Erjavecia 37 
116 
DROBTINICE IN OCVIRKI   
 
Drobtinice in ocvirki so rubrika, ki je namenjena objavi posamičnih favnističnih 
podatkov, zanimivih opažanj in dogodkov, ki so morda "premajhni" za objavo 
članka, v terenskih beležnicah in naših glavah pa nanje kaj kmalu pozabimo. 
Zaželeni so podatki za redke in ogrožene vrste, predvsem iz območij od koder doslej 
niso bile znane, izjemno zgodnja ali pozna opazovanja določene vrste, notice o 
nenavadnem vedenju, skratka karkoli zanimivega iz tega ali onega razloga. Podatki 
naj bodo čim bolj natančni, zato je nujna navedba datuma, natančne lokalitete in 
imena popisovalca. Prispevke prosim pošljite na naslov: Matjaž Bedjanič, 
Rakovlje 42a, 3314 Braslovče ali na e-naslov: matjaz_bedjanic@yahoo.com  
Vljudno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje! 
 
 
NOVI NAJDBI CIKLAMNEGA TELOVNIKARJA TRITHEMIS ANNULATA V 
SLOVENIJI, PRVIČ TUDI NA ŠTAJERSKEM 
 
Pred začetkom sezone smo si med pripravljanjem navodil za Slovensko 
Odonatološko Dirko 2022 ob kategoriji izredna najdba postavili vprašanje, kaj šteti 
kot izredno najdbo. Zaznali smo, da so nekatere vrste čedalje redkeje zabeležene in 
pregled podatkov je izoblikoval seznam 11 vrst kačjih pastirjev, ki jih v Sloveniji 
po letu 2014 nismo več zaznali (VINKO s sod., 2022a).  
Večina teh vrst, tako kot tudi drugih, je ogroženih zaradi različnih netrajnostnih 
človekovih dejavnosti, npr. uničevanja in izsuševanja življenjskih okolij, regulacije 
vodotokov, drobljenja habitata, onesnaževanja, čezmernega naseljevanja rib in 
drugega neprimernega upravljanja stoječih vod, odstranjevanja vodnega in 
obrežnega rastja, odstranjevanja gozdov ob vodotokih. Na spreminjanje prisotnosti 
vrst imajo vpliv tudi podnebne spremembe, ki na kačje pastirje najbolj vplivajo s 
spremembami padavinskih režimov in dvigom temperatur, tako zraka kot vode. To 
vpliva na hitrost razvoja kačjih pastirjev, njihovo dnevno dejavnost, čas pojavljanja 
in na njihovo vedênje (VINKO, 2022). Posledice podnebnih sprememb lahko 
opažamo npr. v odsotnosti vrst, ki so vezane na specifična življenjska okolja in tudi 
pri nas izginjajo, in prisotnosti novih vrst, ki jih zaznamo tudi v Sloveniji. Slednji 
sta bili v zadnjem desetletju dve – temni slaniščar Selysiothemis nigra in ciklamni 
telovnikar Trithemis annulata (VINKO s sod., 2022a). Ker je zanju na voljo (še) 
malo podatkov, sta bili tudi ti dve vrsti (poleg še vseh morebitnih novih vrst za 
državo) dodani na seznam izrednih najdb za Slovensko Odonatološko Dirko 2022, 
ki si vsekakor zaslužijo še poseben prispevek.  
Tokratni je o ciklamnem telovnikarju, za katerega v pričujočem prispevku na 
kratko ošvrkneva obe letošnji najdbi (SLIKA 1). Natančnejši opis in vedenje 
opaženih osebkov ter pomen teh najdb pa bo priobčen v VINKO s sod. (2022b) in 
se tako na tem mestu ne bova ponavljala. Z namenom, da bomo na vrsto še toliko 
Erjavecia 37 
117 
bolj pozorni, nas v pričujočem prispevku spominjava še na določevalne znake 
odraslih, ličink in levov ciklamnega telovnikarja, ki jih povzemava iz literature. 
 
 
 
SLIKA 1. Najdbe ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v Sloveniji in bližnji 
okolici; posodobljeno po VINKO & ŠALAMUN (2021) in KOREN s sod. (2022). 
 
