r mM v n, ne 28. OM m Posamezna Številka slane 1ff50 Din telfl LD. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta..... . 120 *a celo leto .... . 240 za inozemstvo: •neseSno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji . v inozemstvu. Din 40 . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petitna vrst« mali oglasi po Din 1'50 i« Din 2*—, vecjl oglasi nad 45 mm vliine po Din 2-30« veliki po Din 3'— In *'—, oglasi v orednlSkera delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem neroSilu popust Izhaja vsak dan izvzemS: ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoMnlna plačana v ooloviuL Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6IUL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pismo se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. i« v en list m slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797. Brez Morcca. Po skrajno razburjenih dneh in razburljivih dogodkih je nastopilo v razvoju krize neko pomirjenje duhov, skoro bi rekli apatija, ki sledi razočaranju. Ko se je po Radicevem zagrebškem govoru zaenkrat parlamentarna vlada širšega bloka ponesrečila, je bilo treba iskati novih polov. V Zagrebu je padla beseda o koncentraciji z radikali. Kdo naj v to veruje? Danes, ko se vmešavajo radikali v notranje odnošaje ožjega in širšega bloka, manj ko prej kdaj. Radikali so se hoteli okoristiti položaja, pa so se s tem v koncentraciji le onemogočili. Ožji blok je danes trdnejši nego je bil prej, čeravno tudi prej ni bil labilen, zveza z Radičem se pa po njegovem umiku ni pretrgala, marveč se nadaljuje. Ta zveza je bila prej povsem jasna in ni bilo prav nobenih nesoglasij', sedaj jo bo morda treba nekoliko razčistiti, ako nočemo novega razočaranja. Na kako zgolj volivno vlado pa že celo ni misliti, ker čakajo parlament neodložljiva pereča vprašanja, ki jih skupščina mora rešiti. Parlament ni in ne sme biti igrača političnih špekulantov, marveč je tako važna ustanova, da ljudstvo od njega po vsej pravici pričakuje in zahteva, da deluje in reši vprašanja, od katerih zavisi dobrobit stoinstotisočev in blaginja celokupnega narodnega gospodarstva. Invalidski zakon bi bil že lahko pod streho, morda že tudi zakon o pobijanju korupcije, ki se ga nasprotniki tako silno boje in radi katerega so povzročili vladno krizo. Trgovinska in druga pogajanja, ki so bila v teku, so zastala in ministri, ki se nahajajo v demisiji, se morajo ukvarjati s krizo in ne morejo načeti važnih vprašanj, ki jih po škandaloznem P.-P. režimu čaka še na stotine in stotine. Proračun mora biti sprejet. Kdo bi mogel v številkah izračuniti neizmerno škodo,ki se godi narodnemu gospodarstva! radi podaljšanja krize! In vendar se utegne sedanja kriza vsled nastalega položaja še dalje časa zavleči. Nam se zdi, da je vsako razmišljanje in vsak poizkus s koncentracijo samo izgubljanje časa in slejkoprej ne vidimo nobenega drugega izhoda iz krize kakor dosedanja Davidovičeva poslovna vlada, ki bi se v parlamentu še nadalje naslanjala tudi na hrvatske narodne zastopnike ali pa obnova vsled Radičeve odklonitve zaenkrat v vodo padle kombinacije, Davidovičeve poslovne, z zastopniki HRSS razširjene vlade. Vse druge kombinacije se nam zde neresne in nemožne, kakor n. pr. od samostojnih demokratov v javnost lansirana vest, da je Marko Trifkovič dobil mandat za sestavo koncentracijsko vlade. Ta neresnična vest dokazuje le, da je takoimenovani »nacionalni blok«: na umiku in ne ve, kaj bi počel. Vsak koncentracijski poizkus g. Trifkoviča bi bil že vnaprej smatrati kot popolnoma ponesrečena akcija brez vsakega upanja na kak uspeli. Najnaravnejša bi bila od navedenih dveh možnosti pač s Hrvati razširjena Davidovičeva vlada, ki bi jamčila za nadaljevanje dosedanjega vladnega kurza za sporazum, red in poštenost v državni upravi in bi načelo sporazuma tudi nazunaj vidno ojačila. S tem ne bi bila podana najtrdnejša podlaga za konečno izvedbo sporazuma, nego bi tudi v zunanjem svetu še bolj dvignila zaupanje, ki ga vživa država, odkar je bil padel P.-P. režim. Želeti bi bilo le, da se z nemogočimi kombinacijami ne izgublja dragoceni čas in se po nepotrebnem ne preizkuša potrpežljivost volivcev, marveč da se hitro in naravno konča sedanja kriza, brez ovinkov in neplodnih poizkusov, kar bi bil poizkus z neko novo koalicijo brez najmočnejših osebnosti v parlamentu. Če bi se poizkus, sestaviti tako vlado, tudi posrečil, bi predstavljala taka vlada vendarle, vsaj v očeh ljudstva, slabotno vlado, ki bi ne bila kos svoji težki nalogi. Vsakdo se zaveda, da ni merodajen samo program kake vlade, marveč da pomenijo ravno osebnosti, ki naj program izvajajo, močno jamstvo. Ni vsak poslanec za ministra, kakor ni vsak, tudi sicer najboljši strankar, za poslanca primerna osebnost. Osebe, ki jih dvigne kaka stranka na zaupen položaj, so in morajo biti ravno take, ki jamčijo, da se bo strankin program tudi izvajal, oziroma mogel izvajati. Mnogoterih strank programi se lepo slišijo, izvajajo se pa ne. Kombinacija s koalicijo, med radikali In ožjim OŽJI BLOK VZTRAJA NA POLITIKI ZA SPORAZUM IN PROTI KORUPCIJI. DAVIDOVIČ SPOROČI KRONI STALIŠČE OŽJEGA BLOKA. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Kakor običajno, so se tudi danes zbrali v prodsednišlvu vlade voditelji parlamentarne večine, da se porazgovore o poteku krize in o tekočih vprašanjih. O tem današnjem sestanku je danes dr. Behmen izjavil časnikarjem sledeče: ''Stara etapa krize, staro stališče ožjega bloka, stare zveze v širšem bloku. ? Dasiravno je ta izjava zelo kratka, vendar jo za sedanji položaj zelo značilna, posebno če pridenemo istotako kratko izjavo dr. Korošca, ki je Vašemu dopisniku v zvezi z zgornjim izjavil: »Četudi se položaj glede prve točke spremeni, tretja točka ostane ista.« Na tem leži tu d i ves položaj, kriza se razvija s polževo hitrostjo., Doeim se je do 20. oktobra, posebno pa ta dan, rešitev na vse mogoče načine. forsirala, se. je sedaj prešlo na slaro na Balkanu navadno »ima vremena r. Ne glede na to, koliko vsled takega zavlačevanja trpi naša domovina, še manj na to, da si z neustavnim stanjem zelo škodujemo v inozemstvu, s skrajno počasnostjo, kakor se po dosedanjem toku lahko sodi, šo nismo blizu končne etape. Najnovejša faza krize se je porodila včeraj, danes ie že padla. Kakor smo večkrat poudarjali, se položaj menja, kakor slika na filmu. Ta trenutek je na platnu ta slika, prihodnji trenutek je druga, potem ie pa platno belo. Nocoj je približno enako. Dosti jasnejše s? vidi samo to, da obstoja tendenca, da se širši blok popolnoma razbije in obenem, če mogoče tudi ožji blok. Včoraj se je Da /i-doviču izrazila želja, da se naj ustvarja koncentracijska vlada po belgrajskih pojmih. Pravimo po belgrajskih pojmih, kajti to, kar se želi, ni nobena koncentracija. S parlamentarnim izrazom bi se mogla imenovati taka mešanica kvečjemu koalicija. Želi se, da naj se sestavi koalicijska vlada« ožjega bloka z radikali brez Rad i če v-cev. Taka vlada bi morala biti sestavljena na ta način, da ne bi v njej sodelovali voditelji strank niti dosedanji ministri. Morali bi.pa imeti program sporazuma, kar je dovolj čudna želja z ozirom na to, da se obenem zahteva, da hrvatski zastopniki ie smejo sodelovati. Hrvatski zastopniki so brutalno in brez usmiljenja odbiti in so obsojeni, da morajo voditi brezplodno politiko hrvatskega parlamenta v Zagrebu, o tem bi bila odbila baza za sporazum .To odvzame tej kombinaciji ono resnost, ki jo moja imeti večina parlamentarnih vlad v državi. Zato rti čudno, da zastopniki ožjega bloka vztrajajo na svojem stališču. Rešitev mora biti čisto parlamentarna, ne more in ne sme ustvariti nekaj, česar parlament ne bi mogel odobriti. To stališče je precej omajano vsled Radičeve brblja-vosti. Radič ne iznaša ravno netočnih trditev, očrtava pa položaj in razvoj krize preveč jx»pularno, agitacijsko, kakor včeraj. Njegov govor je bil izrabljen na že znan način, vendar ni ustvaril novega položaja. Ožji blok se z njim vsaj napram javnosti ni bavil. Voditelji ožjega bloka razpravljajo na svojih sestankih o važnejših stvareh, ki so v zvezi s stališčem: »Sporazum pred vsem in nad vsem«. Ta ideja se mera izpeljati za ceno največjih žrtev. Ker so voditelji nasprotnega mišljenja obenem nositelji korupcije in nasilja, se mora proti njim nadaljevati borba do skrajnosti. Korupcija se mora iztrebiti do korenine. Nasilje no sme biti več orožje v političnem življenju. S tem programaličnim stališčem si jo blok ustvaril dovolj čvrsto stališče v naši javnosti, kajti večina Slovencev, Hrvatov in Srbov je za to, da končno zavladajo v državni upravi poštene metode. Ozirati se pri tem na moč inozemstva je nezmisel. Vpliv inozemstva se lahko občuti v laki državi, ki je samostojna samo Nam so zdi, da se pri reševanju sedanje krize preveč ozira na tiste elemente, ki so krizo iz strahu pred zakonom o korupciji povzročili. Ravno tu ne sme biti nobene obzirnosti, ako hočemo iztrebiti zlo, ki jo izpodjedalo državo in ljudsko blagostanje i na papirju ter je odvisna v gospodarskem in političnem oziru od tujih izkoriščevalcev. Naša država se dosedaj še hvalabogu ne nahaja v takem stanju. Neodvisna jo skoro v vsakem oziru v primeri z vsemi državami v Evropi. Imeli- smo pač v državni upravi notranje izkoriščevalfce. Te je parlamentarna večina že zrušila. Borba se vrši proti njim, zato je potrebno sodelovanje vseli, ki pošteno mislijo o državi in ljudstvu. Tako so se voditelji ožjega bloka postavili na čelu programa za sporazum in borbo proti korupciji. Na lak program so pristali zastopniki Hrvatov. V nadaljevanju tega svojega programa je ožji blok enodušen. Zato mora ostali organična prijateljska zveza s hrvatskimi zastopniki. V istem razmerju pa morajo ostati tudi . Hrvati, ker edino na ta način more ostati ožji blok nositelj političnega položaja in izvrševatelj prepojrebnega skuipnega političnega programa. Ravno z ozirom na to stališče je nemogoče, da bi bili v novem položaju, v katerem se nahaja kriza danes, nositelji kaki politiki z radikalne stranke, ki- dosedaj- za novo politiko ni dala drugega nego besede, da hoče sporazum. Pu-. stili hrvatske zastopnike in se koalirati z radikali in zavzeti napram Hrvatom nepri-jateljsko stališče, bi značilo sprejetje stare politike Pašiča in Pribičeviča. Proti temu %ovori volja celokupnega ljudstva srbskega hrvatskega in slovenskega, enodušnost voditeljev ožjega bloka in tradicija širšega bloka. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Včeraj je bila Davidoviču izražena želja, naj se dela na to, da se ustvari koalicija iz radikalov in ožjega bloka, v kateri koaliciji pa ne bi smeli sodelovati niti strankini načelniki, niti dosedanji ministri. Ožji blok se je o tem posvetoval in Davidovič je še! v dvor, kjer je obvestil krono o sklepih bloka. Kolikor smo mogli izvedeti, se ta sklep glasi, da bi mogel ožji blok v novi konccntraciji sodelovati, če bi se nadaljevala dosedanja politika sporazuma in borba proti korupciji in z istimi metodami, s katerimi je začel delati blok. Mora se delati na to, da se obranijo s težavo ustvarjene zveze s hrvatskimi zastopniki. Končno da se mora vod-rtvo koncentracijske vlade izročiti članu ožjega bloka, ki edini da lahko jamstva, da se bo nadaljevala dosedanja politika parlamentarne večine. Kar se tiče zahteve, da morajo v tej novi kombinaciji izpasti vsi strankini načelniki, je blok odgovoril, da iz osebnih momentov ne dela nobenih vprašanj. Krona je to stališče ožjega bloka vzela na znanje. KANDIDATI! Belgrad, 27. okt. (Izv.) Po Davidovi-čevi avdienci je bil poklican na dvor Ljuba Jovanovič. Ker je bila znana želja dvora, se je mislilo, da je bil poklican za to, da kroni imenuje nositelja novega položaja. Kolikor izvemo, sc jc Jovanovič razgovar-jal o položaju, ni mu pa predložil nobene osebe in se bo položaj reševal ko se Davidovič vrne. Kot kandidati se za kulisami imenujejo Marko Giuričič, Miša Trifuno-vič in Marko Trifkovič. Zanimivo je, da celo dr. Ninčič stopa v ospredje, ki jc znana dvorska osebnost. Vendar so tc kandidature neresne, ker jih forsirajo znani radikali. Od ožjega bloka sc imenujejo dr. Voja Marinkovič, dr. Kosta Kumanudi, radikali cclo stavljajo v ospredje Pečica RAZLIČNE KOMBINACIJE. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Te dni priča-i kujejo tu hrvatske odposlance, da bi mo-i gli po sporazumu z voditelji o"jcga bloka zavzeti skupno stališče k novim etapam, ki se te dni pričakujejo. Kar se tiče najnovejše etape, namreč ustvarjanja koncentracijske vlade med radikali in ožjim blokom, je skoro gotovo, da se ta koncentracija ne bo mogla posrečiti, četudi bi bil mandat dan ožjemu bloku ali pa radikalom, ker na tej podlagi ni mogoče izvajati politike sporazuma, ker se je naprej želelo, da Hrvati n c bi sodelovali. Zatorej 1 je pričakovali drugih razvojev. Danes se je mnogo govorilo o možnosti volivne vla-de ožjega bloka. Ta kombinacija se imenuje kot poslednja etapa, šele če bi bila popolnoma izključena, bi prišla Pašič-Pri-bičevičeva volivna kombinacija. Dosedaj je ta kombinacija popolnoma v ozadju in ožji blok je središče političnih dogodkov. POPOLNO SOGLASJE V DAVIDOVI-ČEVEM KLUBU. Belgrad, 27. (Izv.) (Izv.) Danes je demokratski klub imel sejo, na kateri je razpravljal o položaju. Soglasno so Davidoviču izrekli zaupanje in mu prepustili svobodne roke za nadaljevanje dosedanje politike. S tem so ovržene vse laži o nekakem nesporazumu v demokratskem klubu, kakor so bile vržene v javnost, DAVIDOVIČ ODPOTOVAL. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Nocoj je odpo-toval Ljuba Davidovič v Vrnjačko kopališče, kamor je spremil svojo soprogo, ki je živčno bolna. POSLABŠANO PAŠIČEVO STANJE. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Dvorni mini, ster Jankovič je dopoldne obiskal Pašiča. Obisku pripisujejo nekateri političen značaj. Vendar se izve iz dobro poučenih krogov, da ga je obiskal samo radi tega, ker se je Pašiču stanje spet zelo poslabšalo in se z njegove okolice in njegove hiše izve, da bo mora! v kratkem odpotovati v inozemstvo, ako se stanje nepričakovano ne izboljša. GJOKA POPOVIČ V ZAGREBU. Zagreb, 27. okt. (Izv.) Snoči se je z brzovlakom pripeljal v Zagreb demokratski poslanec Gjoka Popovič. Radič ga jc povabil na večerjo. Popovič se je pripeljal skupno s poslancem HRSS Bačiničem, Popovič je prinesel Radiču nova poročila, na čijih temelju so se vršila danes cel dan posvetovanja, zvečer so pa o njih razpravljali na seji predsedstva HRSS. Gosp. Popovič je prinesel iz Belgrada poročilo, da se položaj razvija v smeri kabineta Ljube Davidoviča. Raznesle so se vesti, da je prihod Popoviča v zvezi z najnovejšimi pogajanji za rešitev krize, in da jc tudi v zvezi z Radičevim prihodom v Belgrad. To zadnjo vest je razširilo današnje popoldansko časopisje. Po informacijah Vašega dopisnika, g. Radič za sedaj še ne bo šel v Belgrad, dokler bodo tam vladale sedanje razmere; tako je izjavil gosp. Radič sam. SEJA HRSS. Zagreb, 27. oktobra. (Izv.) Nocoj se je vršila seja predsedstva HRSS, na kateri so razpravljali o razgovorih z Popovičem. Najbrže bosta dr. Maček in Predavec nocoj skupno s Popovičem odpotovala v Belgrad. RADIČ JE ZOPET ZA PARLAMEN-TARNO VLADO. Križevci, 27. okt. (Izv.) Včeraj se je tu vršil shod HRSS, na katerem je govoril Stjepan Radič. V svojem govoru je poudarjal: Mi hočemo parlamentarno vlado vlado večine. Če pa to ni mogoče, zahtevamo svobodne volitve. Eno ali drugo se mora izvršiti. Mi ne pravimo, da se more, ampak mora sc izvršiti, ker bo sicer prišlo do takega poloma, kakor ga Balkan še ni videl. Zrušilo se bo vse razen naše Hrvatske, ki stoji kakor zid. Hrvatska bo zbrala svojo mladino, mi sc bomo osvobodili. Ako bo mogoč sporazum s Srbi, dobro, mi bomo šli ž njimi, ako ne, bomo ostali tudi brez njih. Radič je dalje govoril o krizi zadnjih dni in je posebno obsodil, da je skupščina bila dne 20. oktobra protiustavno odgodena in da se je s strani kamarilc zahtevalo, da naj bi bilo celokupno predsedstvo narodne skupščine sestavljeno iz radikalov. Zborovanje Glavne zadružne zveze. Belgrad, 27. okt. (Izv.) Danes se jc vršila seja upravnega sveta Glavne zadružne zveze. Razpravljalo se jo o zakonu o poljedelskih kreditih in o zadružnem zakonu. Načrt za zadružni zakon jc izdelal Anton Kralj, glavni tajnik ljubljanske Zadružni zveze. Sejam je predsedoval dr. A, Korošec. Sklenjeno je bilo, da sc odpošlje-ta dve deoutaciiL Ena v. prometno mini- strstvo radi režijskih kart in radi popusta na železnicah, radi prevoza poljedelskih strojev, druga pa radi taksnih in davčnih vprašanj, kar je važno za Slovenijo, kjer se je s strani delegacije finančnega ministrstva nastopalo napram posameznim zadrugam zelo neenakomerno. Jutri dopoldne se vrši zborovanje Glavne zadružne zveze. NA ČAST SPOMINU DR. SIENKIEWICZA. Belgrad, 27. oktobra. (Izv.) Včeraj se je v tukajšnji katoliški cerkvi vršila maša zadušnica za Sienkiewiczem. Prisostovali so ministrski predsednik Ljuba Davidovič, poštni minister Pera Markovič, minister za agrarno reformo Ivan Vesenjak in minister za kmetijstvo dr. Franc Kulovec. Popoldne in zvečer so se na univerzi in v gledališču vršile slavnostne predstave v čast Sienkie-wiczu. Tem slovesnostim je prisostoval tudi dr. Anton Korošec in celokupen diplomatski zbor poleg mnogoštevilnih drugih zastopnikov, zlasti vojaških oblasti. OJAČENJE HRVATSKE ZAJEDNICE. Split, 27. oktobra. (Izv.) Na včerajšnjem shodu hrvatske politične organizacije v Splitu je bilo po Trumbičevem govoru soglasno sklenjeno, da hrvatska politična organizacija kot celota vstopi v Hrvatsko zajednico, s katero bo odslej tvorila eno stranko. Shod je delegiral dr. Trumbiča za svojega zastopnika v izvrševalnem odboru Hrvatske Zajednice v Zagrebu. Dr. Trumbič je poudaril, da to dejstvo pomeni ujedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Shod je pooblastil glavni odbor, do izvrši ta sklep. ZEMELJSKI OSTANKI LEONA XIII. Rini, 27. okt. (Izv.) Danes dopoldne so v baziliki sv. Janeza v Lateranu položili zemeljske ostanke papeža Leona XIII. v monumentalno grobnico. Navzoči so bili številni kardinali in diplomatski zbor. Zanimivo je, da so ob tej priliki papeževa nobelgardisti, ki so pri slovesnosti svetili, od leta 1870. prvič nastopili izven Vatikana. Cerkvene obrede je opravil kardinal Pompili . Spor met! Anglijo in Rusijo. London, 27. oktobra. (Izv.) Vsi listi komentirajo angleško noto Rusiji. Ruski zastopnik Rakovvski je danes sprejel zastopnike časopisja, katerim je izjavil, da je »pismo Zinovjeva na angleške komuniste« navaden falzifikat. On je noto angleške vlade takoj poslal v Moskvo in upa, da bo tudi ruska vlada potrdila njegovo domnevo. Z angleške strani pa trdijo, da je pismo Zinovjeva avtentično, da je bilo na pošti zaplenjeno in fotografirano in šele potem odposlano adresatu. London, 27. oktobra. (Izv.) Litvinov je poslal Rakovskemu brzojavko, v kateri kategorično zanika pristnost znane okrožnice na angleške komuniste in zahteva razsodbo nepristranskega sodišča o pristnosti tega dokumenta. Ruska vlada upa, da ji bo Mac Donald dal popolno zadoščenje in da bo uvedel proti ponarejevalcem najstrožjo preiskavo. Angleška delavska stranka je že izjavila, da ni res, da bi bil kdo tisti dopis fotografiraL Italija. POPOLARI IN NOVO STANJE V NEAPLJU. Neapelj, 27. okt. (Izvir.) Novoimeno-vabi kralj, komisar je imenoval nekaj pod-komisarjev, da bi mu pomagali pri vodstvu občinske uprave. Med drugim je imenoval tudi odlična pristaša popolarske stranke vojvodo Santa Sevcrina, ki se je že mnogo let udejstoval v neapeljski občinski upravi, in pa inž. Alfreda Sasso. Oba sta imenovanje sprejela. Nato se je takoj sešel krajevni odbor ljudske stranke in oba navedena izključil iz stranke. Stvar je vzbudila v politični zavnosti veliko pozornost. PRAŠKI OBČINSKI SVET V RIMU. Rim, 27. okt. (Izv.) Minolo soboto je dospelo v Rim zastopstvo praškega občinskega sveta z županom dr. Bano na čelu. Italijanske oblasti so Pražanom priredile lep sprejem. Pražani so gost rimske mestne občine. PONAREJENI DOLARJI. Newyork, 27. oktobra. (Izv.) Ameriški zakladni urad ugotavlja, da so se pojavile ponarejene dolarske novčanice, zlasti one, ki jih je izdala Federal-Reserve-Bank v San Franciscu. VENIZEL0S0VI SPOMINI. London, 27. oktobra. (Izv.) »Times« poročajo, da izidejo začetkom prihodnjega meseca Venizelosovi memoarji, ki obsegajo dobo od L 1922. naprej. Knjigo je založila neka velika angleška založba. Devet problemov evropskega miru. Francoski publicist Ferdinand Mau-rette, ki je prejel samo v tem letu 100.000 frankov kot nagrado za svoja dela o problemu miru, je objavil v listu »Petit Journal« članek, v katerem na kratko raziskuje vzroke evropske bede. Maurette piše: Ni samo eno vprašanje, če govorimo 0 evropskem miru. Recimo, da jih je devet. Brez dvoma sta najvažnejša problema reparacij in medzavezniških dolgov. Ako se' ne bosta pravilno rešila, bo trpela vsa Evropa. Mogoče je, da bo na tem celo poginila, kajti njeni temelji morajo počivati na pravici. Drugo je denarni problem." Francoski trgovci ne trpijo samo radi tega, ker velja 1 angleški funt 80 frankov, marveč zato, ker velja danes 80, jutri 60 in pojutrišnjem 120 frankov. Ravno tako pa trpijo trgovci po vsej Evropi. Oni ne rabijo ekvivalentne, marveč stabilno valuto. Pred nami je problem produkcije, Evropa ne trpi radi pomanjkanja surovin, toda ona ne ve, kje se vedno nahajajo in ker so vsled povojnih razmer nastale ograje v kupovanju v izvozu. Evropska produkcija ne trpi radi pomanjkanja delovnih moči, ali te moči so slabo razdeljene. V nekaterih deželah jih je preveč, v drugih premalo. Potrebna je reorganizacija izseljevanja in vsiljevanja. Važen je prometni problem. Nobena stvar ne more