Slovenska zveza na Švedskem Letnik/Årgång 22, Št./Nr 92 Slovenska riksförbundet i Sverige ISSN-2000-2173 S l o v e n s k o G L A S I L O S l o v e n s k a B L A D E T ZIMA/VINTER 2025 Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 3 Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET UVODNIK Zima/Vinter 2025, Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; članarina SZ Naslovnica/omslag/zadnja stran/sista sidan: Danni Strazar Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige, c/o Alf Alojz Macuh, Husta 8, 731 97 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Slovensko GLASILO (2002) izhaja 3x letno v 580 izvodih Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. marca 2026! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 mars 2026, adressen ovan! Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slov- enske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. 4 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 5 PREDSEDNIK IMA BESEDO Dragi člani Slovenske zveze, leto se izteka in ob tej priložnosti vsem skupaj želim lep in uspešen zaključek tega leta. Pojdimo srečno v novo leto, v prihaja- jočem letu naj bo dovolj razumevanja in sreče, predvsem pa zdravja zadovoljstva in prijateljstva. V mislih imejmo tudi vse bolnike in tiste, ki trpijo, ali pa so v Spoštovanje dragi bralci glasila, v prvih vrsticah tega dopisa vas vse sku- kakšnih hudih stiskih. Naj vam vsem božično voščilo prinese upanje in tolažbo. paj najlepše pozdravljam. Res ne morem verjeti, da je leto zopet za Pojdimo srečno in uspešno v novo leto. To želim vsem društvom, vsem članom nami. Vse prehitro mineva čas, in pridejo trenutki, ko premišljujem kaj in upravnemu odboru Slovenske zveze, Veleposlaništvu RS v Kopenhagnu, in kako delati ter ustvarjati, da bi mi uspelo ujeti vse najlepše trenutke čez vsem prisotnim na Konzulatu, Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po delovno leto. svetu, vsem institucijam, s katerimi smo kakor koli v stikih ali navezi, dušnemu Leto nas zopet počasi zapušča, med nas prihajajo lepi decembrski pra- pastirju gospodu Zvonetu Podvinskemu v Göteborgu, uredništvu Slovenskega zniki, ko je pravo razpoloženje za vse ljudi in še posebej za najmlajše otroke. glasila in vsem bralcem glasila doma in po svetu. Sprejmimo ta praznični čas z odprtimi rokami, z radostjo in z obilico upanja S temi besedami vam res želim lepe mirne zadovoljne praznike ter sreč- po boljšem in mirnem življenju. Vse preveč slišimo o samih slabih dogodkih no novo leto 2026. in vse prevečkrat vidimo, koliko hudega se dogaja okoli nas na tem ljubem svetu. Večkrat me zaboli, ko vidim vse te slabe stvari, vse te hitre spremembe, Alojz Macuh preveč lačnih ljudi, vse preveč bolnih in osamljenih ter nezadovoljnih ljudi, ki Predsednik SZ hrepenijo po boljšem vsakdanjem življenju. Želim si, da božični čas prinese Ordförande Slovenska riksförbundet vsem ljudem tolažbo in upanje ter košček veselja vsaj za praznične dni. Med e-pošta: slovenska.riksforbundet@gmail.com nami je mnogo slovenskih rojakov, ki so osamljeni. Pomislimo tudi nanje in z njimi spregovorimo in podarimo kakšno prijazno in spodbudno besedo, saj prijazna beseda vedno najde toplino in lep prostor ter zaneti iskrico v očeh še posebno bolj za praznične dni. Delo Slovenske zveze za letošnje leto je bilo uspešno, izpeljali smo vse načrtovane dejavnosti. Pomembno za nas je tudi, da smo obdržali število čla- nov nad tisoč, kar je zelo lepo in je vredno izreči zahvalo vsem, ki ste poskrbeli in se včlanili v društva in Slovensko zvezo. Lepe praznike in vse dobro v novem letu vam želim, spoštovani člani Slovenske zveze. Ob tej priložnosti se želim lepo zahvaliti upravnemu odbo- ru za dobro opravljeno delo, ki ste ga vložili v dobro Slovenske zveze. Prav tako hvala vsem članom Slovenske zveze za zvestobo in trud ter za ohranjanje slovenske besede. Zahvaljujem se vsem za prostovoljno delo v slovenskih dru- štvih in ob raznih prireditvah in srečanjih nas slovenskih rojakov. Zahvaliti se želim tudi Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, iz leta v leto nam njihova pomoč omogoča za delovanje in tiskanje slovenskega časopisa Glasilo, kar pomeni veliko za obstoj slovenskih rojakov na Švedskem. 6 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 7 Srečanje vseh generacij Srečanje vseh generacij je bilo izvedeno v septembru. Člani društva Mälarda- len Eskilstuna so bili organizatorji tega srečanja. Na prijetno sobotno popol- dne smo se zbrali v lepem številu in na prelepem kraju Skattmansöbacken pri Enköpingu. Hvala vsem zbranim na tem srečanju: najprej društvu Eskilstuna, društvu Stockholm in članom društva Simon Gregorčič iz Köpinga. Vse je potekalo v lepem in razpoloženem vzdušju v lepem sončnem vremenu in ob dobri organizaciji raznih kvizov, ki smo se jih vsi udeležili. Prav tako je bilo poskrbljeno in lepo pripravljeno za hrano in pijačo. Vredno je pohvaliti vse dobre ljudi, ki so pomagali pri delu na samem sreča- nju. Vsem nam zbranim je bilo lepo in v srcu toplo, ko smo videli vesele in zadovoljne ljudi okrog sebe. Pozno popoldne smo se razšli, se poslovili in si obljubili, da nadaljujemo v prihodnje s srečanjem vseh generacij. V pozdravnem govoru sem tudi omenil, kako je pomembno, da se rojaki srečamo ob raznih priložnostih, da ohranjamo medsebojne stike kulturo in vse navade, ki so pomembne za našo naslednjo generacijo. Ob tej priliki že- lim povedati, da je bilo res uspešno srečanje vseh generacij, saj smo bili rojaki zbrani od šestmesečnega dojenčka do najstarejšega rojaka s 86 leti. Želja po takšnih srečanjih je vedno velika: da se društva povežemo še bolj med seboj, da morda pridobimo še kakšnega novega člana in da do takšnih aktivnosti pride vsako drugo leto, a na kakšni