil, kot znano, odobren ob odločilni odsotnosti neodvisnega svetovalca, bivšega listarja Marchia, saj Lista Frausin razpolaga le s polovico glasov v občinskem svetu. Predstavniki KPI in Liste Frausin so se v preteklih dneh sestali z republikanci, demokristjani in z Marchiom. Tako KD kot PRI sta spet podčrtali nasprotovanje razpustu sveta in torej predčasnim volitvam. Krajevni republikanci, ki imajo v Miljah enega občinskega svetovalca, so pokazali pripravljenost za neposredno sodelovanje v morebitnem novem odboru, čeprav to stališče, kot kaže, ne uživa podpore pokrajinskega vodstva stranke. Krščanska demokracija, tudi spričo političnih dogajanj na deželni in pokrajinski ravni, ne misli direktno sodelovati v odboru s komunisti, je pa pripravljena na široko "programsko soočenje" z Listo Frausin. Edini, ki so se doslej kolikor toliko jasno izrekli za predčasne volitve so socialisti in socialdemokrati. PSI je mnenja, da so komunisti pokazali veli- ke pomanjkljivosti pri vodenju Občine ter da je politično sodelovanje z Listo Frausin v teh razmerah nemogoče. Ker ni drugih rešitev, je po njihovem mnenju razpust občinske skupščine ne samo neizbežen, ampak tudi nujno potreben. Že v tem tednu bo vsekakor po vsej verjetnosti prišlo do odločilnega sestanka med socialisti in komunisti. Župan Mutton, ki je skupno z vsemi odborniki napovedal odstop, je dokaj optimistično razpoložen in upa, »da bo na koncu prevladala dobra volja ter da se bodo stranke končno sporazumele za izvajanje nekaterih temeljnih programskih smernic«. Na prvo mesto sodi po županovem mnenju podpis tolikokrat napovedanega in obljubljenega sporazuma s podjetjem ACEGA in s tržaško Občino glede redne dobave vode, sledita metansko omrežje in re-sanacija miljskega zgodovinskega jedra, za katero že obstajajo urbanistični načrti. Mutton pravi, da bo moral morebitni programski načrt nujno zaobjeti temeljne smernice turističnega razvoja Občine, odsek hitre ceste Lakotiš-če—Škofije in bodočnost področja nekdanje ladjedelnice Alto Adriatico. »Mi ne postavljamo prejudicialnih zahtev po županu ali po številu mest v novem odboru, ker mislimo, da je v tem trenutku prvenstveno in bistveno, da zagotovimo Občini stabilno in večinsko upravo,« nam je še povedal Mutton, ki bo formaliziral svoj odstop takoj po sklenitvi morebitnega sporazuma. Miljsko občinsko upravo so v vsem povojnem obdobju vodili predstavniki Liste Frausin. V zadnjih letih so bili na županskem mestu med drugim komunisti Pacco, Millo in Bordon, katerega je nasledil neodvisni levičar Mutton. S. T. Prižgane svečke, cvetje in venci na grobovih in pred spomeniki padlim pričajo, da so se tudi letos naše ustanove, organizacije, društva, pa tudi posamezniki spomnili tistih, ki so v boju proti nacifašizmu, za mir in svobodo v svetu dali svoje življenje. S polaganjem vencev na grobove in pred spomenike padlim so že včeraj začeli predstavniki Generalnega konzulata SFR Jugoslavije, ki so, skupno s predstavniki odborov ZZB Koper in Sežana, položili vence v Križu in Nabrežini, danes pa bodo polagali vence na pokopališču pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču, v Rižarni, v Miljah, Dolini, na Katinari, v Bazovici, Padri-čah, Gropadi, Trebčah, na Opčinah, na Colu, v Repnu, Zgoniku in na Proseku. Prav tako danes bodo polagali vence v Barkovljah, na Kontovelu, v Gabrovcu, Saležu, Samatorci, Praprotu, Šem-polaju in v Prečniku, polaganje vencev pa je bilo že včeraj in se bo nadaljevalo tudi danes pred spomeniki in spominskimi obeležji na Goriškem in v Beneški Sloveniji. V dolinski občini se bodo polaganja vencev pred spo- menike pri Korošcih, v Dolini, pri Domju, v Mačkoljah, Boljuncu, Prebe-negu, Borštu, Ricmanjih in Gročani udeležili tudi predstavniki dolinskega občinskega sveta. Podobne spominske svečanosti bodo ob sodelovanju re-pentabrske občine tudi na Colu, pred spomenikom vsem žrtvam fašizma, na grobu komandanta bazoviške brigade Nemgarja in pred spomenikom padlim borcem v Repnu. Uprava devinsko-nabrežinske občinske uprave bo danes začela s polaganjem vencev v Slivnem, nato v Medji vasi, Devinu, Mavhinjah, Prečniku, Trnovci, Praprotu, Šempolaju in v Nabrežini. Kot vsako leto bo delegacija Slovenske kulturo-gospodarske zveze polagala danes dopoldne vence pred obeležja v Ul. M. D’Azzeglio, v Ul. Ghega, na gradu Sv. Justa, na pokopališču pri Sv. Ani, na vojaškem pokopališču in v Rižarni. Občinska uprava iz Zgonika bo, skupno s predstavniki KD Rdeča zvezda in ŠK Kras, položila vence na Pro- seški postaji, na pokopališču na Proseku, v Gabrovcu, Samatorci, Saležu ® Zgoniku. V Gabrovcu, Samatorci ® Saležu bo nastopil tudi moški pevski zbor, v Zgoniku pa bo zapel mešani pevski zbor Rdeča zvezda. Tudi odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolo® kovca in od Sv. Ane je za danes ob 11-uri napovedal krajšo svečanost pr®0 začasnim spomenikom, ki bo ob 11- url in na katero vabi društva in organiz® Tudi krajevne sekcije VZPI-ANPI bodo danes polagale vence pred spomenike padlim. Zbirališče za sekcij0 VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci bo ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Na svečanostih bo sodeloval MPZ Tabor. Včeraj je bila že spominska svečanost pred spomenikom padlim na p°' kopališču v Borštu. Organizirala jo je sekcija VZPI-ANPI Boršt Zabrežec, s kratkim sporedom pa so sodelovali tudi otroci domače osnovne šole. Tradicionalno polaganje vencev b° danes v Križu pred spomenikom pa® lim in na spominska obeležja padlih v NOB. Organizira jo sekcija VZPI' ANPI E. Antončič. Spominsko svečanost organizira za danes tudi borčevska sekcija Prosek-Kontovel in sicer pred spomenikoma na Kontovelu 1° Proseku in na proseški gmajni, medtem ko se bodo predstavniki sekcij® VZPI-ANPI Devin-Nabrežina udeležili spominskih svečanosti v Prečniku, Praprotu, Šempolaju in Nabrežini. Spominsko svečanost prirejata danes ob 11. uri tudi KD S. Škamperle m KD Union in sicer pred ploščo padli® pri Sv. Ivanu. Vaščani iz Lonjerja in 5 Katinare pa se bodo spomnili padlih s svečanostjo pred spomenikom padli® na katinarskem pokopališču, ki bo 00 15. uri. Na sliki: v imenu tržaške občinske uprave je župan Richetti položil venec tudi v Rižarni. (Foto Magajna) Še s seje dolinskega občinskega sveta Odbornik Sancin: društva naj pravno uredijo svoje imetje Na petkovi seji dolinskega občinskega sveta, o kateri smo delno že poročali v nedeljo, je tekla beseda tudi o poletnem prazniku Slovenske skupnosti v Borštu. Praznik, pravzaprav prireditveni prostor, na katerem naj bi se odvijal, je v dolinski srenji sprožil pravo polemiko. Dogodke je župan takole obnovil. Slovenska skupnost je prosila KD Slovenec za uporabo opremljenega prireditvenega prostora v Hribenci. Društvo, ki upravlja prostor in zanj skrbi, je dalo tajniku SSk razumeti, da ne bo ugodno rešilo prošnje. SSk, je povedal Švab, bi svoj praznik imela tudi ob gledališču Prešeren v Boljuncu, vendar to ni bilo mogoče, ker so bile na tem prostoru v teku priprave za Kmetijske dneve. Tajnik SSk se je zato obrnil na župana in ga seznanil z nastalim položajem. Švab se je pogovoril s predsednico društva in napovedal, da bo uprava sprejela načelno rešitev, kajti prireditveni prostor je občinska last, Slovenska skupnost pa ena od demokratičnih komponent občinskega sveta, pa čeprav v opoziciji. Društvo je nato sklicalo izredni občni zbor, katerega se je udeležil tudi podžupan Pečenik._ Na občnem zboru je odbor odstopil. Na petkovi seji je Švab omenil vabilo na občni zbor in nekatere "nekorektne" izjave predstavnice društva. Svoj poseg je zaključil z željo, da bi društvo »našlo pot do novega zadoščenja pri delu za skupno korist«. O zadevi je za županom spregovoril svetovalec in tajnik dolinske sekcije SSk Mahnič. Povedal je, da prošnja po uporabi prireditvenega prostora v Hribenci ni bila nikakršno izsiljevanje in da je SSk prosila društvo zgolj iz korektnosti, saj je prostor občinski. Obsodil je tudi vabilo na občni zbor, češ da je bil napad na župana, torej na simbol vseh političnih sil dolinske občine. Da uprava ni mogla ravnati drugače, je nato potrdil odbornik Sancin, ki pa je opozoril predvsem na potrebo, da društva poskrbijo za pravno ureditev svojega imetja. »Nekoč smo živeli od idealov, danes ni več tako: v Prebenegu so prosvetni delavci že odkupili teren, v Ricmanjih se tudi nagibajo k temu, pa naj še Borštani razmislijo... Prav bi bilo, da bi vsaka organizacija bila tako moralno kot pravno odgovorna za svoje imetje,« je zaključil Sancin. Na seji so obravnavali tudi vprašanje upravljanja dolinskega športnega centra. Na pobudo svetovalca Slovenske skupnosti Gombača je uprava ugotovila, da sta društvi Cos-talunga in Jadran dolgovali nekaj sto tisoč lir, občinski tajnik pa je pojasnil, da je do tega prišlo zaradi nepravilnega tolmačenja pravilnika. Ker sta se društvi »pobratili« z Bregom, je v njune mladinske ekipe pristopilo veliko dolinskih fantov. Društvi sta napačno domnevali, da so s tem dani pogoji za brezplačno treniranje. Zadevo so nato razčistili, občinski možje pa so na zahtevo SSk in KD obljubili, da bodo preverili pravilnik o uporabi športnega centra in ga ob morebitni ohlapnosti poostrili. Na koncu naj še omenimo, da je župan Švab v uvodu poročal tudi o svojih posegih na seji Združenja italijanskih občin in na Konferenci za denuklearizacijo Sredozemlja. Občinskemu svetu je prebral obe poročili, krajevnemu tisku in še posebno našemu dnevniku pa je očital, da nismo omenjenih posegov pravilno vrednotili, (nf) Kmalu začetek tečaja za pomoč ostarelim Še je možen vpis na tečaje SDZPI Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje je delovanje skoro povsem steklo. S tečaji za mlade so začeli že meseca septembra, medtem ko so na začetku oktobra startali nekateri tečaji za odrasle in sicer: tečaj s kvalifikacijo za strojepis, tečaj srbohrvaščine ter tečaj za personal com-puting. V prejšnjem tednu pa so pričele lekcije tečaja za programerje elektronskih računalnikov, kjer pa je ostalo precej prostih mest, kar je, po mnenju vodstva Zavoda, velika škoda, saj nudi ta tečaj precej možnosti za zaposlovanje. Vsekakor se lahko zamudniki še priključijo. Vzporedno s tem pripravlja Zavod še vse potrebno (programi, predavatelji, prostori), da bi stekli še ostali tečaji, medtem ko se bo treba nekaterim odpovedati zaradi prenizkega števila vpisanih. V prvi vrsti gre omeniti tečaj za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo, ki ga Zavod organizira s Socialnim zadružnim centrom žaradi vse večje potrebe po kvalificiranemu osebju na področju socialnega varstva. Tečaj, za katerega je dežela pripravila letos nove učne načrte, bo trajal 700 ur ® sicer 300 ur bo teorije ter 400 ur prakse. Pri njem bo sodelovala cela vrsta strokovnjakov (psiholog, zdravnik, bolničar, socialna delavka, fizioterapevt, itd.), medtem ko bo praksa potekala v raznih domovih za ostarele. P® goji za obiskovanje tečaja so sledeči-dokončana nižja srednja šola ter starost med 18. in 40. letom. Glede na t0, da je program tečaja zelo poglobi]®11 in kvaliteten, vodstvo Zavoda apelira, da bi se dosedanjim 12 vpisanim Prl' družili še drugi, saj je s pridobljen0 kvalifikacijo možna zaposlitev tako v privatnem sektorju (zadruge, privat® domovi, itd.), kot tudi pri krajevn® upravah. Tečaj je še posebno primer®0 za tiste, ki so končali vzgojiteljsko šolo ali učiteljišče in nimajo nikakršn^ možnosti za takojšnjo zaposlitev. PrV lekcija bo v ponedeljek, 7. t. m. V pripravi so še tečaji za gostin®^ vinogradništvo, vodenje zadrug, živ norejo in biodinamiko. Pri vseh j® s nekaj prostih mest; zainteresirani * lahko prijavijo v tajništvu Zavoda, Ginnastica 72, tel. 577941, do začeti® posameznega tečaja. O novinarskem poročanju V naši demokratični in pluralistični družbi imajo sredstva množičnega obveščanja svojo specifično vlogo. Bralce, poslušalce ali gledalce morajo obveščati o tem kar se dogaja v svetu, v deželi, v domačem kraju. Informacija ne sme biti pristranska ali omejena, ne sme odsevati samo tega kar si želijo mogočneži, pa čeprav so ti politični ali gospodarski mogotci. Novinarji smo in moramo biti kritični do dogajanja tako pri nas kot v širnem svetu. Ne bomo pozabili, da sta dva ameriška novinarja odkrila afero Watergate in da je moral ameriški predsednik Nixon zleteti s predsedniškega mesta ZDA, prav tako ne bomo pozabili, da so italijanski novinarji poslali predčasno domov predsednika Leoneja. S tem nočemo reči, da novinarji moramo udrihati po nekom samo zaradi tega ker je ta na nekem pomembnem mestu ali ker se nam to zljubi. Resnici na ljubo, sploh ne bi hoteli udrihati po tem ali onem. Novinarji Primorskega dnevnika pa hočemo biti blizu naših ljudi, vseh naših ljudi, tako tistih, ki imajo določene funkcije, kot tistih, najbolj preprostih, ki včasih ugotavljajo, da nekatere stvari ne gredo, da bi bile lahko prej in bolje narejene. Zaradi tega tudi objavljamo pisma negodovanja naših ljudi proti tej ali drugi krajevni ali državni ustanovi. Res je, da ljudje ne poznajo zapletenih birokratskih postopkov in zaradi tega ne morejo razumeti počasnosti s katero občinske ali druge uprave rešujejo probleme. Res pa je tudi, da bi bili lahko občinski ali pokrajinski možje večkrat hitrejši v reševanju raznih vprašanj. Takšnega negodovanja je precej tako v Trstu in Gorici kot v marsikateri okoliški občini. Prav zaradi tega kar smo gori povedali ne razumemo besed dolinskega župana na zadnji občinski seji, ko je bil »še posebno kritičen« do našega dnevnika, ker da je o njegovem posegu na kongresu ANCI »nekaj zapisal, vendar zgrešeno in povsem neprizadeto«, ter da smo veliko, najbrž preveč pisali o šolskih kosilih, »ki so bili sicer važni, vendar tehnično-organizacijske in ne načelno-politične narave, s katero se spopada cel svet in mi Slovenci v Italiji«. Še enkrat smo prebrali naše poročanje o županovem nastopu v Turinu. Je bilo to pisanje »neprizadeto«? Po našem mnenju nikakor ne. Še nekaj: mnenja smo, da so šolska kosila ali podobne stvari zelo pomembne za prebivalstvo dolinske, kot tudi vsake druge občine. Prav tako, najbrž več, kot vprašanja svetovnega pomena. (mw) Morda se obetajo boljši časi Če bo kanalizacija zgrajena v Devinu ne bo več smrdelo Že marsikdaj smo v našem listu pisali o nerešenem problemu kanalizacije v Devinu in v Ribiškem naselju v devinsko-nabrežinski občini, ter ugotavljali, da so tam stvari nerešene in da domačini negodujejo. Ti imajo zelo prav, saj so še zlasti v poletnih mesecih razmere nevzdržne. To so uvideli tudi tujci, ki so prišli tja na obisk. Kdor je hotel v devinski portič, pa čeprav samo na kosilo v eno dveh tamkajšnjih restavracij, in ni dobil parkirišča v pristanu ter svoje vozilo parkiral na gornjem cestišču, ter potem šel peš po stopnicah v portič, se je kar na lepem znašel pri sicer pokriti kanalizaciji, iz katere kar zaudarja. Nekateri so celo rekli: »V Devinu smrdi!