narodov tako dobro vezati kakor dobre železnice, organizirane na mednarodni bazi, brez obmejnih težkoč. In problem srednjega sloja? Srednji sloj je bil sredi vojne najtežje prizadet, deloma obsojen na smrt ali na nezaslu-ženo trpljenje, V tem razredu se nahajajo »intelektualci«, tisti, ki predstavljajo javno mnenje. Če bodo oni trpeli, se bo svet od njih ločil in zabarikadiral za pesimizem, ki ubija in uničuje kreposti. Obstoji problem dela. Slab delovni red v eni državi izziva isto zlo v drugi državi. Kako naj se ena država zadovolji z osemurnim delavnikom, če uvaja druga država — njena konkurenca — deseturni delavnik? Tu je problem varnosti. Kako naj se varnost zajamči vsem narodom? Arbitraža, sankcije! To so danes udomačene besede, ki se dnevno ponavljajo v Londonu in Ženevi. Nepozabljen ne sme ostati problem principov. Svetovna vojna je vrgla na površino ljudi, ki hočejo vsa vprašanja rešiti s silo, sebičnostjo in nacionalizmom. Kako naj s^ ta pojav usmeri na pot pravice, altruizma in internacionalizma, ki noče klanja, marveč pravično razdelitev soudeležbe pri »evropskem koncernu«? Končno imamo še problem duš. Vojna je v mnogih narodih in posameznikih uničila zaupanj-? v samega sebe in druge. Kako je storiti, d", vstane to zaupanje k novemu življenju? Ta problem je — piše i Maurette — morda najtežji. Politične vesti. -j- Zaupni shod v Dolenjem Logatou. V nedeljo, dne 20. t. m. dopoldne ob 10. uri se je vršil v Dol. Logatcu zaupen sestanek SLS. Poslanec Gostinčar je poročal o politični situaciji in o potrebi dobre gospodarske in politične organizacije. Pri razgovoru so udeleženci posebno poudarjali, da je treba odpomoči onim, ki so bili oškodovani vsled nevihte. Naj bi se jim odpisali davki in posebno dohodnina od prodanega lesa, ki ga je podrl vihar in s tem prizadejal posestnikom ogromno škodo. Ako bi morali sedaj plačati od škode še dohodnino, bi to značilo samo povečanje škode, kar bi gotovo ne bilo prav. V najboljšem razpoloženju za SLS so se nato raz»ši zbo-rovalci-zaupniki stranke. -f- Zborovanje Obrtne zvezo v Tržiču. V nedeljo, 26. t. m. je OZ priredila zborovanje v Tržiču. Gospod poslanec Škulj je poročal o političnem položaju. V svojem poročilu je med dragim naglasil, da bi se moral političnega življenja vsak posameznik udeleževati. Minuli so časi, ko se je politika delala in se je o vseh stvareh odločevalo le pri zeleni mizi. Razložil je, kako pogubno se je vodila politika centralizma, kapitalizma in militarizma v naši državi pod P.-P. režimom. G. Ogrin, načelnik JOZ, je poročal o organizaciji Obrtne zveze. Govoril je tudi o davčnih zadevah ter o davčnih sistemih, o napovedbah in načinu, kako se določajo davki. Delovanje Obrtne podobne, nizke in z vrtovi. Nobene ni, ki bi bila zidana v oblake in strele; saj je širna ravan in je pri tleh prostora in zemlje dovolj. Tu je narod, dosti strogo ločen po veri: katoličanec ima svojo sosesko, lute-ran ne občuje mnogo s «papincem«. Kakor Tolstojevi blaženi «bedakk so in se veselijo vsega novega in so čisti, ker so širokih gradi... Zveselijo se, če jim odzdraviš; pogostijo te, če stopiš ob jesenskem večeru v kočo, kjer zbrana soseščina «liipa« koruzo. Odprejo se jim srca, pojejo in ti pravijo o ciganu, ki je kradel župniku; ti pravijo novodobne smešne o prišlekih ... O uradniku z glavarstva, ki je zahteval od moža kolek, mesto c!a bi zahteval »štem-plin«; mož je res šel na vrt in prinesel količek. Uradnik se je smejal, oni pa: »Prosim, ve je pa to kolek !<: — O prišleku, ki je vprašal za straniščem mesto za »šagre-tom« in so mu pokazali — strnišče. — 0 Kranjcu, ki je mesto s »plajbasom« hotel pisati s «svinščekom«, kjer so krulile svinje. — O učiteljici, ki je kupovala mesto »mele« moko, kar je muka; o cvetlicah, ki »vonjajo«, kar pomeni, da — smrdijo... To je narod, ki se mu smeje in joče kakor otroku. — Ob široki cesti, obsajeni z akacijami, tja izven mesta nekoliko proti Tišini, tu je novo poslopje, majhno za gimnazijo, zidano za meščansko šolo, hesrečno postavljeno v senco: to je gimnazija. Sem zrejo oči vsega Prekmurja. Okoli dvestotrideset dijakov jo obiskuje, šest razredov že ima. Težjo nalogo ima ko vsaka druga gimnazija v Sloveniji, ker prihaja na njo materijal, ki v precejšnjem številu ni imel prilike, da dobi na osnovni šoli dovoljno podlago za slovensko srednjo šolo. Bračko ie začel kot prvi ravnatelj; za njim Svetelj; za njim Pregelj in Lokar, ki sta dala gimnaziji tisti sloves in ji ustvarila tisto simpatije, ki jih uživa; letos je prevzel ravnateljstvo Vu- zveze se je s tem zborovanjem precej poživilo. -f Samovolja g. Spalajkoviča. Pariški poslanik dr. Miroslav Spalajkovic je — brez stvarne potrebe — zapustil v času, ko se je nagibala kriza v korist večinskega bloka, svojo službeno mesto ter se je nenadoma pojavil v Belgradu. Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je zahteval, naj mu pojasni svrho bivanja v Belgradu Ker g. Spalajkovič ni mogel stvarno odgovoriti, mu je minister zapovedal da se ima takoj vrniti v Pariz. Odstavil naj . bi ga, kei že davno ne spada več na to mesto. Beležke. Pravdarski abecedarji pri »Učit. Tovarišu«. Znajo že nekaj, znajo, celo useknejo se tako kot jurist, ne vedo pa, da sme šef oddelka tudi koga pooblastiti, da izvrši preiskavo po čl. 180. urad. zakona v njegovem imenu. Ali naj vse sam preišče? In po tem členu se smejo zaslišati tudi p r i -o e, torej tudi sluga Učiteljske tiskarne. Kaj ne, zdaj bi morali za ta pouk nekaj plačati. Morda pa še bodo. Morda pa je g. Velikonja imel za preiskavo še kakšna druga pooblastila? Kaj se ve, ko je itak »vse mogoče«. Le no biti proradovedni, vse ob svojem času! Krivci m pošti. V nedeljskem »Jutru« nekdo pod go-i renjim naslovom prav žalostno zavija, ker je Davidovičeva vlada začela delati na pošti red, za kar je bil že skrajni čas. Nekaj kolovodij zloglasnega puntarskega demokratskega kluba poštnih nameščencev je baje v nevarnosti, da bodo premeščeni »brez vsakega vzroka« seveda. Mi bi dobrosrčnega dopisnika samo spomnili na znano »proskripcijsko listo« demokratske klike za P. P. režima. Koliko dobrih uradnikov in celo družinskih očetov je bilo cinično premeščenih »po službeni potrebi«, pa ne iz oddelka v oddelek ali iz enega urada k drugemu v Ljubljani, temveč daleč na jug, da bi bili nekateri gmotno popolno uničeni. In ne eden prizadetih ni tedaj rogovilil po časopisih. In odgovornim faktorjem ni bilo nič mar, da so zastrupljali s strankarstvom poštne nameščence, da so vzgajali špijone in de-nuncijanle, ki so hlinjeno stikali za ne-demokrati! Dobro, da je P. P, pšenica cvetela le kratko dobo, ko so šele prvini obsojencem »moralno koristili«. Ampak lista je bila še dolga, dolga! Seveda je bila takrat gospoda, ki misli, da je »inta-bulirana« na direkcijo, v dnu duše blažena. In ta gospoda ogorčena kriči sedaj, ko bodo menda vendar enkrat krivce vseh persekucij poučili o službeni nepri-stranesti in vestnosti in tišči z imeni v časopise! Pa dajmo z imeni! To da bi bila krivica, da se je dr, Le« barju odvzel personalni referat? Vprašamo, ali spada tak človek na tako delikat-no mesto? Morda jc tudi ta eden svetlih žarkov v glorioli popolnosti edino sposobnega strokovnjaka v personalnih zadevah, ker tako zvesto čuva nad uradno gaja, mož svetovnega obzorja in odločne volje. Kakor je gimnazija prvo svoje leto čutila bojkot, insceniran od Mažarov, in so se rekrutirali dijaki skoro le iz bližnje najsavednejše vasi Kroga, tako danes vse kulturno gibanje Prekmurja živi ob gimnaziji. Dva dijaška doma sta bila otvorjena s tem letom: evangeljski, ki ima prostora šele za šest gojencev, in katoliški, ki ima zaenkrat štirideset dijakov pod streho. Kakor katoliki z Bašo, Kleklom in ravnateljem »Martinišča«, salezijancem Raduho, z »seini silami delajo za moderen dijaški konvikt ter v ta namen trkajo — mnogokrat zaman — tudi izven Prekmurja na zavedne duše, tako imajo tudi evangeljča-ni svoj glavni cilj v dijaškem konviktu. Kot središče Prekmurja ima Murska Sobota tudi svojo tiskarno, ki tiska demokratske »Murske novine«, evangeličanski »Duševni list« in liste, ki so kakor gobe po politični konjunkturi. Kot važna trgovska postaja, posebno za izvoz je Sobota seveda oblagodarjena tudi z raznimi bankami in denarnimi zavodi. Vendar pa se zdi tiha in mrtva še, le da ob svojih urah piskati s svojimi sirenami Benkova tovarna mesnih izdelkov in Hartnerjev paromlin. Zdi se ti v tej dolgočasni enoličnosti, kakor da bi ta lena ravnina zazdehala prav zaspano tu ob umazani Lendavi; in kjer bi zazdehala, tam je Murska Sobota. Pa kadar bo imela gimnazija svojo navdušene osmošolce, ki bodo vznemirjali in ogrožali svet; kadar soboški polomljeni vlak ne bo več cincal samo vsak drugi dan in samo proti severu do mažarske meje, kadar bo zavriskala velika lokomotiva iz Ormoža in Maribora in Ljubljane tudi na soboškem kolodvoru, takrat se bo zbudil tudi Murski Soboti zaspani kralj Matjaž. Dr. Fr. Sušnik. Prekmurski profili. Murska Sobota. Hotel Dobraj je cilj lačnih in žejnih ln trudnih popotnikov. Najlepša hiša je to, slavo njenih čistih sob oznanjajo gostje, med njimi celo ministri. Dobraj je majhen, nasajen in zalit mož in židovska kri ga greje. Hotel Dobraj je sredi Murske Sobote. Gostje in njegova elitna soseska pa so tudi prepričani, da so točno sredi božjega sveta, ki se suče krog njih. To je zavest, nasičena sama v sebi s ponosnim zadovoljstvom svetovnjaka. Pri Dobraju se zbira uradniška raja, da se krmi s »perkelti« in »šniceljni«, ki imajo devet bleščečih se imen. Tam posedajo prišleki pred dvema ali tremi deciji vina — vse po »rangu«, vsak pri svoji mizi, ki imajo svoja imena: akademska, bankirska, trgovska, klerikalna in koalirana; ob slovesnih prilikah se sklepajo koncentracijska omizja. Tu se zbirajo zvesti sinovi majke Slave, da rešujejo važna državna, narodna in kulturna vprašanja. O, kolikokrat je bila baš pri teh mizah, pred temi kozarci že rešena Jugoslavija pogina in propasti. Toda narod je nehvaležen, država je korumpirana; ne oddolži se. Devet predsednikov je in v Belgradu iščejo zmožnega ministrskega predsednika. Človek bi inse-riral, ko bi to ne bilo nečastno za državo, ki sama ne ve, koliko vnetih državotvorcev ima v Soboti. Razun Dobraja je še drugo kulturno središče, to je kavarna Legenstein. Srednje-velika, nizka soba je to, prijetna, le karbid smrdi, kajti elektrike v Soboti ni. Tu je zbirališče športnega kluba »Mura«; vsi slovenski časopisi so tu, nemški židovski in mažarski; domači cigani cesto gostujejo; kasirke, ki se pogosto menjavajo, imajo | utrudljive družabne obligacije; tarok je v navadi, še bolj pa šah, ki je postal modern, i kar je prišel novi gimnazijski ravnatelj, ki je izboren šahist. Tako! Ne mislite, da pridete v dolgo vas! Aleksandrovo cesto obdajajo lične hiše. Tu je doma elita, to so mažarski in židovski trgovci in odvetniki. Tu je