Ciklamni telovnikar je prisoten v večini Afrike in na Arabskem polotoku do 
Irana (KALKMAN s sod., 2015). V Evropi se v zadnjih letih širi proti severu iz 
južne in jugozahodne Evrope, kjer je bila vrsta še do sredine 20. stoletja lokalno 
redka. Na Balkanu je z izjemo Grčije (še) redek (KALKMAN s sod., 2015), v Italiji 
pa je marsikje že »udomačen« (GHEZA s sod., 2019). Več o njegovi razširjenosti 
v Evropi je predstavljeno v VINKO & ŠALAMUN (2021), dodajva pa, da je bila 
vrsta v letu 2022 prvič opažena tudi na Hrvaškem (KOREN s sod., 2022). Gre za 
pionirsko vrsto, ki ji ustreza širok razpon soncu izpostavljenih življenjskih okolij 
(DIJKSTRA s sod., 2020). Vrsta je teritorialna in pogosto zelo agresivna tudi do 
večjih vrst, kot so opoldanski škrlatec Crocothemis erythraea in modrači Orthetrum 
sp. (GHEZA s sod., 2019; VINKO & ŠALAMUN, 2021) ter tudi veliki 
spremljevalec Anax imperator (BALZAN, 2008). Je dober letalec, a ni selivska 
vrsta, po Evropi pa se širi »na krilih« podnebnih sprememb (VINKO, 2022). 
Ta habitatni generalist je bil v Sloveniji prvič zabeležen lansko leto (VINKO & 
ŠALAMUN, 2021). Na Raziskovalnem taboru študentov biologije – Otlica 2021 je 
skupina za kačje pastirje na severovzhodnem kraku akumulacijskega jezera Vogršček 
(GK 403497, 85878) dne 24-VII-2021 popisala enega odraslega samca (VINKO, 
2021). V naslednjem letu sem na Vogrščku Damjan Vinko 2-VII-2022 s skupino 
Erjavecia 37 
118 
odonatologov na ekskurziji po evropskem odonatološkem kongresu znova na istem 
mestu opazoval vsaj tri samce, od katerih smo enega tudi ulovili (SLIKA 2). 
 
 
 
SLIKA 2. Eden od zabeleženih samcev ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata 
na Vogrščku (Foto: M. Hostnik, 2-VII-2022). 
 
V letu 2022 je bila vrsta prvič opažena tudi v notranjosti Slovenije. Maja in Miha 
Bahor sva ciklamnega telovnikarja opazila 20-VII-2022 ob Škalskem jezeru ob 
stadionu (GK 508459, 136689). Znova je bil opazovan spolno zreli samec (SLIKA 
3). Najdba ob Škalskem jezeru je od Vogrščka v smeri severovzhoda oddaljena kar 
120 km zračne linije. Poleg tega je zanimiva tudi zato, ker smo nove najdbe vrste 
pričakovali predvsem na Primorskem (VINKO & ŠALAMUN, 2021), o vzhodni 
polovici Slovenije pa nismo niti razmišljali, četudi je bila vrsta že zabeležena tudi 
na Madžarskem (FARKAS, 2017). Istega dne sva popisala kačje pastirje tudi ob 
bližnjem Velenjskem jezeru (GK 507363, 136317), a telovnikarja tam nisva 
zabeležila (TABELA 1). 
Ciklamnega telovnikarja zlahka prepoznamo po barvi in vzorcih na zadku, barvi 
temena, vzorcih oprsja in barvi kril ter ožilja (SMALLSHIRE & SWASH, 2020; 
DIJKSTRA s sod., 2020). Odrasli so veliki nekje v velikosti srednje velikih 
kamenjakov Sympetrum, z dolžino telesa 32–38 mm, in so nekoliko manjši od 
opoldanskih škrlatcev. Oba spola imata ožilje oranžno-rdeče, baza (predvsem 
zadnjih) kril je jantarno oranžna. Noge so črne, pri samcih lahko z vijoličastim 
Erjavecia 37 
119 
odtenkom. Oči so zgoraj rdeče-rjave in spodaj modro-sive, kar spominja na 
malinovordečega kamenjaka S. fonscolombii ali opoldanskega škrlatca. Spolno zreli 
samci zaradi svojih kovinskih vijoličasto-rdečih barv, v delu lahko tudi že različnih 
rožnatih barv, zelo izstopajo od drugih vrst naše odonatne favne. Teme in dorzalni 
del čela sta kovinskega sijaja prav tako vijolično-rdeče barve. Samičino telo je 
rumeno-rjavo. Na vrhu oprsja je med krili svetla linija (podobno kot pri 
opoldanskem škrtlatcu), na sprednji strani oprsja (za očmi v smeri proti krilom) sta 
dve svetlejši progi. Ob strani oprsja so debele temne proge, ki se nadaljujejo še na 
straneh prvih treh ali štirih zadkovih segmentov (S1–3/4). Na vrhu zadka imajo 
samice črno vzdolžno progo, ki se na S3–7 razdeli na dve, ti pa se na S8–9 združita 
v en debelejši madež. Samice s starostjo postanejo olivno rjavih barv, zadek se jim 
lahko obarva rdečkasto, temne proge na telesu in madeži na bazi kril lahko zbledijo. 
Mladi samci so podobni samicam, le da imajo oranžno ožilje, preden pa dobijo 
vijoličast poprh, so oranžno-rdečih barv. 
 