novi lokaciji. Slovensko društvo Mälardalen je na tem srečanju sprejelo priznanje za izvedbo srečanja, hkrati pa tudi diplomo za 50. obletnico delovanja in 8 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 9 SLOVENSKI DOM GöTEBORG Novice iz Göteborga Jesen je kar hitro najavila svoj prihod. Bil je mraz in listje v vseh barvah je odpadlo (kar je povzročilo tudi nekaj nadlog v prometu, posebno po tirih za tramvaje). Sedaj bodo drevesa in narava prezimili in čakali z nami na pomlad. Ure dneva se krajšajo, vse več je teme in zadnji mesec imam veliko dežja in vetra. Počasi se zbiramo in družimo po maši v Astridsalen, kjer dobra volja in smeh prevladujeta in si povemo, kaj smo doživeli od zadnjega srečanja. Za Vse svete je naša skupina obiskala grobove naših domačih, prijateljev in sorodnikov. Novi Lundby, Västra, Fridhem, Backa nya kyrkogård, Lindo- me. Obisk Kviberga je sledil malo kasneje. Marjan nas je povabil na kosilo pri njem doma in še solato ter radič smo dobili. Tudi pri Mariji L. doma smo bili deležni kosila. Tako je, da vsak dan je eden manj, in do takrat se lahko zbiramo in uživamo. Na martinovanju smo med seboj nazdravili v soboto, 15. novembra, v Angeredu z rumenim muškatom iz Slovenije. Ob lepo pogrnjenih mizah smo uživali ob kranjskih klobasah iz Slovenije in kislem zelju. Kava in peci- vo, nato smo ob domači glasbi zaklju- ohranjanja slovenske kulture in slovenske besede v društvu pod takratnim čili srečanje in odšli domov. imenom Klub kulture Slovenija iz Eskilstune. 21. februarja 2026 bo občni zbor Z nekaj besedami se lepo zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili srečanja drustva v Göteborgsrummet. Pridite VSEH GENERACIJ in seveda vas vabim, da nadaljujemo s takšnim sreča- in nas podprite, da delamo še naprej. njem še naprej za naslednjo generacijo. Vemo, da tukaj v Göteborgu živijo Od rojakov iz Eskilstune sem slišal, da so imeli obisk iz Slovenije, ko Slovenci, ki ne zahajajo v cerkev in ne v jih je obiskal njihov nekdanji predsednik gospod Rudi Uršič skupaj z ženo društvo. Eden takih je bil Jože Krapec. Anito, ki sta se preselila v Slovenijo. Po osnovni soli se je izučil za trgovca v Ljubljani. Prišel je na Švedsko, delal Alojz Macuh nekaj časa v ladjedelnici, pozneje pa v Predsednik SZ Hotelu Opalen. Spoznal je življenjsko sopotnico Monico, s katero je preživel 10 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 11 pogrebu smo se odpeljali restavracijo Kanon in imeli kosilo. Smo daleč od svojih dragih in tudi tisti, ki živijo sami, bi morali malo razmisliti, kako bo, ko pride slovo od tega sveta. 24. oktobra letos so se družinski člani, sorodniki in prijatelji poslovili od Jožefa Kragulja, 90 let, v cerkvi Nödinge. Naj bo obema Jožetoma lahka zemlja. Naj počivata v miru in naj jim večna luč sveti. Jubilanti: Februar Katarina Zupančič, 55 let Marec Ann-Christin Tomažič, 55 let April Zvonko Podvinski, 70 let Veliko je takih dni, ko sreča se smeji. So pa tudi slabi dnevi, zato zdaj želimo vam, da boste srečni na dan, ko praznujete svoj rojstni dan. Načrti za kakšen izlet nam ne uspejo, premalo je prijavljenih, saj so stro- ški voznika z avtobusom vred veliki. Moramo pametno razpolagati z denar- jem, ki ga še imamo, saj ne dobimo več nobene denarne pomoči od države in zaradi tega veliko manj pomoči kot prej od Slovenske zveze. V trenutku, ko to pišem, je manj kot mesec do praznikov, ki so pred nami. Upam, da vam je leto 2025 prineslo tisto, kar ste si želeli. Vsem želimo blagoslova, zadovoljstva ob Božiču in pričakovanju rojstva Jezusa. V novem letu 2026 pa največ zdravja, miru v svetu, družinske ljubezni in sreče. Pazite nase, pomislite na tiste, ki živijo sami ali po domovih, klic ni daleč, del svojega življenja. (Monica je umrla pred dvema letoma.) Jože je umrl 10. tudi obisk ne, če ga le želijo in se ga zavedajo. septembra letos. Pogrebna masa je bila 9. oktobra v St Olofs Kapell Kviberg. Brat Bojan z družino je prišel iz Slovenije na pogreb. Gospod župnik Zvonko Za Slovenski dom je opravil obred in tudi nas obvestil, da smo se udeležili slovesa. Žalostno bi Marija Kolar bilo, da bi samo domači bili tam (3 osebe), tako pa nas je bilo vsaj nekaj več. Brat Bojan je s seboj prinesel slovensko zemljo, ki so jo potresli po grobu. Po 12 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 13 SIMON GREGORČIČ, KÖPING Čestitke članom društva Spoštovani člani, čestitke vsem, ki ste slavili svoj osebni praznik! Želim vam Zopet je pred nami lep decembrski čas, ki naj nas še na najlepši način zdravja, sreče, zadovoljstva in vsega na pretek. še bolj združuje v krogu družine znancev in prijateljev. Decembrski Vse to naj vas spremlja skozi življenje. Vam želi predsednik društva. božični čas je poln lepih misli in dejanj za vse ljudi sveta. Misel v tem lepem decembrskem času namenjam vsem znancem in prijateljem ter vsem Grattis till er alla i föreningen som fyller år članom slovenskih društev na Švedskem, prav tako tudi vsem rojakom drugje Jag önskar er allt väl på födelsedagen, po svetu in v domovini. V tem čarobnem času bodimo še bolj povezani drug ordförande i Slovenska föreningen Simon Gregorčič, Köping z drugim, kajti živimo v nemirnem času, z upanjem, da se bo to umirilo in da bi prišli na mirno in sproščeno življenje. Spoštovani člani, vzemite si čas drug za drugega, s stiskom roke in prijazne besede naj nas vse skupaj poveže za nadaljnje življenje v prihajajočem letu. Moje misli naj vam sežejo v srce. Podarjam vam lepe želje in zahvalo za zvestobo kot članu/članici slovenskega društva Simon Gregorčič iz Köpinga. Ob tej priliki zaželim vse najboljše v prihodnjem letu, ostanite zdravi, korajžni in zvesti člani društva še naprej. Ker smo že ravno pred prihajajočimi prazniki, želim vsem članom sreč- no, zdravo in uspešno