kultura. Elegantna stanovanja, klavirji, romani, dame in toalete, gospodične z umetniškimi ambicijami, gospodiči novejše fazone: vse prekvašeno z inteligenco in svetovnim obzorjem, ki sega od šimi-čevljev do frizure. Kako smo majhni pred njimi, mi slovenski barbari s svojo zapaclno kulturo, pred njimi in njihovim mažarskim šlifom! Pa je nekaj resnice na tem. Kakor nas odbija puhla zunanjost mažarske kulture, tako je nedvoumno, da dajemo Slovenci premalo forme. Zato v Prekmurju tako dolgo nismo veljali, dokler nas v očeh tukajšnje elite ni legitimirala naša inteligentnost. Soboška domača elita je strogo omejena kasta, ki nima nikakega prehoda navzdol in pozna ljudstvo le po služkinjah. K tej eliti so spadali svojčas le akademski poklici. Njihova dika in krona je bil pre-milostivi grof Sapari, ki ima tu svoj grad. Sapari je sedaj v mažarski diplomatski službi in je med plemiči znan lahkoživež. Prelepe plave oči ima, zato znajo državno nadzorstvo njegovega posestva podedovati — banke. Grad je znamenit po svojih naravo-slovskih zbirkah, po veliki knjižnici in vsakovrstnih umetninah. Najlepše pa je krasni park, ki je dostopen zdaj tudi ple-bejcem. Svet zase so domači Slovenci. Kakor jata golobov se stiskajo okoli jastrebov v središču. V Cvehiih, Vrtnih, Novih in mnogih uličicah se gubijo hišice, druga drugi tajnostjo, da ve vsa javnost za osebne iz-premembe ali premcstitv že cele dneve in celo cele tedne prej, predno je izdan kak dekret? Seveda sc to sklada z njegovo službeno vestnostjo, da je sopodpisal oni znani poziv demokratskega kluba za vstop v dem. stranko, da je bil moralni pritisk na podrejene čim silnejši. Personalni referent — politični agitator v uradul Naj no povedo tudi gospoda »dirckcija«, kakšna »moralna škoda« je, če pride recimo g. Podgornik k prometu. Ali je morda promet prihranjen samo za manjvredne elemente? Lepo se bo zahvalilo prometno uradništvo za poklon direkcijskih demokratov! Morda se je pa g. Podgornik oženil, kakor se reče, z administrativno službo? Vrabci »pojejo« o slavnem jezikoslovnem, sedaj prevajalnem odseku in njegovem napornem »delu«. Na direkcijo pride menda g. Rihar. «— Kako živo se zanima gospoda zanj in ve tudi, da je telovadec in celo Orel — ki da nima pojma o administrativni službi. Kje pa more imeti klerikalec sploh kak pojem!? Zato so mu tudi hoteli moralno in gmotno koristiti, da so ga premestili na direkcijo v Belgrad! Ampak pojem o administrativni službi ima recimo g. Kalo-kira, zato so ga tudi brez ogorčenja in z' odprtimi rokami vzeli na direkcijo, da je gnezdeče bolj popolno. Lahko hodi, če hoče, v urad v uniformi, ki jo vsa >nacija« vzhičeno ljubi, odkar se je proslavila za P. P. režima, pa se ne bo nihče izpodtika!, kakor so se, ko je šc imel društveno pisarno na glavni pošti! Ampak klerikalev na pošti — kot listja! Javno po gostilnah premeščajo demokratsko uradništvo! Groza! Dobro so se menda izšolali v prestavljalni soli P. P. režima. Da bi le kmalu kam premaknili še ostalo neprebavljivo »dr. Janžekovič et Comp.«, pa bi postala pošta zopet pošta, kar zdaj ni bila. Pa strašno grozijo direkcijski demokrati! Grozili so ob nastopu Davidovičeve vlade s pasivno in da bodo ugonobili dva klerikalca za enega demokrata, kadar pride seveda čas, sedaj pa so že neizprosnejči in bodo pohru-stali kar tri klerikalce za enega demokrata. — Ljudje, ki so napravili pošto za Žerjavovo gmajno, ki so se proti Davido-vičevi vladi puntali, naj bi bili raje kar tiho, ker to, kar je ukrenil poštni minister, ni niti kazen, ki so jo demokratski uradniki zaslužili, marveč samo skrajna potreba. Če bi eden izmed uradnikov, ki ne pripadajo samostojnim demokratom, le senco tega zakrivil, kar so Žcrjavovi pri-Btaši na pošti, bi prišel v disciplinarno preiskavo! In ti ljudje, mesto, da bi Boga hvalili, da jih ni zadela zaslužena kazen, še vpijejo po časopisju, kakor da bi se jim delala krivica, Uprav to vpitje dokazuje, da je na poštni direkciji pravo strankarsko gnezdo, ki ga je treba očistiti! Dopis!. Ig pri Ljubljani. Dva vesela dneva smo doživeli pretekli teden na Igu. V četrtek, 23. oktobra smo sprejeli v našo faro novega g. župnika Janeza Klemenčiča. Mlaji in slavoloki in prelepo zvouenje zvonov jc oznanjalo ta dan popoldne, da po -1 mesecih prihaja k nam novi g. župnik. Fara mu jo pripravila tudi lep sprejem. Nekoliko pred cerkvijo so se zbrali vsi tukajšnji uradi, šola, Marijina družba, cerkveni ključarji farne cerkve in podružnic, Orli v krojih in požarna hramba. V imenu faro je pozdravil novega g. župnika dosedanji župni upravitelj g. kaplan Rovtar; v imenu občine ga je pozdravil g. župan, v imenu šole g. šolski vodja. Pozdravili so ga daljo g. voditelj tukajšnje žendarmerijske postajo in finančne straže, dalje g. načelnik požarne brambe. V inaonu Orlov ga je pozdravil br. načelnik, v imenu Orlic s. predsednica. Nato pa je v imenu šolske mladine belooblečena deklica prav lepo deklamirala. v pozdrav novemu g. župniku. V vseh pozdravih je bila izrečena želja, da bi hovi g. župnik v naši fari dolgo let delal za .'ljudstvo iu da bi Bog obilen blagoslov podelil njegovemu delu. — V soboto zvečer mu je moški pevski zbor zapel pri podoknicj tri pesmi. V nedeljo ob 10 pa je imel novi g. župnik prvič slovesno sv. mašo, pri kateri je g. kanonik dr. Klinar v krasnih besedah v svojem govoru opisal vzvišeno ln t.ežko nalogo kat. župnika. Navzoč je bil tudi g. dekan Zabret. — Novemu g. župniku želimo sreče in blagoslova njegovemu delu. Ig pri Ljubljani. V soboto na praznik Vseh svetnikov igramo v Društvenem domu igro: Verigo! Popoldne za okolico in zvečer za Ig. Ta predstava bo prva v letošnji sezoni! Vsebina igre jo zanimiva in prav primerna za naše kraje. Pred igro zapoje moški zbnr par pesmi! Natančen spored bo na vabilih. Pridite v obilnom številu. Trebelno. Otvoritev novega Marijinega rtn m a na Trebc.lnem se je vršila 19. oktobra t L Staro ln mlado, vse je prišlo na lepo slovesnost. Dekleta Marijino družbe, ki so bila vedno prva, so tudi za ta veliki dan trebelske fare okrasila ves veliki, veličasten Dom v dvorani, po sobah in zunaj z venci, r.astavami in mlaji. Vsi, ki so bili g. ka-Ul&nu cel čas grajenja Doma vztrajno v | pomoč, so zadovoljno gledali ves svoj trud poplačan. Od vseh strani so prišli ljudje ln organizacije na slovesnost. Zastopane so bile mokronoška fara, šentruperska, šonpeterska, miruopeška, šmarjetska in druge. Corkveno slovesnost in blagoslov je vodil g. dekan Jos. Plantarič. S svojim lepim govorom, kjer jo, ravno na praznik posvečeVanja cerkva, navduševal za ljubezen nosili obeh domov Gospodovega in Marijinega, jo zelo povzdignil našo slovesnost. Po litani.iah ob 1 je šel cel sprevod pred «Mar. dom* in tam jo g. dekan ob številni asistenci duhovnikov blagoslovil «Dom«. Nato je nastopilo pred «Domom« na hodniku petero govornikov. Med velikimi dobrotniki Doma imamo omenjati g. svetnika J. Hladnika, g. prof. Bog. Remca, g. inž. Bueha, g. dr. Mohorlča, g. barona Wambolda, Fr. Mrvarja, posestnika na Trebelnem, Mo-krouoški pevski zbor .ie pod vodstvom g. kaplana številno zbran, sprotno naučeno zapel: «Ako Gospod no zida hiše.« Po blagoslov« je bila orlovska akademija v Domu in tombola. Pa kaj, ko je bila velika dvorana, vse za odrom in zunaj natlačena občinstva. Orlovska akademija jo bila za Trebelno nekaj nenavadnega. Občudovati smo morali Orle-fante v redovnih, prostih, simboličnih in skupinskih vajah, ki so jih proizvajali na odru, in lepih govorih, s katerimi so nastopali. Čast predvsem Šentruperskim Orlom. Vso prireditev jo razveseljeval pevski zbor. Marsikdo je vzkliknil: «Zaaj šele vem, kako potreben jo »Dom* za Trebelno.« Ta dan bo ostal celi fari v trajnem in globokem spominu. Tukajšnji naši centralistični listi, ki so stali v službi vlade korupcije, so prinesli po radikalni belgrajski »Samoupravi« neko vest o aferi kočevske Merkantilne banke z ministrom Sušnikom. O tej stvari smo prejeli naslednje obvestilo, ki ga priobčujemo, da svet vidi, kako korupcionisti mrcvarijo resnico samo zato, da bi obrnili pozornost od sebe! Merkantilna banka v Kočevju ni bila še do danes v nikaki ne neposredni aji posredni zvezi z gosp. ministrom Sušnikom kakor tudi ne z ministrstvom saobra-čaja, — Merkantilna banka se ne peča ne in-direktno in ne direktno s kako trgovino, ni sploh na kaki trgovski družbi udeležena, torej ni udeležena na trgovini in 0rlevne novice.- — Izredna glavna skupščina Zadružne zvezo v Ljubljani se bo vršila dne 20. novembra ob 10. dopoldne v dvorani Akademskega doma poleg hotela Union na Miklošičevi cesti. Za udeležence skupščine jo prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po vseh državnih železnicah od 18. do 22. novembra vključno. Udeleženci naj na vstopni postaji vzamejo celo karto do Ljubljane. Pri izstopu v Ljubljani naj vozne karte ce oddajo, ker bo veljala skupno s potrdilom o udeležbi tudi za vožnjo nazaj. Potrdila o udeležbi se bodo izdajala na skupščini v Akademskem domu. — Izid občinskih volitev na Bledn. Pri občinski volitvah na Bledu dne 26. t. m. so dobili: SLS 101 glas in 6 odbornikov, Obrtno-delavska skupina 66 glasov in 4 odbornike, narodni socialisti 95 glasov in 6 odbornikov, Samostojni 90 glusov in 5 odbornikov, JDS 76 glasov in 4 odbornike. — Režijske karte železničarjev. Štrajk je grozil v železniških delavnicah v Mariboru. Generalna direkcija je izdala okrožnico št. 71.044, katero so nekateri tako razlagali, da delavci, ki niso definitivno nastavljeni, zgubijo ugodnosti vožnje z režijskimi kartami. Raznesla se je tudi vest, da bodo te dni morali delavri oddati svoje legitimacije. Nastalo je veliko razburjenje med delavstvom. Bati se je bilo, da vseh 1400 delavcev stopi v štrajk. V soboto, dne 25. t. m. se je oglasila deputacija železničarjev pri narodnem poslancu Zebotu in ga prosila, naj intervenira, da se železniškim delavcem ne odvzame pravica do režijske vožnje. Poslanec Zebot je takoj poslal g. ministru Suš-niku brzojavko in zahteval, da r-e delavcem dovoli še nadalje režijska vožnja. Takoj je dobil brzojavno obvestilo, da se nobenemu že-lezničarju-delavcu z okrožnico 71.044 ne sme odvzeti legitimacija in ukiniti režijska vožnja. Ako so komu že odvzeli legitimacijo, morajo mu isto takoj vrniti. — Nova železniška tarifa. V prometnem ministrstvu izdelujejo novo železniško tarifo, po kateri se bodo cene za osebni promet znižale za 20 do 30 odstot. Zatrjuje se, da bo stopila nova tarifa v veljavo že ,1. novembra. — Zlata poroka najstarejšega Celovčann. 95 letni upokojenec celovške mestne občino Franc Zoro je praznoval te dni s svojo 68 letno ženo Mnrijo zlato poroko. Zore, ki jc po rodu Slovenec, je bil v mladih letih poštni voznik na Kranjskem ter je 1. 