«. Prizadeti so tudi kopalci, saj je že več let kopanje v devinskem zalivčku prepovedano. Škodo imajo seveda tudi gostinci. Morda pa se bodo sedaj stvari rešile. Kot povzemamo iz tiskovnega poročila devinsko-nabrežinske občine, so pred nekaj dnevi o stvari razpravljali deželni odbornik za okolje Angeli, župan Brezigar ter drugi občinski upra- vitelji in tehniki. Pred leti, točneje leta 1982, je bil odobren načrt za kanalizacijsko omrežje. Pravijo, da ga ni mogoče uresničiti, ker da obstajajo različne smernice pristojnih deželnih služb. Angeli je županu obljubil, da bodo na deželi skušali rešiti to vprašanje. Upajmo, da bo tokrat šlo zares, tako da v Devinu ne bo več smrdelo. Zgodovinska razstava o Cappelli civici V četrtek, 3. novembra, bodo v Palači Costanzi ob 12.30 odprli zgodovinsko razstavo o tržaški glasbeni ustanovi Cappella civica, ki letos slavi 450 let obstoja. Slike, fotografije, arhivske dokumente, rokopise in drugo gradivo, ki priča o nekaj stoletni dejavnosti Cappelle civice, je zbral Mestni gledališki muzej Carlo Schmidi pod vodstvom kustosa Adriana Dugulina. Razstava v Palači Costanzi bo odprta do 22. novembra. Delavci bivše vedenjske železarn^ pri predsedniku Pokrajine indikalni zastopniki CGIL, ClSL . bivše škedenjske železarne ._ ;e včeraj sestali z novim predse ^ n pokrajinske uprave CrozzoUJ , ;o ga seznanili z naj no vej Šim f® 0 v i položaja in s stališčem sinlpred-vprašanja bodočnosti obrata. . zniki delavcev in tovarniškega io pojasnili, da ne nasprotuj® jur_ še neuradnim vestem, da si J 0„ ski industrijec Andrea Pittinl e 9da meravajo imeti še vedno » ,jtj u in se zato želijo uradno s interesiranimi stranmi, kcrt .j, ie udeležbe, IRI in sam Pittim- o(j namen je, da bi čim Pre)P„Li h ij optimističnih časopisnih g0 cretnim dejanjem. Prav po- lka! isti poudarili, da morajo ^ h pogajanjih krajevne upr®v i svojo spodbujevalno vlog ■ j edsednik Crozzoli je oblj strani :g, pa čeprav je po drugi ® ^ da pokrajinska up ka_ „ nnerativna. Vse,: Gostje iz Grodentala končali obisk v deželi Ladinci spoznali našo stvarnost Množična delegacija kulturnih društev ladinske skupnosti iz Gro-dentala na Južnem Tirolskem je včeraj zvečer končala tridnevni obisk v naši deželi, kjer se je mudijo na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev. Po sobotni kulturni prireditvi v Domu Alberta Mrka v Križu so ladinski gostje v nedeljo obiskali Rezijo, kjer so se udeležili proslav ob 150-letnici tamkajšnje folklorne skupine. Včeraj zjutraj so Ladinci najprej obiskali tržaški sedež SKGZ, kjer yn je tajnik Teritorialnega odbora cavel Slamič seznanil s položajem ?ase narodnostne skupnosti, nato Narodno in študijsko knjižnico ter Tržaško knjigarno. Zatem so obiskali sedež Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi in zgoniško žu- panstvo, kjer jih je sprejel župan Miloš Budin, ki jim je orisal delovanje te krajevne upravne enote. V popoldanskih urah so gostje obiskali še tržaško uredništvo Primorskega dnevnika. Predstavniki ladinskih kulturnih društev so povabili zastopstvo ZSKD na obisk v dolino Gardeno (Grodental po nemško, Ladinci pa ji pravijo Val Gherdeina), kjer uživa njihova skupnost na papirju polnopravne jezikovne in narodnostne pravice, v bistvu pa se mora dnevno boriti proti asimilacijskemu pritisku nemško govoreče komponente. Na sliki (foto Križmančič); Ladinski gostje med včerajšnjim obiskom v našem uredništvu. Žarek upanja za delavce bivše tekstilne tovarne Calza Bloch Delavcem tekstilnega obrata Calza Bloch, ki so že dalj časa v dopolnilni blagajni, se obzorje nekoliko jasni. Vse namreč kaže, da so jih podjetniške skupine Galimberti, Pezzoli in Salvadori pripravljene sprejeti v službo, tovarniško zgradbo pa naj bi prevzela ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit. Ta je že začela postopek za razlastitev poslopja, ki bo namenjeno različnim dejavnostim. O tem je tekla včeraj beseda v Vidmu, kjer so se sindikalni predstavniki CGIL in CISL sestali z deželnim odbornikom za industrijo Sarom. Odbornik je napovedal, da bo v kratkem sklical sestanek, na katerega bo povabil tudi omenjene industrijce. Osebje Univerzitetne podporne ustanove v pripravnem stanju Stanovske sindikalne organizacije SNALS, CISL, UIL in CISAPUNI so pred dnevi sklicale skupščino, na kateri so udeleženci obravnavali vprašanja, povezana s prehodom imetja in osebja Univerzitetne podporne ustanove izpod pristojnosti državne uprave pod deželno. Na skupščini so se soglasno odločili za uvedbo sindikalnega pripravnega stanja, za prekinitev nadurnega dela in za strogo izvajanje le tistih nalog, ki sodijo v pristojnost določenega delovnega mesta. Osebje želi na ta način vplivati na pospešitev omenjenega prehoda pristojnosti, tudi glede na to, da je deželni odbor že v začetku letošnjega maja sprejel zadevni sklep, kateremu pa niso sledili konkretni zakonodajni ukrepi. V zvezi s tem problemom sindikalne organizacije še dodajajo, da se za sedaj niso odločile za bolj drastične protestne akcije, ker bi te škodile univerzitetnim študentom. Tudi zastopnik CGIL je glasoval za pristaniški projekt Polis Tajništvo tržaškega sindikata CGIL je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem utemeljuje svoj pozitivni glas, ki ga je za projekt Polis izrazilo v okviru upravnega sveta Avtonomne pristaniške ustanove. Sedaj pa se mora piše CGIL razviti čim širša razprava med prebivalstvom, v političnih, socialnih in ambienta-lističnih krogih o vprašanju uporabe območij, namenjenih urbanizaciji. Še posebej pa je treba poskrbeti za uskladitev pogledov in interesov različnih ustanov in pristojnih subjektov, ki so zainteresirani za uresničitev prometnih infrastruktur in povezav med severom in jugom. Ob tem CGIL tudi poziva politične sile, krajevne uprave in parlamentarce, naj posežejo pri rimski vladi, ki še vedno ni poskrbela za priznanje primernega statusa tržaškemu pristanišču, saj mu le-ta pripada zaradi potencialnih možnosti prostega pristanišča in tudi na osnovi smernic, ki jih je izglasoval evropski parlament. Pač pa je zastopnik sindikata CGIL oddal negativni glas za predračun 1989, o katerem je prav tako razpravljal upravni svet EAPT. Izenačenje bilance — piše v komunikeju temelji namreč skoraj izključno na krčenju izdatkov za osebje, in sicer z novimi predčasnimi upokojitvami, z uvedbo dopolnilne blagajne in s povečanjem delovne storilnosti. Pravoslavna skupnost razdvojena zaradi premestitve popa Ivica * ^rbska pravoslavna skupnost je v zadnjem t,. ,u sPet razdeljena. V središču pozornosti — in ral V.naPetosti — je duhovnik Ilija Ivic, ki bi molu konec meseca zapustiti cerkev sv. Spiridiona -p kna • Ievati drugje dušnopastirsko službo, ju je namreč sklenilo cerkveno razsodišče n 1Je v Hannovru (pod to škofijo sodijo zahod-o vroPske srbske pravoslavne cerkve) in sklep premestitvi je, kot kaže, potrdil »vrhovni sud« eograjske eparhije. v Novica o premestitvi duhovnika, ki službuje tU(j,rstu že 17 let, je močno odjeknila v mestu So zaradi politično obarvanega tona, s katerim vorrm 6m Poroča^ nekateri krajevni listi. Ned-ilan'° v. kot izhaja iz pogovorov z različnimi o n * sr°ske pravoslavne skupnosti — ima sklep čenremestitvi Ilije Iviča tudi politično ozadje, srbsk'V nelcateri skušajo minimizirati. Ocene v S0(j..1 Pravoslavni skupnosti so različne: nekateri Cerk°' • 9re. za problem, ki zadeva izključno tj ev' ln ga je v njenem okviru treba tudi reši-Iviča mnenjn drugih pa so se za premestitev Ilija nien zavzeb predvsem tisti, ki so nasprotovali Postne1 do tukajšnje slovenske narod- /dgosla Ivic, bost ” * uupiiosti Juon ITALIA1 7.15 Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45Rascal 8.15 Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Magica Emi, Hilary 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.: Family Ties 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Acchiappafan-tasmi 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 20.00 Risanki: Benjamin, 20.15 Beverly Hills 20.30 Film: Conan il distrut-tore (pust., ZDA 1983, r. Richard O. Fleischer, i. Arnold Schwarzeneg-ger, Grace Jones) 22.30 Nanizanka: Zanzibar 23.10 Variete: Dibattito 23.30 Nanizanka: Tre cuori in affitto 24.00 Rubrika: Premiere 0.10 Nanizanki: Samurai, 1.10 Star Trek I . TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Amor gitano, 12.30 IRyan 13.30 Risanka 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.15 Ciranda de Pedra, 16.45 Piume e pailettes 17.45 Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra- vestarr, Lucky Luke, Robotech, Lupm III 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: La signora gioca bene a scopa (kom., It. 1974, r. Giuliano Car-mineo, i. Edwige Fe-nech, Carlo G mitre) 22.20 Kviz: Colpo grosso 23.20 Nanizanka: Svvitch 0.20 Film: 001 Operazione Giamaica (pust., It. 1965, r. Richard Jackson) ^ TELEFRIULI __________ 13.30 Nan.: Raffles ladro entiluomo, 14.30 uori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Velike svetovne reke 18.15 Nadaljevanka: I giove-di della signora Giulia 19.00 Nan.: Lui, lei e gli altri 19.30 Nan.: I magnifici sei 20.00 Nanizanka: Angie 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Športna oddaja 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Diamanti 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo (§£ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 9.00 Maša; 9.45 Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Vonj nevidnega cveta (Zidar, dram. Prepeluh); 10.35 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) In ti, kam poj deš v soboto zvečer? (12.40) Nabožna glasba goriških skladateljev; 13.20 Glasba po željah; Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman: Izza kongresa (8. del); 15.15 Glasba, novice in pogovori; 17.10 Mi in glasba: orglar Hubert Bergant; 18.00 Nadaljevanka: Dogodivščine podeželskega gledališča (rež. Mario Uršič, 1. del); 18.40 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 10.30 Govorica glasbe; 11.25'Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Orkestralna glasba; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Zvoki violin; 16.00 Lepe melodije; 17.05 Posebna oddaja: narodne žalostne; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovepska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Igra; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe. RADIO KOPER (slovenski program) 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Otvoritev, glasba, pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji in raznorazne zanimivosti 12.00 Glasba po željah; 14.30 Objave; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Pregled dogodkov, 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila, 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, Almanah; 7.00 Jutri je drug dan; 7.35 Variete, Zdravo otroci; 7.50 Razglednica, 8.00 Jutranja oddaja; 8.20 Naj... program, 8.35 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling, 9.45 Minute z ansamblom Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Su-perpass, 10.40 Družina; 11.00 Turizem, Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Zabavna glasba; 14.33 Popevka tedna; 15.00 Glasbeni non stop; 16.00 Pirandello; 16.33 Glasba, 17.00 Show business; 17.33 Glasba z ekrana; 18.00 Bubbling, 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Zimzelene melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja, 19.30 Smeh in glasba, 21.00 Nora leta, nato Nočni val. Pomemben sklep Trgovinske zbornice Iz Goriškega sklada 1,8 milijarde za osem podjetij na Goriškem Osem podjetij z Goriškega bo v prihodnjih mesecih prejelo za skupnih 1800 milijonov lir prispevkov iz Goriškega sklada za realizacijo novih gospodarskih pobud, bodisi za zgraditev novih proizvodnih prostorov, bodisi za prenovo in posodobitev obstoječe proizvodnje. Pet podjetij deluje na področju kovinsko-predelovalne industrije, dve na področju proizvodnje in predelave papirja, osmi prejemnik prispevkov pa je kmetijsko podjetje. OBČINA GORICA sporoča, da je na oglasni deski Preture objavljen razpis o prodaji zaseženih premičnin privatnikom. Ponudbe na nekolkovanem papirju in v zaprti pisemski ovojnici morajo prispeti v protokolarni urad Občine najkasneje do 12. ure 29. novembra 1988. Ovojnice morajo imeti oznako »Ponudba za zasežene premičnine«. Na isti seji, ki jo je v odsotnosti predsednika Trgovinske zbornice dr. Enza Bevilacgue vodil član zborničnega sveta Pietro Protto, so sklenili, da se nekaterim podjetjem, ki jim je bil že pred meseci zagotovljen prispevek, le-ta tudi izplača, vendar ne v celoti. Akontacijo bodo izplačali podjetjem, ki so že realizirala vsaj 30 odstotkov skupne investicije. Na seji so obravnavali tudi pogodbo z družbo Cerved — za vzpostavitev preko računalniškega omrežja nekaterih specifičnih služb. Tako bodo gospodarski operaterji — industrije! ali trgovci — preko terminala v zelo kratkem času seznanjeni s carinskimi predpisi v raznih državah, z datumi sejemskih prireditev doma in v tujini, z razpisi licitacij in ponudb v državah EGS itd. Gre za pomembno novost, ki se šele zdaj in postopoma uvaja, ki pa je bistvenega pomena za še bolj uspešno nastopanje naših (goriških) podjetij na tujih tržiščih. Družba Cerved je namreč s povezavami, ki jih ima v svetovnem merilu, ena pomembnejših bank za podatke v svetu. Odbor Trgovinske zbornice je tudi sklenil, da bo januarja Zbornica uradno prisotna na mednarodnem sejmu prehrambnih artiklov v Londonu. V četrtek spet seja pokrajinskega sveta Seja goriškega pokrajinskega sveta je napovedana za četrtek, 3. t. m., ob 16. uri. Svetovalci se bodo tokrat spopadli z neobičajno obsežnim dnevnim redom, ki obsega kar 17 tipkanih strani. Vzeli bodo na znanje sklepe, ki jih je od konca aprila do izvolitve novega odbora sprejel prejšnji odbor ter poskrbeli za ratifikacijo. Na dnevnem redu četrtkove seje je tudi izvolitev okrožne volilne komisije, odobritev obračuna za finančno leto 1987 ter izvolitev posvetovalne komisije za podeljevanje prispevkov v smislu deželnega zakona 68/81. Pokrajinski svet se je sestal prejšnji torek in sredo za razpravo o programskem dokumentu nove večine. Razpored polaganj vencev k spomenikom in grobnicam Na parkirišču pri tržnici včeraj zjutraj Pred spomeniki, grobnicami in obeležji se bo danes odvijala vrsta slovesnosti ob dnevu mrtvih. Delegacije go-riške Občine, Generalnega konzulata SFRJ v Trstu in Zveze borcev iz Nove Gorice so svoje obhode po pokopališčih oz. pred spomeniki padlim borcem Bommarco sprejel moža, ki trdi, da videva Devico Spolverini napovedal škofu prikazovanja v cerkvi na Travniku Goriški nadškof pater Anton Vital Bommarco je včeraj dopoldne sprejel na razgovor fotografa Vittoria Spolve-rinija, ki naj bi že dober mesec vsak popoldan videval Marijo na travniku, nedaleč od Fare. Spolverini je za to srečanje že večkrat javno zaprosil, češ da ima nekaj važnih sporočil za nadškofa in tudi skrivnostno sporočilo o nekem tragičnem dogodku, ki naj bi ga le škof lahko razvozlal. Kaj sta si povedala videc in nadškof med razgovorom, ki je trajal nekaj več kot eno uro? Spričo popolnega molka nadškofije je edini vir informacij prav Spolverini, ki ni prikrival zadovoljstva zaradi sprejema, pa čeprav to še ne pomeni uradnega priznanja cerkvene inštitucije. »Škof je pozorno poslušal sporočila, ki mi jih je dala Devica Marija, pokazal je veliko razumevanje«. V bistvu naj bi škof ne izključil možnosti ustanovitve komisije, ki naj bi podrobneje preučila dogajanje pri Fari (ne glede na prikazovanja, o katerih trdi fotograf, je pomembno dogajanje že vsakodnevno zbiranje stotin ljudi na travniku ob Soči). Cerkev zaenkrat ne bo spodbujala niti skušala preprečevati spontanega zbiranja vernikov, čeprav priporoča previdnost in kaže določeno zaskrbljenost zaradi nevarnosti obnašanj, kakršnih Cerkev ne priporoča. Pretirani fanatizem moti uradno cerkveno strukturo. Spolverini je včeraj poskrbel tudi za novost, ki bo najbrž marsikomu prinesla novih skrbi. Škofu je povedal, da bo Marija danes pri Fari dala še zadnje sporočilo, nato pa se bo vsakega 20. v mesecu točno ob 18. uri prikazovala v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. To cerkev naj bi torej "zasedli" Spol- verini in njegovih nekaj sto privržencev, ki naj bi tam imeli skupne molitve in srečanja. Koliko je zaradi te odločitve zadovoljen tamkajšnji župnik Silvano Co-colin, ki je milo rečeno vsaj skeptično opredeljen do samozvanega vidca, si lahko mislimo. Župnik je včeraj dejal, da pripada odločitev škofu, sam pa daje razumeti, da nikakor noče imeti opravka s Spolverinijem in njegovimi. Kaj bo videc ukrenil v tem primeru? »Če nam ne bo dovoljeno v cerkev se bomo zbrali k molitvi na stopnišču pred njo«, je izjavil fotograf, ki se že čuti kot pravcati voditelj množic. Na hudomušne namige, da se namerava preseliti v cerkev, ker se bliža zima in ga na gmajni čakata dež in mraz, odgovarja Spolverini mirno in odločno: jaz bom še vedno zahajal v Faro in tam molil ob vsakem vremenu. Vsakodnevna prikazovanja naj bi se namreč nadaljevala tam, Travnik pa naj bi bil prizorišče izključno pomembnejših, enkrat mesečnih sporočil. Popularni Dani je včeraj škofu posredoval tudi "skrivnost" o zagonetni napovedi tragičnega dogodka, ki naj bi mu ga napovedala Marija. O tem noče povedati ničesar, češ da mora spoštovati tajnost, to pa ustvarja krog njega neko skrivnostno vzdušje, ki navdaja