novo leto 2026. Alojz Macuh 14 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 15 Božično in novoletno voščilo SPD ORFEUM - LANDSKRONA Prižigajo se luči za lučjo, spet je prišel k nam ta lepi decembrski praznični čas, veseli božič, ki naj nas greje, novo leto pa naj zaseje vsega na pretek, česar si srce vsakega želi. V tem decembrskem šopku naj bodo na prvem mestu zdravje in veselje ter lepo mirno življenje. Dneva slovenske kulture v Stockholmu Spoštovani člani društva Simon Gregorčič, želim vam lepe božične pra- znike ter srečno novo leto 2026, lepo preživimo lepe trenutke in pojdimo pogumno naprej v leto, ki je pred nami. Dneva slovenske kulture, ki sta potekala 29. in 30. novembra 2025 v dvorani Storkyrkosalen v starem delu Stockholma, sta bila polna dogodkov, ki jih je pripravilo naše društvo Orfeum. V soboto, 29. novembra, smo imeli v poznopopoldanskih urah zelo pri- Alojz Macuh jeten koncert starih slovenskih popevk. Predsednik društva Simon Gregorčič Koncert je dobil poseben čar zahvaljujoč solistom iz zbora Triglav, ki Ordförande Slovenska föreningen Köping deluje v okviru Slovenskega društva v Stockholmu. Pod vodstvom Danni, ki e post: aa.macuh@gmail.com je na koncertu tudi sama sodelovala kot pevka, se je zbor skrbno pripravil na ta večer. Zahvala gre tudi Slovenskemu društvu v Stockholmu za vino, sokove in sveče, ki so pred vhodom in obiskovalce prijazno usmerjale v dvorano. Še posebej toplo pa se želimo v imenu društva Orfeum zahvaliti Turi- stičnemu društvu Rača (Slovenija) in gospe Ani Šlibar za podarjeno potico, ki so nam jo glasbeniki prinesli v Stockholm. Vse drugo — od narezanih slovenskih salam, številnih domačih peciv in 16 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 17 otroci dobili nekaj ur sami zase. V nedeljo popoldne se je v prostorih zbralo približno petindvajset otrok na veseli ustvarjalni delavnici, ki jo je vodila uči- teljica iz Slovenije, Elizabeta Pirnat. Prisotna je bila tudi Danni, ki v Sloveniji poučuje otroke slovenski jezik tukaj na Švedskem, in je prav tako prispevala k prijetnemu vzdušju. Vlogo Miklavža je odlično opravil Denis Kokalj. tradicionalne potice, pa do same dvorane in gostujočih glasbenikov iz Slovenije, Tomaža Pirnata in Denisa Kokalja — je bilo omogočeno po za- slugi prizadevnosti in skrbnega dela društva Orfeum. Nastala je harmonična celota, v kateri sta se glasba in tudi sam ambient čudovite dvorane prepletla v nepozaben kulturni večer. Letošnje praznovanje sv. Miklavža je bilo nekaj prav posebnega, saj so Pozno popoldne v nedeljo smo pripravili tudi okroglo mizo na temo »Priseljenke na Švedsko skozi čas«, na tej okrogli mizi pa je sodelovala tudi naša članica Ida Andersson (ki je prav za naš »kulturni« konec tedna prišla z juga Švedske). Objavljamo njen prispevek v švedščini, dodala je tudi nekaj osebnih vti- sov, besedilo iz serije njenih štirih knjig o Katji pa lahko preberete v rubriki Kultura v tej številki Slovenskega glasila. 18 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 19 Prispevek Ide Andersson Stämningen var verkligen på topp. Barnen var precis så glada och uppspelta som barn ska vara, medan föräldrarna småpratade med varandra och njöt av De slovenska kulturdagarna, 29e och 30e november 2025, genomfördes i eftermiddagen. Storkyrkosalen, Trädgårdsgatan 9, Gamla stan i Stockholm, dit jag blivit in- Senare på eftermiddagen hölls rundabordssamtalet ”Invandrarkvinnor i bjuden i år för att som lördagskvällens konferencier presentera programmet Sverige genom tiderna”. Alla som ville var varmt välkomna att lyssna. Det för konserten på såväl slovenska som svenska, samt för att presentera mina var inte riktigt så fullsatt i lokalen denna dag, men de som var där tillförde böcker och delta i rundabords-samtalet på söndagen. Naturligtvis tackade mycket till samtalet. jag ja till en så trevlig inbjudan. Det blev tåg färd genom några av Sveriges Det var i stort sett slovenska kvinnor från Stockholm med omnejd som vackra landskap. Efter att jag installerat mig på mitt hotellrum pustade jag ut invandrat till Sverige genom tiderna som deltog. Rundabordssamtalet an- en stund innan jag begav mig till kvällens evenemang, i taxi genom ett väldigt ordnades i samarbete med Svetovni slovenski kongres från Slovenien och aktivt Stockholm. Det var julskyltning och julmarknad och stan kryllade av spelades in. folk. Min resa tog tre gånger så lång tid som annars brukligt. Jag själv, Ida Andersson, som också är medlem i Orfeum, deltog i run- Konserten arrangerades av slovenska föreningen Orfeum. dabordssamtalet genom att först presentera min bokserie ”Berättelsen om För dem som var där för första gången berättade jag att kvällens eve- Katja”, en serie bestående av fyra böcker som handlar om just detta ämne. nemang arrangerats av föreningen Orfeum som grundades en gång i tiden Ett mycket intressant samtal mellan sex kvinnor i olika åldrar med helt olika i Landskrona i södra Sverige. När Danni studerade i Lund gick hon med i erfarenheter och upplevelser om när vi kom till Sverige, hur vi upplevde vårt föreningen och de senaste åren har hon lett den som ordförande. Tack vare mottagande och hur vi lever idag. En intressant upplevelse om då och nu. henne har Orfeum korsat Landskronas gränser — först till Stockholm, sedan Jag berördes starkt av att en av kvinnorna, som var i ålder nära min egen, tillbaka till södra Sverige. bekräftade allt jag tog upp och vise versa. Det var under 1960-talets Sverige Konserten fick ett särskilt fint lyft tack vare solisterna från kören Triglav, och vi kunde konstatera att oerhört mycket har hänt sedan dess, både på gott som tillhör slovenska föreningen i Stockholm. Under ledning av Danni – och ont. som också medverkade i sångerna - hade kören förberett sig