1854. vozil proti Trstu cesarja Franca Jožefa, ko je bil ta na ženilnem potovanju. Zore je točas najstarejši človek v Celovcu. — Poročil se jo 27. t. m. g. dr. Drago F1 e r i n, podrnvnatelj Zadružne gospodarske banke v Splitu, z gdčno Nilo V1 a h o v i č. Obilo sreče 1. eksportu oglja, vsled česar tudi nc more dobiti refakcij. Kolikor se tiče torej Merkantilne banke je »Samouprava« v polni meri mistificirana. V Kočevju pa obstoja družba »Carbo-naria z o. z. za eksport oglja in drv. Ta družba je do danes izvozila v Italijo kakih 450 vagonov oglja in bo do konca tega leta predvidoma dosegla izvozno količino kakor jo zahteva ministrstvo saobračaja v svrho dovolitve refakcij s svojo odločbo z dne 11. avgusta 1924, br. 19051. Torej nc 3000 vagonov!!! Izjavljamo, da tudi ta družba ni bila do danes v nikaki zvezi nc z g. ministrom Sušnikom in ne z ministrstvom saobra-čaja razen s skupno vlogo na imenovano ministrstvo z dne 7. januarja 1924, kjer je prosila zaeno z drugimi kočevskimi gospodarskimi krogi, da se uvede na dolenjskih železnicah do Postojne in drugam enoten tarif in sc ne uporablja po po-državljcnju iužne železnice več lomljen tarif, kar se je po novem letu 1924 nekoliko dni v Kočevju tudi prakticiralo. Citirano vlogo so poslali interesentje tudi na železniško direkcijo v Ljubljani, ki pa je ostala pri ministrstvu saobračaja nerešena ter nismo dobili na isto nikakega odgovora ne od ministrstva in ne od ljubljanske direkcije. Za refakcije ni prosila ministrstva ne Merkantilna banka in ne družba »Carbonaria« v Kočevju. Smatramo, da se jc zgodila gorenja mistifika-cija, kateri je nasedla »Samouprava«, iz namena škodoželjnosti družbi »Carbona-ria« i od strani njenih konkurentov. Poudarjamo, da so refakcijc za oglje potrebne, ako hočemo konkurirati s Češkoslovaško, ki nas ubija s svojimi nizkimi cenami in nam dela po celi gorenji Italiji občutno konkurenco. Ako sc refakcije ukinejo, sc bode produkcija oglja zbog nerentabilnosti zlasti v Sloveniji še bolj opustila kakor se je že do danes, ko pro-ducira komaj še 50 odstotkov producen-tov iz leta 1921, ali 1922, ali 1923. — Ako je to v interesu našega izvoza, dvomimo. Tako naše pojasnilo, ki dovolj jasno pove, da korupcionisti ne znajo le vzorno uganjati korupcije, ampak tudi prvovrstno lagati! Preč. cerkv. predstojništvem se priporoča za izgotovitev ali popravilo katerikolih ccrkvcnih SLIKARSKIH DEL. - SIMON OGRIN, akad. slikar na VRHNIKI. 6717 — Poizkusna vožnja z avfoomnibusom Ljubljana—Št. Vid nad Ljubljano. Včeraj se je vršila prva poskusna vožnja z avtoomni-busom, ki ima služiti stalni zvezi med Ljubljano in Št. Vidom. Impozantno, krasno jo to vozilo, sestav Pittsburg< ostane v Splitu teden dni; 2. novembra odpluje v Dubrovnik, kjer ostane šest dni. Ameriškim gostom na čast se vrše razne prireditve. — Osebne izpremembe na italijanskem generalnem konzalain v Splitu. Dosedanji generalni konzul v Splitu Umilta je pozvan v zunanje ministrstvo v Rim; na njegovo mesto je imenovan Cav. Uff. I. U. Faraili. — Zavarovanje šolskih otrok za slučaj bolezni. Praški mestni svet je sklenil, da zavaruje praško šolsko deco za slučaj nezgode, bolezni iu smrti ter je v to svrho določil 50 tisoč Kč. — Lekarniški kongres. Te dni so v Zagrebu zborovali jugoslovanski lekarnarji. V sprejetih sklepih zahtevajo razširjenje naukov za lekarnarje; ustanovi naj se posebna farmacevtska fakulteta, na kateri naj trajajo nauki osem semestrov in se završe z doktoratom. Prakso naj opravijo slušatelji tekom fakultet-skih naukov. — Zbor je dalje razpravljal o konkurenci drogerij, ki prodajajo razna zdravila in strupe; sprejeli so sklep, ki zahteva, da oblast te nedopustne razmere odpravi. — Afera ribarskega društva v Našicah. Iz Osijeka poročajo, da je finančna oblast obsodila ribarsko društvo v Našicah na tri milijone dinarjev globe. Društvo je namreč odpustilo iz službe svojega knjigovodjo brez odpravnine, la pa je zato iz maščevalnosti naznanil oblasti, da je društvo štiri leta predlagalo financi potvorjene bilance. Vsled te ovadbe se je izvršila preiskava, ki je po» trdila vse navedbe odpuščenega knjigovodje in finančna oblast je vsled tega družbi naložila omenjeno globo. Poleg tega pa toži družbo se grof Pojačevič, ki se čuti prikrajšanega v svojih dohodkih kot akcijonar družbe. Grof Pojačevič zahteva 8 milijonov dinarjev kot odškodnino. — Vlom na Jerici. V nedeljo, dne 26. t. m. zvečer se je 19 letni Zibert iz Vodmata vtihotapil s ponarejenimi ključi v stanovanje go-rlilničarke g. Marjete Vilfan na Ježici in si prilastil čez 10.000 Din. Tat je bil zasačen in izročen orožnikom. Pred 4 dnevi je pa komaj zapustil kaznilnico v Mariboru... — Pnžar. V Kandiji pri Novem mestu je v petek, dne 24. t. m. okoli polnoči nastal požar v hiši strojarja Jakoba Planinška. Pogorela je vsa notranjost in ostrešje z večjo množino sena, črcsln in desk, ki so bile v hiši spravljene. Oslalo je le zidovje in stol. Takoj je bila na mestu požarna hramba iz Kandije, ki je omejila nadaljnje širjenje požara, škode ima PlaninSek okoli stotisoč dinarjev, je pa zavarovan za večjo vsoto. Veliko škodo ima tudi krojač Zbcvnik, ki je stanoval v hiši in se jo komaj rešil z ženo skozi okno pred ognjem. Kako je požar nastal, se še ne ve. — Lopovi i imeni novih ministrov. Na zahtevo osjeske policiie i« hh pred par dnevi v Subolici neki Dragutin Trifuno- vid. Sumi se, da je v družbi z nekim Gjor-gjem Davidovičem uprizoril v okolici Osijeka nekaj rafiniranih vlomov, pri čemer sta si razdelila plena v znesku 100.000 Din. — Konjedorc — rabelj. Te dni je sarajevski konjederec Mauser obesil v Subotici znanega roparskega morilca Emmericka Totha. Listi se pri tem škandalizirajo ,da justičua uprava še ni nastavila definitivnega rablja ter da mora opravljati ta žalostni posel mestni konjederec v Sarajevu, in sicer v rangu »honorarnega krvnika«. Kakor znano, je bil naš rabelj pred dvema letoma vpokojen. Iskali so dolgo časa pripravnega človeka, dokler ga niso našli v osebi g. Mauserja. — Izgnana je za vedno iz naše države Seidel Cecilija, pristojna v Budjejoviee. — Vlomi. 21;. t m. so se vlomilci lotili trgovine Franca Kušlana na Slapu pri Tržiču. Pohrali so 15 hlač, 3 kose suknja, nad 60 m blaga za perilo, cele zaloge cigaret, več žepnih robcev, sardin, žganja in končno nekaj ščetk za zobe. Skupna škoda znaša 17.090 Din. — V trgovino Antona Drašlerja v Verdu so neznanci vlomili in odnesli neopaženo 20 kg masti s posodo, 4 kg žgane kave in da bi ne bila kava grenka, še S kg sladkorja, slašcic in za kakšen požirek kje drugje še 200 Din gotovine. Prav ista izbrana družba je bržkone vlomila tudi pri krojaškem mojstru Ivanu Tomšiču na Verdu Pri vlomu so skoro do zadnjega izpraznili predale z blagom. Tomšič je oškodovan za 11.625 Din, Drašler pa za 1335 Din. — Iz barake tvrdke »Slavonija« v Črnomlju so neznanci mimogrede odnesli raznega mizarskega orodja v vrednosti 10S0 Din. — Juhan. Cenjena gospodinja! Tri četrtine izdatka za mesec si prihranite, ako rabite >Juhan«. — Skrbne matere! Za slabo rojeno in slabotno deco se Vam priporoča kot naj izdatnejše redilo »Juhan«. 6042 i ——— ■ ■ Pozor! Prcici koplte brepričajte se, da ima največjo in najcenejšo zalogo za gospode, Krasne zimske sukne najnovejšega kroja, neprcinočljive aežne in hubertus plašče ter pelerine priznano strogo solidna tvrdka Pred Škofijo 19. FHAN E.UKIČ Pred Škofijo 19. Koroške novice. k »Zaupna« okrožnica velikovškega okr. glavarja. Zadnji »Koroški Slovenec« objavlja zaupno okrožnico velikovškega okrajnega glavarja Friedla z dne 26. septembra t. L, ld jo je razposlal vsem občinskim uradom in orož-niškim postajam. Okrožnica slove: »Zadnja poročila o v Jugoslaviji tiskanih spisih so se vzela na znanje. Občinskim predstojnlštvom (in orožniškim postajnim poveljstvom se nalaga, da v zmislu že izdanih razpisov obračajo svojo posebno pozornost razširjanju v jugoslovanskem inozemstvu tiskanih spisov (knjig in časopisov). Karkoli v tem oziru opazijo (posebno tudi glecle sodelovanja duhovščine, dijakov ,izobraževalnih društev), naj natančno poročajo okrajnemu glavarstvu najdalje do 12. novembra 1924. Orožniškim postajnim poveljstvom se tudi priporoča, da zbirajo (?!) posamezne številke »Vrtca« za september in oktober, »Bogoljuba« za oktober 1924, morebiti »Mladike« i. dr. časopise, ki se tiskajo v jugoslovanskem inozemstvu in se nahajajo v področju njihove postaje; zbrane številke naj predlože semkaj.« — Ta okrožnica je dragocen dokument k poglavju o ravnoprav-nosti koroških Slovencev, ld Avstriji pred mednarodnim forumom, kamor se gotovo predloži, ne bo delala častL p Biserni jubilej. Kanonik Matija Sila v Tomaju praznuje te dni svoj biserni jubilej. Biseromašnik, vse svoje življenje neutrudno delaven za blagor izročenih mu duš, je kljub visoki starosti še čvrst in krepak na duši in telesu, visoko spoštovan in ljubljen širom Primorja. Bog daj še mnogo plodnih let! p Razpust občinskega sveta v Št. Mihelu pri Postojni. Uradni list z dne 22. t. m. prinaša ukaz o razpustu občinskega sveta v Št. Mihelu pri Postojni. Za komisarja je imenovan Marino Marini. Kot razlog za razpust navaja ukaz — kakor običajno — nered v občinski upravi. p Občinske volitve v Podgradu v Istri. Predminolo nedeljo so se v Podgradu vršile občinske volitve. Slovenci so postavili večinsko in manjšinsko listo. Večinska lista je dobila 601 glas, manjšinska 267. Izvoljenih je 19 slovenskih odbornikov iu en zastopnik Italijanov. Udeležba na volitvah je bila izredno majhna: glasovalo je le 33 odstotkov volivcev. p Nem ar za šolo. Slovenski deci uamenje-»le šole v Trstu in okolici še sedaj nimajo urnika in tudi učiteljstvo še ni imenovano. Krščanskega nauka niso imeli otroci še niti ene ure. Mladina je vsak dan bolj podivjana. Fašistovski režim v praksi slabo drži svoje obljube cerkvi. p »Banca Adriatica.« Pri Zadružni zvezi v Trstu se je osnoval odsek, ld bo zastopal koristi upnikov tržaške »Banca Adriatica«, ki so člani kake slovanske zadruge. Odsek je pozval vse interesente, da mu do 20. novembra prijavijo svoje terjatve nasproti »B. A.«. — Poravnalni komisar v stvari >B. A.