lahkoverne piivržence se še večjim spoštovanjem do tega svojevrstnega duhovnega vodje. Takih privržencev naj bi po pričakovanjih danes, za zadnje Marijino sporočilo pri Fari, bilo spet več tisoč. Ali pa se bodo danes, na mrtvih dan, mnogi odločili za morda intimnejšo in manj spektakularno obliko izražanja svojih verskih čustev? V Novi Gorici obsodili Tržičana Pomagal naj bi Turkom preko meje Pred senatom temeljnega sodišča v Novi Gorici je bila včeraj kazenska obravnava proti štirim turškim državljanom zaradi poskusa ilegalnega prehoda meje. V zadevo je bil vpleten tudi 41-letni italijanski državljan Pier Giovanni Semperboni iz Tržiča. Vsi so bili od 3. oktobra do včeraj v priporu. Na razpravi so turški državljani v Semperboniju prepoznali avtomobilista, ki jih je za dva tisoč nemških mark (približno poldrugi milijon lir) prepeljal iz Kopra v Novo Gorico. To je obtoženi Semperboni seveda zanikal. Semperboni je na zaslišanju povedal, da je zaposlen kot šofer pri zasebnem avtoprevozniškem podjetju. Sodišče je turške državljane obsodilo na plačilo globe v znesku 300 tisoč dinarjev za vsakega in odredilo izpustitev iz zapora, ker so s prestajanjem kazni to globo dejansko že poravnali. Semperbonija je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na šest mesecev zapora pogojno za dobo dveh let. Tudi njega so izpustili iz zapora. Dogodek, zaradi katerega se je skupina znašla pred sodniki, se je pripetil 3. oktobra zvečer. V bližini mejnega prehoda na Škabrijelovi ulici, na jugoslovanski strani, je policijska ob-hodnica ustavila štiri turške državljane in jih pospremila na postajo milice. Kmalu so ugotovili, da so nameravali ilegalno preko meje. Policija je ugotovila tudi, da so se v Novo Gorico, v bližino kraja, kjer naj bi prekoračili mejo, pripeljali z avtomobilom italijanske registracije. Ob podrobnejšem preverjanju so ugotovili, da gre za Semperbonija, ki so ga še isti večer prijeli na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini, ko se je vračal v Italijo. Ilegalno prehajanje meje, tudi večjih skupin, je v zadnjih mesecih zelo naraslo. Pri sodišču v Novi Gorici imajo s tem zelo veliko dela, saj so kazenske obravnave proti ilegalcem na dnevnem redu svaj dvakrat ali trikrat na teden. Skupina beguncev iz Šri Lanke ilegalno preko meje Policijska obhodnica je včeraj zjutraj na Oslavju ustavila skupino tujih državljanov, ki je ilegalno prešla itali-jansko-jugoslovansko mejo. Gre za deset državljanov iz Sri Lanke, kakor so kasneje ugotovili na kvesturi, kamor so skupino prepeljali in kjer bo počakala na odločitev, ki jo mora sprejeti ministrstvo za notranje zadeve. Mejo je skupina, ki jo sestavlja devet moških in ena ženska, prestopila nekje na območju Brd kot kaže v nedeljo ponoči oziroma včeraj zgodaj zjutraj. Na vprašanje, če bodo prišleke vrnili jugoslovanskim oblastem, so v pristojnem uradu kvesture povedali, da čakajo navodila iz Rima. V nedeljo zvečer med Gradiščem in Marianom 19-letni študent umrl v prometni nesreči Devetnajstletni dijak iz Gradišča je v nedeljo zvečer umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je okrog 20. ure pripetila na državni cesti 305 v bližini Mariana. Žrtev je Gabriele Scotti iz Gradišča, Ul. Tibalt 22. Ko se je pripetila nesreča, se je Scotta peljal s fiatom 127 v smeri proti Gradišču. Od zadaj je v njegov avto trčil alfa romeo 75, ki ga je upravljal 26-letni podjetnik Maurizio Fross iz Vileša, Ul. Madonnina del Piano 22. Vzroki in podrobnejša dinamika nesreče so še predmet preiskave, ki jo vodijo goriški karabinjerji. Zdi se, da je Scotta nameraval kreniti proti stranski poti na RAN« XEROX Poskusite potolči rekord. Izboljšati morate rekord učinkovitosti Kako7 Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000 Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti. Tel. 0481/20040 ' Telefax 0481/20265 LOG.O.S. srl Gorica levi strani ceste in da je v tistem trenutku s precejšnjo hitrostjo pripeljal alfa romeo, ki je vozil za njim, ter trčil ob levi bok fiata. Trčenje je bilo usodno za mladega Gradiščana. Takoj po nesreči je pripeljal mimo videmski zdravnik Carlo Tonazzi in skušal pomagati težko ranjenemu mladeniču. Takojšnja nega in poseg rešilca Zelenega križa sta bila zaman, saj je Gabriele Scotta izdihnil med prevozom v bolnišnico. V trčenju so bile lažje ranjene tudi štiri druge osebe, ki so se peljale v obeh avtomobilih. Scottajeva zaročenka, 19-letna Claudia Sabbadini iz Gradišča, Drevored Trieste 157, je dobila rane na glavi in lažji pretres možganov. Okrevala bo v enem tednu. Prognoze okrevanja od 8 do 10 dni so zdravniki izrekli tudi za voznika in dva potnika drugega avtomobila. Voznik Maurizio Fross je dobil rane na obrazu in po glavi in se bo zdravil 10 dni. Po osem dni bosta na zdravljenju njegov 17-letni brat Lorenzo in prav tako 17-letni prijatelj Andrea Albiero iz Vileša, ki so jima zdravniki v bolnišnici ugotovili rane pretežno po obrazu in lažje poškodbe po drugih delih telesa. Dve osebi sta bili ranjeni v drugi nesreči, ki se je v noči od sobote na nedeljo pripetila v Ul. sv. Mihaela v Štandrežu. 52-letni trgovec Remo Ja-nesch iz Ul. Cossar 16/4 je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil oblast nad fordom sierra in se zaletel v steber pred hišo v Ul. sv. Mihaela 129. Voznik je pri tem dobil odrgnine po kolenih in udarec v obraz, zaradi česar se bo zdravil 10 dni. Težje so poškodbe, ki so jih zdravniki ugotovili njegovemu sopotniku, 67-letnemu Olivu Scartonu iz Ul. Ristori 39. Scartonu so ugotovili večkratni zlom stegnenice na desni nogi, zaradi česar se bo vsaj dva meseca zdravil v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice v Gorici. Tatovi v tovarni na Poljanah Neznanci so ob koncu tedna spet obiskali proizvodne prostore in urade podjetja Emmedue na Poljanah. Polastili so se raznih pisarniških pripomočkov in precej orodja. V notranjost so prišli skozi stranska vrata. Nenapovedan obisk so ugotovili včeraj zjutraj, ko so v podjetju, kjer izdelujejo lesena in aluminijska zapirala, obnovili proizvodnjo. Koliko znaša vrednost ukradenega blaga, zaenkrat ni znano, pač pa lastnike zaskrblja dejstvo, da ne gre za prvo tovrstno dejanje. Pred nekaj meseci so prav tako utrpeli "obisk" neznancev. V tovarni so šele pred kratkim obnovili proizvodnjo. Pred tem je bil obrat dalj časa zaprt. KJJLTTJHNI DOM KINOATELJE GORICA KINEMA Zgodba o Asji Kljačini ki je ljubila ne da bi se poročila REŽIJA: Andrej Mihalkov Končalovski V četrtek ob 20.30 v Kulturnem domu Goriška občina na tv zaslonih Ta teden bo nedvomno večje število Goričanov sledilo jutranji tv oddaji "Ci vediamo alle dieci", ki jo vsak dan od ponedeljka do petka oddaja RAI1 od 10. do 12. ure. Oddaje se bodo namreč udeležili tudi predstavniki iz go-riške občine, ki bodo odgovarjali na telefonska vprašanja. Skupino sestavljajo dva socialna delavca in dva izvedenca v hišni in pokojninski problematiki. Jutranje tv oddaje se bo v petek udeležil tudi goriški župan Antonio Scarano, ki bo skušal sintetično odgovoriti na vprašanja, ki jih bodo gledalci v teku tega tedna postavili predstavnikom goriške občine. razna obvestila KD Oton Župančič iz Štandreža priredi v soboto, 5. novembra, ob 20.30 društveno martinovanje v domu Andreja Budala. Vpisovanje pri Marti (tel, 21407). Športno-kulturno društvo Danica z Vrha sporoča, da bo v četrtek, 3. novembra, ob 20.30 seja društva v prostorih športno-kulturnega središča. KD Briški grič iz Števerjana priredi v soboto, 5. novembra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturno zabavni večer. (Foto Lutman) opravile večidel že včeraj, večina slovesnosti pa bo v naših krajih danes dopoldne. Osrednja komemoracija bo na glav' nem pokopališču v Gorici, kjer se bodo ob 10.30 zbrale delegacije Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Generalnega konzulata in VZPI-ANP* in položile vence v spomin na padle-Pred tem bo delegacija konzulata SFRJ ob 8. uri položila venec h grobnici v Gonarsu. .. Po slovesnosti bodo venec ponesli tudi k spomeniku v Pevmi. V Podgori bo slovesnost pred spomenikom NOB ob 11. uri z udeležbo vaških organizacij, nastopom domačih otrok in Pe.v' skega zbora Paglavec. V Štandrežu bodo ob 11.15 položili venec k plošči v Domu Andreja Budala, ob 11.30 pa K spomeniku na glavnem trgu. , V doberdobski občini bo razpored polaganj sledeči: ob 9.00 v Doberodbu, ob 9.10 na Poljanah, ob 9.20 v Dolu, 0 9.30 pri Bonetih, ob 9.40 v Jami)8" pred spomenikom NOB in ob 9.45 Jamljah pred grobnico padlih avstnj-skih vojakov v 1. svetovni vojni. N® Sovodenjskem bodo svečanosti ob 1 • uri v Gabrjah, ob 11. uri v Sovodnjam ob 11.30 na Peči, ob 12. uri na Vrhu. v Števerjanu bodo položili vence k spomeniku padlim v NOB na glavnem trgu nekaj po 11. uri (po koncu mase), ob 12.30 pa bo polaganje na Jazbinam Vozni red avtobusov Mestni avtobusi na progi med glaV no pošto in pokopališčem bodo dane ob dnevu mrtvih vozili po sledeče voznem redu: prva vožnja proti p°h pališču ob 9. uri, nato vsake pol ur ' od 10. do 12.20 vsakih 20 minut; p°P01, dne med 13.30 in 17.30 vožnje vsakm 15 minut. Jutri, 2. novembra, bodo a tobusi peljali po prazničnem razpor du, ob večjem številu potnikov P bodo opravili tudi dodatne vožnje. prispevki Namesto cvetja na grob Karla Sem ča darujeta družini Radetič in Zavad 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPi D Jamlje. . a Ob 10. obletnici smrti Franca Petem1* darujejo žena Olga, hčerki Mirica in Ne- venka ter sin Egon 400 tisoč lir za šp°r tno društvo Sovodnje. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »II principe cerca moglie«. VERDI 16.00-22.00 »Uultima tentaz‘% di Cristo«. Prepovedan mladini P 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Moana, la aca,'g. dalosa«. Prepovedan mladini P°d letom. Tržič COMUNALE 20.30 gledališka predsta »Ciascuno a modo suo«. j EXCELSIOR 14.00-22.00 »Biancaneve e sette nani«. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Vohun na visokih Pjg tah«. Ob 20. uri »Ljubezen, sex i drugo«. Nočni kino. DESKLE 19.30 »Trešing«. DEŽURNA LEKARNA V GORlCl le\. DUdine - Trg sv. Frančiška 530124. . v DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČu [g| Comunale 2 - Ul. Manlio 1 480405. pogrebi Carlo Pich^ Jutri v Gorici ob 11.30 _ iz Vidma v cerkev v Podturn glavno pokopališče. Delovni tovariši iz kolektiva _ POT izrekajo Luciji Mavrič o c no sožalje ob smrti dragega oče Petnajst let plodnega sodelovanja med Novo Gorico in San Vendemianom Dvojezična publikacija ob obletnici pobratenja Dve skupnosti, en cilj, tak je naslov Publikacije, ki sta jo izdali občinski Pravi v Novi Gorici in San Vendemi-uu, ob 15-letnici pobratenja med obe-č18 občinama. Objavljenih je veliko kronoloških in spominskih zapisov ter tankov, opremljenih s fotografijami, a tem° stikov jn sodelovanja med j~?inama, ki delujeta v dveh državah, da imata v marsičem skupno politiko in cilje. Prizadevata si namreč za ■ °uelovanje, sporazumevanje in sožit-1 ' v ožjem in širšem prostoru. Pobra-®nje sklenjeno pred 15 leti je bilo v arsičem pogumno in svojsko dejanje, aJ je tedaj v okoljih obeh sosednjih rzav obstajalo še veliko najrazličnejšo Predsodkov, zlasti tistih o naravi vsebini jugoslovanske družbene ureditve. ■ y Publikaciji je objavljen prispevek, ‘obravnava priprave na pobratenje, stvarjenje vzdušja in pogojev za to ejanje. V "zeleni bratovščini", torej ,,° lovca, sta v začetku leta 1966 navala stike Aleksander Kerševan, vjfoatelj osnovne šole Milojke Štru-to • V ^ov‘ Gorici in Giuseppe Belot-°' ‘odustrialec ter predsednik šolskega skrbništva v San Vendemianu. Pogovarjala sta se o ideoloških predsodek'. . šoli in otrokih. Belotto se je na v°jrh potovanjih že prej prepričal o . ŠSoko razviti kulturi in delovni zaves- slovenskih ljudi. Na drugi strani je kv v ršovan ravnatelj šole, znane po alitetnem, sodobnem pouku, množi-..rnteresnih dejavnosti, številnih sti-ok v Prolrlvalstvo™ ožjega in širšega Sg .la in zamejstva. Sogovornikoma r 1® utrnila misel, da predsodke od-Qtsllh najlažje preženejo prav njihovi °cl' Začeli so zato z izmenjavo šol-‘h otrok, stiki so prerasli v pobrate- nje med občinama in omogočili razširitev sodelovanja tudi na druga področja. Vendar pa so prav počitniške izmenjave otrok in srečanja njihovih staršev postala in ostala hrbtenica v vseh dosedanjih stikov med občinama. Ob jubileju pobratenja, sta v omenjeni publikaciji objavila svoja razmišljanja in želje tudi župana obeh občin. Predsednik novogoriške občine Albert Bevčič je napisal tudi naslednje: »Družbenopolitične, jezikovne in druge razlike niso preprečevale sodelovanja. Morda so ga celo vzpodbujale. Dosedanji rezultati izredno bogatega, plodnega sodelovanja bodo brez dvoma obveza za nadaljevanje medsebojnih stikov tudi na področju, kjer so uspehi izostali, to je na gospodarskem.« Župan San Vendemiana Erneste Pagot pa razmišlja tudi takole: »Občinska uprava s publikacijo ne name- rava izpolniti zgolj nekega birokratskega ali obrednega dejanja, niti povzdigovati svoje podobe, pač pa želi z dokumentiranimi pričevanji obuditi spomin na dogodke in na ideale, ki so prevzeli družbenopolitične, kulturne in športne komponente skupnosti San Vendemiana in Nove Gorice. Občini sta najprej kot udeleženki, nato pa kot aktivna nosilca pobud odnose postopoma poglabljali in jih v zadnjih, plodnih letih, tudi obogatili. To je bil cilj vseh, ki so delali in še delajo za pobratenje s slovenskim mestom in ki so spremljali ter pospeševali njen razvoj.« Kot omenjeno sta publikacijo v počastitev 15-letnice pobratenja med občinama Nova Gorica in San Vendemi-ano, izdali obe občini oziroma njeni upravi. Izšla je v slovenskem in italijanskem jeziku, natisnili pa so jo v 1600 izvodih. Marjan Drobež Interpelacija KPI na Deželi Kdaj izplačilo prispevka za Lužnico? Vprašanje prenove poslopja v Lužnici v Kanalski dolini, ki je last Goriške pokrajine, je na dnevnem redu že nekaj let. Najprej so se vodile dolgotrajne razprave glede namembnosti stavbe, ko pa so se vendarle zedinili okrog načrta, da bi bivšo kolonijo preuredili v počitniški dom za handikapirane, za starejše občane in za emigrante, so se pričele težave finančnega značaja. Objekt so sicer pričeli preurejati, vendar se je nekaj zataknilo pri prispevkih Dežele. Pokrajina menda ni mogla vnovčiti 500 milijonov lir prispevka, ki bi ga porabili za dokončanje prvega posega in tako so bili primorani dela ustaviti. O tem zapletu je bil govor med razpravo o programskem dokumentu nove uprave na Pokrajini, medtem ko sta deželnea svetovalca KPI Bratina in Padovan prejšnji teden vložila interpelacijo v deželnem svetu. Svetovalca sprašujeta za razloge, ki so onemogočili izplačilo prispevka in kako in kdaj namerava Dežela poskrbeti za financiranje druge skupine del. Dom v Lužnici naj bi predvidoma izročili namenu že v prihodnji poletni sezoni. To bo mogoče le ob takojšnji rešitvi težav in odpravi dosedanjih zamud. Just Godnič 80-letnik Te dni praznuje Just Godnič, organizator in vodja ilegalne protifašistične organizacije TIGR ter zaslužen borec NOB visok življenjski jubilej - 80. obletnico rojstva. Rodil se je v Komnu, 25. 10. 