omsorgsfullt Rundabordssamtalet följdes av te, kaffe och gott bakverk. inför kvällen. Än en gång stort tack till arrangörerna från föreningen Orfeum Jag upplevde att samtliga besökare njöt av musiken och att dessa gamla Om inte tidigare, så ses vi kanske på den numera nästan traditionella slovenska evergreens kommer att fortsätta klinga i deras huvuden och värma decemberkonserten nästa år! dem genom den kommande kalla vintern. Vid pennan Söndag 30 november 2025: Ida Andersson, Kågeröd, Skåne Årets Sankt Nikolaus-firande var något alldeles extra. Under söndagsefter- middagen samlades omkring tjugosju barn i lokalen för en festlig och kreativ pysselverkstad, ledd av Elizabeta Pirnat, lärare från Slovenien. Även Danni, som undervisar barn i slovenska här i Sverige, deltog och bidrog till den fina stämningen. Rollen som Miklavž spelades utmärkt av Denis Kokalj. Efter pysslandet fick barnen besök av självaste Sankt Nikolaus. 20 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 21 SKD PLANIKA MALMÖ V jesenskem delu smo pripravili prijetno martinovanje in vinsko trga- tev z zelo dobro udeležbo. Za popestritev večera smo pripravili de- gustacijo slovenskih vin Vinarstva Kaučič iz ljutomersko- ormoških vinogradov. Za prijetno vzdušje sta poskrbela naša harmonikarja Andrej Pa- gon in Viktor Semprimožnik. Hvala vsem za prijetno druženje. Šport Na svetovnem prvenstvu v borbenih veščinah v taekwondu je klub Malmö imel tri nastopajoče in so si v veteranski skupini treh kategorij pridobili bro- nasto medaljo. 22 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 23 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Jesenski utrinki Slovenskega društva v Stockholmu Letošnja jesen je bila za naše društvo posebej živahna in prežeta s kul- turnimi, družabnimi ter glasbenimi doživetji, ki so nas še tesneje po- vezala in ogrela tudi v hladnejših mesecih. Dogodkov ni manjkalo, hkrati pa smo bili iskreno veseli, da se je na vsakem izmed njih zbrala lepa skupina članov in prijateljev društva. Prvi jesenski poudarek je bil obisk koncerta Zorana Predina 24. oktobra v prijetnem prostoru Pygméteatra. Slovenski kantavtor je s svojo toplino, in- terpretacijo in humorjem napolnil dvorano, še preden pa smo sedli na svoje sedeže, je društvo za zbrane člane pripravilo manjšo pogostitev. Ob kozarcu pijače in kratkem druženju pred začetkom koncerta smo si izmenjali vtise, se nasmejali in ogreli vzdušje za večer, ki je sledil. Skupna udeležba na koncertu je bila lep uvod v kulturno obarvano jesen. V začetku novembra smo se znova srečali na našem tradicionalnem mar- tinovanju v Bergshamri. Dogodek je tudi letos privabil lepo število članov, zbralo se nas je okoli štirideset. Mize so bile bogato obložene, za glavno jed pa smo pripravili sočnega pečenega piščanca in gratiniran krompir, ki sta hit- ro našla pot do zadovoljnih jedcev. Seveda ni manjkalo vina, ki po stari tradi- ciji spremlja to praznovanje. Večer je minil v toplem in domačem vzdušju, ob klepetu in družbi, ki nas vedno znova spomni, kako lepo je biti del slovenske skupnosti v tujini. Le nekaj tednov pozneje, 27. novembra, smo se zbrali v kinu Zita na med- narodnem filmskem festivalu, kjer smo si skupaj ogledali slovenski film Od- rešitev za začetnike. Film je vzbudil številne odzive in pogovore, nekateri so ga doživeli kot humornega in družbenokritičnega, drugi kot pronicljivega in nežno ironičnega. Skupen ogled slovenskega filma v središču Stockholma je bil za članice in člane lep dogodek, ki nas je spomnil, kako pomembno je, da spremljamo in podpiramo tudi sodobno slovensko filmsko ustvarjanje. Poseben del naše jeseni pa je pripadel pevskemu zboru Triglav. Pevke in pevci Dana, Mirjana, Zala, Aleš, Andreas in Rok so pod predanim in potr- pežljivim vodstvom Danni vse od septembra pridno vadili za veliki nastop. Čeprav se Olga in Rozika na končnem dogodku žal nista mogli pridružiti, 24 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 25 sta bili del vaj in skupnega truda, ki je močno zaznamoval jesen. Zbor je v organizaciji društva Orfeum nastopil na koncertu slovenskih zimzelenčkov, SKM kjer smo prejeli mnogo lepih besed in iskrenih pohval. Peli smo z veseljem, srcem in predanostjo, kar so poslušalci očitno začutili. Tako smo s prijetnimi druženji, kulturnimi večeri in glasbenimi utrinki Voščilo rojakom za božične in novoletne praznike sklenili pestro jesen. Vsak dogodek je bil priložnost za srečanje, povezovanje in ohranjanje slovenske kulture v Stockholmu. To voščilo pišem pod vtisom bremena referenduma, ki bo takrat že mimo. Z veseljem že zremo v prihodnje mesece in v nova druženja, ki nas čakajo. Upam, da se bo naš narod odločil za življenje in ne za milostno smrt. Življenje je dar nam od Boga po ljubezni staršev, ki so nas spre- jeli. Lahko bi rekli ne in bi nas ne bilo. A smo. In ker smo, Bogu hvala in našim staršem, ki so se za nas žrtvovali in nas spravili h kruhu ter nam nudili podporo glede šolanja, kar je kdo želel. Bog je človeško življenje zavaroval s peto Božjo zapovedjo: NE UBIJAJ. Torej, sprašujem odgovorne v naši Vladi in v zdravstvu predvsem: Kdo si jemlje Božjo pravico za prekinitev življenja, naj bo to abortus ali evtanazija, milostna smrt. Še več, kaj pa boste rekli glede ugovora vesti? Kdo ima pravico zapovedati nekomu, ki je prisegel, da bo služil življenju, da ga po drugi strani prekine. Ali bodo poslanci v Parlamentu odšli na teren in ljudem »delili na- politanke« v obliki smrtne doze, oprostite besedam. V božičnih pesmih se odražata veselje in sreča, da se je v jaslicah rodil Božji Sin, majhno dete, Odrešenik sveta, ki je bil že davno napovedan, pre- rokovan. Naj se naših src dotakneta to besedilo in melodija in naj prikličeta hvaležnost za Življenje ter odrešenje. Božji nam je rojen