« dr. Be-nedetti je objavil v »Piccolu« poročilo o dosedaj ugotovljenih dejstvih. Delniška glavnica ni bila popolnoma vplačana, neki zavod se je odvezal milijonske garancije. Na odgovornost se pozovejo vsi sedanji in bivši upravni svetniki. p Učiteljstvo brez diplom. Prvi maturanti »slovenskega« učiteljišča v Tolminu, ki so letos položili izpit v Vidmu, še do danes niso dobili diplom. Na tostvarno urgenco so iz Vidma odgovorili, da dobe maturanti zaenkrat zgolj uradne izjave na kolkovanem papirju, ki bodo veljale pri Šolskih oblasteh kot diplome. Za katerim grmom neki sedi tu zajec? štajerske novice. š Zvonove za baziliko M. Milosti v Mariboru je v soboto, 25. oktobra zvečer vlila zvo-nolivarna inž. Biihl v Mariboru. Novih zvonov je pet Za slovesnost blagoslavljanja se vršijo velike priprave. Prebivalstvo frančiškanske župnpije tekmuje v delu za čim lepšo proslavo tega dne. Dan blagoslovitve še ni določen, a bo 9. ali pa vsaj 16. novembra. Blagoslovitev bo izvršil sam g. knezoškof dr. Kar-lin. š Muzejsko društvo v Ptuja priredi v sredo dne 29. oktobra 1924 ob 18. uri v mestnem gledališču znanstveno predavanje. Predaval bo g. prof. dr. Ljudovik Pivko iz Maribora o poeziji v pravnih običajih ptujske okolice. Predavanje bo zelo zanimivo. š Nova obrtna zadruga. Dimnikarji iz cele Slov. Štajerske so si ustanovili svojo lastno zadrugo in se ločili od ljubljanske zadruge. Udeležilo se je občnega zbora, ki se je vršil dne 26. okt. v Mariboru, okoli 30 članov. Zborovanje je vodil okrajni komisar dr. Vrečer. Za načelnika zadruge je bil izvoljen dimnikarski mojster Fr. Koražija, za podnačelnika pa mojster g. Josip Raček, oba iz Maribora. Zborovanja se je udeležil tudi poslanec Zebot ki je govoril o aktualnih gospodarsko-fi-nančnih zadevah obrtništva. š Kdo je zakrivil požar v Svečini? Kakor je »Slovenec« poročal, je dne 19. t. m. pogorelo ogromno gospodarsko poslopje graščine v Svečini. Škoda znaša približno 1 milijon dinarjev, ker je zgorelo vse seno, slama, vozovi in drugo gospodarsko orodje. Zažgal je hlapec, ki se je vinjen vlegel na seno z gorečo cigaro v ustih. Hlapca je orožništvo izročilo sodišču. š Trgatev v Slovenskih goricah bo te dni končana. Večji vinogradniki v Slovenskih in Ljutomerskih goricah bodo še le ta teden končali trgatev. Kapljica je naravnost sijajna. Sladkorja vsebuje mošt 21 do 24 odstotkov. Cena moštu je 86 do 52 kron liter. Kupci se kar tepejo za letošnji pridelek. Ljubljanske novice. lj Za revne otroke. V prihodnjih dneh bodo članice ljubljanskih dobrodelnih društev nabirale za božičnico revnim otrokom. V to svrho bodo prodajale na stojnicah sveče za grobove. Čisti dobiček te akcije je namenjen božičnici revnih otrok. Kupujte povsod sveče le na onih stojnicah, ki bodo v to svrho označene. Pomladek Rdečega križa bo dne 1. in 2. novembra nabiral darove po vseh ulicah mesta Ljubljane. Ne odklanjajte malih nabiralcev ter darujte, kolikor kdo more. Zima je pred durmi in veliko število revnih otrok je brez obleke in brez kurjave izročena mrazu in stradanju. Nujna pomoč je zelo potrebna, vsled česar je vsako najmanjše darilce dobrodošlo. lj Rudarski inženirski izpit sta položila na tukajšnji univerzi s prav dobrim uspehom gg. Josip Jermol in Rihard Freyer, oba iz Ljubljane. lj Nagrado dijakoin-predavateljcm. Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani je pozvalo srednješolsko dijaštvo, da predava ob priliki letošnje proslave dneva treznost' po šolah o škodljivosti alkohola. V ta namen je bilo določeno tudi več denarnih nagrad, katere so se po strokovni ocenitvi vposlanih referatov priznale sledečim dijakom in dijakinjam: Zigon Josip, trg. akademik, drč. trgovska akademija v Ljubljani, II. letnik Din 300 (tristo), Remec Vera, gojenka II. letnika drž. dvorazredne trg. šole v Ljubljani Din 200 (dvesto); Burg Rajko, gojenec III. letnika drž. moškega učiteljišča v Mariboru, Din 100 (ensto); Oven Anton, gojenec VII. razreda I. drž. gimnazije v Ljubljani Din .100 (ensto); Zeleznik Minka, gojenim III. letnika zasebnega učiteljišča pri Ur-šulinkah v Ljubljani Din .100 (ensto); Blaznik Ela, gojenka zasebnega učiteljišča pri Uršu-linltah v Mariboru Din 100 (ensto). Ob proslavi dneva treznosti v prihodnjem letu, namerava Društvo za gojitev treznosti razpisati za srednješolsko dijaštvo večje tozadevno tekmovanje. lj Pouk na obrtno-nadaljevalni šoli (stavbena stroka, IL mestna deška osnovna šola v Ljubljani) odpade zaradi pogreba tov. Fr. Jordana danes, v torek. lj Vpis revnih otrok. Po naročilu mestnega magistrata bo oskrbnik ubogih za Po-Jjanski okraj vpisoval revne otroke, ki so potrebni kakoršnek"li podpore, nadzorstva, in one, ki pridejo v poštev za božičnice. Zgla-se naj se le starši ali varhi vsak dan popoldne od 2. do 4. ure od 28. oktobra do 5. novembra t. 1. pri g. Trtnik V, Poljanska cesta štev. 9-L lj Vpis revnih otrok kolozijskega okraja, ki so potrebni kakršnekoli podpore in nadzorstva in one, ki pridejo v poštev za ubožni- co, vpisuje v dneh 28., 30., 31. t m. in 3, 4, 5., 8., 11. in 12. prihodnjega meseca od |14. do do 17. ure oskrbnik ubogih. — Anton Grobeljšeb, Resljeva cesta št 29, IL nadstr. lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Pavlin, gin bančnega uradnika, 4 ure. — Lovro Kr-mec, pivovarniški delavec, 29 let — Frančiška Doberšek, zasebnica, 18 let — Ivana Oman, novorojenka, 1 ura — Antonija Zon-tar, delavčeva žena, 33 let — Ivana Račič, žena pasarskega pomočnika, 36 let — Anton Strupi, posestnikov sin, 29 let — Ljudmila Pritekelj, hči mizarskega pomočnika, 11 mesecev. — Frančiška Fajs, novorojenka^ 1 dan. lj Nepreviden voznik. Mesarski vajenci in pomočniki se po hitri vožnji prav posebno odlikujejo. 25. t m. je mesarski pomočnik Jagodic Jožef drvil z vso brzino čez Vodnikov trg in podrl branjevko Fračiško Zeran. Bra-njevka je poškodovana po rokah. Jagodic se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem. Ij Prvovrstni sladek mošt se toči v škofovi kleti. lj Tatvina pri »Šestici«. Mariji Kovač, natakarici pri »Šestici« je bilo iz spalne sobe ukradeno več perila, dan popreje pa iz iste sobe Beti Arce bankovec za 1000 Din in 10 parov nogavic. Tatvine je bila osumljena gluhonema služkinja J., radi tatvine že predkaz-novana. Pri preiskavi so poleg ukradenega perila in nekaj drobnarij našli še 60 jajc. Tatico so aretirali. lj Odložil je neznanec pri mitničarju Janku Ipavicu na Resljevi cesti konjski komat. Neznanec še ni prišel ponj in je verjetno, da je bil komat ukraden. lj Aretiran jo bil včeraj po vsej ljubljanski okolici znani berač Franc Japelj iz Vna-njih goric. lj Policijska kronika. Od 25. do 27. so bile vložene sledeče ovadbe. Radi tatvine 1, radi kaljenja nočnega miru 1, radi razgrajanja 1, radi prestopka cestno policijskega reda 11, prekoračenja policijske ure 1, prireditev plesa brez dovoljenja 1, radi lahke telesne poškodbe 3, radi nedostojnega vedenja 1, Napovedani aretaciji: 1 radi postopanja, 1 radi poškodbe tuje lastnine. Pevski vestnik. Seja ožjega okrožnega odbora bo danes ob 4. popoldne v Akademskem domu. Seja artističnega odseka bo danes ob 5. popoldne v Akademskem domu. Dijaški vestnik. d Občni zbor »Zarje« se vrši danes ob 20. v dvorani Akademskega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnikov; 2. poročila odbornikov; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora in revizorjev; 5. slučajnosti. Za člane in tt. novince je udeležba obvezna. Tovariši bratskih društev vabljeni. —- Predsednik. d Akademska Marijanska bongregacija. V sredo, dne 29. t m. je sestanek v Akademskem domu (dvorana) ob četrt na devet Po govoru je občni zbor z volitvami novega odbora Več na deski v Akademskem domu! Tovariši, pridite vsi! — Prefekt d Na redovnoj glavnoj skupštini »Jugosl. kat. akad. društva sv. Cirila in Metodija u Bevogradu, održanoj 23. oktobra 1924. god. izabrana je sledeča uprava: Predsednik: Pavle Uranlcar, cand. phil., podpredsednik: Pavle Šuman, stud. med., tajnik: Ivan Turčič, cand. iur., blagajnik: Srečko Veber, cand. ing. for., knjižničar: Luka Krstinid, cand. ing. agr., gospodar: Franc Mehle, cand. phil., revizorja: Franc Oblak, cand. ing., Sido. Selgro-dova, stud. med. Prosveta. pr »Fantič, Ie gor vstan! »Zlata knjiga slov. fantov.« Najtežji problem vzgoje ljudstva in dušnega pastirstva je gotovo ta, kako fante ohraniti na poti kreposti. Težak problem, ki ga rešujemo že desetletja, pa smo skoro še vedno tam, kjer smo bili. Surovost in divjost fantovska je še vedno taka, da nas mora biti sram in strah. Kdaj bomo že prišli iz teh pobojev, kdaj bo konec fantovske razuzdanosti? Kdo bi mogel kaj pomagati, da naše fante ukrotimo ln krepostno vzgojimo,.. Knjižica »Fantič le gor' vstan« je ravnokar izšla, ima to tendenco. Prezentira se nam kot »zlata knjiga slovenskih fantov«. »Ni čisto zlato — pravi uvod, — kar se Vam, fantje, podaja pod imenom »Zlata knjiga«: Je veliko žlindre vmes, a nikjer na 6vetu ne kopljejo čistega zlata. Stare fantovske nerodnosti in norosti, naštete in opisane v knjižici, odpravite, pa boste imeli — čisto zlato!« — Knjižica brezobzirno razkriva vse rane fantovskega življenja, potem pa podaja lek, kako se te rane ozdravijo — na podlagi narodne pesmi: Kuglica prileti, fantič pa obleži... Marija je mimo šla, mil' ga j* pogledala: Fantič, le gor' vstan, greva za Jezusam! V smislu te pesmice vodi knjižica fanta na pota krepostnega življenja, ki mu jih kaže vera. Pisana pa je knjižica tako, da četudi govori o verskih rečeh, se fantje beroč ne bodo dolgočasili. Slog Je domač, živahen in krepek, kakor se fantom prilega. — Ce hočemo, da knjižica svoj namen doseže, je treba, da se med fanti kar najbolj razširi. Cena posameznemu izvodu (broš.) 12 Din, vezanemu 20 Din. Na 10 izvodov eden za nameček. Zaloga je v »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani. pr Erjavčevi »Slovenci« med Čehi. Ze pred dvemi meseci smo poročali o češkem prevodu Erjavčevih »Slovencev«, sedaj naj omenimo nekaj glasov iz češke kritike, ki je sprejela knjigo z Izredno pozornostjo in simpatijo, kar gotovo ne bo le v veliko zadoščenje radi tega dela doma že opetovano napa-danemu pisatelju, nego bo razveselilo vsakega našega človeka, saj je dobil bratski češki narod s tem delom prvič v roke izčrpen iu objektivno pisan pregled o naši zemlji in narodu, njegovi zgodovini ter njegovem političnem, kulturnem, gospodarskem in socijalnem življenju in stremljenju. »Moravsky Večer-nik« (z dne 16. VII. t 1.) piše med drugim: »Za informacije o Slovencih s katerekoli strani si ne moremo predstavljati idealnejšega priročnika, nego nam ga nudi to delo... Za to knjigo ne moremo biti dovolj hvaležni pre-vajatelju in založniku...« — Kritik v »Na-šincu« (z dne 25. VII. t. 1.) pravi: >Ne poznam naših informačnih del o nas za inozem-ce, toda mislim, da bi mogla biti Erjavčeva knjiga vzor za naše propagandne publikacije.« — »Narodni Osvobozeni« (z dne 4. X. t L) piše: »Malo je knjig, ld bi tako obširno in temeljito informirale o življenju naroda, kakor Erjavčeva publikacija o Slovencih. Nudi ne le izboren pregled, nego je tudi izvrsten vodič, ki pripelje vsakega, kdor se zanima, zanesljivo v slovenske razmere... Znamenita Erjavčeva publikacija, ki jo je tako izborno prevedel odlični bojevnik za sloveuslco-češke stike dr. Vybiral, zasluži tudi z naše strani vso pozornost.« — »Narodni Listy« (z dne 4 X. t. 1. zaključujejo poročilo: »Skratka, to je zaslužno delo in bo gotovo tudi pri nas sprejeto s tistim razumevanjem, ki ga v polni meri zasluži.