1908. Pri stricu v Trstu se je izučil za čevljarja, nato delal kot samostojni čevljar v Ul. Torrebianca pri vratarju kvesture Ivanu Trinku. Od leta 1928 do 1941 je sodeloval v ilegalni organizaciji TIGR. V Trstu je delal z bazovskimi junaki Bidovcem, Marušičem, Milošem in Špangerjem. Od njih je sprejemal ilegalno literaturo, jo ob sobotah nosil v Komen in širil po Krasu. Decembra 1930 ga je fašistična policija aretirala, hudo mučila, a Just je mučenje prenesel. Bil je izgnan iz Trsta in je bil pod policijskim nadzorstvom brezposeln doma v Komnu. Toda istočasno je bil vodja celice v Komnu, povezan s tigrovsko trojko Danilom Zelenom, Tonetom Černačem in Pepijem Kukcem, ki so oboroženi prinašali tigrovsko literaturo. Zaradi stalne pretnje, da bo aretiran, je po dramatičnem pobegu dobrih deset let sodeloval z najbolj drznimi fanti. Skupaj so oboroženi nosili ilegalno in drugo literaturo na Primorsko. Na ne- štetih prehodih čez državno mejo od Jalovca, Bogatina, Porezna, cerkljanskih in idrijskih hribov do Javornikov in Snežnika je večkrat prišlo do oboroženih spopadov s fašisti ob meji. Just je vsa leta ilegalno bival pri Danilu Želenu na Tyrševi v Ljubljani. Na pritisk italijanskih fašističnih oblasti so ga neštetokrat iskali jugoslovanski žandarji. Skrival se je pri prijateljih izven Ljubljane. Zaradi policijskega zasledovanja je dve zimi prebil pri tigrovcu Tonetu Černaču na Šar planini. Leta 1936 je bil Just Godnič skupaj z Bertijem Rejcem in Danilom Zelenem podpisnik akcijske pogodbe, ki so jo tigrovci sklenili s KPI v Parizu. Na čudovit način je rešil in skrival v Gorjancih tigrovca Kneza iz Ziljske doline, potem ko so Nemci odkrili tigrovske akcije v Avstriji. Ob napadu fašističnih oboroženih sil na Jugoslavijo leta 1941, je Just z dvema tigrovcema odhitel po Rejca v Beograd, da v zaledju pripravijo napad na italijansko vojsko. V Sarajevu so jim Nemci zaplenili avto in jih zaprli, a so ušli. S prijateljem Črnogorcem je Just bežal v Črno goro, odtod pa je šel peš v Slovenijo. V Novem mestu ga je fašistična policija zalotila pri sestri, a ga niso prepoznali, čeprav so imeli njegovo fotografijo. Izkaznico na ime Hafner Ivan so mu odvzeli. Pridružil se je Ribniški četi na Mali gori. Sodeloval je na Tolminskem kot vodja obveščevalne službe Kuk pri IX. korpusu. Ob osvoboditvi so ga v Ljubljani zaprli, čes da je agent Inteligence Servica, toda Just je odločno reagiral. Grobo je vztrajal, dokler ga niso izpustili. Po osvoboditvi je bil v glavnem zaposlen pri Elektro Slovenija. S svojo družino živi v Kranju, vendar zelo rad obišče svoj rodni Komen in Kras. Ob visokem jubileju mu čestitamo in mu želimo, da bi nas še velikokrat obiskal, če ne sam s svojim motociklom, pa v spremstvu svojih otrok. Tone Rutar Gojenci dijaškega doma v našem uredništvu v Trstu pismo uredništvu Stoletno sožitje ali ločevanje skupnosti? G°jenci v naši tržaški redakciji (Foto Magajna) teRij ,°|?nc' slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice so se preboj 6den ^pravili v Trst, kjer so si ogledali gledališko predstavo "Atomske skeofl6-!111 ve® ' ki so jo v tržaškem Kulturnem domu uprizorili učenci Mladinko v Ill°ma 1Z Celovca. Ob priložnosti izleta v Trst so obiskali tudi naše uredniš-dokon" Montecchi, kjer so se lahko seznanili s tehnologijo, ki je pred nekaj leti dPoraKr ° uP°kojila pisalne stroje in stare stroje za tisk in ki jo sedaj vsak dan Ijamo pri sestavi našega dnevnika. 11 Piccolo je 22. oktobra letos poročal o interpelaciji, ki jo je občinskemu odboru v Zagraju naslovil svetovalec Marino Visintin, glede postavitve dvojezičnih tabel, ki jih je oskrbela Kraška gorska skupnost, in ki naj bi domačega in tujega obiskovalca opozorila na lepote in vrednote Krasa kot celote. Table, na katerih so poleg napisa v slovenščini in italijanščini tudi fotografije kraških motivov so že postavili, oziroma jih postavljajo v vseh občinah, ki sodijo v območje KGS. V okvir Kraške gorske skupnosti sodi tudi občina Zagraj, oziroma dobršen del njenega teritorija, posebej pa Martinšči-na. V zvezi s pobudo občinskega svetovalca v Zagraju, smo prejeli pismo Aleksandre Devetak, ki ga v celoti objavljamo: »S presenečenjem sem prebrala na straneh "II Piccolo" vest o interpelaciji, ki jo je občinski upravi v Zagraju naslovil svetovalec Marino Visintin. V interpelaciji se nakazuje možnost razpisa referenduma za postavitev treh dvojezičnih tabel, ki vabijo na spoštovanje našega Krasa. Table je dobavila Kraška gorska skupnost in naj bi jih namestili na območju občine. Avtor interpelacije se predstavlja kot zagovornik romanske identitete skupnosti, ki živi v Martinščini in ki naj bi jo ta pobuda KGS ogrožala. Ta kraj (Martinščino/San Martino del Carso), so pogosto označevali za "romanski otok" na Krasu; toda nobena skupnost ni otok. Prebivalci tega kraja so zmeraj, v stoletjih, imeli stalne in živahne odnose, gojili prijateljstvo in sodelovanje z drugimi skupnostmi na Krasu, slovenskega jezika. Naj navedem samo majhen, a ne nepomemben primer: opremo in orodje, to kar ima tolikšen pomen v materialni kulturi naših skupnosti, so nabavljali v Gabrjah in Rupi. Če kdo želi pobliže spoznati zgodovino te naše kraške vasi, naj se posveti matičnim knjigam, ki jih hranijo v župniščih v Gabrjah in Martinščini. V knjigah porok bo odkril kolikšno je bilo število porok med mladimi iz Martinščine in dekleti iz slovenskih krajev. Odkril bo tudi to, da so bili Gabrje, Vrh in Mar-tinščina zelo dolgo v cerkvenem oziru ena sama župnija, ki jo je upravljal duhovnik, nastanjen v Gabrjah in ki je, kakor izhaja iz starih listin, bil vešč, poleg slovenskega, tudi italijanskega jezika. Prav dejstvo, da kljub stalnim stikom med sosednjimi skupnostmi, bo- Razmišljanje ob četrtkovem predavanju o prvi svetovni vojni Xa generalštabe smrt ne sme biti grozljiva Taks ne sme biti grozljiva bih in ”a Je bila parola v generalšta-Voiskrn )-1T0vlh tiskovnih uradih obeh Antanto Cl11 se. blokov centralnih sil in Večji v Pryi svetovni vojni, eni naj-je, ne ve^h klavnic. Smrti ni, če pa misel inme, bdi grozljiva! To strahotno nim nn U- sta hotela prepričati vojnim f A. ocevalcem, posebno pa številskim °9rafom in že neredkim film-bi Dntr6?16 cem na vseh frontah, da tesničnl d0Vali svetu kolikor toliko vijalo n P°d°bo tistega, kar se je od- O te^ evropskih frontah, ru jes ?mo v četrtek zvečer v okvi-tazmičii .n predavanj »Srečanja in Pravil pn a. 1918-1988«, ki jih je pri-v°jne Uori®ki muzej prve svetovne Predavfl^°S^u®ab izredno zanimivo ne fi[m nle rednega docenta Zgodovi-era t> a na padovski univerzi Giampi-terpo r netto. Ob uvodnih mislih na na pg^usljena fronta in nevidna voj-?redovai^e 9°st goriškega muzeja poletno v vrsto nadvse zanimivih, vernih ni Clni poslušalcev neznanih voj-tudi v p, ih posnetkov, ki bi sodili °bfinstv msk0 dvorano. Žal, pa je bilo v Avgo a .tttanj, kot običajno, saj se je *Me gor^fbu istočasno odvijalo srečalo temart be9e nazionale na podob-Prvo svet °’ obujanje spominov na dfuge, žB°Vn? vojno, seveda s čisto dolga desetletja znane, še vedno neizživete upodobitve Velike vojne. Filmski strokovnjaki in občudovalci dokumentarnih posnetkov v prvi vojni posnetega filmskega materiala so lahko šele v tridesetih letih, torej 20 let po končani vojni, v propagandnih filmih nacifašizrna, ki je z močno filmsko propagando vabil množiče k uresničevanju njegovih strahotnih naklepov, videli, kakšne resnične vsebine so bili ti posnetki. Takratni prvi filmski operaterji, snemalci, so pohiteli na fronto, da bi s kamero zabeležili njena dogajanja, toda generalštabi so se kaj kmalu ovedli, kakšno orožje je lahko filmska kamera. Ne le, da njeno oko pri sovražniku opazi tisto, kar druge njegove službe ne zmorejo, zavedli so se istočasno, kako pogubno bi resnični posnetki vojnih grozot vplivali na zaledje, odkoder so prihajali vedno novi rekruti. Tako so se morali filmski snemalci pokoriti številnim navodilom in se izogniti vsem scenam, ki bi lahko prizadele prebivalstvo, zato je med drugim vladala prepoved, da se mrtvecev na fronti ne sme posneti. Nastali so kaj kmalu izmišljeni filmi, iz katerih ne izveš ničesar ne o masovkah pri mobilizaciji ljudi, ne o strahotnih napadih in številnih pasteh smrti, kot so bili rovi, ničesar o plinski vojni, ki je morila tudi na našem Krasu. Gledalci že takrat zavračajo umetno izdelane filmske scene v kateri na pr. prebrisani Fric lastnoročno premaga Giusep-pa, tako da ga naskoči s hrbta. Pred vstopom ZDA v prvo svetovno vojno so njeni snemalci v Evropi še precej nevtralni in iz posnetkov, ki nam jih je predvajal profesor Brunetta - last nekega ameriškega zasebnika— je bilo moč opaziti ne le izredno vojaško pripravljenost in moč nemške industrije, ampak tudi dobro založenost nemškega trga za potrebe prebivalstva, ki je že bilo v vojni. Seveda pa se posnetki številnih ameriških snemalcev ob vstopu Amerike v vojno prav tako spremenijo. Nenadoma postane Evropa izredna priložnost za mladeniče, ki še nikoli niso bili v Parizu in okusili čar francoskih deklet. Najti je bilo treba reklamno podobo za grozotni »evropski teater«, ki je bil sicer večini Američanov kaj malo mar. Tako ti dovoljeni posnetki iz prve svetovne vojne na filmskih platnih ne kažejo resnice, le tisto, kar si je izmislil propagandni aparat, ki mu je kaj malo mar, če jih publika ne sprejema. Resnična dogajanja na strahotnih frontah, ki so dnevno zahtevala po tisoče življenj, so vseeno ostala zabeležena, čeprav so morali tisoče metri posnete- ga filma v bunkerje, odkoder sta ga za svoje potrebe vzela režima, ki sta Evropi ob nujnih žrtvah obljubljala napredek in bogastvo! Toda še danes so najbolj dokumentirani posnetki vojnih grozot iz prve svetovne vojne v državnih vojaških arhivih in tako na pr. Francija ne dovoli nikakršnega ogleda, niti v strokovne namene. Z dolgimi kadri, občutljivo osvetlitvijo, dolgimi filmskimi pasažami so se filmski snemalci 1914-1918 leta že profesionalno odlično uveljavili in omogočili režiserjem vojnih filmov, ki so posebno v zadnjih dvajsetih letih skušali odkriti novo podobo vojne, da nam prikažejo tisto, kar bi hoteli vsi generalštabi zamolčati. Tako smo na izsečku, sicer ne najboljšega filma režiserja Lattuade »Fraulein doetor« videli pet minut Apokalipse v rovih, kjer neusmiljeno kosi botra smrt, tokrat v podobi filmske megle, ki ji nihče ne pobegne. Predavatelj je svojo misel, da sicer zgodovinarji ne čislajo preveč filmarjev, ovrgel s filmskim spominom na eno najčudovitejših, nepozabnih zadnjih scen umiranja Anne Magnani v filmu »Rim, odprto mesto«. Tisoče še tako odlično napisanih strani o vojnih grozotah je ne morejo zasenčiti. Dorica Makuc diši zaradi dela bodisi zaradi družinskih vezi, nikoli ni bila ogrožena (narodnostna) identiteta Martinščine, dokazuje nesmiselnost predloga o ograjevanju in ločevanju in v katerem podpisnik interpelacije menda vidi jez za ohranitev "etnične čistosti". Poleg tega bi kazalo upoštevati, da že desetletja dolgo stoji v kraju Valle dvojezičen napis, ki opozarja na vrednote naravne dediščine. Zaradi tega ni nihče postavljal v dvom beneškega izvora te skupnosti ali se je zaradi tega čutil manjvrednega. Smatrala sem za dolžnost, da posežem v problematiko, ki jo načenja svetovalec Marino Visintin, ker imam tudi sama korenine v šmar-tinski skupnosti. Moja nona se je pisala Visintin in je bila iz Martinščine. Bila je ena tistih žena, ki so z vsakodnevnim trudom, v teku desetletij in stoletij, pomagale ohranjevati in preživeti te skupnosti na Krasu, kjer je življenjsko okolje tako skopo. Menim, da poskus ograjevanja in ločevanja in oblike strumentalnega izrabljanja, ki jih je mogoče razbrati v interpelaciji, lahko samo škodijo omikanemu in miroljubnemu sožitju, ki od zmeraj odlikuje skupnosti, ki živijo na Krasu. Osnovno sporočilo dvojezičnih tabel je prav prijateljstvo in medsebojno spoštovanje. Spoštovanje, ki ga je treba razširiti tudi v odnosu do okolja. In prav to je smisel, ki ga ponazarja tudi napis Lasciate al Carso la porta aperta - Pustite Krasu odprta vrata in ki ga občinski svetovalec Marino Visintin ni razumel ali, ki ga je hotel namerno izkoristiti za politične cilje, ki se sami komentirajo." Aleksandra Devetak pokrajinska svetovalka Razstava fotografij iz prve svetovne vojne V občinski galeriji v Foljanu bodo 5. t. m. ob 18.30 odprli fotografsko razstavo pod naslovom L occhio, La camera, La guerra (Oko, kamera, vojna). Gre za fotografije iz obdobja prve svetovne vojne in ki se nanašajo pretežno na naše območje. Gradivo za razstavo, ki jo pripravlja Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah v sodelovanja z Občino Poljano, sta dala na razpolago Pokrajinski muzej v Gorici in Goriški muzej v Novi Gorici. Precej materiala je tudi iz zasebne zbirke Alessandra Bonessa. Predstavitev pesniške zbirke Vide Mokrin Lep literarni večer se obeta v četrtek, 3. t. m. v Novi Gorici. V prostorih knjižnice Franceta Bevka v Ulici Gradnikove brigade 27 bodo predstavili prvo pesniško zbirko Vide Mokrin Paver iz Nove Gorice. Pri predstavitvi bodo sodelovali urednik zbirke Aleksander Zorn, kritik Vid Snoj in igralec Bine Matoh. Predstavitev bo ob 19. uri. V Mariboru se je v nedeljo končalo Borštnikovo srečanje Med nagrajenimi Uršič, Kravos, Vidau in PDG Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice — ti dve ustanovi sta tako rekoč »zagospodarili« nad letošnjim Borštnikovim srečanjem, saj sta bili deležni številnih nagrad in priznanj. To je toliko bolj poudarka vredno, saj so bile predstave tekmovalnega sporeda izenačene, na dobri kakovostni ravni (razen ene ali dveh) in so dejansko prezentirale najboljše, kar je bilo v lanski sezoni uprizorjeno na slovenskih profesionalnih odrih. Preden pa se pomudimo ob nedeljski slavnostni podelitvi nagrad, moramo na prvem mestu zapisati ime letošnjega dobitnika Borštnikovega prstana, to je največje nagrade (za življenjsko delo) kakemu slovenskemu dramskemu umetniku. Borštnikov prstan je letos dobil Lojze Rozman, igralec, ki od leta 1953 nastopa v ljubljanski Drami SNG in je oblikoval številne gledališke in filmske vloge. »Najdragocenejša je njegova silovita težnja, da bi kar najbolj dognal globlji sporočilni smisel vloge, ki jo igra, da bi jo kar najbolje v tem mimetizi-ral in jo po možnosti s svojo ustvar- jalnostjo še nadgradil«, je med drugim napisano v obrazložitvi posebne žirije, ki so jo sestavljali Polde Bibič, Bruno Hartman, Tone Partljič, France Vurnik in Matjaž Kmecl. Primorsko dramsko gledališče, Mario Uršič, Marjan Kravos, Marija Vidau in Bine Matoh pa so imena iz primorskega prostora, ki so se letos proslavila na mariborskem festivalu slovenskih gledališč (za kaj so bili nagrajeni in utemeljitve objavljamo na drugem mestu). Strokovna žirija v sestavi: Alja Predan (predsednica), Angelca Jenčič-Janko, Marjan Bevk, Vili Vuk in Aleksander Zorn je po mnenju večine svoje delo opravila nadvse korektno in pošteno, tako da je v nedeljo na tiskovni konferenci pisatelj Peter Božič »protestiral«: ogorčen sem, da so letos nagrade pravično porazdeljene in dajejo priznanje najboljšemu, česa takega pa se na Slovenskem ne sme delati! Preglejmo, kdo vse je bil nagrajen: Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro so dobili Ivo Ban za vlogo Puntile v Brechtovi igri Gospod Puntila in njegov hlapec Matti v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane, Radko Polič za vlogo Dedala v Jančarjevi igri Dedalus in izvedbi SNG Drame iz Ljubljane in Aleš Valič za vlogo Janka v istoimenski Jančarjevi igri; nagrado za režijo je dobil Janez Pipan (Jančarjev Klementov padec v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega); nagrado za mladega igralca je dobila Mirjam Korbar za vlogo Milke v Klementovem padcu. Posebna žirija občinstva pa je nagrado podelila Branku Šturbeju za vlogo Mattija v predstavi Ber-tolta Brechta Gospod Puntila v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. Borštnikovo srečanje pa podeljuje še druga vredna priznanja tistim, ki s svojim delom tudi oblikujejo slovensko gledališko podobo. Zlati znački z diplomo BS za leto 1988 sta prejela kritik, prevajalec in esejist Aleš Berger in Turistično gostinska delovna organizacija Pohorje Maribor, nagrado za gledališki esej pa Tone Peršak. Razmišljanje o letošnjem umetniškem videzu Borštnikovega srečanja bomo še napisali, ta hip pa posredujemo še nekaj skopih podatkov. Od 20. do 30. oktobra se je v Mariboru in oklici zvrstilo 84 prireditev, na katerih je bilo 26.390 obiskovalcev. Na Malem Borštnikovem srečanju v Slovenski Bistrici pa si je 8 prireditev ogledalo okoli 2.100 ljudi. Zanimiv podatek je prav gotovo, da je izredno porasel odstotek gledaliških predstav, ki jih je bilo 60 in si jih je ogledalo 16.520 gledalcev. Ob koncu ne moremo niti mimo dejstva, da je bil letos prvič na sporedu Dan slovenskega igralca, ki je v Mariboru združil dramske umetnike iz celotnega slovenskega kulturnega prostora. MARIJ ČUK Nagrade Slovenskemu stalnemu gledališču Borštnikovo nagrado z diplomo po presoji žirije dobi Mario Uršič za režijo in dramaturško priredbo Cankarjevega Kralja na Betajnovi v izvedbi SSG iz Trsta. Utemeljitev: Mario Uršič je v