Sin, radujmo se. K nam je prišel iz višin, veselimo se. Iz prečiste Deve, rodbine kraljeve. Božji nam je rojen Sin. Davno že preroko- van, radujmo se. Beli je zagledal dan, veselimo se. Iz prečiste Deve, rodbine kraljeve. Božji nam je rojen Sin. Bog se je učlovečil, radujmo se. Da bi nas osrečil, veselimo se. Iz prečiste Deve, rodbine kraljeve. Božji nam je rojen Sin. Naj nas advent naredi budne, prinašalce Luči, za katero pripravimo pros- tor v svojih srcih v dobri sv. spovedi. Da se ponovno vrne mir v naša srca, ta mir Deteta iz betlehemskega hlevčka. Molimo neprestano za mir v svetu. Praznujmo praznik veselja, da se nam je rodil Odrešenik sveta. Naj nas bla- goslov majhnega Deteta ter varstvo Marije, svete Matere Božje spremljata skozi novo leto 2026. Švedski vagabund, vaš Zvonko Podvinsk 26 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 27 RECEPTI – RECEPT Wok s piščancem, indijskimi oreščki in zelenjavo Sestavine Osnovna omaka (za 4 osebe) • 1 dl sojine omake • 300 g zelenega fižola • 4 žlice sladkorja Wok med kyckling, cashew och grönsaker • 2 rumeni čebuli • ½ dl limetinega soka Ingredienser Bassås • 400 g šampinjonov • ½ dl vode 4 personer • 1 dl soja • 2 rdeči papriki • Po želji malo svežega čilija ali čilija • 300 g gröna bönor • 4 msk socker • Malo ekstra deviškega oljčnega olja v prahu • 2 gul lök • ½ dl limesaft • 500 g piščančjih filejev • 400 g champinjoner • ½ dl vatten • 2 žlici koruznega škroba • 2 röd paprika • Ev lite färsk eller torkad chili • 50 g praženih indijskih oreščkov • Lite extra virgin olivolja • Po želji malo svežega koriandra • 500 g kycklingfilé • 2 msk maizena Priprava • 50 g rostade cashewnötter • Odščipnite konce fižola in ga narežite na želene velikosti. Blanširajte ga • Ev lite färsk koriander 1 minuto v vreli vodi, nato splaknite pod hladno vodo. • Grobo sesekljajte čebulo, šampinjone narežite na četrtine, papriko pa na Så gör du večje kose. • Nyp bort ändarna av bönorna och skär i önskade storlekar. Lägg dem i • Segrejte ponev oz. vok z malo olja in 3 do 4 minute pražite na kocke kokande vatten i 1 min och doppa dem sedan i kallt vatten. narezanega piščanca. • Hacka löken grovt, skär champinjoner i kvartar och paprika i grova bitar. • Dodajte šampinjone, papriko in čebulo ter pražite še 4 minute. • Värm en wokpanna med lite olja och stek den tärnade kycklingen 3-4 • Zmešajte osnovno omako s koruznim škrobom, raztopljenim v malo min. vode, in jo skupaj s fižolom prilijte v vok. • Tillsätt champinjoner, paprika och lök. Stek ytterligare 4 min. • Jed posujte z indijskimi oreščki in svežim koriandrom. • Vänd bassåsen med maizena utrört i lite vatten och lägg det i wokpannan tillsammans med bönorna. Osnovna omaka: • Toppa rätten med cashewnötter och färsk koriander. Čili, limeta, sladkor in soja – pretresite in dobili boste vse osnovne okuse za pravo eksplozijo okusov. Omako lahko popestrite tudi z naribanim ingver- Bassås: jem, česnom ali svežimi zelišči, če jih imate doma. Je pa odlična že sama po Chili, lime, socker och soja – skaka ihop och du har alla grundsmakerna till sebi. en smakfest. Bassåsen kan varieras med t ex riven ingefära, vitlök och färska NASVET! Jedi lahko postrežete samostojno ali pa zraven ponudite riž. örter om du har det hemma. Men den är också riktigt god precis som den är. NASVET! Če ne marate koriandra, ga lahko zamenjate s širokolistnim TIPS! Rätten kan ätas som den är, men du kan också servera ris till. peteršiljem. TIPS! Om du inte älskar koriander kan du ersätta den med bredbladig persilja. 28 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 29 Brownies med oreofrosting, 20 bitar TIPS: *  Viktigt att tänka på när du ska göra frostingen är att både smör och fär- skost ska vara rumstempererad. Om smöret är rumsvarmt och du sedan går i med kall färskost så kommer du att få en frosting med smörklumpar i, och det vill du inte ha! *  Vispa ägg och strösocker riktigt fluffigt, gärna i 7-8 minuter på högsta hastighet med elvisp. *  Kakan går utmärkt att frysa (även med frosting) i tätslutande burk+lock, eller i påse. Brownie: Frosting: • 200 g mörk choklad • 100 g rumsvarmt smör • 170 g smör • 200 g färskost • 4 ägg • 3 dl florsocker • 3 dl strösocker • 2 tsk vaniljsocker • 2 tsk vaniljsocker • 12 st oreokakor + extra till to- • 1.75 dl vetemjöl pping • 0.75 dl kakao • 0.5 tsk flingsalt Gör så här: Brownies:  1. Börja med att sätta ugnen på 175°c och klä en form 25×25 cm med bakplåtspapper. 2.  Smält ihop mörk choklad och smör,  låt svalna en aning. 3.  Vispa upp ägg och strösocker ljust och fluffigt med elvisp. Rör sedan ned chokladblandningen. 4.  Tillsätt de torra ingredienserna och rör ihop en klumpfri smet. 5.  Häll smeten i formen och grädda kakan mitt i ugnen i ca. 20-25 minuter. Kakan ska vara fast när den är klar.  Frosting: 1.  Vispa alla ingredienser utom oreo till ett fast fluff, gärna med elvisp eller assistent. 2.  Krossa oreokakorna och rör ner dem i frostingen. 3.  Bred frostingen på kakan och toppa eventuellt med extra oreokakor. 