« Podobne obširne in laskave ocene je prinesla že doslej večina čeških revij in dnevnih listov, kakor »Moravsko-slez-sky denik« (z dne 3. IX. t 1.), »Pozor« (z dne 7. VIII. t 1.) »Prager Presse« (IL X. t 1.) itd. Kakor čujemo, se pripravljajo tudi že nadaljnji prevodi tega dela. pr Libreto Rusalka. Pravkar je Izšel v 17. zvezku zbirke opernih in operetnih tekstov libreto romantične opere »Rusalka«, spisal Jaroslav Kvapil, uglasbil Antonin Dvorak, iz češčine prevel in ritmično priredil France Ma-rolt. Za današnjo pivo uprizoritev te opere v tej sezoni in za nadaljnje predstave bo libreto dobro služil za boljše razumevanje tega lepega Dvorakovega dela. Libreto se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni in v vseh drugih knjigarnah, nadalje pri operni blagajni in na večerih uprizoritve pri opernih biljeterjih. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA* Začetek ob 8. uri zvečer. 28.. oktobra, torek: — zaprto. 29. oktobra sreda: Šcstero oseb išče avtorja — Red E. 30. oktobra, četrtek: Zora, dan, noč. — Izven- 31. oktobra, petek: — zaprto. 1. novembra, sobota: Hamlet. — Izven. OPERA. Začetek od pol S. uri zvečer. 28. oktobra, torek: Rusalka, slavnostna predstava. — Izven. 29. oktobra, sreda: — Zaprto. 30. oktobra, četrtek: Netopir. — Red Ec 31. oktobra, petek: V vodnjaku. Cavallbria rusticana, debut tenorista g. Ado Dariana — Red A. J. novembra, sobota: Rusalka. — Izven. Ljudski oder v Ljubljani Ker se vrše letos cerkveni obredi na pokopališčih v nedeljo, dne 2. novembra, se je začetek predstav v toliko predrugačil, da se uprizori žaloigra »Mlinar in njegova hči« v soboto, dne 1. novembra ob pol 4. popoldne, v nedeljo, dno 2. novembra pa ob pol 8. zvečer. Ker se v soboto konča predstava že ob šestih, ima občinstvo z dežele ugodno zvezo z večernimi vlaki. Rezultati važnejših nogometnih tekem 26. oktobra v Sloveniji se glase: Ilirija : Hašk .1 :0, Slovan : LASK 2 : 2 (prvenstvena 2. razreda), rezervni moštvi istotako 2 : 2; v Mariboru je končala prvenstvena tekma med SSK Mariborom in ljubljanskim Primorjem neodločno 4 : 4, t-kma Celje : Rapid, Maribor v Celju je bilo odpovedana vsled slabega stanja igrišča. — Podrobnejša poročila slede. — V Zagrebu je zmagal Beogradsld SK nad Con-cordijo z 2 : (l. Nabava zimskosportskega materijala po JZSS se je izvršila v prvi partiji, vendar je savez odločil, da podaljša sprejemanje naročil do preklica, ker se še vedno oglašajo interesenti. Savez sprejema naročila za zunanja naročila, medtem ko se naj naročila za drese oddajo direktno tt Piller, Prečna ulica. Zimske športnike opozarjamo, da Izvršuje ta tvra-ka drese edino iz blaga, dobavljenega po sa-vezu. Cenejše domače smuči naj se nabavijo potom klubov, ki bodo preskrbeli domače plohe, stremena pa preskrbi savez. Informacije daje tt Goreč, vplačila sprejema savezni blagajnik g. Pelan. Ljubljanska kreditna banka. - JZSS. Gospodarstvo. Za znižanje obrestne mere. 2e celo leto obstoji tendenca, da se regulira obrestna mora, ki je dosegla ponekod že tako bajno višino, da je liaša industrija ln trgovina nikakor več ne zmore. Pri nas v Sloveniji znaša najnižja bančna obrestua mera za kredite 18% in sega do 24%. So zavodi, ki tudi to obrestno moro prekoračujejo, toda to je v Sloveniji že izjema. Na Hrvatskem, Vojvodini in Srbiiji pa gre obrestna mera preko te mojo in dosega ponekod že 40%. — To je že znak nesolidnosti, ali bolje rečeno oderuštva. Ni čuda tol-ej, da so pojavljajo konkurzi in poravnalna postopanja ter da se draginja kljub porastu dinarja no zmanjšuje. Ker se pa giblje bančna obrestna na vloge od normalnih 8% na največ 12%, so pričeli razni špekulanti in nesolidni elementi izven Slovenije z večjo obrestno mero izvabljati denar v svoja podjetja. Zato preti pri nas nevarnost novo denarne krize, ki je dosegla lansko leto v oktobru in novembru svoj višek. Tu treba odpomoči. Denarni zavodi v Sloveniji in na Hrvatskem so že sami vzeli v roke vprašanje zni žanja obrestno mere. Sedaj pa je Narodna banka sama napravila tozadevne korake. Kakor je znano, daje Narodna banka kredite našemu gospodarstvu po 6% in 7% (6% menični reeskompt, 7% kredite na zaloge). Višina teh kreditov znaša eno milijardo in pol. Na zadnjih sejah Narodne banke se je pretresalo to zprasanje in na podlagi tozadevnih sklepov se namerava, da bo maksimirala Narodna banka za bančne zavode obrestno mero na največ 18% (12% rednih obresti in pol odst. mesečne provizije). Zavodu, ki bi z vsemi provizijami prekoračil to obrestno mero, bi Narodna banka odvzela reeskomptni kredit. V ta namen bi vršila redno kontrolo po svojih organih. — Upamo, da se bo s tem korakom Narodne banke konsolidiralo naše gospodarsko življenje. Pri tem bi pa morali poudarjati, da morajo interesenti sami delati na to, da se zniža neznosna obrestna mora in prepreči oderuštvo. Pri tem bi morali vlagatelji v večji meri gledati na varnost, kot pa na razne — prvi htp blesteče obljube. Naše zadružništvo sc zaveda, da je storilo v tem oziru svojo dolžnost. - - - g Prevoz žita v pasivne kraje. Ministrski svet je dne 9. oktobra odobril za prevoznike žita in koruze v takozvane pasivne kraje popust 40 odstot. od normalne vozarine. Poljedelsko ministrstvo je označilo za pasivne tele pokrajine: Črna gora (letna potreba 3000 vagonov), Dalmacija (4000 vagonov), Hercegovina (2500 vagonov), Hrvatsko Zagorje (S00 vagonov) in Slovenija (5000 vagonov). Razdelitev teh odobrenih kontingentov je poverjena poleg drugim zadružnim zvezam tudi Zadružni zvezi v Ljubljani, Zadružni zvezi v Celju ter Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Popust je vezan na posebne pogoje. g Zborovanje centrale industrijskih kor-poraeij. Dne 29. in 30. t. m. se vrši v Belgradu zborovanje Centrale industrijskih korpora-cij. Na dnevnem redu so vprašanja kakor denarna kriza in industrijski krediti, stabiliza- cija valute, trgovska pogajanja ■ sosednjimi državami itd. g Naraščanje hranilnih vlog ▼ Avstriji. Koncem septembra t. 1. so znašale hranilne vloge 1735 milijard a K. V teku meseca septembra 1.1. eo narastle za 182 milijard a K. g Avstrijska trgovska politika napram na- sledstvenim državam. V »Berliner TageblatU je obelodanil avstrijski zvezni kancler izčrpen članek, v katerem ugotavlja potrebo zmanjšanja produkcijskih stroškov, čemur pa nasprotuje visoka obrestna mera. Sicer tvori visoka obrestna mera [rivlačno silo za dotok kapitalij iz inozemstva, vendar v majhni meri, ker so inozemski kapitalisti nezaupni. Tr-govsko-politično razmerje med Avstrijo ih na-sledstvenimi državami se je v zadnjih 2 letih znatno izboljšalo. Odkar da so ponehale zunanjepolitične strasti, nastaja zopet normalno razmerje. Vsak poskus stvoriti grupacijo narodnih gospodarstev bi zaviral ta razvoj. Zato je dr. Seipel proti donavski federaciji in carinski zvezi, ker bi se s tem vzbudila sumnja nazadnjaštva v gospodarstvu. g Jesenski praški velesejem. Na letošnjem jesenskem praškem velesejmu je razstavilo 2208 razstavljalcev. Pomladnega velesejma letos se jo udeležilo 1973 razstavljalcev, jesenskega velesejma lani pa 1926 razstavljalcev. Vsi razstavljalci zaposlujejo v svojih tvor-nicah in poslovalnicah okoli 10.000 uradnikov ter 189.000 delavcev. Med .inozemskimi razstavljalci je bilo največ Francozov (ca. 390). Obiskovalcev je bilo 400.000 iz 38 držav, mnogo tudi iz Jugoslavije. Največje število zaključkov beleži metalurgija s 488 razstavljalci. Praški velesejem se bo še bolj razvil, ko dobi veliko velesejmsko palačo, v kateri se bo stvorila velika trgovska >City< za srednjo Evropo. g Belgarska zunanja trgovina, V prvih 8 mesecih t 1. je znašal uvoz v Holandijo 253 tisoč 553 ton v vrednosti 3623 milijonov levov, izvoz pa 260.598 ton v vrednosti 2655 milijonov levov. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila bolgarska zunanja trgovina v navedeni dobi pasivna za 970 milijonov levov. V prvih 8 mesecih L 1923. je bil deficit 1150 milijonov levov, v prvih 8 mesecih L 1922. pa samo 42 milijonov. g Romunske finance. V prvih 9 mesecih tu 1. so dosegli romunski državni dohodki 18.993 milijonov lejev, redni izdatki pa 13 tisoč 743 milijonov lejev. Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 5250 milijonov lejev se je porabil za izplačilo izrednih kreditov ter za izplačilo državnih dolgov raznim železniškim dobaviteljem. g Oktoberski izkaz nemške državne banke. — Izkaz nemške državne banke za dan 15. oktobra je sedaj enotno sestavljen na podlagi >Reichs marke*, pri čemer velja »Ren-tenmark« isto kot »Reichsmark« oz. 1 bilijon papirnatih mark. Zlati zaklad nemške državne banke znaša sedaj 614 milijonov zlatih mark. sedanji obtok v višini 1397 milijonov zlatih mark je pokrit v zlatu s 43.9 odstot. ter v stabilnih devizah s 14.7 odstot. g Nemško državne finance. V drugi desetini meseca oktobra L 1. so znašali nemški državni dohodki 233 milijonov zlatih mark, izdatki pa približno 180 milijonov zlatih mark. 8kupni presežek dohodkov nad izdatki v tekočem proračunskem letu (od 1. aprila 1924 pa do 20. oktobra L 1. je 154 milijonov zlatih mark. g Zelezniško-carinski postopek. Železniška carinska posredništva se s 1. novembrom t 1. definitivno ukinejo. Carinjenje pošiljk bodo obavljali od strani pošiljatelja določeni špe-diterjL Zato je potrebno, da se na tovornem listu glede carinjenja napiše posebna dispozicija in sicer na sledeči način: Carinjenje opravi Spedicijska tvrdka N. N. v Ljubljani ali v Mariboru, ali pa na drugi carinski postaji. g Francosko-belgijski trgovski sporazum. Včeraj je bil v Parizu podpisan trgovski sporazum med Belgijo in Francijo. g Berlinska borza je zaprta. Iz Berlina poročajo, da berlinska borza ne posluje, ker borzni obiskovalci tako protestirajo proti previsokem prometnem davku, g Obtok bankovcev v Rusiji. Po izkazu ruske državne banke je znašal obtok bankovcev dne 15. t. m. 54,357.600 červoncev (červo-nec je 10 zlatih rubljev). Metalna podlaga je istočasno znašala 24,554.987 eervoncev. Borze. 27. oktobra 1924. DENAR. Zagreb. Italija 2.0690—2.9990 '3.02*0 do 3.0550), London 3C8.70—311.70 (313.50 do 316.50), Nev;york 68.30-,69.30 (69.15-70.15), Pariz 8.5850-3.6350 (3.625-3.675), Praga 2.0450—2.0750 (2.0720—2.1020), Dunaj 0.0960 do 0.0980 (0.C970—0.0990), Curih 13.25—13.35 (13.45—13.55), efekt, dolar 67.50-68.50 (68.40 do 69.40). — Tendenca zelo slaba, sama ponudba. Curib. Belgrad 7.45 (7.45), Pešta 0.0068 (0.0068), Berlin 123.50 (123.50), Italija 22.42 (22.50), London 23.3750 (23.365), Ne .vyork 520.?0 (520), Pariz 27.25 (27.10), Praga 15.50 (15.475), Dunaj 0.007375 (0.007325), Bukarešt 2.90 (2.95), Sofija 3.75 (3.775). Dunaj. — Devize. Belgrad 1025, Ko-danj 12.080, Iondon T 19.000, Milan 3046, New-york 70.935, Pariz 3697, Varšava 13.570. -Valute. Dolarji 70.460, angleški funt 317.200, franc. frank 3655, lira 3020, dinar 1015, češkoslovaška krona 2100. Praga. Devize. Lira 146.625, Zagreb 49.10, Pariz 177.125, London 152.675, Newyork 33.95. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot invest. posojilo iz leta 1921. 