TABELA 1. Seznam vrst kačjih pastirjev, opaženih na Škalskem in Velenjskem jezeru 20-VII-
2022 (legit.: M. & M. Bahor). 
 
VRSTA Škalsko jezero  
(GK 508459, 136689) 
Velenjsko jezero  
(GK 507363, 136317) 
Calopteryx virgo 1♂ 3♂ 
Calopteryx splendens / 1♂ 
Coenagrion puella 1♂, 2 ovip. 5♂, 2 ovip. 
Ischnura elegans 1♂ 5♂, 1 ovip. 
Erythromma viridulum / 2♂ 
Erythromma lindenii 15♂, 10♀, 10 kop, 5 ovip. / 
Enallagma cyathigerum 5♂, 2♀, 2 kop / 
Platycnemis pennipes 20♂, 10♀, 20 juv.,            
20 kop., 10 ovip. 
2♂, 4♀ 
Anax imperator 2♂, 1 ovip. 1♂ 
Anax parthenope 2♂, 1 kop. 2♂ 
Somatochlora meridionalis / 2♂ 
Orthetrum brunneum 1 ♂ / 
Orthetrum cancellatum 4♂, 1 kop 2♂ 
Orthetrum coerulescens / 2♂ 
Orthetrum albistylum 20♂, 1 kop., 1 ovip. 5♂, 1 kop. 
Sympetrum sanguineum 2♂ 2♂ 
Crocothemis erythraea 5♂, 1 kop. 3♂, 1♀ 
Trithemis annulata 1♂ / 
 
Ličinke in leve, ki jih pri nas še nismo zabeležili (kot tudi ne samic in svežih 
osebkov), prepoznamo po močno navzgor štrlečem hrbtnem trnu na zadkovem 
segmentu S6, ki je pri bazi razmeroma ozek (BROCHARD s sod., 2013). Sicer so 
Erjavecia 37 
120 
značilni, tako kot ostale vrste tega rodu, očitni hrbtni trni na S3–9. Stranska trna na 
S8–9 sta relativno dolga, a na S9 nikoli ne presegata polovice dolžine cerkov. Levi, 
ki so lahko temni ali zelo svetli, in odrasle ličinke so velike 15–20 mm. Ličinke za 
svoj razvoj potrebujejo 7–8 tednov (BOUDOT s sod., 2017). 
 
 
 
SLIKA 3. Samec ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata, ulovljen na Škalskem 
jezeru (Foto: M. Bahor, 20-VII-2022). 
 
Pričakujeva, da se bo ciklamni telovnikar v Sloveniji pojavljal vedno pogosteje 
in tu tudi oblikoval populacije. Zato vas pozivava, da ste še posebej pozorni na to 
vrsto in njeno pojavljanje fotodokumentirate. Zabeležite kraj najdbe in opis 
opazovanja (število osebkov, opazovanje na koliko metrov, v katerem delu 
lokalitete ipd.). Opazujte vedenje vrste in preverite, ali so prisotni znaki 
razmnoževanja ali morda že oblikovanja populacije na območju (levi, ličinke). Vse 
podatke, fotografije in zabeležke nam, prosimo, posredujte na elektronski naslov 
društva: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si.  
 