30 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 31 Brownie z Oreo kremo, 20 kosov KULTURA NASVETI: • Pomembno je, da sta tako maslo kot kremni sir za kremo sobne tempe- rature. Če je maslo toplo, kremni sir pa hladen, bo krema polna koščkov masla – tega pa ne želite! Uvodnik nam je poslala • Jajca in sladkor stepajte res dolgo in dobro, približno 7–8 minut na naj- Ida Andersson. višji hitrosti, da postaneta zelo penasta. • Brownie se odlično zamrzne (tudi s kremo) v dobro zaprti posodi ali Hej, Ida Andersson heter jag nu- vrečki. mera men som ung hette jag Tor- kar i efternamn. Jag nämner det så här initialt eftersom jag tror att Brownie: Glazura: det namnet klingar bekant hos en • 200 g temne čokolade • 100 g mehkega masla (sobna del av er äldre läsare. Min familj • 170 g masla temperatura) och jag kom till Sverige från Ita- • 4 jajca • 200 g kremnega sira lien 1962 men vi levde i Izola • 3 dl sladkorja • 3 dl sladkorja v prahu dessförinnan. Själv är jag född i • 2 žlički vaniljevega sladkorja • 2 žlički vaniljevega sladkorja Koper. Mina böcker, som ni ska • 1,75 dl bele moke • 12 Oreo piškotov + dodatni za få bekanta er med här, bestämde • 0,75 dl kakava okrasitev jag mig för att skriva långt inn- • 0,5 žličke soli v kosmih an jag faktiskt gjorde det, vilket Postopek: innebär att jag hann med att in- Brownie: tervjua såväl min gamla farmor 1. Pečico segrejte na 175 °C in obložite pekač velikosti 25 × 25 cm s peki som mina föräldrar innan de alla gick bort. Det är länge sen nu och jag är sist papirjem. i raden av släktingar på min far Albin’s sida. 2. Stopite temno čokolado in maslo ter pustite, da se malo ohladi. 3. Jajca in sladkor stepajte z električnim mešalnikom, da postaneta svetla in Jag hade manuset liggande i min byrå i många år, men när vi hade den mas- zelo penasta. Nato vmešajte čokoladno zmes. siva invandringen 2015, då bestämde jag mig för att släppa boken. Jag pratar 4. Dodajte suhe sestavine in premešajte, da dobite gladko maso brez grudic. då om bok ett. De följande böckerna skrev jag på läsarnas begäran för de ville 5. Zmes vlijte v pekač in pecite 20–25 minut. Brownie oz. čokoladno peci- veta mer och mer och mer. Jättespännande. Jag har även fått kommunens vo mora biti čvrsto, ko je pečen (torej ne mokro). Kulturstipendium för böckerna och med det bidraget satsade jag även på Krema: ljudböckerna som släpptes 2018. För den som är intresserad av böckerna, 1. Vse sestavine razen Oreo piškotov stepajte v čvrsto, penasto kremo. finns de i bokhandeln eller direkt från förlaget, litenupplaga.se bara sök på 2. Zdrobite Oreo piškote in jih vmešajte v kremo. mitt namn så kommer alla varianter av de fyra böckerna. Härmed önskar jag 3. Kremo namažite na ohlajen brownie in po želji okrasite z dodatnimi er trevlig läsning och jag tar tacksamt emot respons. Oreo piškoti. 32 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 33 Prva knjiga, 1950. leta: IZ KNJIG O KATJI V Katjini duši in srcu mora biti neverjetno razumevanje, da je lahko odpustila Življenje v majhni ribiški vasici Izoli v Sloveniji je bilo v 50. letih zelo skro- vse, kar je prestala, in šla naprej, kot da se nikoli ni zgodilo. Ali je res tako? mno. Družina je komaj imela hrano za preživetje ali primerno stanovanje. Njena zgodba je tako kruta in neverjetna, a vendar tako močna, da lahko Oče je bil tisti, ki je v gostilni največ zapravljal, in je najtežje prenašal te slabe gani tudi najhladnejša srca. razmere, zato je nekega lepega dne enostavno odšel na avtobus in čez mejo, Tisti, ki so doživeli ljubezen in svetlo otroštvo, vredno spominjanja, so res- in pustil vse za seboj. nično srečni. Tisti, ki nikoli niso poznali lakote ali mraza, ali ki so tako iskreno Mejo je lahko prečkal, ker so tisti, ki so živeli tako blizu Trsta v Italiji, prosili za objem in ga tudi dobili, namesto brca. Tisti, ki so si tako iskreno že- dobili potni list in so tako smeli tja oditi za krajše bivanje, največ 24 ur. Ob leli, da bi bili samo otroci. Ki so si želeli lutko, s katero bi se igrali, in so jo tudi odhodu in vrnitvi so jih registrirali mejni policisti. Strogo je bilo prepovedano dobili, namesto da so bili tepeni s pasom in prisiljeni prezgodaj odrasti. prekoračiti te ure. Katjina zgodba je vzeta neposredno iz življenja. Resnična zgodba o ne- Alberto se ni vrnil in kmalu je policija potrkala na vrata pri Lilijani in želeni, izobčeni in zlorabljeni deklici, ki je pred več kot 60 leti prišla v Šved- jo prosila za njen potni list, da ne bi mogla oditi za njim. Na ta način so ga sko iz južne Evrope s starši in mlajšim bratom. hoteli privabiti nazaj k družini, vendar je vedel, da bi ga zaprli, če bi se vrnil, zato je ostal v Italiji. Druga knjiga, 1960. leta: Kmalu zatem se je Lilijana pripravila, da bi odšla za njim. Pisal ji je, in jo Katja je mislila, da je prišla v raj na Švedskem, vendar je namesto tega doži- prosil naj pride. Ker ni imela potnega lista, je skupaj s taščo načrtovala pobeg. vela otroštvo in šolska leta, ki so bila, če je to sploh mogoče, še temnejša kot Potem ko je prodala vse, kar je imela, so se odpravili na pot, ona in otroci, prej, in to samo zato ker se je rodila in živela na napačni strani meje z Italijo. tašča jih je pospremila. Vendar je nekdo izvedel za njen načrt, zato je poskus Deset kilometrov, ki bi lahko spremenili njeno celotno življenje. bega spodletel. Zasledovala sta jih tudi dva policista v civilu. Tujci so postali vse bolj nezaželeni v Švedski sredi 60-tih let, potem ko Mejna policija jih je pa pričakala in prijela tik pred mejo, in jih pod grož- je država ponovno odšla v tujino, tokrat da bi tam pridobila delavce iz Jugo- njo in v spremstvu prisilila, da so se vrnili v Izolo. slavije, ki je odprla svoje meje. Do takrat se je po Evropi razširila govorica o Vse skupaj je bilo zelo dramatično. Od takrat se je Katja vse otroštvo bala potrebi po industrijskih delavcih v Švedski, vendar niso prišli samo kvalifi- velikih psov. Lilijana pa ni obupala. Drugi poskus je bil uspešen, čeprav tudi cirani delavci. Začeli so prihajati tudi iskalci sreče in manj delovni ljudje. V tokrat izredno dramatičen. Kar po cesti so pobegnili mejni policiji. Italijani zvezi s tem je naraščala tudi ksenofobija. na drugi strani meje, ki so jih opazovali, so se pa smehljali in jih spodbujali. Katja in njena družina sta bili precej pod vplivom tega sovraštva. Italijani so njo in otroke odpeljali v San Sabbo, kjer so se sčasoma ponov- no združili z Albertom. Najprej pa je sledila karantena. V San Sabbi je sledilo grozno