61.50 (blago), 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo 112.25 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215—217.50 (217.50 zaklj.), Merkantilna banka, Kočevje 125—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 914 (denar), Slavenska banka, Zagreb 100 (blago). Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—150, Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 450 (blago), Združene papirnice Vevče 120 (blago), »Split« anon. družba za cement Portland, Split 1480—1500, 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske dež. banke 17.50 (blago), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 89 (blago). Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 109, Hrv. sveopč. kreditna banka, Zagreb 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 67, Jugoslavenska banka, Zagreb 101 do 102, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215—220, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 83, Dioničko društvo za eksploatacijtt drva, Zagreb 87—88, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 830—850, Narodna šumska industrija, Zagreb 52—58, Našica 65—70, Guttman 720—735, Slavonija 71—72.50, 7 odstot. drž. inv. posojilo 63.75, Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 402—440, Vojna odškodnina 111.50^-112.50. Dunaj. — Efekti — Zivnostenska banka 828.000, Alpine 409.000, Greinitz 185.000, Kranjska industrijska družba 700.000, Trboveljska družba 437.000, Hrvatska eskomptna banka 107.000, Leykam 157.000, Jugoslovanska banka 106.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 54.000, Avstrijske tvornice za dušik 180.000, Gutmann 397.000, Mundus 825.000, Slavex 305.000, Slavonija 75.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Tramiči 3-3 3-4, 4-? ar. Naj- mnnjši 3 Din. Oglasi nad devet vr.sllc se računajo više. Za odgovor znamko! resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnim skladiščem za les in drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: UNI-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. 6370 1 SAMOSTOJNEGA OSKRBNIKA s starejšega, poročenega, s 4 odraslimi olroci, veščega gozdarstva, poljedelstva, živinoreje in sploh ekonomije, sposobnega voditi vsako korespondenco in knjigovodstvo, sprejme veleposestvo. Njegovi dohodki: polovična užitnina iz pridelkov, ostalo po dogovoru. Stanovanje v hiši z lastnim pohištvom. — Ponudbe r.a upravo lista pod »Vesten in pošten« 6683. kokošje, račje, j^osje in gosji puli, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka E. Vajda, čakovec KUPIM stare, dobro ohranj. ! specer. stelaže. ! Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev, 6662. NOVA VILA kupcu takoj na razpolago, obstoječa iz 5 sob in vsemi pritiklinami, se proda. Vila je 7 minut od postaje Kranj, v lepi legi. Ponudbe prosim pod »Lepa vila« 200 000 Din na V. Kranjc, polir, Kranj, kjer se lahko tudi ogleda. Koruzno fflOKO za krmo, iz popolnoma zdrave koruze, in prave Trgovski UČENEC se sprejme pri tvrdki FR. PRIJATELJ, trgovina z meS. blagom in dežel, pridelki v Tržišču (Dolenjsko). Učenec mora biti od poštenih stari-šev, ki ima veselje do trgovine, prim. šolsko izobrazbo in je vešč slov. in nemškega jezika. Pogoji pismeno. KOZA dobra mlekarica, ne prestara, se kupi. Naslov pove upravs »Slovenca« pod štev. 6626. nudi tvrdka AL. & M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 33. j NAJBOLJŠA NAJCENEJŠA kore. . NAJUSPEŠNEJŠA osobito za trgovsko kuic- i sCS ifZobrnafntela S j REKLAMA T®tt3S^b^!5£|BO V »Slovencu« pr:> Aloma Ccmp., Ljubljana. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalno vest, da je danes ob 5. pop. umrl previden s sv. zakramenti, v 53. letu starosti moj ljubljeni soprog, gospod Ivan Cerar nadučitelj na Črnučah Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 20. oktobra ob Q dopoldne na Črnučah. Na Črnučah, dne 27. oktobra 1924. ANGELA CERAR roj. BREZOVAR, soproga. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dragega soproga, očeta in strica, gospoda izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zalivalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim. ki so poklonili krasno cvetje na krsto pokojnikovo in prihiteli iz oddaljenih krajev, da spremijo dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1924. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom izgube našega dragega soproga, sina, zeta, svaka, strica, gospoda in za prešteviluo spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zali valj ujemo preč. gosp. župniku Lekšetu, g. kaplanu Mikoliču za obiske v bolezni, kakor tudi prečastitemu gosp. župniku iz Solčave, ter tudi gg. pevcem za ginljive ža-lostinke. Vsem tisočera hvala in Bog plačaj! Luče, dne 24. oktobra 1924. ŽALUJOČI OSTALI. Bn Knoch jermena za pogon. Rezano je samo Iz nej-boljlh volovsklh krupo-n0» garantirana težlna 0'98—1. Jlvano, lepljeno in protegneno v vteh dimenzijah na skladlšfu Krekov trg 10. Telefon 247. Tvornižko skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Royal) Telefon 20-54 A. Lampret, Ljubljana, prepeličar, rdeči i" druge vrste, KUPIMO v vsaki množini. - Ponudbe z vzorci na Fr. Gorjanc & Cie, Kranj INDUSTRIJALEC ln VELETRGOVEC z velikim premoženjem, 28 let, želi znanja naobraže:'o gospodično iz l-rščanske hiše v svrho ŽENITVE. Prosi samo resne ponudbe z imenom pod: »TAKOJŠNJA ŽENITEV« na upravo lista. -Tajnost zajamčena. 6716 Preds se štiriletna JAZBECARKA in trimesečni MLADICI (1 samec, 2 samici). - Naslov se izve pri upravi lista, event. pismene ponudbe pod » Jazbečar 6617« na upravo li?(a. Večja množina KORENJA jc naprodaj pri M. Komnu v Dravljah št. 22. 6713 trboveljski Ljubljana Gosposvetska ccsta 16 Telefon 3 13 Mmmmmgmmmmm1^ Bombaževa predilnica in tkalnica TRŽIČ Ed. Glanzmann in And. Gass-ner v Tržiču išče spretnega V stroki vsestransko naobražeu. -Nakup, prodaja itd. sprejme vodstvo odn. samostojno mesto. Vpelje podružnico. Cenj. vprašanja pod »VINO 6699« na upravo >Slovenca«. Ceni. občinstvu vljudno naznanjam, da sem SOisi Trboveljski, libojskl, crmožkl in visofcokala-rižni trobnodolishl (spet. zi cenir. kLriava) pc nsinižjih cenah rfobavlja B©PI. tiesiN trg. s premogom EjiiDljaiia w«sSova bi. 1./SS. i* vpokojen, 38 let. samski, zmožen slov., srbo-hrvatskega in nem. jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Natančen« št. 6715. Oddajalci STANOVANJ in MESEČNIH SOB naj blagovolijo poslati naslove »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra ccsia 23, ki jih oddaja interesentom. 6723 s pasovi (gurlc -— Feldbetien) se prodajo pod ceno. — Ponudbe na unravo lista pod »POTREBUJEŠ« šlev. 6727. !zf§y!bi5 ^majhenfrujavf' , brez repa, vrat ima bel. Naj- 5 ditelj naj ga odda proti ua- j gradi jož. janežiču, Domžaie. j 7 P 51C poštena in pa-L&JlCmcS metna, ki razume kuho in lep hišni red, se | sprejme takoj v boljšo hišo. J Naslov v upravi pod št. 6719. aO vratarja ozlr. sekiri: s Viri M (bivš. stražnika ali orožnika) Ponudbe ua gornji naslov. "»ac jtfJ?- Preda se velik kožuh m ali vožnje z vozom in AVTOMA GNET. — Naslov pove uprava lista pod štev. 6696. j a n i PRODA SE v Ljub! nova, srednje C:' veiika se sprejme za ustanovitev podjetja DRUŽABNIK kakršnekoli stroke. Ponudbe upravi pod šifro »Eksistenca 6697« želi znanja GOSPODIČNA srednje starosti, z gotovino 80.000 Din, z gospodom od 35—40 let. Vdovec brez otrok ni izključen. Prosi se slika. Vajen poljedelstva in gostilne. Prednost imajo drž. nastavljenci in posestniki z gostilno. - Ponudbe pod rSrečen zakon« na upravo lista. 6714 S HRANO in celo postrežbo pri krščanski družini ali osebi, se išče začetkom novembra za mirnega gojenca Zadružne šole. - Ponudbe z navedbo cene upravi štev. 6703. za takoj. Obstoječe iz 2 sob s pritiklinami v Ljubljani ali bližnji okolici. Cena postranska stvar. — Ponudbe pod »Stanovanje« na Hotel ;>S!on«, soba štev. 15. 6712 Iščem ŽELEZNO PEČ za delavnico. - Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 6711. od gosp. JOS. KOŠIRJA na JESENICAH: ter z dnem 24. OKTOBRA 1924 otvoril na tem mestu podružnico. — Na zalogi bodem imel vedno ŠPECERIJSKO, GALANTERIJSKO ter MANUFAKTURNO BLAGO po konkurenčnih cenah. — Cenj. občinstvu se najtopleje pr" poroča za mnogobrojni obisk CIRIL GAŠPERIN. Stavnemu občinstvu naznanjamo, da bo vozil od srede, 29. oktobru do 3. novembra redno od 8. ure zjutraj dalje do poznega večera na pokopališče. Cena za enkratno vožnjo 5 din. Postajališče gostilna „Pri Figov-cu" na Dunajski eesti. Se priporoča Adamčič & Komp. =iiiu uuiiiniiiiuiiiiiiuiiiMiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiimiiniuiiiuuiuilliiis 9 5 rujavi, zelen!, beli i s 3 kupuje i S | Sasposvaiska cesta 3. - Wo!foua ulica 12. | =iiiiiiiiiiiiii!iii!!iii!riiiiniiinnuiiiiiiiiiniiiiiitniiiiiiiiiiiiilitiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiininiiiS «tS!n s aH manjšo « TRGOVINO ali oboje v Ljubljani ali na deželi, iščem v najem. - Ponudbe na upravo lista pod šifro »PROMET« štev. 6693. 85 cm, skoraj nov, znamke Lein & Pirner, ugodno proda Konzervna tovar. »Globus«, d. d, Vrhnika. si stroj št 8 iti nekaj PLETENIN poceni naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 6713. Prazne steklenice od »JUHANA« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče štev. 13. GIBCTTiTOlUKHmmu iwjms moderno zidana, nova, ca 600 m2 površine, se zaradi bolezni in preselitve TAKOJ, PO CENI, PRODA. Tovarna je v polnem obratu, ima električen pogon, popolni lesni in kovinski oddelek, telefon itd. ter se proda kompletna z vsemi stroji, inventarjem in dvonadstropno stanovanjsko hišo. — Resni interesenti naj sporoče svoje naslove pod »TOVARNA« na upravo lista. IVAM ZAROTNIK Telefon št. 379 mesini fiesorsici mojster Telefon št. 37!) JkfiaJbliaiia, Dunajska cesta -4-3 Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene sfavbe, ostrešja htSe, vSJe, tovarne, cerkve in avonlki; stropi, razna ila, stopnice, ledenice, pavMUJonB, verande, lesene ograje itd. Oradlba lesenih mostov, feasov, mlinov. Parna žaga Tovarna furnirja muici za okoli 800 litrov vsebine, znotraj pokositran — PRODA po zelo ugodni ceni METALOKEMIKA j d, d. Zagreb, Strossmayerova 6. 6707 s oMobrom 1 zope< 8» za notranje bolezni ter bolezni v nosu In vratu. g Kongresni trg 15, 3.-5. ure pop. pj | (Leitspindeldrehbank) s KOLEŠČKI (Vorgelege) in kompletno opremo se poceni proda. Naslov v podružnici »Slovenčeve« uprave v Celju hotel ^Beli vol« šl J5, Zn žalne dneve us^ SE PRIPOROČA CVETLIČARNA LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopje) LJUBLJANA :: Kongresni trg v napravo žalnih vencev, šopkov in nagrobnih aranžmajev od najpreprostejšega do najfinejšega izdelka. — — Žalni kakor tudi drugi trakovi vedno v zalogi. CENE SOLIDNE. POSTREŽBA TOČNA ObPEstouaiva ulog, naftim in prodal psafto-prstnih mtlnostnih napil1 ep, de? i in pnlut. borzna naročila, predujmi In Miti usah prste, Eshoinpt in inhaso menic ter nakazila o tn- in Inozcnntpo, safe-dEpositl itd, itd. Erzojtiplie: Uredil Ljubljana Tel. i>0, '157.518