adaptaciji in režiji pokazal izviren odnos do klasičnega slovenskega besedila ter ustvaril izjemno radikalno in koherentno predstavo, s katero je Ivana Cankarja obdržal v avtohtonem nacionalnem prostoru, hkrati pa mu dal nove družbene in duhovne razsežnosti. Borštnikovo nagrado z diplomo za kostumografijo dobi Marija Vidau za kostumografije v naslednjih uprizoritvah: Ljudožerci (PDG Nova Gorica), Savannah Bay (EG Glej), Zgrabite Sganarela (SLG Celje) in Kralj na Betajnovi (SSG Trst). Utemeljitev: Marija Vidau ni le kvantitativno, temveč tudi kvalitativno vnovič dokazala, da je trenutno neprekosljiva mojstrica gledališkega kostuma. Letošnje štiri stilno popolnoma različne uprizoritve je navdihnila z izrazito svojo čarobno fantazijo. Borštnikovo nagrado z diplomo za scenografijo dobita Mario Uršič in Marjan Kravos za scenografijo v uprizoritvi Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Utemeljitev: Scenografija Maria Uršiča in Marjana Kravosa ni samo likovno dopolnjevala in ilustrirala celotne odrske upodobitve, marveč je tudi presenetljivo nadgrajevala vsebinski koncept uprizoritve. Nagrade Primorskemu dramskemu gledališču Borštnikovo nagrado z diplomo za najboljšo predstavo v celoti dobi uprizoritev Gregorja Strniše Ljudožerci v izvedbi Primorskega Go- ežiii ritev se odlikuje po izvirnem‘režij - dramskega gledališča iz Nove Gorice in režiji Mil fileta Koruna. Uprizo- skem branju Strniševega besedila, izvrstni kolektivni igri, fascinantni likovni podobi in imenitni scenski glasbi. Borštnikovo nagrado z diplomo za dramsko igro dobi Bine Matoh za vlogo Petra Pajota v Strniševih Ljudožerci (PDG). Bine Matoh je s svojevrstnim slogom ustvaril strašljivo in obešenjaško humorno podobo človeka v mejnih življenjskih okoliščinah. Nova številka revije Sodobnost Kostumografinja Marija Vidau Najnovejša številka Sodobnosti prinaša na uvodnih straneh intervju z Igorjem Bavčarjem, predsednikom Odbora za človekove pravice, in prof. dr. Ljubom Bavconom predsednikom Iniciativnega odbora za človekove pravice, ki je bil ustanovljen pri RK SZDL. V leposlovnem delu objavljajo prozo Silvija Borovnik (Prihajajo), Metka U. Cotič (Marija se boji svojega imena), Katarina Hieng (Tereza -ljubezenske zgodbe, trije odlomki iz romana), poezijo pa Lidija Gačnik-Gombač (Srečanje), Zlatka Obid Lokatos (Razkritje neudržnega doma) in Tanja Košir (Vodnjak). Janko Kos v Soočanjih zaključuje prispevek o Resnici o Odru 57. En sam cvet, trojna resničnost je naslov članku Františka Benharta. V prvem delu razprave o estetiki na Slovenskem (razprave so s kolokvija na temo Estetika na Slovenskem, ki ga je maja letos priredilo Slovensko društvo za estetiko) so objavljeni prispevki Aleša Erjavca (Razvoj estetike v Sloveniji v zadnjih desetih letih), Franeta Jermana (Pojem estetskega), Leva krefta (Estetika in filozofija danes), Janeza Strehovca (Estetika osemdesetih let) in Tomaža Brejca (Revizija v sodobni umetnostni zgodovini). Razstava del Philippe Blair, Chrisa Bootha in Pauline Rhodes odprta do 10. novembra Novozelandska umetnost v Galeriji Bassanese V Galeriji Bassanese (Trg Giotti 8/1) je zavejala svežina zelo oddaljene kulture. Na ogled je namreč razstava treh novozelandskih umetnikov, ki so med najuspešnejšimi in najbolj reprezentativnimi sodobnimi umetniki iz te oddaljene države. Razstavo so priredili v sodelovanju z National art gallery iz Wellingtona - na odprtju je bil prisoten tudi njen direktor Luit Be-iringa - kar samo po sebi potrjuje izbiro galerije. Trije umetniki srednje generacije -njihova starost niha med 40. in 50. letom - Philippa Blair, Chris Booth in Pauline Rhodes so razstavili zanimive in očarljive izdelke, v katerih se prepletajo različni kulturni vplivi: evropska, anglosaška kultura in avtohtona kultura teh krajev, se pravi dediščina Maorov. Najbolj izrazita značilnost eksponatov, ki se seveda zelo razlikujejo po tehniki, je prav neka brzdana in rafinirana živahnost in spontanost, ki se ujameta na različne načine. Tako je vpliv kulture Maorov zelo močen v slikah Philippe Blair. Umetnica je razstavila več velikih platen, ki sestavljajo skoraj nek dnevnik. Zlasti ena slika je sestavljena iz več platen, ki so med seboj vezana in ki jih je mogoče prelistati kot knjigo. Odvisno od tega, na kateri "strani" si ogledujemo sliko, imamo pred sabo različne upodobitve gibajočih se konjev. Glavni motiv tega eruptivnega, živobarvnega in "zračnega" slikarstva so namreč konji, ki postanejo simbol za življenjsko radost in za utesnjenost, ko je radosti treba nadeti vajeti. Bolj umirjen, a v nekem smislu tudi bolj rafiniran je eksponat Pauline Rhodes, ki se ukvarja z naravnimi materiali in ki je znana predvsem za svoje posege v naravi. Rhodesova je na svoji umetniški poti živela v številnih krajih, kjer so še zelo močne primitivne kulture, in je od teh sprejela občutljivost za naravne materiale, za kamen, glino in les. V Galeriji Bassanese razstavlja rahlo in delikatno skulpturo, ki je zgrajena iz več tankih lesenih plasti in ki tvori neke vrste magični labirint iz arabesk. Njeno razstavo dopolnjujejo fotografije o posegih v naravi. Edini moški novozelandske trojice, Chris Booth, pa se ukvarja v glavnem s kiparstvom v lesu in je v Trst prinesel zelo elementarno in krepko skulpturo, ki ponazarja leteči čoln. Vidna je samo osnovna zgradba čolna, njegovo okostje, ki po eni strani poudarja gibčnost plovila, po drugi strani pa razgalja notranjo mehkobo lesa. Tej skoraj sanjavi zgradbi, ki od daleč spominja na spomenike primitivnih kultur, pa je Booth zoperstavil tudi ležečo kovinsko skulpuro z močno razpoznavno simboliko iz kulture domačinov. Razstava bo odprta predvidoma do 10. novembra, tudi po tem datumu pa bo Galerija Bassanese v znaku novozelandske umetnosti, saj bodo 16. novembra odprli razstavo novozelandske umetnice Barbare Strahtdee, ki živi v Trstu. BARBARA GRUDEN Eno od razstavljenih del Philippe Blair Pastozne barve Fulvia Monaia Fulvio Monai se ponovno predstavlja tržaški publiki. Tokrat v galeriji II Tribbio, ki jo je napolnil s svojimi novejšimi deli, enajstimi olji, petimi pasteli, tremi grafikami ter štirimi poslikanimi žganimi glinami, konkretno s štirimi lepimi stenskimi pladnji. Monai že dolgo živi v Gorici. Pripravil je cel niz samostojnih razstav, veliko pa se je ukvarjal tudi z organiziranjem likovnih dejavnosti. Sem spada tudi njegova posrečena pobuda 2xGO, to se pravi organiziranje razstav likovnikov iz obeh Goric. Sedanji gost galerije II Tribbio je prvenstveno mojster barve, hkrati pa že dolgo na samem robu abstraktne likovne govorice. Še več, mnogi ga uvrščajo med izrazite predstavnike abstraktne umetnosti, kar pa ne drži povsem, ker se Monai kot takšen kaže le gledalcu, ki njegovega slogovnega razvoja ne pozna. Mojster Monai je že v svojem začetku nakazoval pot v abstraktno smer, ker mu je bila čista figurativnost nekako pretesna. Toda tudi v tistih svojih sedaj razstavljenih delih, ki so že daleč izven figurativne stvarnosti, se zazna konkreten videz izbranega in seveda predelanega motiva, sicer pa je na razstavi več del, ki bi jih mogli še uvrstiti v figurativno umetnost. Monai je mojster barve. Pri tem pa velja poudariti, da so njegove barve pastozne, vendar nanese na platno le tenko plast barve. Njegove barve so hkrati blesteče in žive, vendar pa nikoli ne kričeče. Kar se pa tiče motivov, ostaja mojster Monai doma ali pa v neposredni bližini, to se pravi da nabira motive v domačih krajih ob Soči, ob morski obali, na Krasu, pogosto pa s® zateče tudi v motivno bogato obalno Istro. O tem govore tudi nekateri naslovi razstavljenih del kot so na primer Kraški motiv, Kraška svetloba, Soča, Istrski mo-tiv, Istrsko poletje, Istrska obala, ali pa kar Zimsko vzdušje, Jesenski motiv, Zima, Spomin na zimo, it°" itd. Ko že omenjamo delo z naslovom Spomin na zim0' bomo dodali da nekateri kritiki menijo, da Monai slik »po spominu«, tudi daljšem, ker da se v njegovih tud čitljivih delih vidi kaj malo resničnosti, npr. kraške ali istrske stvarnosti. Toda Fulvio Monai se ne trudi, da h ustvaril kraško ali istrsko neposredno resničnost, Pa^ pa le vzdušje zimskega ali poletnega Krasa, odnosu obalne Istre z izrazito plavim morjem. In to mu uspe, Monai zares doseže. (Ere) Italijanski umetnik razstavlja videoprojekte v ljubljanski Mali galeriji Fabrizio Plessi v znamenju elementa vode Prizor iz videoprojekta Up Down V sodelovanju z galerijo Dante iz Umaga je ljubljanska Mala galerija pripravila predstavitev videoprojektov italijanskega umetnika Fab-rizia Plessija. Ljubljansko likovno občinstvo nima prav dostikrat priložnost srečati se s tem najnovejšim likovnim medijem, ki povezuje vizualni izraz z glasbenim in ki se včasih naslanja na filmsko izročilo. Plessi, eden vodilnih italijanskih ustvarjalcev video umetnosti je ob dveh videop-rojektih, ki sta kot pretežni del njegove produkcije od konca šestdesetih let, tesno povezana z elementom vode, predstavil še idejne zamisli nekaterih svojih projektov. Te skice ali načrti videoprojektov funkcionirajo na razstavi kot svojevrstna dokumentacija in kot likovna problematika obenem. Osrednje vsebinsko in izrazno sredstvo, prej bi lahko rekli - vsebinski in oblikovni okvir Plessijevih video projektov, je torej voda, eden štirih poglavitnih elementov. Navzoča je na različnih ravneh. Kot iluzija in kot stvarnost, kot spomin in kot realnost. Je del tega sveta in del konstrukcij, ki jih Plessi gradi kot monurne ntal' no zgradbo s povsem intimnim značajem, hf. jjj lost v Ljubljani ni bilo mogoče videti Pless^anjh zahtevnejših videoprojektov, tako imf?°večje video skulptur in postavitev, ki obsegajo ^ ambiente in s katerimi Plessi poskuša us iluzije začaranih sob. . . ^nej' Tako smo lahko spoznali dela, ki s0. intlr.0val šega značaja, refleksije, ki jih je Plessi zas ,a na relaciji voda-človek-umetnik. Človek i et-se torej pojavljata kot objekta, s katerima^ ju nik eksperimentira. Igra se z njima, Post® nol°' v različna razmerja in z njima menjuje r p ^a-ženja. Pozna se, da ta italijanski ustvarjale gt. ja iz okolja, ki je prepojeno z bogastvom jj8 niškega izročila (Benetke, Milan). To ga SP pa ter bogati njegova vidna sporočila. Prav anje je mogoče opozoriti na umetnikovo poz gVOje filmskega medija, ki ga z inserti vpleta . videoizpovedi. Vse te prvine se v Plessije jektih združujejo v učinkovito celoto. IZTOK PREMROV Valute: zakon pomaga kršilcu ^ soboto, 12. novembra, bo začel veljati novi zakon šn'V z ^ne 10- 88, ki je bil objavljen v včeraj-vaf® Uradnem listu in po katerem se nezakoniti izvoz k u . *n vsako drugo kršenje predpisov valutne narave _ zn“ie izključno po administrativni poti, torej ne več f, običajnem kazenskem postopku. Omenjeni zakon sodi ra t -ek valutne liberalizacije, ki se je pričel 1. oktob-D ’ ,torej 12 let potem ko so aprila 1976 z zakonom 159 bo valutne prekrške kazenskemu zakoniku. Odslej ka zanIe zadolžen italijanski menjalni urad UIC, „1krati pomeni, da bodo vse razsodbe, ki sp bile razit Sene' a ne izvedene, izgubile vso svojo veljavo. Ne b,.1?0’ v®i akti, ki se nanašajo na še tekoče postopke, bo ° ,državna pravdništva posredovala uradu UIC, ta pa Por^riZakuiu januar-september lani 0 , ®žili 1.529 milijard deficita. 1 .^tembrski primanjkljaj pripisu-J°itekočim pošiljkam: na tuje je toru0 miIilard lir kapitala, prav ohri° Pa 9a Je prišlo iz tujine v lv, 1 investicij. Ali »made in Ita- y<' m več uspešen? Minister za re aai° trgovino Ruggiero: »Ni iav Sl° ie za konjunkturen po-,n, v zvezi s premiki na medna-Qtnh valutnih tržiščih.« RANK XEROX Poskusite potolči rekord. Izboljšati morate rekord učinkovitosti. Kako? Z elektronskim pisalnim strojem Xerox Serie 6000. Izmed sedmih različnih modelov izberite tistega, ki vam ustreza. Elektronski pisalni stroji Xerox Serie 6000. Nov rekord v učinkovitosti. P0,eXU \ L0G.0.S. srl Gorica Rank tteioij Te| 0481/20040 Telefax 0481/20265 Oglasni oddelek sprejema od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 patronat inac svetuje boriš simonetit Nezgodo pri kmečkem delu nemudoma prijaviti! VPRAŠANJE. Po tolikih letih se mi je v hlevu pri krmljenju živine prvič pripetila nezgoda. Spodrsnilo mi je in sem nerodno padla. Močno sem se udarila v roko, ki mi je otekla. Obrnila sem se do mojega zdravnika, ki me je poslal na prvo pomoč v bolnico, kjer so mi ugotovili, da ni zloma, vendar so mi zaradi močnega udarca obvezali roko in mi predpisali 14 dni počitka. Ker sem zavarovana kot kmetica, me zanima, če imam pravico do kake denarne podpore. ODGOVOR. Socialne dajatve, ki jih plačujejo kmečki zavarovanci, vključujejo tudi forfetarni prispevek za zavarovanje proti nezgodam pri delu, za katere je pristojen zavarovalni zavod INAIL. Seveda pridejo v poštev izključno poškodbe, ki jih je ponesrečenec utrpel pri opravljanju običajnih kmečkih opravil. Zdravnik, ki se prvi sooči s poškodbo, mora - obvezno po zakonu - v roku treh dni poslati prijavo na INAIL na posebnem obrazcu, ki ga morata podpisati tako zdravnik kot ponesrečenec. Dolžnost ponesrečenca je seveda, da opozori zdravnika, da gre za nezgodo pri delu, ki se uokvirja v ta privilegiran režim. Za kmečke nezgode pa ni predpisana prijava policijskemu komisariatu, kot to velja za vse ostale delovne kategorije. Tudi kmečki zavarovanci - podobno kot odvisni delavci - imajo pravico do finančnega nadomestila za obdobje popolne nesposobnosti za opravljanje rednih delovnih zadolžitev. Ta odškodnina trenutno presega 31.000 lir za vsak dan nesposobnosti in pripada od tretjega dne po nezgodi. Nobenega dvoma ni, da je do vaše poškodbe prišlo pri opravljanju kmečkega dela, zato gotovo imate pravico do dnevne odškodnine. Preveriti pa je treba, če je zdravnik bil obveščen, da ste zavarovani kot neposredna obdelovalka in da je do poškodbe prišlo pri delu. Prijavo mora sestaviti vaš splošni zdravnik, ki je bil prvi seznanjen z nezgodo. Na obrazcu mora napisati število dni bolovanja in ob izteku mora izpolniti nov dokument, s katerim podaljšuje začasno nesposobnost ali pa izjavlja, da ste spet sposobni za delo.« NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE TRŽAŠKA BORZA “ S Hll'i l"“' ■ i . . -.'H 1 11 lil i 'Hli‘lh - . 11 III. .1II!, 9RADNEKOTACIUE_______________ Uoydral'................... 42300 U°yd risp................... 1”00 Ras p ....................... 7300 RAS risp................... 44000 Sai risp................... 20250 Montedison................... 7880 Pi.r;®dlson "sp.............. 964 3020 3030 Snia nc ........... 1790 Sila risp.................... 2840 27.10. 31.10. 27.10. 31.10. Pirelli . pire|8 nsp.::.................... ?lrel'i risp. nc II.............. RinascePntenC.........' ::::::: S CS" ...................... =«» Rremuda risp.............. 1700 Sip lsp.............. 1650 SIP risp.................. 3175 Bastogi................... 2590 Contau ................... 322 ................... 2650 42900 17110 7380 44400 17300 20250 7800 2091 964 3000 2995 1760 2850 2800 1255 5070 2600 2675 1700 1650 3125 2515 316 2590 Fidis............. Gerolimich........ Gerolimich risp. .. SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc , Alt. Immobiliari ... FIAT ............. FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine ........... Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7120 92 80 4750 3990 2000 1080 3150 6500 2450 3600 10270 6360 6040 12900 9000 265 6150 6000 4390 7100 92 80 4780 4010 2000 1050 3160 6475 2450 3480 10270 6399 6120 12900 9150 253 6100 6045 4385 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u....... SO. PRO. ZOO. Carnica Ass. . . 660 930 14000 660 900 13000 H I .............. ” MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 31. 10 sor. % 31. 10 spr. % 31 mm MII ^VILSKA 31. 10 spr. % Alivar 9eafirEd|t°riale 'Cementi i........ 14080 25300 21650 12010 5035 3810 123700 —1,19 + 3,26 —0,68 + 0,16 —0,29 + 0,79 + 0,48 Rinascente 5070 Silos Genova .... — — Standa 18650 + 0,53 Standa risp. po rt. . 6850 —0,73 Alitalia cat. A ... . 2275 + 0,30 Alitalia priv 1396 + 0,21 Italcable 14280 —0,13 SIP 3105 —0,48 SIP risp. po rt 2500 — Sirti + 0,51 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5500 +3,18 Tecnomasio ................. teol —1,29 Bastogi...................... 316 —1.25 Ililiiilll V MILANSKA BOK 31. 10 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP januar 1989 12,5% . . . 100,85 BTP julij 1990 10,5% 98,40 — BTP maj 1990 10,5% 100,30 BTP nov. 1988 12,5% 100,00 — BTP okt. 1988 12,5% 100,10 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 105,45 + 0,52 CCT ECU 1982/89 14% . . . 101,50 — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 106,20 —0,09 CCT ECU 1984/91 11,25% . 106,85 ■ —0,33 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 107,40 —0,19 CCT ECU 1985/93 9% . . . . 102,35 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 104,15 + 0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 101,80 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 105,05 + 0,14 CCT april 1992 10% 97,25 — CCT julij 1992 IND 97,60 + 0,36 CCT januar 1991 IND 99,15 + 0,15 CCT julij 1993 96,40 —0,05 VODILNE DELNICE 31. 10. spr. % Bonifiche Siele 32200 + 1,25 Bonifiche Siele risp 8960 + 2,98 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 6125 —0,24 CIR risp 6060 — Cofide 5600 + 0,58 Comau Finanziaria 2590 — Editoriale SpA 2820 + 0,35 Euromobiliare 7360 + 0,13 Ferruzzi Agric 1720 + 3,36 Fidis 7131 + 0,50 Fimpar 1410 + 0,07 Fi narte 3561 + 0,02 Fiscambi Holding 6600 — Fiscambi risp 1740 + 0,57 Fornara 2160 —1,41 Gale 31000 + 2,64 Gemina 1849 + 2,77 Gemina risp 1802 + 2,09 Gerolimich 91,00 —1,08 Gerolimich risp. po rt 79,50 —0,62 IFI priv 20200 + 1,76 IFIL fraz 4110 + 3,65 IFIL risp. port. fraz 1926 + 0,83 Iniziativa Meta — — Iniziativa Meta risp — — Italmobiliare 133100 + 0,07 Pirelli & C 7635 —0,58 Riva Finanziaria 8850 —6,84 Sabaudia Finanziaria . . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 1890 + 1,01 SME 4810 + 1,36 SMI Metal'! 1097 —0,91 SMI Metalli risp 940 —0,94 SOGEFI 3980 — Štet 4020 + 0,47 Štet risp. port 3140 —0,31 CCT december 1990 IND CCT februar 1991 IND . . CCT februar 1997 ....... CCT junij 1993 CV IND . . CCT marec 1991 IND . . . CCT nov. 1993 CV IND . . CCT sept. 1993 CV IND . CCT avgust 1992 ........ CCT avgust 1993 ........ CCT 1983/93 TR 2,5% . . CCT avgust 1988/93 IND CCT avgust 1990 IND . . . CCT avgust 1991 IND . . . CCT avgust 1995 IND . . . CCT avgust 1996 ........ CCT april 1991 IND _____ CCT april 1992 ......... CCT april 1995 IND .... CCT april 1996 ......... CCT december 1990 IND CCT december 1991 IND CCT december 1995 IND 31. 10 spr. % 99.60 +0,05 99,10 — 95.60 — 95,85 —0,05 99,05 — 96,90 — 96,30 —0,05 98.00 —0,05 95,601 — 88.00 —0,06 99,20 99,60 95,05 94,80 100,15 98.00 93,75 94,40 101,20 99,25 96.00 + 0,05 —0,10 —0,11 + 0,16 —0,10 —0,10 —0,05 + 0,10 ■ r 31. 10. spr. % Tripcovich 6450 —0,38 Tripcovich risp. nc 2450 — NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 3580 Calcestruzzi 9890 —0,60 Cogefar 5020 + 0,40 Del Favero 4265 + 0,32 Grassetto SpA 11180 —0,17 IMM Metanopoli 1060 + 2,51 Risanamento Napoli . . . 18050 — Vianini 3070 —0,99 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3030 + 0,16 Danieli & C 7750 + 0,64 Data Consyst 9330 + 0,26 Fiar SpA 15380 —0,12 Fiat 10235 + 0,08 Fiat priv 6395 + 0,83 Fiat risp 6120 + 0,95 Franco Toši 18500 + 1,14 Gilardini . . 129001 + 0,70 Magneti Marelli 3222 + 2,28 Merloni 2675 + 2,88 Necchi ord 2471 + 0,85 Olivetti ord 9950 —0,51 Olivetti priv 6000 —0,84 Pininfarina 9000 — Rodriguez SpA 9871 + 1,13 Safilo 5680 + 0,62 Safilo risp 5330 — Saipem 2280 + 1,60 Saipem risp 2121 + 0,76 Teknecomp 1230 — 31. 10 spr. % CCT december 1996 IND . . 96,05 CCT ECU febr. 1994 101,50 —0,20 CCT ECU maj 1994 94,35 — CCT EFIM avg. 1988 IND . . — — CCT. ENI avg. 1988 IND ... — — CCT februar 1991 IND .... 101,10 —0,15 CCT februar 1992 IND 99,00 + 0,30 CCT februar 1992 9,8% . . . 100,00 — CCT februar 1995 IND .... 97,85 —0,05 CCT februar 1996 95)80 —0,16 CCT februar 1997 IND .... 95,65 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 102,15 + 0,05 CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 102,15 + 0,05 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 102,15 —0,10 CCT januar 1991 IND 101,20 —0,10 CCT januar 1992 IND 100,00 —0,10 CCT januar 1992 11% 100,25 + 0,30 CCT januar 1993 IND 97,05 + 0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 96,05 + 0,31 CCT januar 1997 IND 96,00 — CCT januar 1995 IND 93,60 —0,21 CCT januar 1996 IND 94,25 + 0,11 CCT INAM jan. 89 12,5% . . 100,15 — CCT jul. 88 EM 83 IND — — CCT julij 1990 IND 99,15 + 0,05 CCT julij 1991 IND 99,80 — CCT julij 1995 IND 94,85 -0,11 CCT julij 1996 94,80 + 0,11 CCT maj 1991 IND 100,15 —0.05 CCT maj 1992 96,65 — CCT maj 1995 IND 93,55 + 0,11 CCT maj 1996 94,30 -0,11 CCT maj 1997 IND 94,50 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,10 —0,05 CCT marec 1995 IND 93,90 + 0,05 CCT marec 1996 94,70 —0,05 CCT marec 1997 IND 95,55 — CCT nov. 1990 IND 99,30 + 0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 105,50 —0,05 CCT nov. 1991 IND 99,90 — CCT nov. 1992 IND 97,95 — CCT nov. 1995 IND 95,85 — CCT nov. 1996 IND 95,55 —0,05 CCT oktober 1993 IND ... . 96,75 — CCT okt. 88 EM 83 IND ... 100,00 — CCT oktober 1990 IND 99,35 + 0,15 CCT oktober 1991 IND ... . 99,75 —0,05 CCT oktober 1995 IND 95,75 — CCT oktober 1996 IND ... . 94,90 —0,05 CCT sep. 88 EM 83 IND . . . — — CCT sep. 1990 IND 99,25 + 0,10 CCT sep. 1991 IND 99,65 —0,05 CCT sep. 1995 IND 95,20 — CCT sep. 1996 IND 94,85 — CTS marec 1994 IND 73,30 —0,14 CTS april 1994 IND 72,40 —0,28 ED SCOL 1975/90 9% 99,60 — ED SCOL 1976/91 9% .... 101,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 101,20 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 104,75 + 0,05 RENDITA — 35 5% 74,10 — Formula 1: po zmagi v Suzuki za V N Japonske Ayrton Senna svetovni prvak Francoski pilot Alain Prost (levo) čestita Brazilcu Ayrtonu Senni ob zmagi na VN Japonske in osvojitvi naslova svetovnega prvaka. (Telefoto AP) SUZUKA Petindvajsetletni brazilski pilot Ayrton Senna je postal svetovni prvak v formuli 1. Na predzadnji preizkušnji sezone, na Japonskem, je McLarnov predstavnik dosegel svojo deveto letošnjo zmago in s tem predčasno sklenil »dvoboj« s klubskim tovarišem Alainom Proštom, ki je v Suzuki dosegel 2. mesto. Vse je kazalo, da se bodo nevšečnosti za Senno nadaljevale tudi na Japonskem. Zaradi težav s sklopko je brazilski pilot, ki je tudi tokrat startal v prvi vrsti, izgubil že v začetku nekaj sekund, kar bi ga lahko tudi drago stalo. Njegova odločnost v zasledovanju Prosta pa mu je pomagala, da ga je na ciljni črti prehitel za dobrih 13 sekund in si zasluženo zagotovil svetovni naslov. Na 3. mesto je privozil Belgijec Bousten, 4. pa je bil Ferrari-jev pilot Berger, ki si je zagotovil tudi končno 3. mesto na lestvici svetovnega prvenstva. Od italijanskih pilotov gre omeniti dobri vožnji Nanninija (benetton-ford) in Patreseja (williams-judd), ki sta dosegla 5. oziroma 6. mesto. Tudi na Japonskem je razočaral Michele Albore-to, ki je s ferrarijem dosegel enajsti čas. Svetovni cirkus formule 1 bo letošnjo sezono sklenil 13. novembra v Avstraliji (Adelaide). Inter in Sampdoria v vodstvu TURIN — Srečanje kola med Juventu-som in Milanom, kot je bilo pričakovati, se je sklenilo z delitvijo točk. Ne glede na končni izid, je treba povedati, da sta obe moštvi predvajali zanimivo igro in lepih akcij zares ni manjkalo. Delitev točk v Turinu sta dobro izkoristila Inter in Sampdoria, ki sta prevzela vodstvo na lestvici. Med zasledovalci gre omeniti zmagi Napolija in Fiorentine, ki je z mladim Baggiom doslej ugodno presenetila. Partizan - Roma: izid ostaja 4:2 V zvezi s prizivom Rome glede pokalne tekme z beograjskim Partizanom povejmo, da je disciplinska komisija UEFA potrdila rezultat 4:2 v korist Beograjčanov, katerim je za eno kolo prepovedala igranje na domačem igrišču. Udinese na 3. mestu SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Z neodločenim izidom proti pepelki prvenstva je Udinese dosegel zastavljeni cilj, kar pomeni tudi 3. mesto na razpredelnici. De Vitis in tovariši tokrat niso zaigrali najboljše in opaziti je bilo, da jim delitev točk zadostuje. Peta zmaga Triestine pred domačim občinstvom Triestina je na domačih srečanjih nezadržna. V nedeljo je zabeležila svojo peto zaporedno zmago in to proti nasprotniku, ki je s Tržačani delil drugo mesto. Domači so že od vsega začetka imeli terensko premoč in izvedli več nevarnih akcij, ki so jih kronali z zadetkoma Da-neluttija in De Falca, ki je v nedeljo odigral svojo dvestoto tekmo med profesionalci. Pro Gorizia praznih rok SAN POLO Dl PIAVE — Goriška enajsterica, ki nastopa v meddeželni ligi, je nerodno klonila v San Polu in s tem zapravila možnost, da bi se približala Cittadelli na vrhu razpredelnice. Goričani, ki so prvi prešli v vodstvo, so v nadaljevanju povsem popustili, kar so gostje primerno izkoristili. Monfalcone pa je pred domačim občinstvom igral neodločeno proti Mirane-seju in s tem dohitel Pro Gorizio na 6. mestu razpredelnice. Košarka: San Benedetto OK! VERONA — Z odločilnimi koši Viteza v podaljšku je goriški San Benedetto izbojeval svojo tretjo prvenstveno zmago. Srečanje v Veroni se je slabo začelo za Goričane, ki so posebno v prvem polčasu zaigrali precej nezbrano in veliko grešili v metih. V končnici srečanja pa je Bosi-nijevim varovancem uspelo dohiteti Fi-lodoro, v podaljšku pa ga premagati. Stefanel zmagal na tujem SASSARI — Z odlično igro v zadnjih desetih minutah srečanja je tržaški Stefanel izbojeval pomembno zmago na tujem proti solidni peterki iz Sassarija. Tanje-vičevi varovanci so bili enakovredni domačim do sklepnega dela tekme, ko so se razigrali in s Procaccinijem in Bian-chijem na čelu povsem nadigrali sardinsko Numero. jugoslovanski nogomet - jugoslovanski nogomet Zmaga Olimpije po trdem boju Enajstmetrovke so odločale kar na šestih tekmah 12. kola 1. zvezne nogometne lige. Tako je bilo v splitskem derbiju, kjer je bil Hajduk za odtenek boljši, zanimivo pa je, da je strel z bele točke zastreljal vedno zanesljivi Stojkovič. Eno največjih presenečenj je pripravil Rad v Zagrebu, ko je po 90 minutah igral 0:0 z Dinamom, zmaga Rada po 11-metrovkah pa seveda ni bila več tako presenetljiva, saj je doslej vseh pet neodločenih iger po strelih z bele točke dobil. »Srečni« Partizan, kateremu je disciplinska komisija evropske nogometne zveze UEFA potrdila zmago s 4:2 proti Partizanu v pokalu UEFA, čeprav je moral Giannini z igrišča, ker je bil tarča »divjih« gledalcev, je premagal Velež z 1:0 z golom Klinčarskega šest minut pred koncem srečanja. Omenili bi, da je Veležev vratar Pet-ranovič ubranil 11-metrovko. V 2. zvezni nogometni ligi so nogometaši Olimpije celo tekmo garali za zmago nad izredno čvrstim Lectarjem. V igri jim ni veliko uspevalo, toda morala bežigrajskih fantov je bila kot vselej na vrhuncu. Njihove juriše v kazenski prostor je v glavnem zaustavljal sijajni vratar Radulovič, ki bi si nedvomno zaslužil desetico, če ne bi v redzadnji minuti spustil iz rok žoge, i jo je trenutek zatem vselej prisebni Dinko Vrabac s kakih petih ali šestih metrov poslal v mrežo. Povratnik iz Avstrije Jože Prelogar, se je med nekdanjimi soigralci kar dobro znašel, 90 minut je pošiljal v ogenj soigralce v konici napada, toda to je bilo premalo: mreža gostov se ni in ni hotela zatresti, saj so se slednji zaprli v neprebojno obrambo. IZIDI 12. KOLA 1. ZNL: Osijek - Bu-dučnost 7:6 po 11-metrovkah; Napredek - Vardar 4:5 po 11-metrovkah; Vojvodina - Rijeka 4:3 po 11-metrovkah; Sarajevo - Željezmčar 2:0; Dinamo - Rad 4:5 po 11-metrovkah; Partizan - Velež 1:0; Sloboda - Radnički 7:5 po 11-metrovkah; Hajduk - Crvena zvezda 4:2 po 11-metrovkah; Čelik -Spartak 0:1. LESTVICA: Vojvodina 15; Hajduk 14; Dinamo in Rad 13; Osijek 12; Partizan in Radnički 11; Velež 10; Crvena zvezda, Sarajevo, Budučnost in Spartak 9; Napredak in Sloboda 8; Vardar 7; Rijeka 6; Željezničar 4; Čelik 0 (-6). PRIHODNJE KOLO (6. 11. 88): Budučnost - Sloboda, Vardar - Osijek, Rad - Napredak, Crvena zvezda - Dinamo, Željezničar - Hajduk, Velež -Sarajevo, Rijeka - Partizan, Spartak -Vojvodina, Radnički - Čelik. IZIDI 13. KOLA 2. ZNL: Olimpija -Leotar 1:0, Pelister - Bačka 3:6 po 11-metrovkah, Sutjeska - Borac (BL) 4:5 po 11-metrovkah, Mačva - Kikinda 8:7 po 11-metrovkah, Liria - Radnički 3:0, GOŠK Jug - Sloboda 1:0, Proleter -Priština 1:4 po 11-metrovkah, Dinamo - Beograd 2:5 po 11-metrovkah, Belasi-ca - Novi Paz ar 3:1. LESTVICA: Borac (BL) 19; Proleter 17; Olimpia 16j Kikinda, Šibenik in Pelister 14; GOSK Jug in Borac (Č) 12; Liria 11; Beograd, Leotar in Radnički 10; Priština (-6); Sutjeska, Dinamo (V) in Novi Pazar 9; Sloboda, Bačka, Bela-sica in Mačva 8. PRIHODNJE KOLO (6. 11.): Bačka -Novi Pazar, Beograd - Belasica, Priština - Dinamo, Sloboda - Proleter, Borac (Č) - GOŠK Jug, Radnički - Šibenik, Leotar - Liria, Kikinda - Olimpija, Borac (BL) - Mačva, Pelister - Sutjeska. Košarka: 3. kolo jugoslovanske lige Ljubljanska Smelt Olimpija tokrat povsem odpovedala Maraton v Capriju Slovenec Vindiš v sprintu pred Truschijem CAPRI — Na madnarodnem mara-ronu v Italiji »Citta di Capri« je med 1050 tekači zmagal Slovenec Mirko Vindiš. Na cilj je pritekem z odličnim časom 2.16'28". Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Truschi, katerega je Vindiš prehitel le za sekundo v Sprintu. Na tretje mesto pa se je uvrstil njegov rojak Lavina s časom 2.17'Sl". Na peto mesto se je uvrstil Jugoslovan Grgič. Po tem nastopu štart Vindiša na novembrskem newyorškjem maratonu seveda ne prihaja v poštev. Prijetno presenečene je pripravila zmagovalka ženskega maratona Mar-chisiova, ki je s svojimi 38 leti za 15 sekund prehitela rojakinjo Cucchietti-jevo in si tako zagotovila to prestižno zmago. Malo maratone je pri moških osvojil Italijan Pimazzoni, ki je le za sekundo prehitel rojaka Molinarija, malo maratone pri ženskah pa je osvojila Bizioli-jeva (Italija). Po lepi zmagi doma proti Partizanu so košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije v 3. kolu prve jugoslovanske lige gostovali v Beogradu, kjer so visoko izgubili proti peterki IMT. Ljubljančani so igrali zelo slabo, v delno opravičilo jim je, da so nastopili brez reprezentanta Zdovca. Najboljša strelca na tem srečanju sta v ljubljanskih vrstah bila Vilfan in Čurčič, ki sta dosegla po 20 točk. Sam trener Vinko Jelovac je po nedeljskem srečanju priznal, da je njegova ekipa na tem gostovanju računala na novi par točk, čeprav je bil odsoten Zdovc. Ljubljančani pa verjetno niso računali na veliko borbenost in požrtvovalnost domačinov. S tako igro pa so si zmago povsem zaslužili. Po domačem porazu z Jugoplastiko pa si je Cibona opomogla z zmago v gosteh proti Zadru. Splitska Jugoplastika pa je že po tretjem kolu sama na vrhu lestvice in že sedaj je jasno, da so Spličani tudi letos glavni kandidati za osvojitev državnega naslova. IZIDI 3. KOLA: Zadar - Cibona 82:88 (33:45); Jugoplastika - Šibenka 110:82 (51:41); IMT Beograd - Smelt Olimpija 101:88 (50:44); Partizan - Vojvodina 110:97 (65:39); Borac - Bosna 75:82 (49:46); Prvi Partizan - Crvena zvezda 87:90 (36:52). LESTVICA: Jugoplastika Split 6; Partizan Beograd, Cibona Zagreb, Bosna Sarajevo, IMT Beograd in Crvena zvezda Beograd 4; Vojvodina Novi Sad, Zadar, Šibenka Šibenik in Smelt Olimpija Ljubljana 2; Prvi Partizan Titovo Užice in Borac Čačak 0. PRIHODNJE KOLO (5. 11): Smelt Olimpija - Vojvodina; Bosna - Partizan; Cibona - Borac; Šibenka - Zadar; C. zvezda - Jugoplastika; IMT - Prvi Partizan. lira ned .el 1 *i izidi nogomet lij | košarka _ Italijanska A liga IZIDI 4. KOLA Atalanta - Bologna 2:0, Cesena - Na-poli 0:1, Fiorentina - Torino 2:1, Inter -Roma 2:0, Juventus - Milan 0:0, Lazio -Como 1:1, Lecce - Piša 2:0, Pescara -Verona 0:0, Sampdoria - Ascoli 1:0. LESTVICA Italijanska A-1 liga IZIDI 4. KOLA Scavolini - Wiwa 110:92, Philips -Snaidero 121:93, Phonola - Benetton 68:76, Knorr - Divarese 81:80, Enichem - Arimo 85:74, Riunite - Ipifim 96:83, Hitachi - Alno 79:77, Paini - Allibert 85:88. Inter in Sampdoria 7; Napoli, Milan in Fiorentina 6; Juventus, Lecce in Verona 5; Atalanta, Lazio in Roma 4; Como 3; Torino, Bologna, Cesena in Pescara 2; Ascoli in Piša 1. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Ascoli - Pescara; Bologna - Juventus; Como - Lecce; Fiorentina - Atalanta; Inter - Sampdoria; Napoli - Lazio; Roma - Piša; Torino - Cesena; Verona - Milan. Italijanska B liga IZIDI 8. KOLA Avellino - Ancona 1:1, Barletta -Brescia 1:1, Catanzaro - Empoli 2:0, Cremonese - Genoa 0:2, Licata - Bari 1:2, Monza - Cosenza 1:2, Padova -Messina 1:0, Reggina - Piacenza 0:0, Sambenedettese - Udinese 0:0, Taran-to - Parma 1:0. LESTVICA Genoa 12; Bari 11; Udinese 10; Licata, Taranto, Catanzaro in Avellino 9; Padova, Cosenza, Cremonese, Ancona, Parma in Reggina 8; Brescia, Monza, Empoli in Piacenza 7; Messina in Barletta 6; Sambenedettese 3. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Ancona - Reggina; Bari - Barletta; Brescia - Licata; Catanzaro - Sambenedettese; Empoli - Parma; Genoa -Monza; Messina - Cosenza; Piacenza -Avellino; Taranto - Cremonese; Udinese - Padova. Italijanska C-1 liga TRIESTINA - CARRARESE 2:0 (1:0) STRELCA: De Falco v 17. min. in Danelutti v 59. min. TRIESTINA: Cortiula, Polonia, Cos-tantini, Cerone, Tomasoni, Danelutti, De Falco, Papais (v 61. min. Trombet-ta), Simonetta, Casaroli, Pasgualini (v 85. min. Dussoni); Gandini, Poletto, Casonato. IZIDI 8. KOLA Derthona - Arezzo 1:0, Vicenza -Spezia 2:3, Lucchese - Venezia Mestre 1:0, Modena - Virescit 2:1, Montevar-chi - Prato 3:2, Livorno - Mantova 2:1, Spal - Reggiana 1:0, Trento - Centese 0:0, Triestina - Carrarese 2:0. LESTVICA Spezia 12; Triestina 11; Derthona in Modena 10; Reggiana, Lucchese, Trento in Carrarese 9; Virescit, Montevar-chi in Prato 8; Arezzo, Spal, Mantova in Livorno 7; Centese in Venezia Mestre 5; Vicenza 3. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Arezzo - Spal; Carrarese - Prato; Centese - Modena; Mantova - Monte-varchi; Livorno - Lucchese; Reggiana -Triestina; Spezia - Trento; Venezia Mestre - Derthona; Virescit - Vicenza. LESTVICA Philips Milan 8; Allibert Livorno, Enichem Livorno in Scavolini Pesaro 6; Benetton Treviso, Paini Napoli, Snaidero Caserta, Wiwa Cantu, Knorr Bologna, Cantine Riunite Reggio Emilij Arimo Bologna in Hitachi Benetke 4; Ipifim Torino, Phonola Rim in Divarese Varese 2; Alno Fabriano 0. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Scavolini - Knorr; Divarese - Enichem; Wiwa - Phonola; Snaidero - Hitachi; Allibert - Philips; Arimo - Ip1' fim; Benetton - Paini; Alno - Riunite. Italijanska A-2 liga FILODORO - SAN BENEDETTO GORICA 80:83 (40:39) SAN BENEDETTO: Gnecchi 8, M' dessi 13, Aleksinas 25, Vitez 12, Esp°' sito 4, Bullara 12, Hordges 9 (Borsi, Salvadori, Zaban). OSTALI IZIDI 4. KOLA Pescara - Sharp 95:91, Fantoni - Ne-utroroberts 103:98, Annabella - Sang1' orgese 104:89, Jollycolombani - Gla%° 80:78, Kleenex - Irge 87:88, Braga -Marr 85:71, Teorema - Viola 71:76. LESTVICA Braga Cremona in Irge Desio 8; San Benedetto Gorica in Marr Rimini 6; Fantoni Videm, Pescara, Filodoro Brescia, Glaxo Verona, Viola Regg10 Aldo Serena (Inter) je bil v nedelj0 uspešen proti Romi Calabria, Neutroroberts Firenze 1 Kleenex Pistoia 4; Sharp Montecatm; Teorema Arese, Jollycolombani Fot in Annabella Pavia 2; Sangiorgese Porto San Giorgio 0. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Neutroroberts - Braga; Irge - Teore ma; Pescara - Kleenex; Viola - Jollyc°^ lombani; Sharp - Fantoni; Marr ' ^ n nabella; Sangiorgese - Filodoro; S Benedetto - Glaxo. Meddeželna liga GEMEAZ - PRO GORIZIA 2:1 (0:1) STRELEC: Della Valentina (Pro Gorizia) v 20. min. PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Marassi, Candoni, Della Valentina (v 71. min. Lugnan), Gon, Romano, Giacometti (v 55. min. Calvani), Trevisan. IZIDI 8. KOLA Bassano - Pievigina 0:0, Conegliano - Unionclodia 0:1, Gemeaz - Pro Gorizia 2:1, Mira - Vittorio Veneto 0:2, Monfalcone - Miranese 1:1, Montebel-luna - Opitergina 2:0, Pasianese - Cit-tadella 0:1, San Dona - Caerano 2:0, Tombolo - Sacilese 2:0. LESTVICA Cittadella 13; Montebelluna 11; Tombolo, Opitergina in Conegliano 10; Unionclodia, Šan Dona, Pro Gorizia, Monfalcone, Mira in Pievigina 9; Bassano in Gemeaz 8; Vittorio Veneto in Caerano 5; Pasianese 4; Sacilese in Miranese 3. PRIHODNJE KOLO Pro Gorizia - Montebelluna. Atalanta - Bologna 1 Cesena - Napoli 2 Fiorentina - Torino 1 Inter - Roma 1 Juventus - Milan X Lazio - Como X Lecce - Piša 1 Pescara - Verona X Sampdoria - Ascoli 1 Licata - Bari 2 Sambenedettese - Udinese X Sarzanese - Pavia 1 Latina - Trapani X KVOTE 13 (1.451 zmagovalcev) 8.742.000 lir 12 (30.844 zmagovalcev) 409.600 lir Italijanska B-1 liga NUMERA - STEFANEL 78:9c STEFANEL: Procaccini 20, Sarton^ Pilutti 10, Maguolo 14, Bianchi 25, P kar 2, Cantarello, Colmani 14. OSTALI IZIDI 5. KOLA Faciba - Ranger 81:87, Deliz*3. Čuki 119:101, Coop - Inalca 8°;' ' Electrolux - Nar 80:79, Rieti - ^a?/:I1i 76:74, Conad - Docksteps 115:67, Racine - Benati 77:63. Conad Siena in Stefanel Trst 8; nati Imola, Numera Sassari, m e, Modena, Nar Roseto, Ranger Var _ Rieti, Coop Ferrara in Electrolu* denone 6; Čuki Mestre, Racine ni in Delizia Campobasso 4; Virtu5 ^ gusa in Docksteps Montegranar Faciba Busto Arsizio 0. PRIHODNJE KOLO (5. IN 6. l1^ Varese - Campobasso; Imola - ^l(0 dena; Mestre - Ferrara; Montegra ^ - Busto Arsizio; Ragusa - Porde Roseto - Siena; Sassari - Trapam: 1. — 1. Lurabo Blue „ S 2. Lemon Dra X 2. — 1. Dimomo X 2. Durbin 2 3. — 1. Fevvood 1 2. Apache Ks X 4. — 1. Diaz Fc 2 2. Efietto X 5. — 1. Furyos X 2. Escort Adam 1 6. — 1. Marisel 2. Only True 2 KVOTE 12 (16 zmagovalcev) 11 (431 zmagovalcev) 10 (5.280 zmagovalcev) 33.198.00° -•2S:S PRIHODJI STOLPEC TOTOCALCIO (6.11.): Ascoli - Pescara; Bologna " ria; tus; Como - Lecce; Fiorentina - Atalanta; Verona - Milan; Inter - _ ^anto ' Napoli - Lazio; Rokma - Piša; Torino - Cesena; Empoli - Parma, Cremonese; Foggia - Casertana; Ternana - Chieti. Košarka: v nedeljo v Trstu v 4. kolu prvenstva B-2 lige proti toskanski ekipi Rangersa Jadran - slavje prav ob zvoku sirene JADRAN — RANGERS POLISTRADE 96:94 (49:48) JADRAN: Starc 14 (4:4), Persl, Čuk 21 (3:4), Manzano 4, Corsi, Sosič 4, ^obbo 7 (3:4), Rauber 18 (4:7), Ban 23 (4:6), Daneu 2 (2:6). RANGERS: Ruzzi, Degli Innocenti, D'Agostini 2, Mangini 22 (8:12), Bru-nelli 22 (2:3), Marcheeti 23 (2:3), Fanciullacci, Cioni, De Angelis 6, Lazzari. SODNIKA: Tonon (Tirin) in Malavotla (Genova). OSEBNE NAPAKE: Jad-28, rangers 26. PROSTI METI: Jadran 20:31, Rangers 25:33. PET OSEBNIH NAPAK: Sosič (34), Mangini (38). TRI TOČKE: Ban 1, Starc 1, Marchetti 2. GLEDALCEV: 1.300. Vse kaže, da se bodo morali Jadra-novi navijači tudi letos privaditi na razburljive konce tekem in da bo tudi y tei sezoni srčnim bolnikom v tržaški Portni palači vstop... strogo prepove- Jadranovi navijači so si namreč na nedeljskem srečanju lahko oddahnili Prav v zadnji sekundi, ali bolje ob zv°ku sirene. Sekundo pred koncem Pri izidu 94:94 je Klavdij Starc pogum-b0 Prodrl v nasprotnikovo "raketo" in metom s skoka dosegel odločilni °s- Žoga se je za trenutek kotalila po ““roču, naposled pa je vendarle šla ,ozi mrežico. Navijači, ki so posled-]e poteze spremljali na nogah, so dali ■ Us*ra svojemu veselju. Njihovo slavje slavje Jadranovih košarkarjev na 9nšču je bilo nepopisno. Verjetno vsem nam bo ostal, glede edeljske tekme, v spominu le zadnji s' ki je pomenil tudi zmago naše ^rpe in vknjiženje novih točk. S sa-rm srečanjem, s predstavo jadranov-v Pa ne moremo biti povsem zado-°ijni. Predvsem z Jadranovo obrambo ne. tako da so se jim nasprotniki približali na eno samo točko, v 17. min. pa so gostje celo povedli (22:43). Tudi v drugem delu tekme se slika v bistvu ni spremenila. Jadranovci se niso nikdar uspeli odločilno "odlepiti" od gostov, tako da smo bili v zadnjih minutah priča razburljivemu, skoraj dramatičnemu razpletu na igrišču. 2' 35" do konca je Rangers povedel z 92:91; 1'57" do konca: spet naši v vodstvu (93:92); 1’05" do izteka srečanja: izenačenje (94:94). V zadnjih 16" pa sta Jadranovim košarkarjem še sodnika priskočila "na pomoč", s tem da sta gostom dosodila precej čudno osebno napako in dovolila našim, da so imeli še naprej posest žoge in tako možnost tudi zadnjega napada. Klavdij Starc pa priložnosti ni zamudil in zmaga, resnici na ljtibo tudi srečna, je bila tu. Mauro Čuk in Marko Ban sta bila, po našem, boljša od ostalih. Gostje pa so ugodno presenetili. "Play" D'Agos-tini je pravi motorček te ekipe, ki ima Klavdij Starc (v belem dresu) je v nedeljo dosegel odločilni koš za Jadranovo moštvo tudi nekaj odličnih strelcev, kot so Mangini, Marchetti, Brunelli in Lazzari. Toskansko moštvo pa nima enakovrednih menjav in verjetno tudi zato si ne more privoščiti odločnejše obrambe (kdo bi namreč zamenjal ključne igralce, če bi si le-ti nabrali preveč osebnih mapak?). Po dveh zaporednih domačih nastopih bodo jadranovci v prihodnjem kolu gostovali v Trevisu, kjer bodo igrali proti Stefanelu, ki je prav v tem kolu poskrbel za lepo presenečenje, saj je kar v gosteh premagal moštvo Imole. Če naši merijo na visoko uvrstitev ("play-off"), pa bodo morali čimprej osvojiti kar par točk tudi v gosteh. Se posebno, ker je to prvenstvo zelo izenačeno. (B. Lakovič) Jadranovci so v glavnem dobro ig- rali le tudi v prvem delu srečanja, ko so si Priigrali 10 točk prednosti (v 9. 24:17, v 11. min. 37:30 v 14. min. 'JO). Potem so začeli nihati v igri, -___JADRAN V ŠTEVILKAH Mete 2 TOČKI: Starc 3:9, Čuk n.’«4, Nanzano 2:3, Sosič 2:3, Gobbo •r,V Rauber 7:11, Ban 8:11, Daneu 2:4. Kh c °ČKE: Starc 1:5, Ban 1:5. SKO-fc-Starc 3 v obrambi, 0 v napadu; r kJ*' 2' Manzano 1, 0; Sosič 1, 0; Q0bbo 3, 2; Rauber 3, 2; Ban 2, 0; T 3r 2- IZGUBLJENE, PRIDOB-JENE ŽOGE: Starc 3, 1; Čuk 1, 3; anzano 1,1; Sosič 1, 1; Rauber 3, 1; , b 3- 2. ASISTENCE: Starc 3, Sosič ' flan 4, Daneu 1. BLOKADE: Čuk 2. Trener gostov: »Jadranovci prisebnejši« »Bilo je to na splošno zanimivo srečanje, ki je za nameček imelo še dokaj razburljiv konec. Obe ekipi gotovo nista zadovoljili v obrambi. Pa tudi nekatere sodniške odločitve proti koncu tekme gotove nam niso olajšale naloge. S tem pa nočem reči, da sta sodnika krivca za naš poraz. Jadran si je zmago zaslužil, bil je prisebnejši predvsem v končnih in ključnih potezah tega srečanja,« je po tekmi dejal trener gostov Giorgio Groisi. Z nastopom svojih igralcev ste torej zadovoljni? »Povsem sem zadovoljen, zlasti z igro D'Agostinija in Manginija. Škoda le, da smo izgubili veliko priložnost za osvojitev točk.« Kaj pa o Jadranu? »Od jadranovcev me je predvsem presenetil Čuk, ostali pa so, po mojem, igrali pod svojimi sposobnostmi. Verjetno Jadran še ni povsem uigran, saj je letos najel dva nova igralca. Tudi Ban in Starc nista igrala, kot znata. Sicer pa je Jadran odlično moštvo, ki lahko meri precej vosoko.« Nedeljsko-tekmo si je ogledal tudi naš trener Massimo Raseni, ki je sedaj odgovoren za mladinsko sekcijo pri veronskem prvoligašu Glaxo. Bivši Jadranov pomožni trener je dejal: »Pri tej zmagi so naši fantje imeli tudi nekoliko sreče. Gostje so ugodno presenetili, Jadran pa je vseeno zasluženo zmagal, saj je v ključnih trenutkih pokazal več hladnokrvnosti od nasprotnikov. Čeprav naši niso igrali najbolje v obrambi, pa je jasno, da prihajajo v formo in mislim, da bo jadra-novcem letos uspel velik met. Brumnu čestitam za odlično delo in mu seveda voščim obilo uspeha pri nadaljnji poti v tem prvenstvu.« (bi) | tako v b-2 ligi H Oderzo sam v vodstvu Jadranova ekipa trenutno na osmem mestu lestvice IZIDI 5. KOLA Asola - S. Lazzaro 104:101 Castelfranco - Oderzo 49:52 Castel SP - Virtus Padova 80:78 Faenza - Dueville 92:63 Imola - Treviso 84:89 Jadran - Ranger 96:94 Petrarca PD - San Dona 89:73 Ravenna - Montebelluna 111:84 LESTVICA Oderzo 5 5 0 405:364 10 Imola 5 4 1 442:424 8 Ravenna 5 3 2 472:424 6 S. Lazzaro 5 3 2 447:429 6 Virtus PD 5 3 2 438:427 6 Castel SP 5 3 2 372:371 6 Asola 5 3 2 464:467 6 JADRAN 5 3 2 464:469 6 Petrarca PD 5 2 3 459:443 4 Faenza 5 2 3 406:392 4 Montebelluna 5 2 3 439:442 4 San Dona 5 2 3 386:391 4 Dueville 5 2 3 368:402 4 Castelfranco 5 1 4 333:347 2 Ranger Treviso 5 1 4 463:496 2 5 1 4 383:453 2 PRIHODNJE KOLO Treviso - JADRAN; Asola - Raven-na; Faenza - Petrarca PD; Monte-belluna - Imola; Oderzo - Dueville; San Dona - Castelfranco Veneto; S. Lazzaro - Castel SP; Virtus PD -Ranger JADRANOVI STRELCI Ban 107; Rauber 73; Starc 68; Gobbo 63; Čuk 60; Daneu 54; Manzano 28; Sosič 13; Persi 2. Košarka: v mestnem derbiju prvenstva D lige Neroden spodrsljaj Bora Radenska audano (desno) je bil daleč najboljši posameznik v vrstah Bora Radenska ®°r Radenska -(40^36) Autosandra 89:85 Cor^cgNjKA: Vgrdoliva in Angeli iz Seč i:| tTRL t°CKE: Gulič 1:8 Koro-Fojanec rmann4:7, Pre9arc 1:2. PON. (391 Klobis (l'o) e9arC ‘39)’ Smotlak V prvem letošnjem mestnem derbiju D lige so borovci nerodno izgubili. Srečanje je bilo izenačeno do 32. minute (67:67), ko si je Kojanec prislužil tehnično napako, nakar so naši dvakrat zgrešili prosta meta za 1 + 1 in nasprotniki so najprej napravili delno razliko 8:0 (78:70), da bi v 38. minuti svoje vodstvo še povečali (82:71). Poraz je bil tako neizbežen. Borovci so slabo igrali tako v obrambi kot v napadu. Edini, ki je v tej iil, ' ‘ se- v je dosegel 30 točk, pridobil je kar s dem žog, imel je zelo dober skok (8 napadu, 3 v obrambi) in brezhiben je bil pri prostih metih (6:6). Na splošno je treba zopet poudariti, da je jasno, da ekipi še primanjkuje skupna igra. Naše pa čaka že v soboto drugi mestni derbi, tokrat proti moštvu SGT Tecnoluce (Š. Pegan) IZIDI 2. KOLA Soteco - Arte 86:62 Mogliano - Miane 109:61 Ormelle - Roncade 62:61 Bor Radenska - Autosandra 79:85 Inter 1904 - POM Tržič 74:84 Amici Pordenon-Tecnoluce 78:64 Ponte di Piave - Latisana 78:85 Soteco Amici Pordenon Ormelle Mogliano Roncade Latisana Autosandra POM Tržič Bor Radenska Tecnoluce Arte Ponte di Piave Inter 1904 Miane LESTVICA 2 2 0 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 169:138 162:146 135:132 185:139 142:130 175:171 156:152 160:157 172:175 134:140 2 140:162 2 140:155 0 142:165 0 143:193 0 4 4 4 2 2 2 2 2 2 PRIHODNJE KOLO (5. IN 6. 11.) Tecnoluce - Bor Radenska (5. 11. ob 20.30); Miane - Soteco; POM - Ponte di Piave; Roncade - Mogliano; Latisana - Ormelle; Inter 1904 - Amici tekmi zadovoljil, je bil Laudano. Le-ta Pordenon; Autosandra - Arte. ta teden start novih mladinskih prvenstev že pn>at]era Mladinska prvenstva so tri-dr*a' ta teden pa bodo na vrsti ski nrvVna kadetska liga ter pokraji V , e-nstvi mladincev in dečkov, so tr; davnem kadetskem prvensh Breo inasTe ekipe, od katerih nastopa kontov , adran Farco v podskupini . Bežna Techna pa v podskupini B. skuninaA ekip pa je naslednji. Po Soteco r- ' ?reg, Libertas, Servolan Jadran j);a■: '.Jv -• V. V;w.' , • * ' . . ■ ■ > ’ • Dušan Jelinčič NOČI Utrinki iz Karakoruma Moj povratek z vrha poteka kot v sanjah. Ne zavedam se ga. Nekje pod srednjim vrhom Mojmir upočasni ritem, tako da je spet le nekaj desetin metrov pred menoj, nato pa se končno ustavi in me počaka. Nič si ne rečeva, le pogledava se. Z očmi mu sporočam, da sem bil na vrhu, vendar te moje oči ne izražajo zadovoljstva, temveč le neko brezizhodno utrujenost. Komaj dospem do njega, se že obrne in odide, jaz pa sem takoj za njim. Tokrat je njegov ritem počasnejši, tako da sva skupaj. Le na skalnem skoku tik pred sedlom, ko mi soplezalec za trenutek izgine izpred oči, zaslišim nekak votel udarec, ki me predrami iz visokogorskega sna. Počakam nekaj trenutkov, ki so dolgi kot cela večnost, se nagnem preko skal in vidim Mojmirja, ki si otepa sneg. Nasmehne se mi in mi pove: »Ko se bil na vrvi, sem v trenutku zaspal in padel. Na srečo je bila najlonka dovolj trdna, pa se ob padcu nisem čisto nič potolkel...« Zgroženo ga pogledam, nato pa pomolčim. Nimam energij, da bi mu odgovoril. Na sedlu prijatelj sporoči v bazo, da sva se tudi midva vpisala v seznam »zmagovalcev«, nato pa se vrtoglavo poda v dolino. Sneg je začudil izredno mehek in se pogreza do kolen. To me moti. Skušam stopati bolj na lahko, vendar brez učinka. Na spodnjem delu zadnje vesine pod sedlom, že v bližini našega zadnjega višinskega šotora, se udiram že do pasu. Pred sabo vidim Mojmirja, ki ima manj težav, saj je lažji, prav gotovo pa tudi stopa bolj na lahko. Nenadoma ga ne vidim več. Da je že zavil na levo proti šotoru? To je edina možnost. Le zakaj ni vsaj na ovinku počakal? Zakadim se proti levi in res sem le kakih petdeset metrov od Štiri-ce. Končno! Napetost naenkrat popusti in po nekaj minutah se naravnost zgrudim pred odrešilnim počivališčem. Nenadoma megla Mojmir že kliče bazo. Tokrat odgovori Tomo, čeprav je ponavadi ob radiu vedno dežural izkušeni Mišo. Tomo nama daja vznemirljive novice. »Fanta, čestitam za vrh, vendar se ne bosta ustavljala v Štirici, ker se približuje nevihta. Takoj se morata odpraviti navzdol in doseči vsaj Trojko, saj se lahko od tam podata navzdol tudi v slabem vremenu. Sedaj pa brž dol!« S soplezalcem se skrušeno pogledava in si spet oprtava nahrbtnik. Že sva računala, da bova tu prespala, ko pa sva na smrt utrujena, pa morava nadaljevati pot. Slabo vreme? Kaj nama bo sedaj po uspehu zagodlo? Kako lepo bi bilo, da bi se jutri spočita, vesela in morda celo končno srečna spuščala v dolino! Pa nama to ni dano. Nenadoma pade mrak. Ne zavem se, kdaj se to zgodi. Morda tisti trenutek, ko se odpraviva. Tokrat, sem jaz tisti, ki prvi gazim. Molče hitim. Pot je jasno začrtana, saj so stopinje sveže. In nenadoma megla! Še to! Za sedaj ni to nič hudega, saj so stopinje jasno vidne. Kaj pa potem? Enakomerno stopava v dolino. Na najstrmejši vesi-ni hodiva vštric, sneg pa na srečo še vedno drži. Naju bo sreča še nadalje DANES TOREK, 1. NOVEMBRA 1988 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Medeuzzi: Medeuzza - Juventina KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel Electronic Shop JUTRI SREDA, 2. NOVEMBRA 1988 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 19.30 v Trstu, Ul. Visinada: Inter 1904 -Bor Indules A POJUTRIŠNJEM ČETRTEK, 3. NOVEMBRA 1988 KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 17.30 v Trstu, Ul. Visinada: Ricreatori -Polet; 19.15 na Proseku: Kontovel Techna - Libertas ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 19.00 v Štandrežu: Val Naš prapor Imsa - Fincantieri spremljala? Vtis ima, da stalno hodim po stopinjah. Ko pa pogledam na stran zgrožen opazim, da je tudi na moji levi in desni sneg prav takšen, kot pred menoj, kjer bi morale biti stopinje. To niso več stopinje, to so majhni snežni valovi, ki jih je ustvarila igra narave, ko je v zadnjih urah veter nalahno pihal. Tega odkritja ne izdam takoj soplezalcu. Poln sem optimizma, da si bova v temi, megli in vetriču vseeno utrla pot do Trojke. Smelo se spuščam, nanadoma pa mi v uho udari Mojmirjevo vprašanje, ki sem ga pričakoval, vendar sem se ga tako bal. »Kaj si gotov, da greva po stopinjah?« i>Ne«. Odgovor, kot da bi mu zasadil žebelj direktno v srce. Mojmir niti ne trezne, le natihoma odgovori: »Se mi je zdelo. Kaj sedaj?« »Nadaljujeva navzdol, nato obrneva na levo!« negotovo odvrnem. »Si gotov, da se morava še spuščati in ne takoj zaviti na levo?« Dvom. Žeblji v srce. »Ne« tiho odgovorim in nadaljujem s spustom. Mojmir mi tiho sledi. Še pol ure se spuščava, nato pa naletiva na velikanske serake. Sedaj je očitno, da sva zgrešila pot, da sva zašla, da sva se daleč preveč spustila, skratka, da sva se v megli zgubila. Mojmir kliče bazo. Mišo takoj odgovori. Očitne je, da imajo v bazi stalno odprt radijski oddajnik in sprejemnik. Mojmir sporoči najino situacijo, iz katere se morava seveda rešiti le sama. Saj v bazi komaj vedo, kje se približno nahajava. Dvomeče si ogledujeva gigantske mase leda, ki kraljujejo nad nama. Počasi nama postaja jasno. To so tisti jasno vidni seraki zahodno od Trojke na približno isti višini, vendar pa sedaj ne moremo prečkati gore proti temu taboru, ker je vmes prepad. Spet se morava podati navkreber. Zelo sem utrujen. Želel bi se le zlekniti in spati. Saj ne bova to noč več opravila ničesar. S težavo prečkava navzgor prvo razpoko, katero sva navzdol kar preskočila, in že priplezava do druge. »Mojmir, tu morava prgspati«, pravim. On me dvomeče pogleda. Jaz ponovim ta stavek, on pa molči, nakar dodam: »Imaš kakšen boljši predlog?« Mojmir pogleda v megleno, mrzlo in vetrovno noč, in mi odgovori: »Ne«. »Ne preostane nama drugega, kot da se spustiva v to razpoko in tu prespiva« dodam. V trenutku sva v njej. Je široka in še precej položna. Jaz povlečem iz nahrbtnika spalno vrečo ter se spravim vanjo kar s himalajskimi čevlji. Vanjo spravim še walkie-talkie in pogledam prijatelja. Zgrozim se, ko opazim, da nima spalne vreče. Pustil jo je v Trojki, kjer bi morala prespati, če bi naju ne presenetilo slabo vreme. Peklensko je mraz. Mojmir povleče nase vso mogočo opremo in se vleže na svoj armafleks. Pripravljena sva za spanje. Spanje, ki ni spanje, temveč visokogorska mora. Mraz, živci napeti kor struna, megla zunaj in v naših dušah, nejasnost jutrišnjega dne, nad nama pa sneg, ki nalahno pada in nama zastira pogled v megleno noč. Kakšna bo ta noč? Kako bo jutri? Kaj se bo še zgodilo? Kako bova preživela teh nekaj ur? Odgovor je v vetru, snegu in megli... SK DEVIN - ŠD SOKOL priredita 12., 13. in 14. novembra v dvorani I. Gruden, Nabrežina 89 (v neposredni bližini Trga sv. Roka), sejem nove in rabljene smučarske opreme. Stojan in Any vam bosta na razpolago z novostmi '89. Urnik sejma: sobota, 12., in ponedeljek, 14. novembra, od 15. do 21. ure ter v nedeljo, 13. novembra, od 10. do 21. ure. Vabljeni! ŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za mladince pod vodstvom prof. F. Dra-siča po sledečem urniku: ponedeljek 15.00 do 17.00, torek 16.00 do 18.00 in četrtek 15.00 do 17.00 v občinski telovadnici v Repnu. Informacije (v zvezi s prevozom) tel. 911369. ŠD MLADINA prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure. ZSŠDI obvešča, da danes, 1. novembra, odpade plavalni tečaj v Lipici. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6'000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000 - din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 1. novembra 1988 Pred pokrajinskimi volitvami na Južnem Tirolskem napetost narašča V noči na nedeljo sta teroristični bombi poškodovali italijansko šolo in cerkev BOČEN — Teroristična skupina E in Tirol je v noči na nedeljo izvedla kar dva atentata, ki sta povzročila ogromno gmotno škodo. Okrog treh zjutraj je prišlo do eksplozije v cerkvici sv. Jožefa v vasi Eppan (Appiano) dobrih deset kilometrov od Bočna. Vasica je priljubljeno turistično središče. Teroristi so bombo podtaknili na zunanjo okensko polico, silovita eksplozija pa je skoraj popolnoma uničila notranjost cerkve, ki je bila zgrajena v 7. stoletju. Barvana okna so se raztreščila, razneslo je več kipov, klopi pa je pognalo v zrak. Druga bomba pa je malo pozneje eksplodirala pred italijanskim klasičnim licejem »G. Carduc-ci« v Bocnu. Teroristi so jo skrili v zbiralnik stekla. Tudi v tem primeru je bila eksplozija izredno močna, saj je raztreščila šipe na vseh bližnjih stavbah, črepinje in omet pa so hudo poškodovali 16 avtomobilov. V obeh primerih so teroristi pustili tipična obvestila s podpisom »Got mit uns - E in Tirol«. V grozilnih sporočilih, ki so jih pustili na dvorišču cerkve v Eppanu, je bil med drugim tudi poziv monsig-norju Eggerju, naj preneha s svojimi »bratskimi« pridigami in vabili k sožitju med prebivalci nemške in italijanske narodnosti. Tudi atentat na bo-censki licej je bil spretno načrtovan. Po zadnjih eksplozijah na Južnem Tirolskem so namreč dijaki te šole priredili skupno manifestacijo z nemško govorečimi vrstniki. Preiskovalci so prepričani, da so tudi tokrat terorosti prišli iz bližnje Avstrije, saj med prebivalstvom prevladuje mnenje, da se »domači« prevratniki ne bi nikoli znesli na cerkev in šolo. Brez dvoma pa sta oba atentata izrecno »predvolilnega« značaja. Na bližnjih pokrajinskih volitvah se bo letos predstavila tudi Italijanska civilna lista, ki je v preteklih mesecih večkrat skušala anticipirati volitve, da bi preprečila naraščanje napetosti med prebivalstvom obeh narodnosti. Na sliki (telefoto AP): posledice eksplozije pred bocenskim licejem (levo) in v cerkvici v Eppanu (spodaj) Ljubezen v sponah birokracije NEAPELJ — Ljubezen ne pozna meja, je rek, ki velja najbrž za večino ljudi, a ne za vse, kot nas uči primer zakoncev Juwang. Gospa Juwang, 32-letna Patrizia Riccardi, je poročila 27-letnega Zhu Juwanga v Ženevi, kjer sta se neapeljska zdravnica in kitajski prevajalec pri OZN tudi spoznala. Po poroki sta se preselila v Neapelj, kjer se je rodil njun prvi sin, nakar se je moral Zhu Ju-wang vrniti na Kitajsko. Težave so se pričele, ko je Ju-wang prosil za povratni vizum, ki so mu ga kitajske oblasti zavrnile. Zhu Juwanga že devet mesecev ni doma, njegova sporoga, ki je noseča, pa ni obupala in je prosila OZN, naj njej in možu pomaga iz politično-birokratske zagate. V Ženevi so ji obljubili, da bodo poskrbeli za to, da bo družina spet enotno zaživela, gospa Juwang pa je izjavila, da bo vsekakor zapustila Neapelj ter se z otrokoma in možem - ko ji ga bodo kitajske oblasti »vrnile« -preselila v Švico. Na Švedskem v skrbeh zaradi radioaktivnosti STOCKHOLM — Švedsko je spet zajela psihoza strahu pred radioaktivnostjo. Učinki černobilske jedrske katastrofe se očitno še niso polegli. Te dni so namreč v švedskih laboratorijih izmerili visoke koncentracije radioaktivnega elementa cezija 137 v divjadi, jezerskih ribah, v gobah in gozdnih sadežih. Ljudje skratka ponovno doživljajo travmatične trenutke, kakor so jih doživljali po eksploziji v černobilski jedrski centrali. Zanimivo pa je, da je tokrat koncentracija cezija celo večja kot neposredno po katastrofi. Znanstveniki menijo, da bi ta pojav lahko bil prehodnega značaja in da je pravzaprav posledica nenavadno vročega poletja. Kakor koli že, življenje za švedsko prebivalstvo bo še dolgo potekalo pod zoprnim občutkom jedrske okuženosti. Oblasti so medtem pozvale ribiče, naj se izogibajo jezer v najbolj okuženih predelih države, to je v pokrajinah severovzhodno od Stockholma. Prav tako so se že mnogi lovci odpovedali lovu na losa in jelena. V jelenjem mesu so namreč odkrili do 40 tisoč bekerelov cezijevega žarčenja na kilogram, kar je neverjetno visoka vrednost, če upoštevamo, da znaša varnostna meja po mnenju znanstvenikov 1500 bekerelov na kilogram. V ribah pa so izmerili celo do 70 tisoč bekerelov. Sedaj si znanstvene inštitucije belijo glavo z vprašanjem, zakaj je jedrsko žarčenje pravzaprav tako naraslo. Po nekaterih teorijah naj bi bilo temu vzrok dejstvo, da so zaradi silno toplega poletja živali spremenile prehrambene navade. Da bi se ubranih pred toploto, so se losi in jeleni izogibali odprtim jasam in se hranili z gobami in lokvanji, ki so bili seveda krepko okuženi. Rodovnik kralja Arturja beleži Kennedyjevo ime LONDON — Pokojni ameriški predsednik John Kennedy in legendarni britanski kralj Artur sta sorodnika. Do tega revolucionarnega spoznanja so se pred kratkim dokopali izvedenci znane britanske strokovne publikacije Burke s Peerage v novi izdaji knjige, v kateri so pikolovsko zabeležene vse rodovne podrobnosti britanskih plemičev. Avtorji najslavnejše rodovne knjige trdijo, da so zasledili grad, v katerem so se zbirali vitezi »Okrogle mize«. Razvaline gradu so seveda na Škotskem, v Ayrshireu (približno 130 kilometrov južno od Edimburga) domačini pa imenujejo ostanke poslopja Greenan Castle. Bivši grad, v katerem naj bi kralj Artur sprejemal svoje zveste viteze, ima sijajen razgled na morje, ko zapiha veter in je nebo jasno pa sega pogled tja do Irske. Na tem meteorološko-vizualnem podatku sloni tudi teorija, da so bili Kennedyjevi (Irci) v sorodstvu z Arturjevimi potomci, ki naj bi po novem stanovali na Škotskem. Izvedenci trdijo, da je posest, ki obdaja razvaline gradu Greenan, last irskih sorodnikov predsednika Kenned-yija. Na Škotskem dejansko še živivjo nekateri Johnovi sorodniki, med katerimi izstopa celo markiz. Založniki Burke's Peerage so sicer preudarno izjavili, da bodo šele čez nekaj mesecev dokončno ugotovili, ali je Kennedy res A.rturjev dedič, vendar kaže, da se ljudje že pričenjajo zanimati za razvaline škotskega gradu. Po britanskem zakonu so plemiški naslovi vezani na zemljo in ne na ljudi, zato bi si lahko kdo kupil »kraljevi« ali vsaj viteški naslov in dobil za nameček še ameriškega »strica« Kennedyja. »Nadloga rimskih križišč« predmet živahnih polemik RIM — V večnem mestu se je v zadnjem času vnela kampanja proti »nadlogi križišč«. Za rimske upravitelje je eden izmed vzrokov hude prometne zmešnjave v mestu nova črna obrt čiščenja avtomobilskih vetrobranov pred semaforji, ki se iz dneva v dan širi. V glavnem se s to »obrtjo« ukvarjajo poljski priseljenci, hudo konkurenco pa jim delajo tudi Romi in priseljenci iz Severne Afrike. Ko se avtomobili pred semaforji ustavijo, se mednje poženejo ljudje z brisalnimi napravami in za prostovoljne prispevke počistijo šipe. S tem večkrat podaljšajo avtomobilske zastoje pred križišči. Rimska občinska uprava je proti tej dejavnosti izdala posebno okrožnico, ki pa je sedaj postala predmet živahnih polemik. Polemiki se je pridružil tudi ravnatelj rimske Caritas msgr. Luigi Di Liegro, ki je pozval tujce, naj ne jemljejo resno tega ukrepa. Navsezadnje ne počenjajo nič slabega, piše Di Liegro, kvečjemu se izpostavljajo nevarnosti, da jih kdo povozi. Kaj pa naj počenjajo, če jim italijanska družba ne nudi nobene alternative? Neverjetne napovedi japonskih sociologov Hirohitova smrt naj bi sprožila val množičnih samomorov s harakirijem TOKIO — Japonci se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da njihov 87-letni cesar Hirohito počasi umira. Japonski sociologi pa se že sedaj bojijo, da bo cesarjeva smrt sprožila val samomorov, saj so Japonci kar krčevito navezani na ljudske tradicije in kult cesarstva vzhajajočega sonca. Zahodnjakom se ta bojazen zdi popolnoma odveč, saj na Japonce gledajo kot na izredno iznajdljiv in praktičen narod, njihove tradicije pa omejujejo na gejše, goro Fuji in harakirije, ki so jih .cesarjevi vojaki naredili v znak vdanosti cesarju. Ugledni sociolog Masao Kunihiro in zgodovinar Takesi Okinavva sta prepričana, da bo Hirohitova smrt prizadela zlasti starejše Japonce, ki se nikakor ne morejo vživeti v tehnološko življenje in neverjeten življenjski tempo mlajših generacij. »Cesar jim pomeni vse: zgodovino, ugled, disciplino in tradicijo. Ko jim bo ta opora zmanjkala, ne bodo iskali drugega izhoda kot smrt,« menita moža. Dokaz, da je za Japonce samomor še vedno »najprimernejša« oblika protesta je množični hakarakiri, ki ga je pred nekaj meseci naredilo šest univerzitetnih študentov in njihov profesor. S svojim dejanjem so hoteli opozoriti javnost in oblasti na pretirano strogost japonskega višješolskega sistema. Prestolonaslednik Akihito s hčerjo In ženo (Telefoto IRA razpolaga s težkim orožjem za boj proti britanskim silam LONDON V arzenalih Irske republikanske armade je kakih 150 ,ton najsodobnejšega orožja, med katerim so tudi protiletalske in protitankovske rakete, minometalci in težke strojnice. Po mnenju britanskega generalštaba za Severno Irsko je dobršen del tega orožja IRA prejela iz Libije. Tak vojaški arzenal nesporno dokazuje, da je IRA v zadnjem obdobju spremenila svojo strategijo, tako da lahko v bodoče pričakujemo pravo teroristično ofenzivo. Irski separatisti so v preteklosti bolj cenili lahko orožje kot svoje ljudi, saj so se do njega le s težavo dokopali. Danes pa nabava oro-ja ne predstavlja večje težave, težje je dobiti ljudi, ki bi nosili glavo na prodaj. Prav zato se je IRA odločila za najsodobnejše orožje, ki lahko prizadene britanske interese iz precejšnje razdalje, kar omogoča teroristom varen umik. Proti taki novi strategiji nima smisla ojačiti britanskih sil. Vojaški izvedenci zahtevajo predvsem strožji nadzor na meji z Irsko, tako da bi mejo tudi z minskimi polji spremenili v neprehodno oviro. Po vsem sodeč je v Ulster prispel le del tega arzenala, tako da še ni vse prepozno. RANKXEROX Deluje z navadnim papirjem.Je tudi kopirni stroj Govori italijansko ah slovensko in ima iz spomin. Xerox 7020. Telekopirni stroj z navadnim papirjem. L0G.0.S. srl Gorica Tei. 0481/20040 Telefax 0481/20265