obdobje in Katja je zbolela na pljučih. Tretja in četrta knjiga, 1970. leta: Vendar so jih po šestih tednih premestili v Latino. Tam so nato skoraj pol leta Katja je odrasla in se razvila v odprto, družabno in toplo žensko. Danes je vsestran- živeli v povsem novem begunskem taborišču. Tam je bilo zelo lepo in čisto. ska, močna ženska, ki se zdi, da po vsakem neuspehu postane še močnejša. Švedska je bila ena od držav, ki je iskala delovno silo, vendar se je tja Ampak močne, inteligentne ženske pogosto prestrašijo ljudi v svoji oko- odpravilo le malo ljudi. Privlačni sta bili Avstralija in Kanada. Prijavili so se lici, še posebej moške, zato ima Katja težave z ohranjanjem svojih odnosov. v ti dve državi, vendar so bili zavrnjeni, ker je imela Lilijana slabe zobe in Vedno živi v defenzivi in se raje umakne prezgodaj, kot da bi ostala in bila slab vid! To se morda zdi čudno, vendar je bilo tako. Da ne bi takoj padli pod prizadeta. okrilje državne socialne varnostne mreže. 34 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 35 Kanada je iskala rudarje, kar Alberta ni zanimalo, zato sta ostali edini popolnoma belimi izvezenimi prti. Na dolgo mizo so postavili več srebrnih možnosti Švedska, ki je potrebovala industrijske delavce, ali pa še eno leto svečnikov, ki so se lesketali vsakič, ko so jih obsijali sončni žarki. Tudi prtički ostati v Latini. so bili danes laneni, iz istega belega lanu kot prt. Vse je bilo usklajeno. Katja je Alberto je hotel ostati v Italiji, Lilijana pa je hotela oditi predvsem zato, znova zaprla oči in si predstavljala, da je to raj. Sonce je sijalo nanjo in jo pri- ker so živeli tako utesnjeno, pa tudi zato, ker bi se potem morala naučiti ita- jetno grelo. Vse okoli nje je bilo tako svetlo in lepo. Cvetje na oknu je tvorilo lijanščine. Nazadnje sta se dogovorila za Švedsko. lepo rdeče ozadje za vso belino, ki jo je obdajala. Bilo je čudovito. Kot sanje. Družina je tako 16. aprila 1962 odletela iz Rima v Malmö. Tam, na novo Iz sanj jo je prebudila direktorica, ki je spet vstopila in jim postregla z ve- zgrajenem letališču Bulltofta, so jih v avtobusih odpeljali v kopališče in jih liko skledo svežih, rdečih jagod. To je bila prva letina tega leta. Katja je z veli- ponovno umili, jim dali druga oblačila, ki jih je priskrbel Rdeč križ, nato kimi očmi strmela v lepe rdeče jagode in glasno vzkliknila: »Oooohhhhhhh!« pa so jih z avtobusom odpeljali v Diö, malo vasico severno od Älmhulta v Bila je tako navdušena ob pogledu nanje, da sploh ni uspela pokusiti jagod. Smålandu. Občutek je bil, kot da so jih preganjali naokoli kot živino. Zelo Samo z očmi jih je jedla. Nikoli prej ni doživela česa tako nebeškega! V očeh ponižujoče. Sprejem ni bil nič kaj prijeten. je čutila solze sreče, a je uspela zadržati jok. Vse to rdeče na belem ozadju je Doživeli so še večjo tujost, kot so jo Italijani pokazali do Albancev. Zlasti bilo tako lepo, da ni hotela pokvariti tega čudovitega prizora. Vse življenje se moški iz priseljenskega urada, ki so jim tolmačili. Niso mogli skriti svojega bo spominjala kontrasta med temi velikimi, čudovitimi rdečimi jagodami, in gnusa. Enako je bilo kasneje, ko je Alberto končno dobil delo, na nekaj različ- lepim belim izvezenim lanenim prtom. nih delovnih mestih, ki pa sploh niso bila takšna, kot so mu obljubili v Italiji. Jagode so bile tako nebeško okusne, kot so bile videti. A še bolj okusne so postale, ko je upravnica jagode posula s sladkorjem in nato prelila smetano. V nedeljo na začetku junija, so bili povabljeni na zelo prijetno večerjo. Za Katja je bila povsem navdušena! Srečno se je nasmehnila upravnici in hkrati spremembo so lahko uživali v toploti sonca in svetlobi. Osvetljevala je celotno pomislila, da je to vendarle raj. Preprosto mora biti. jedilnico, tako da je bila še svetlejša kot običajno, in vse je bilo pogrnjeno v Tako si je želela, da bi bilo tako, zato se je odločila, da bo. belo. Danes je bil očitno pravi praznik, kot se je zdelo. Švedska bo od zdaj naprej njen raj (paradiž, op. avtorice). Kako je ta dan doživela Stopi v moje čevlje Iz otrokove perspektive in prehodi življenje, ki ga jaz živim. Katja med vsem kosilom ni spregovorila niti besede, samo uživala je v praznič- In če prideš tako daleč kot jaz, nem obroku. Tako dobro še nikoli ni jedla. To so bila prava nebesa, je pomis- potem morda, samo morda, lila. A najboljše je šele prišlo, namreč sladica. Danes so se odločili, da bodo v boš videl, čast dnevu pripravili sladico. Končno bodo lahko začeli novo življenje v novi kako močna sem v resnici. državi in to je seveda treba proslaviti, je rekla upravnica, ko jih je povabila na to čudovito nedeljsko kosilo. Katja ni vedela, kaj bodo dobili za sladico, toda tisto, kar je bila navajena dobiti, če je sploh kaj dobila, je bil sladoled. Jack ji ga je občasno dal po kosilu. Sladoled je imela rada. Medtem ko so pospravili za glavno jedjo in pripravili za sladico, je Katja sedela in se ozirala po sobi. Ta dan si je želela zapomniti za dolgo. V sobi je bilo tako svetlo, da so jo skorajda bolele oči. Danes so pogrnili dolgo mizo s 36 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Št./Nr 92, Letnik/Årgång 24 37 V SPOMIN – IN MEMORIAM Medtem pa nas babica, naš angel, čuvaj od zgoraj.“ Jezus, ki je vstajenje in življenje naj vas, Roman, Angela, Marjeta sprejme v nebesa in vas nagradi za poslanstvo, ki ste ga opravili v zemeljskem življe- nju. Počivajte v miru. Marjeta Vurnek Marjeti v spomin in zahvalo njena vnukinja Anna Sožalje vsem v imenu slovenske skupnosti na Švedskem. Golob. vaš Zvonko Podvinski Smrt. To je nekaj, kar je Anna dolgo prezirala, ker je bila pred tem pred njo obvarovana. Toda zdaj je prišla blizu – k njeni ljubljeni stari mami, Marjeti Vurnek. Jože Krapec V govoru jo opiše kot: „Težko je verjeti, da je lahko nekaj tako živega, kot je bila moja babica, zdaj Jože Krapec se je rodil 12. marca 1946 mami Mar- mrtvo.