LITERATURA: 
 
BALZAN, M. V., 2008. The distribution of Orthetrum trinacria Selys, 1841 and Trithemis 
annulata Palisot de Beauvois, 1807 in the Maltese Islands (Odonata: Libellulidae). Bull. 
Ent. Soc. Malta 1: 91–96. 
Erjavecia 37 
121 
BOUDOT, J.-P., G. GRAND, H. WILDERMUTH & C. MONNERAT, 2017. Les libellules de 
France, Belgique, Luxembourg et Suisse. 2nd ed. Biotope, Mèze (Collection Parthénope), 
456 str. 
BROCHARD, C., E. VAN DER PLOEG, R. SEIDENBUSCH & D. CHELMICK, 2013. The 
identification of the exuviae of the genus Trithemis (fam: Libellulidae) found in Europe. 
Boletin Rola 2: 5–25. 
DIJKSTRA, K.-D. B., A. SCHRÖTER & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies 
of Britain and Europe (2nd ed.). Bloomsbury Publishing, London, 336 str. 
FARKAS, S., 2017. A Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) elõfordulása 
Magyarországon. Folia Hist.-Nat. Mus. Matra.: 41: 9–10. 
GHEZA, G., G. ANCARANI, C. CHIARI, C. CORAZZATO, C. GALLIANI, A. MINICÒ, F. 
SACCHI, F., M. L. SAND & A. PIGLIA, 2019. Breeding of Trithemis annulata in quarry 
lakes in the continental area of Italy (Odonata: Libellulidae). Libellula 38(3/4): 137–155. 
KALKMAN, V.J., E. RISERVATO & S. HARDERSEN, 2015. Trithemis annulata (Palisot de 
Beauvois, 1807). V: Boudot, J.-P. & V.J. Kalkman (Ur.), Atlas of the European dragonflies 
and damselflies. KNNV Publishing, Utrecht, str. 313–315. 
KOREN, T., K. KOLLER ŠARIĆ & L. KELAVA, 2022. The first records of Trithemis annulata 
(Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Croatia. Nat. Croat.: oddan rokopis. 
SMALLSHIRE, D. & A. SWASH, 2020. Europe’s dragonflies, A field guide to the damselflies 
and dragonflies. Princeton University Press, Oxfordshire, 360 str. 
VINKO, D., 2021. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje na RTŠB 2021 – Otlica. Erjavecia 36: 
33–52. 
VINKO, D. 2022. Kačji pastirji na krilih podnebnih sprememb. Svet ptic 28(3): 20–22. 
VINKO D. & A. ŠALAMUN, 2021. First record of Violet Dropwing Trithemis annulata (Palisot 
de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 23(2): 25–37. 
VINKO, D., M. BEDJANIČ, P. KOGOVŠEK, A. TRATNIK & A. ŠALAMUN, 2022a. Osrednja 
tema: Kačji pastirji in njihova ogroženost, tudi v luči podnebnih sprememb. Trdoživ 11(1): 
11–16. 
VINKO, D., M. BAHOR & D. GOERTZEN, 2022b. Two new records of Trithemis annulata 
(Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 24(2): 
oddan rokopis. 
 
(M. BAHOR & D. VINKO) 
 
 
 
TERENSKI POPOLDAN OB BAJERJU PRISTAVA V MENGŠU 
 
Bajer Pristava ali Mengeško jezero je največje stoječe vodno telo na območju 
Mengša in zato – kot je Damjan Vinko leta 2010 v Erjavecii zapisal: »Marsikateri 
slovenski odonatolog ne more mimo tega, da ne bi kdaj obiskal tudi opuščenega 
glinokopa v Pristavi v Mengšu …« Na raznolikost v globini vode, zaraščenosti 
bregov in osenčenosti oz. osončenosti, ki omogoča prisotnost več vrst kačjih 
pastirjev, je opozoril že KOTARAC (1999) in do 2010 je bilo v Mengeškem jezeru 
naštetih kar 40 vrst kačjih pastirjev (VINKO, 2010; PIRNAT, 2009).  
Za popoldanski teren v sredo, 17-VIII-2022, smo Mengeško jezero (GK 465965, 
113002) izbrali tudi člani Slovenskega odonatološkega društva. Ob 17. uri se je 
zbralo kar 10 udeležencev in skupaj smo se v prijetnem vzdušju sprehodili okrog