“ ti in očetu Jožefu Krapcu. Bil je prvorojenec, imel Spominja se je kot živahne, dobrosrčne, tople, pa je sestro dvojčico Jožefo ter dva brata, Slavka ljubeče, potrpežljive, igrive, skrbne, nesebične in družinsko usmerjene. in Bojana. Otroštvo je preživljal v Ižakovcih, ob Poudarja, da babica za sabo pušča veliko žalost in praznino, ki pa se bo domači reki Muri, kjer so se tkali prvi spomini na sčasoma zapolnila z lepimi spomini. življenje, družino in domačo zemljo. Po končani osnovni šoli ga je pot vodila v Ljubljano, kjer se je Vnukinja Anna se spominja: izučil za trgovca. bA življenje ga je vodilo dalje – kako je babica plesala in pela pesmico “Ringa ringa raja” z otroki, vse do Švedske, kjer je najprej delal v ladjedelnici, hkrati pa obiskoval večerno kako je z vnuki pekla čokoladno torto in palačinke, šolo in se učil švedskega jezika. kako je bila poklicana »baba«, tudi od otrok, ki niso bili njeni vnuki, Ko je jezik dobro osvojil, se je zaposlil v hotelu Opalen, kjer je spoznal kako jih je zvečer učila molitev “Angel božji”, tudi svojo življenjsko sopotnico Monico. Z njo je preživel večino svojega živ- kako je šivala oblačila za otroke, ljenja – v ljubezni, spoštovanju in delu. kako je vedno stala v kuhinji z predpasnikom in skrbela, da so bili vsi siti, Čeprav je živel daleč od doma, so ga misli in srce vedno znova vračale v in kako je nikoli ni zapustil spomin na rojstne dneve vseh, ki jih je imela rada. rodne Ižakovce, kamor se je občasno vračal in kjer smo ga bili vedno iskreno veseli. Babica je imela rada angele, jih zbirala po hiši in z njimi govorila. Verjela je, Jože, za teboj je ostala praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini. da jo varujejo – zdaj pa Anna verjame, da se jim je babica pridružila kot angel Hvaležni smo za vse dneve, ki smo jih smeli preživeti v tvoji bližini. in bdi nad njimi. Hvaležni smo za tvojo dobroto, za tvojo tiho prisotnost, za tvoje delo in iskrenost srca. V zaključku Anna pravi: tako bratu v zadnje slovo brat Bojan z družino „Smrt še vedno preziram, a zdaj jo razumem bolj ponižno. Kamorkoli nas pot vodi, cilj je vedno isti – neizogiben. Zato cenimo čas, ki ga imamo skupaj. 38 Slovensko GLASILO/Slovenska BLADET Slovensko GLASILO – Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige c/o Alf Alojz Macuh, Husta 8, 731 97 Köping Iz nagovora ob pogrebu www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Dragi Jože, Telefonska številka: +46 (0) 736003092 zdaj si na poti domov – v nebeški domu, kjer te sprejema Oče, kjer ni več bolečine ne trpljenja. Kot smo navzoči zapeli v pesmi: »V nebesih sem doma, NASLOVI – ADRESSER kjer družba angelska, se večno veseli, si mene - tebe - tja želi; tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom«, kot je zapel blaženi Slomšek. Naj te te besede SD MÄLARDALEN SKD FRANCE PREŠEREN Preds: Torbjörn Edberg Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 spremljajo kot molitev in upanje. c/o Edberg c/o Lomšek Ob pesmi »K tebi želim, moj Bog« bomo svoje srce dvignili v hrepene- Solbacka, Skattmansö 144, 744 95 Vittinge Stora björn 33, 415 16 Göteborg nju po Bogu, kamor si ti že stopil. Ko smo peli »Oče večni, na oltar«, smo slovensko.drustvo@gmail.com ladolomsek2@gmail.com Gospodu izročili njegovo dušo v daritev, ki nas vse povezuje s Kristusovim vstajenjem. In ko se je zaslišala prekmurska pesem »Vsi so venci vejli«, smo v SD PLANIKA njej slišali tihi pozdrav tuje zemlje, ki ga je nežno sprejela k večnemu počitku, IVAN CANKAR Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Mobilni telefon: 0709-535401 dokler Bog ne pokliče vse k vstajenju. Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad c/o Belec, Tränaregatan 12, 214 35 Malmö Kakor je zapisal blaženi škof Anton Martin Slomšek: »Ko bom umiral, il.zbasnik@bahnhof.se kontakt@planika.se ne pojdite za menoj v grob, ampak pojdite k Bogu — tam se bomo spet www.planika.se srečali.« SD SIMON GREGORČIC To je naša vera in naše upanje: da bomo nekoč ponovno skupaj - pri Preds. Alojz Macuh, SD STOCKHOLM Bogu, v večnem miru, kjer ni več poslavljanja od svojih dragih, ampak sreča- Scheelegatan 7, 731 32 Köping Preds. Rok Ogrin aa.macuh@gmail.com Slovenska föreningen i Stockholm nje v ljubezni. http://antonbreznik.wixsite.com/simon c/o Rok Ogrin Dragi Jože, počivaj v Božjem miru. Naj ti Gospod, ki si vanj veroval, zdaj Grindtorpsvägen 41 lgh 2001; odpre vrata večnega življenja. In naj tvojim dragim nakloni tolažbo in moč, KD SLOVENIJA 183 49 Täby da bodo v veri znali pogledati naprej - k dnevu, ko se bomo znova srečali v Preds. Miran Rampre, slovdrustvo.stockholm@gmail.com nebesih. 073-384 08 23 http://slovenskodrustvostockholm. Bratu in njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Hvala rojakom, ki so weebly.com/ SLOVENSKI DOM z molitvijo in pesmijo spremljali dragega pokojnika, se udeležili pogrebne sv. Preds. Marija Kolar, 070-649 71 89 PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM maše in pogreba rojaka Jožeta Krapca. Naj vas vse prisotne Gospod napolni Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Preds. Danni Strazar z mirom in tolažbo, da bomo vsi skupaj nekoč peli novo pesem življenja — marrat68@hotmail.com c/o Bencek-Budja tam, kjer je Kristus vse v vseh. Nattljusgården28 B, 261 72 Häljarp VELEPOSLANIŠTVO orfeum.slosve@gmail.com Sožalje vsem v imenu slovenske skupnosti na Švedskem. Republike Slovenije Amaliegade 6, 2. Floor SLOVENSKA vaš Zvonko Podvinski 1256 Köpenhamn, Danmark KATOLIŠKA MISIJA Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg sloembassy.copenhagen@gov.si Zvonko Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija