Poitnina platana r ootovinl _ Cena Din 1- Mcirenskl ttrm Stev. 55 V Jjuhliani, G. marca 1936 ■a Cdgract abesinskega tesarja na ON: Megliš |c ptlpcarijcn pegamu sc te sc toge pet tem upoštevata detotlla U pakta Društva nate tim Addis Abeba, 6. marca. n. Ncguš je poirdil prejem poziva, ki ga je poslal ženevski odbor trinajstih, naj Abesinija in Italija prenehata s sovražnostmi 'in je poslal kot odgovor na ta poziv v Ženevo naslednjo brzojavko: »Vzeli smo na znanje brzojavko, ki sle jo poslali mojemu zunanjemu ministrstvu v imenu odbora 15. Vsi elani Društva narodov vedo, da smo mi poskusili vse mogoče, preden smo začeli z vojno, da bi ohranili mir, kakor je to potrebno po duhn Društva narodov. Italija pa je prekršila svoje mednarodne obveznosti, katere je prevzela prej in nadaljuje s svojim napadom. Mi smo zmeraj pripravljeni začeti pogajanja, toda pod pogojem, da bodo upoštevani pogoji, ki so določeni v paktu Društva narodov. Sprejemamo na znanje, da naj se^pogajanja, ki jih je predlagal odbor 15, vrše v okviru Društvu narodov in v soglasju / njegovim duhom. Sprejmite po našem predstav- niku v Parizu naše hvaležno priznanje za po-sredovunje. Podpisani: Ueile Selasije.c Odmev v DH Ženeva, 6. marca. Odgovor abesinskega cesarja na poziv Odbora trinajstih smatrajo ženevski krogi kot izraz pripravljenosti abesinskih krogov za pogajanja, ki sc bodo vršila v duhu Društva narodov V Ženevo je sicer dospela šele prva brzojavka cesarja samega, natančen in stvaren odgovor s predlogi pa bo poslal danes abesinski minister v Parizu. Z ozirom na abesinsko pripravljenost menijo poučeni krogi pri Društvu narodov da bo tudi Italija odgovorila na predlog DN. odnosno odbora 15 prav tako odkrito in pripravljeno, kakor je to storila Abesinija. Italijanski odgovor sicer še ni znan, ker za vi v! še od seje italijanskega ministrskega sveta, ki se bo vršila v soboto. Abesinski roparji napadale Džibuti, 6. marca. Po poročilih s tembijen-skega bojišča je pred nekaj dm-vi v ozadju bojišča več sto etiopskih romirjev napadlo delavnice in skladišču velikega italijanskega podjetja. ki gradi ceste v frontnem prede'u. Italijanske čete, ki so bile postavljene v bližini teh skladišč za stražo, so se. spustile / roparji v boj, pri tem boju so vojakom pomagali tudi italijanski delavci, borba je bila zelo ogorčena. V zvezi s tem incidentom poročajo italijanski vojaški krogi, da je bilo pri podobnih roparskih napadih do zdaj ubitih T-M) italijanskih vojakov, ki so delali ceste in druge civilizato-rične naprave. Jtoliian&ke izgube Kirn, 6. marca. Po uradnem poročilu je bilo od začetka vojne na eritrejskem bojišču ubitih 1005 vojakov domačinov. Na somalskcin bojišču pa znaša to število 925 a Spremembe v Idumlioti Ljubljana. 6. marca. Ravnateljstvo TIM) je za danes popoldne poklicalo v Ljubljano pokrajinskega načelnika druge rudarske skupine v I rbovljah g. 1' rana Pliberška in člana banskega sveta g. Filipa Križnika. IPD hoče tema dvema delavskima predstavnikoma sporočiti, kaj je /, oddajo premogu za državne železnice, nadalje pa tudi. kako bo z ozirom na te dobave / delavstvom, zaposlenim v rudnikih I PD Zeppelin v zraku Iz Friedrichshafena. Novi zrakoplov »L 129« je davi ob 8.35 odletel na svoj drugi polet Zrakoplov vadi gr. Eckencr. Polet bo trajal osem ur in je namenjen metercološkim in letalskim f°' tzkusom. Planica in prosta Belgrad, 5. marca. AA. Minister za pošto, telefon in brzojav je odobril, da se za dobo smučarskih tekem v Planici 14. in 15. marca t. I. odpie poštna podružnica pošte Rateče na Gorenjskem v Planici pri skakalnici sami. Dalje se dovoli uporaba posebnega prigodnega žiga kraja in dneva za žigosanje postnih pošiljk z napisom Planica 1936 in otvoritev javne telefonske govorilnice. Razen tega je v proučevanju, da se v nedeljo, 15. marca uredi drugi telefonski vod Jesenice- Planica, tako da bi ena telefonska zveza bila za inozemstvo, druga pa za domači tisk. Utrni v župnišče na lun Ljubljana, 0. nijirca. V noči od -t. na 5. marca je bilo vlomljeno v župnišče na Igu. Ko so včeraj zjutraj po odkritju vloma ižanski orožniki z največjo natančnostjo pregledali situacijo v župnišču, zlasti v pisarni in kuhinji, kakor tudi na dvorišču, so prišli do zaključka, da se je vlomilec zvečer vtihotapil v župnišče, se skril in nato pozno ponoči, ko mi vsi domači trdno spali, nemoteno opravil svoje delo. Ključ od pisarne je vzel iz kuhinje, kjer je običajno visel. Ž njim je odprl pisarno in pobral vso gotovino. Dobil je vsega 1176 Din denarja, med drugim 480 Din naročnine za Mohorjeve knjige in 221 Din raznih bratovščin in še drug denar. Vlomilec je denar po-hasal, ukradel v kuhinji še nekaj moškega perila in se v jedilni shrambi okrepčal le s skodelico mleka. dočim je popolnoma na miru pustil mesene klobase in suho meso. Župnišče je vlomilec zapustil skozi vrata, ki vodijo na dvorišče. Vedeti je moral tudi, kje je skril ključ teh vrat. Ko so orožniki izvršili v župnišču svoje prve poizvedbe, je padel sum v prvi vrsti na nekega hlapca, ki je več let služil pri g. župniku Janezu Klemenčiču, a je bil nedavno odpuščen prav zato, ker je kradel razne stvari. Pri njem so orožniki izvršili hišno preiskavo. Dobili so okoli W58 Din denarja. O tem pravi osumljenec, da je njegova in ženina last in da je denar pošteno prislužen. Osumljenec odločno zanika, da bi bil on izvršil vlom in navaja, da je bil celo noč doma. Orožniki se mu zn enkrat napovedali aretacijo in ga snoči odpeljali v ljubljanske zapore. Bcmiie itn angl. Bdeči kuž Addis Abehn, ft. marca Abesinsko vojno ministrstvo poroča, da so predvčerajšnjim italijanska vojna letala bombardirala postajo angleškega Rdečega križa v bližini Quorana. I Ouoran leži i() km za frontnim pasom in je 1 bila postaja baje označena z velik.mi rdečimi ; kri/i. ki jih je bilo mogoče zapaziti i največji! višine. Poleg tega je na njej plapolala' , velika zastava. Italijanska letalu so vrgla na postajo -M) bomb in razrušila 5 Si tore te postaje. Pri tem je bilo ranjenih 10 osel), ki so tvorile osebje postaje Rdečega križa in so bile i po rodu večinoma iz angleške Kravje. lo dejstvo je vzbudilo spet veliko razburjenje v ženevskih krogih saj prihaja Angle- Abesinri so znieli streljati ženi kakor nalašč zdaj. ko sc zdi. da so s svojim stališčem v Ženevi osamljeni Gotovo je, da bo obstreljevanje te postaje prineslo v razvoj položaju novo zapletljaje, ki bodo prav prišli Angležem, prav tako pa je verjetno tudi, ila bodo zaradi tega spet prizadeti najbolj in najhuje Abesinci Zagonetno je pri tem nenadnem hrupu, ki ga je vzbudilo bombardiranje italijanskih letal to, kako je Abesinija pred dobrim mesecem prepovedala delo vsem inozemskim odposlanstvom Rdečega križa, pa so vendar še na njenem ozemlju. Znano je. da je oh te i priliki celo zaplenila angleško-egiptski misiji vse avtomobile, tako da je ta morala odiditi Rim iTilffOTHEtea glede H. križa Rim 6. marca. b. Z ozirom na vesli o bombardiranju postaje angleškega Rdečega križa za-j trjujejo uradni krogi, da je angleški poslanik v Rimu Drummond obvestil italijansko vlado samo, | da se bo postaja angleškega Rdečega križa preselila iz Desije v Quoran. Podrobnosti pa ni povedal. Zato italijanska letala, ki so zasledovala abesinske kolone, niso mogla vedeti, da je to ambulanta Rdečega križa. Brzojavka italijanskega generalnega šlaba poroča, da so italijanska lelala I obstreljevala umikajoče se abesinske čele 150 km | severno od Desije. V bližini večjega abesinskega j taborišča so opazila vrsto abesinskih avtomobilov ' z znakom rdečega križa. Opazovalec na aviionu je videl, da so ljudje, ko so opazili italijanska le-\ tata, razložili s kamijonov zaboje, se skrili za nje ! in čakali, da so se letala spustila nižje. Italijan-j .'ki letalci so hoteli ugotoviti, če so to res avto-] mobili Rdečega križa. Ko so pa prišla letala dovolj i nizko, so abesinski vojaki olvorili na nje silovit j ogenj iz pušk, tako da so italijanski lelalci morali | odgovoriti s tem, da so spustili na karavano več : bomb in nekaj avtomobilov razbili. Abesinci so I znova hoteli izrabili zaščiteni znak Rdečega kr;ža, i da bi se obvarovali. Ko so bombe zadele avtomobile, sc je dvignil iz njih gost dim, kar jasno priča, da so li avtomobili Rdečega križa vozili orožje. Koiilu bo pintoto škodo Stockholm, 6. marca. Švedski poslanik v Rimu je pos'al svoji vladi sporočilo, da pripravlja italijanska vlada plačilo stroškov in škode, katero so po nesrečnem naključju naredila italijanska letala pri napadu na švadski Rdeči križ konec decembra lanskega leta, Italijanska vlada no. mara, da bi katerikoli narod trpel škodo na svojem narodnem premoženju. Kn| odgovarja anpf. otortn London, (i. marca. / ozirom na bombardiranje angleškega Rdečega križa, ki jc vzbudilo v Londonu veliko razburjenje, izjavljajo uradni krogi, da bodo čakali poročila angleškega konzula v Addis Abebi. Rimski poslanik v Londonu jc dobil navodilo, da mora italijanski vladi prav natančno poročati o gibanju angleških ambulant Rdečega križa, da nc bo prišlo do nesporaziiinevanj pri vojskovanju. Stvar bo postala resna, če bi bil ubit kak angleški podložnik iz Kenije. Toda po vladni izjavi dosedaj noben brzojav ne potrjuje vesti o smrti angleških podložnikov. Rini. 6. marca. AA. Agencija Stefani poroča; V proračun za leto 1936 so postavili kredit 42 milijonov lir za nagrado za tiste, ki sklenejo zakon i; za družine z velikim številom otrok. Iltd 1. Obtm zbor esperantistov Snoči je bil v Delavski Zbornici 15. redni občni zbor Esperantskega kluba. Članstvo, ki je do zadnjega količka napolnilo lokal, jc dokazalo, kako se zanima za delovanje svoje organizacije. Občni zbor je otvoril in ga vodil priljubljeni predsednik Kozlevčar Jože, ki je v svojem kratkem in jedrnatem govoru orisal pomen esperanta, zlasti za nas Slovence, predvsem za malega človeka. Nikdo nc bi mislil, kako ogromno propagandno delo jc opravil za Slovenijo klub v minulem poslovnem letu. Vse to delo je bilo liho, idealno ter nesebično. Esperantsko gibanje je tako važen kulturen faktor, da ne rabi za sebe nobene reklame in se ga esperantisti oklepajo z največjo vnemo. Tajniško poročilo je podal agilni tajnik Korenčan Janez. Klub šteje danes nad 150 članov. Med ustanovnimi člani najdemo imena najodličnejših ljubljanskih osebnosti, med njimi knezoškofa dr. Gregorija Rožmana. Klub je v minulem poslovnem letu otvoril in vodil 4 esperantske tečaje, ki so vsi izredno dobro uspeli. Priredil jc veliko esperantsko razstavo na velesejmu, v radiu pa so sc vršila številna predavanja o lepotah naših krajev. Klub je sodeloval tudi pri izdaji prospekta o naših letoviščih in pri »Slovenski fotografiji«. Kot vodja slovenskega esperantskega gibanja je sklical tudi konferenco i vseh esperantskih klubov v Sloveniji. Blagajniško poročilo je podala blagajničarka gospodična Kabajeva. Klubova knjižnica je izredno zanimiva in bogata. O tem je poročala gdčna Lo-žarjeva. Na predlog revizorja g. Ivana Laha je bila odboru podeljena razrešnica s pohvalo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Kozlevčar, ostali o-dbor pa tvorijo: Vovk Alojzij, Mizerit Desiderij, Kabaj Anica, Halov Gustav, Rakovec Janko, Jakomin Stane in Zlatnar Peter. Za revizorja sta bila izvoljena Kralj Ivan in Petrič Marija. Ntguš pisal nemškemu šriaciii Vratislava, 6. marca. b. Neki učenec osnovne šole v Echevveidnitzu je dobil lastnoročno pismo od abesinskega cesarja, zraven pa izvod abesinskega lista »Jutranja zvezda«, ki izhaja v Addis Abcbi. Deček, ki je strasten zbiralec znamk, mu je pred nekaj tedni prišlo na~misel, da je pi6al abesinskemu cesarju, naj mu pošlje nekaj izvodov abesinskih listov. Ncguš je dečku točno odgovoril, kar jc želel. Lisli so pisani v amharščini in vzbujajo veliko pozornost v mestu, kjer so razstavljeni. Danes ziutcaj prt telefonu »Halo, tukaj uredništvo »Slov. doma«. »»Tukaj rešilna postaja.«« »Dobro jutro! Ali imate kaj novega?« U temenska porotila Bistrica. Boh. jezero: plus dva, dežuje, 18 cm južnega snega. §Ei!ia ne mara vojaške politike (irški vojni minister odstopil. Atene. (i. marca. Po daljšem posvetovanju med vodilnimi vojaškimi osebnostmi so vojaški krogi izvolili deputacijo. ki so jo s posebnim nalogom poslali k vojnemu ministru Papagosu. Posledica te deputacije je bila, da se je minister takoj odpeljal h kralju Juriju in podal ostavko, llkratu z generalom Papagosom je odstopil tudi državni podtajnik za vojno general Platiš. Za novega vojnega ministra je bil imenovan general Metaksas. Metaksae jc bivši načelnik grškega generalnega štaba in je trenutno vodja spravljive svobodomiselne monarhistične slranke. V njegovem imenovanju vidijo velik osebni uspeh kralja Jurija, ki se je sam močno zavzel za to, da preneha vpliv nekaterih političnih krogov, ki so hoteli odločevali v notranji politiki. Metaksas je odličen človek in izmeni njegova navzočnost jamstvo, da se bo vzdržala zakonitost, red in mir. Reakcionarno-vo,jaški krogi pričakujejo, da se bo položaj zaplelel po izvolitvi novega predsednika v skupščini. fmmoskt senat za pakt s sovjeti 1'ariz. (j. marca. Mavas poroča: Ministrski predsednik Albert Saraut je imel pred senatnim odborom za zunanje zadeve obširen govor, v katerem je razložil vprašanje francosko-sovjetske pogodbe in utemeljeval nujnost, zakaj'je lo pogodbo bilo treba skleniti, podpisati in sprejeli. Senaini odbor je po daljšem posvetovanju z Ut glasovi proti 4 odobril ratifikacijo francosko-sovjetske pogodbe. Štirje senatorji so se glasovanja zdržali. Od senatorjev, ki so glasovali proti ratifi- kaciji, dva ne pripadala nobeni politični skupini, dva pa sta člana republikanskih strank. Bivši predsednik francoske republike Millerand ni glasoval, prejšnji predsednik francoske vlade Laval, ki je to pogodbo v načelu sklenil, je pa glasoval z njo, čeprav je prej zelo močno agitiral proti pogodbi. Na-črl »ikona o ratifikaciji bo predložen na senatni seji predvidoma 12. I. m. Tako l>o jiogodba med sovjeti in Francijo končnoveljavno sprejeta in jo bo treba začeti izpolnjevati. K vferaj&nji veliki inkovski simultanki v dvorani hotela Metropol v Ijubljani Večer naših šahistov Ljubljana, ti. marca. Slovenska šahovska zveza je za snoči organizirala šahovsko simultanko, ki so je vršila v veliki dvorani hotela >MetropoL in ki je krasno uspela. Ureditev prostorov v dvorani je bila za to prireditev zrlo posrečena: v obliki velikega pravokotnika so stale strnjeno druga ob drugi mize; na zunanji Mrani 6e sedeli za šahovskimi deskami >na-vadni zemljani«, na notranji strani pa so bile tri naše šahovske zvezde: Vasja Pirc, prof. dr. Milan Vidmar in Vidmar mlajši. Razlika je bila le v tem, da so zunanji sedeli, dočim so dr. Vidmar, Pirc in Vidmar neprestano krožili ob mizah. Igra je bila izvedena tako, da je od mojstrov potegnil vsak eno potezo, potem obšel ves ostali krog ter zopet po-legnil pri prvem. Tako je n, pr. dr. Vidmar napravil potezo pri deski št. 1. nato pri št. 2, 3 itd. Za njim je prišel Pirc. ki je istota.ko opravil po eno polezo in enako tudi Vidmar mlajši. Sledil je zopet dr. Vidmar itd. Tako je šlo v krogu; iz kroga sn poleni izpadali drug za drugim oni, ki so se vdali ali ki so bili premagani. 53:3 Kakor rečeno, so bili na notranji strani dr. Vidmar, Pirc Vidmar mlajši. Na zunanji strani pa se je zbralo vse najboljše, kar zmore naš šahovski svet. Nič več in nič manj kakor 51 naših šahistov se je strnilo v venec okrog četverokotnika. Med popolno tišino, ki je vladala v dvorani, so bili sklonjeni posamezni igralci nad svojimi deskami. Nekateri so imeli ob strani tudi listke ter si poteze beležili. Kibici Preko hrbtov igralcev se je sklanjal šahovski «vet druge kategorije: kibici. Ne moremo reči, da jih je bilo ravno ogromno; vendar so tisti, kolikor (ih je bilo. spremljali simultanko z izrednim zanimanjem. Kibici so bili obenem najboljše kazalo, na kateri deski se odigrava kaj posebno zanimivega. Kjer je bila kaka posebnost, tam so se zgrnili tudi kibici. Na zunanji strani četverokotnika so kibici spremljali zlasti radi vsakega posameznega mojstra. Čim je mojster na notranji strani stopil naprej ob mizi k naslednjemu igralcu, se je na zunanji strani premaknila tijdi cela vrsta kibicev. Vse to pa se je vršilo popolnoma šahovsko, to se oravi, tiho in mirno, da kibici niso nikogar motili. Kdo so šahisti. Šahovske zvezdnike dr. Vidmarja, Pirca in Vidmarja mlajšega poznamo vsi. Stekli so si že toliko lavorik, da jih dobro poznajo tudi izven naše države. Tem trem mojstrom so sedeli nasproti šahisti, od katerih je marsikateri pogledoval svojega nasprotnika s skritim dvomom, ali bo tudi on, sedaj v vrsti šahistov na zunanji strani četverokotnika malo opaženi, mogel kot šahovski mojster kedaj stopiti na notranjo stran četverokotnika, ko mu navadni šahisti ne bodo delali niti tolik&preglavic. da se bo moral zaposliti s cigareto. Med šahisti na snočni simultanki so številčno prevladovali visokošolci. Bili pa so zastopani najrazličnejši sloji in poklici. Tako smo videli za šahovskimi deskami profesorje, trgovce, ključavničarje, tu je sedel dijak, poleg njega trgovski pomočnik, tam uradnik, malo naprej vseučiliški vratar itd. Med vsemi temi najrazličnejšimi poklici ni bilo opaziti niti najmanjše stanovske opredelje- nosti. Tudi šah je kakor šport: združuje drug ob drugem vse poklice brez razlike v nekako šahovsko družino. Trinajstletni šahist.. Pozornost je potegnil na sebe trinajstletni šahist blizu vhoda. Bil je to najmlajši, ki je snoči sedel v >Metropolu*: za šahovsko desko. Je to Se-žek Pavel, dijak 3. razreda gimnazije. Prvič je javno nastopil lansko leto na aprilskem brzoturnirju in dosegel prav lepe uspehe. Tudi snoči je korajžno pogledoval svoje tri nasprotnike, kadar so se pojavljali pred njegovo desko. Ko je ura presesrla polnoč, je moral Sežek končati, ker ima danes šolo. Tako se je zadržal dr. Vidmar pri njem kakih H) minut. Potegovala sta hitro in Sežek se je branil neverjetno precizno. Kljub temu, da je potegoval zelo hitro, se mu je posrečilo igro vleči. Končno mu sicer ni pomnealo drugega, kakor da se je vdal, vendar je pokazal, da na šahovskem polju še mnogo obeta. Potek simultanke Pred simultanko je pozdravil navzoče in otvo-ri] večer predsednik Slovenske šahovske zveze g. Kozina. G. dr. Bajc, ki je simultanko vodil, pa je nato obrazložil način igranja, ki se je potem tudi začelo. Od začetka je potekalo igranje dokaj hitro in ni prineslo nobenih posebnosti. Počasneje so začeli igrati mojstri šele nekako po poldrugi ali dveh urah, ko so bile po vseh deskah razvite že kočljivejše sjtuacije. V splošnem je bilo opaziti, da so prišli k simultanki sami dobri igralci. Kajti kakega začetništva ali posebne slabosti ni bilo videti nikjer. To dokazuje tudi okolnost, da se je prvi šahist vdal šele ob pol dvanajstih. Prvi mat pa je bil šele ob 12.12. Do pol ene so odpravili mojstri pet igralcev, od katerih se je prvi vdal, ostali so bili mat. Proti tričelrt na eno je padla šesta žrtev, Pavel Sežek. Mojstri izgubili šest iger. Prvemu se je na zunanji strani četverokotnika posrečilo izvojevati zmago medicincu Janku Arnše-ku in sicer ob 1.30. Pretekla je potem skoraj cela ura, vmes je padlo precej žrtev, in šele ob 2.25 je za zunanjo stran padla druga zmaga, ki jo je pridobil slaščičar Pretner. Do treh zjutraj so sledile še štiri zmage »zunanjih:, ki so jih dobili: Brein-fald (ob 2.30), Klakočar (2.85), Dolenc (2.45) ter kot zadnji Jošt. Partija z Joštom je sicer ostala nekako sporna, venda/ pa pripada po splošnem mnenju zmaga Joštu. Osem remijev. Remizirali so: Perčič (ob 1.10), Majcen (1.85), Hren (1.50), Muzlovič (2.50), Bajc (2.15), Jeršin (2.25), Glinšek (2.40) in Dobnikar. 39 zmag. Vseh ostalih 39 igralcev so mojstri premagali. Nad 80% partij je bilo končanih šele po polnoči. Zadnje partije pa so se zaključile ob treh zjutraj, ko je bila simultanka tudi zaključena. Celoten potek igranja je dokazal, da je v Ljubljani dovolj zelo talentiranih šahistov, pa tudi dovolj zanimanja za šah. Kajti vztrajali do treh zjutraj za in ob šahovskih deskah, kakor je bilo to snoči, more storiti le, kdor je za stvar res navdušen. Otvoritev protijetičnega dispanzerja Var Marij Šimenc kot trubadur Manrico V letošnji operni sezoni sc nam je večkrat predstavil eden naših najboljših pevcev svetovnega formata, tenor Marij Šimcnc, Tako smo ga slišali kot Radamesa v Aidi, njegov don Jose v Carmen pa je bil velik dogodek v našem opernem življenju. V sredo, dne 4. marca t. 1., je podal vlogo Manrica v operi Trubadur. Čeprav je bilo njegovo petje, kakršnega si ga moramo le želeti, je podajanju vendarle nedostajalo tistega glasovnega osredotočenja, ki smo ga z radostjo uživali pri nekaterih njegovih letošnjih nastopih. V splošnem pa je treba ugotoviti, da je v preteklem letu odlični pevec v marsičem zelo napredoval, zlasti v smiselnosti podajanja in s tem nerazdružljivi dinamiki. Žal nam je ’lc, da nima vseh vlog naštudiranih v slovenščini in da je vlogo Manriea pel v jugoslovanščini, v katero zahajajo deloma tudi slovenski operni prevodi. S to uprizoritvijo se nam je predstavila tudi nova Leonora O. Oljdekopove, ki tudi ni pela svoje vloge v slovenščini, kar je razumljivo, saj je pevka, Rusinja po rodu, nastopala do letošnjega leta v Belgradu in v Zagrebu ter ji dela naš jezik mnogo preglavic. Svojo vlogo je podala ustrezajoče. Nova nam je bila tudi Azucena M. Kogojeve, ki se je s svojim mestoma probojnim glasom že s pridom uveljavila v letošnji uprizoritvi Aide. Razveseljivo je, da se ta pevka uveljavlja v večjih vlogah in 6e trudi odstraniti razpršljivost zvočne snovi, ki jo je prej ovirala v vsaki vlogi. Novi Ferrando A. Petrovčičo je prav tako potrdil, da nosilec njegove vloge napreduje od nastopa do nastopa. Ostale vloge so bile zasedene po že znanih predstavljalcih: Grof Luna — V. Janko, Ines — N. Španova, Ruiz — J. Rus, Sel — F. Hvastja, Cigan — A. Perko. Občinstvo je gosta obsipalo s priznanjem med igro in med odmori. Tega so bili v znatni meri deležni tudi ostali pevci. Razen nabitih stojišč ni bilo gledališče po-voljno zasedeno. Temu je vzrok v nemali meri dejstvo, da obsega letošnji dosedanji operni spored skoro polovico starejših italijanskih iger, ki smo jih do grla siti radi neprestanega serviranja pregrete hrane. nvv Ljubljana. 6. marca. Pomislite! Že 5 Irt trnja dolga kazenska pravda zaradi neke kamniške svatbe, ki sc je vršila Ib. avgusta leta 1931 v Kamniku v gostilni Frančiške Jagodičeve. Bilo je doslej že R razprav pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Sodili so 4 sodniki-poedinci. Tnko sedanji starešina okr. sodišča v Ljubljani g. Jakob Jerman, ki je odredil celo glavno obravnavo na kraju samem v Kamniku v gostilni. Takrat je bilo obtoženih 6 udeležencev tepeža, ki je nastal med svati. Žrtev tepeža jr postal mesarski pomočnik Peter Peternel. Dobil je močan udarec na glavo, tako da je zaradi vnetja možganov pozneje 23. avgusta tf>3t umrl v ljubljanski splošni bolnišnici. Prvo zdravniško pomoč mu jr nudil kamniški zdravnik dr. Jurij Polec. Proti prvi sodbi, s katero so bili vsi obtoženci obsojeni na primerno kazen, je sledila pritožba. Sodba je bila pozneje razveljavljena. Sodili so poleg g. Jermana, o tej zadevi še pokojni sodnik Koršič, nato Fran Goreča n in sedaj s. o. s. g. Rajko Ledcrhas. Stvar je prišla tako daleč, da hi bil za to krvavo svatbo pristojen mali senat. Naposled je bil pred sodnikom-poedincem mesarski pomočnik Matevž Pogačar oproščen. Proti tej oprostilni sodbi se je .pritožil državni tožilec. Bila je. sodba razveljavljena in ponovno vrnjena sodniku-poedincu v prošnjo. Včeraj sta se zaradi te krvave svatbe zagovarjala 27-letni Matevž Pogačar, mesarski pomočnik v Kamniku, in stari Janez Uršič, po domače Tiuač, trgovec in posestnik iz Gor. Stranj pri Kamniku. Prav on je slavil poroko svojega sina *Mihe. Okrog polnoči jc nastal v gostilni nemir in pretep. Povod pravcata malenkost. Pretep se je prenesel na dvorišče gostilne. Mnoge priče so se razdelile v dva tabora, ene za Uršiča ugodno, druge z a njega neugodno. Sprva so bili zaslišani zdravniki, ki so izključili, da bi dobil Peternel poškodbo od kamnp- Prvi obtoženec je res priznal, da je vrgel v gručo pretepačev kamen, a ti: nikogar zadel. Druei obtoženec pa je zanikal, da bi se Kamnik, 5. marca. V Kamniku jc bilo že dalje časa veliko zanimanje za otvoritev protijetičnega disapnzerja. Zato sc je v nedeljo dopoldne že od 10 dalje zbiralo kamniško bčinstvo, da prisostvuje otvoritvi proti-tuberkuloznega dispanzerja. Ob 11 se jc pričela otvoritev. Predsednik protitubcrkulozne lige gosp. dr. Julij Polec je uvodoma pozdravil g. dr. Neubauerja, referenta za pobijanje tuberkuloze v naši banovini, g. dr. Bohinca, direktorja OUZD v Ljubljani, g. Skalarja iz Ljubljane, zastopnika oblasti, sreskega načelnika g. Kosija, zastopnika vojske, podpolkovnika g. Paunoviča. Poudarjal je, kakor je protiuberkulozni dispanzer za Kamnik in okolico, pa tudi za cel kamniški srez prepotrebna ustanova; posebno za naše revno kmetsko ljudstvo in pa za delavstvo, zaposleno po raznih tovarnah in podjetjih. Izrekel je zahvalo vsem, ki so pripomogli, da sc je ta ustanova mogla v tako kratkem času napraviti. Poudarjal je dejstvo, da so tudi industrijska podjetja gmotno mnogo pripo* mogla k ustanovitvi protijetičnega dispanzerja v Kamniku. Ob koncu govora je slovesno izročil ključ od prostorov dispanzerja gosp. dr. Francu Puclju, kateri bo tudi vodil ta dispenzar. Dalje jc govoril tudi kamniški dekan gosp. Matej Rihar, ki jc tudi poudarjal koristi dispanzerja za naš živelj. Po končanem govoru pa je blagoslovil križ, viseč na steni, riintgenski aparat ter vse prostore. Popoldne pa jc protituberkulozna liga priredila v Kamniškem domu akademijo ob polnoštevilni udeležbi občinstva. Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« jc zapelo več pesmi, katere so bčinstvo zelo zadovoljile. Za zaključek pa je uprizoril dramatični odsek društva »Kamnik« II. dejanje Cankarjeve, drame »Jakob Ruda«. V soboto in nedeljo bo ta dramatični odsek društva »Kamnik« uprizoril komedijo v treh dejanjih »Vcleturist« z istimi igralci in upamo, da bodo v tej komediji tudi pokazali vse svoje zmožnosti. Nedolžna smrt pod divjaško roko Maribor, 5. marca. Pred malim senatom sta se zagovarjala danes dva obtoženca, ki sta dne 26. decembra lanskega leta povzročila cel pokolj na Sladkem vrhu ob Muri, v katerem je padlo tudi človeško življenje. Omenjenega dne se je vršila v gostilni na Sladkem vrhu domača veselica, na katero sta prišla tudi Muster Franc in Špalec Alojzij iz Selnice. Sladkogorski fantje pa so oba Selničana gledali po strani, tako da je na veselici kmalu zavladalo razpoloženje za pretep. Spopad so povzročili trije bratje Potočniki, ki so Mustra ščuvali, r- : ss spoprime z nekim fantom. Muster se je res udal in nato sta se z nasprotnikom kar zares udarila. Ko je Muster videl, da postaja ozračje nevarno, je šel iz gostilne ter se zunaj oborožil z vozno ročico. Šel je nazaj v gostilno skozi verando, kjer je zadel pri mizi na tam sedeča Jančiča Franca in nje- proti Jančiču in Kajterjevi. Udarec je zadel oba. Dočim je Jančiča le lažje oplpazil po glavi, je zadel njegovo nevesto z vso težo na teme, da je padla takoj v nezavest, iz katere se ni več prebudila. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjer je umrla. Po tem udarcu so Musterja izrinili z verande ter se je skril pri poslopju papirnice. Izrinili so nato še Musterjcvega tovariša Špelca. Okrog gostilne je bilo več ljudi, ki so se pretepali, v temi pa nihče ni dobro videl, po kom tolče. Špe-lec je mahal okrog sebe z žepnim nožem, potem pa z lato, ki jo je odtrgal od plota ter je bil na njej še oster žebelj. Prišel je tudi še Muster nazaj in oba sta si nato privoščila še temeljit račun s Sladkogorčani. Oklala in pretepla sta pet fantov, med njimi nekatere težko poškodovala. Ko so ju pa prihodnjega dne prijeli, sta pa naenkrat vse pozabila in sta trdila, da so se fantje v splošnem govo nevesto Kajter Antonijo. »Zdaj pa naj bo, 1 pretepu najbrže medsebojno poškodovali. — Raz-kdor hoče«, je zavpil ter brez vzroka zamahnil t prava v času poročila še traja. Smrtna žrtev surovega napada Dolga svatovska kpzenska pravda udeležil tepeža in da bi s klopjo udaril Petra Peternela. Včerajšnja obravnava, ki sr je vršila od 8.30 do 13.30 pred kazenskim sodi.ikorn-poedin-ccm okrožnega sodišča g. Rajkom Ledcrhasom, je bila prav živahna. Zaslišane so bile mnoge priče. Rezultat je bil ta: Matevž Pogačar, mesarski pomočnik, sprva oproščen, je bil obsojen zaradi malomarne poškodbe na (> mesecev zaporn. Stari Janez Uršič pa je bil oproščen. Ta pravda že vsa leta zelo razburja kamniško okolico. Najbrž ne bo še tako kmalu likvidirana, kajti obso>eni Pogačar si je pridržal pravico tridnevnega roka zb pritožbo. Prvega obtoženca je branil odvetnik dr. Joahirn Roženi, drugega pa dr. Ignac Rutar. Celje, 5. marca. V zadnjem času smo na teni mestu ponovno poročali o številnih surovih napadih. Danes moremo poročati žalostno vest, da je ena žrtev takega surovega napada v sredo v celjski bolnišnici umrla. V nedeljo, dne 16. februarja je posestnikov sin Jože Lampret, iz Loške vasi pri Ponikvi, napadel 30-letnega posestnikovega sina Jakoba Slatinska s Slatine pri Ponikvi in mu z udarcem z motiko razbil lobanjo, tako da so izstopili možgani. Slatinška so sicer takoj spravili v celjsko bolnišnico, kjer je ležal večinoma nezavesten in v sredo za poškodbami umrl. Dva poskusa vloma v opoldanskih urah. V četrtek v opoldanskem odmoru je bil poskušen vlom v 2 različnih hišah v mestu, vendar sla bila oba vlomilca aretirana. Prvi vlom je bil izvršen v hiši Hranilnega' in posojilnega društva na Glavnem trgu, drugi pa v neko hišo v Kersnikovi ulici. S kolesom v izložbeno okno. V četrtek okrog pol 5 popoldne je privozil po Kralja Petra cesti po pravilni desni strani neki moški na kolesu. Pri trgovini Karbentz se mu je kolo namah obrnilo proti izpostavljenemu izložbenemu oknu in ie po nesreči zdrobil šipo. Kolesar je nato poravnal škodo. Žrtve nesreč. Rančigaj AAarija, 21 letna hči posestnice z GomiLkcga, je 20. februarja doma zlagala drva. Drva so se zrušila nanjo in ji zmečkala dva prsta na desni roki, da se je morala zateči v bolnišnico. — Dornik Anica, 1 leto stara hči rudarja iz Bukovce pri Laškem, sc je mudila v sredo pri bencinu, ki se je vžgal. Anici se je vnela obleka Maribor MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 6. marca: Zaprto. Sobota, 7. marca ob 20. Veseli kmetič. Znižane cenc. Gostovanje Cirila Bratuža. Lekarne. Nočno službo imajo: Lekarna mr. Koniga »Pri Mariji pomagaj« na Aleksandrovi cesti in mr. Minarikova »Mestna lekarna pri Orlu« na Glavnem trgu. * V Ljudski/ univerzi bo drevi literarni večer. Pet zastopnikov naše literature bo či tal o svoje še nenatisnjcne proizvode. Nastopijo Vida Tauferjeva, Ruža Petelinova, Miran Jarc, Franjo Roš in Tone Seliškar. Jugoslovansko.češkoslovaška Dga ima drevi ob 20 redni letni občni zbor v lovski sobi hotela Orla. Obenem sc vrši Masarykova proslava. Vabljeni vsi prijatelji bratskega češkega naroda. Prihodnja seja mestnega sveta bo v torek, dne 10. t. m. Na dnevnem redu je sklepanje o proračunu za leto 1936/37, vprašanje prodaje vojašnic in odkupa vojaškega skladišča za stavbišče nove carinarnice. Grafologija in spoznavanje človeka. O tem bo predaval v Ljudski univerzi prihodnji ponedeljek, grafolog svetovnega slovesa, univ. prof. dr. Klages iz Zdrieha. Film »Golgota« se predvaja v kinu Union. Opozarjamo naše čitatclje na to veličastno filmsko delo, ki napravi na vsakega gledalca nepozabljiv vtis. Drobiž iz domovine Razširitev let donske centrale v Zagrebu Že več let se čuti v Zagrebu enako kakor v Ljubljani pomanjkljivost avtomatične telefonske centrale, ki ne more radi svoje preobteženosti zadovoljiti zahtev, ki jih vanjo stavljajo naročniki. Zagrebška telefonska centrala ima 8000 številk, od katerih pa more brez molenj delovati le dobrih 6000, ker ima na razpolago premalo kabljev. Tako se jc zgodilo, do so bili nekateri deli mesta prav za ‘prav brez kabljev. Ker pa se je število naročnikov vedno zviševalo, je poštna uprava sklenila razširiti mrežo svojih telefonov na ta način, da bo imela 10.000 številk, za kar bodo preuredili in razširili avtomatično telefonsko centralo, da bo mogla držati ves ta promet, To preureditev bodo izvršili na ta način, da bodo pregrupirali dosedanje telefonske naročnike in jih razdelili sorazmerno na vsak kabelj in s tem, da bodo delno uvedli peteroštevilčni telefonski sistem. Doslej je bil v rabi četveroiitevildni sistem. fDa t* dobi za- željena telefonska zveza, je bilo treba obrniti na aparatu 4 številke.) Stroški teh naprav so preračunani na 11 milijonov Din, za kar bo ministrstvo pošt najelo posojilo pri Poštni hranilnici. Italijani ribarijo v naših vodah V času. ko so na Jadranskem morju divjala neurja in viharji, so dalmatinski ribiči opazovali cele trope italijanskih ribiških čolnov in ladij, ki so se zatekale v. naša pristanišču v zavetje. Spoznali so. da še vedno prihajajo italijanski čolni v naše vode kljub prepovedim in love ribe v našem morju. Pred dob rim tednom se je radi viharjev moralo zateči v Rogoznico pri Šibeniku 8 italijanskih nu tornih ribiških čolnov in en ribiški parnik. V komižo na Visu pa se jc zateklo 14 italijanskih čolnov. Na vseh teli ladjah Ln čolnih so naši ribiči opazili velike nareže, s katerimi italijanski ribiči ne samo love ribe v naših n odah, temveč in je dobila opekline po vsem telesu. — Levar Mohor, 23-letni brezposelni kolar iz Smartna ob Dreti, :e v sredo spravljal drva iz gozda. Med delom je padel na njega hlod in mu nalomil desno nogo nad kolenom. — Musar Ladislav, 5 let star sin šolskega upravitelja iz Radeč, je v torek doma padel in si zlomil desno roko. Zopet napad ... Ko se je dninar Peček Anton iz Podob pri Ločah vračal v ponedeljek z dela domov, sta ga napadla na cesti med Ločami in Klokočovnikom Jerovšek Franc iz Šmarja pri Jelšah in Zdovc Jože iz Kobla pri Ločah. Vrgla sta Pečka na tla, ga brcala z nogami in ga poškodovala po glavi in prsnem košu. Kaj vse se najde v potoku. V torek popoldne je neki učenec naznanil na policijski stražnici v Gaberju, da je malo prej našel v Novi vasi v potoku Koprivnica v vrečo zavito trupelce majhnega otroka. Uradni zdravnik dr. Hočevar je ugotovil, da gre za človeški zametek, star 4 mesece, ki je bil abortiran pred 3 dnevi. Zdravnik je odredil, da se nedonošen zarodek zakoplje na bolniškem pokopališču. Pri zarodku ni bilo mogoče še ugotoviti spola. Policija je storilki na sledu. povzročajo s svojimi mrežami tudi veliko škodo, k<*i- z njimi uničujejo ribe nu dnu morja. Naše ribiške organizacije zahtevajo, da naše oblasti izdajo stroge ukrepe, da «e v bodoče preprečijo Italijanom vsaka kršenja pogodb in prepreči uničevanje ribje zalege Zlatniki izginjajo iz muzejev V Osijeku jc vladalo veliko zanimanje za govor, ki cia jc imel v občinskem svetu svetnik Go-steiger, ki jc v njem obravnaval razmere v osješ-kem muzeju. Ta občinski svetnik trdi. da sc v Osje-ku vse premalo brigajo za muzej in njegov pomen. Muzej se nahaja v neki mali hiši ter jc bolj podoben ropotarnici kakor znanstvenemu zavodu. Poleg tega se v muzeju ne vodi inventarni zapisnik, radi česar se dogaja, da razni obiskovalci kradejo zbrane predmete. Govornik je povedni, da je vodstvo muzeja predložilo račun 2000 Din za popravilo rimskega lonca, v resnici pa je y»e to stalo le 200 Din. Najbolj zanimiva ugotovitev občinskega svetnika je ta, da so številni rimski zlatniki in srebrniki, ki so bili last osieškega muzeja, pa so prešli v zbirko zagrebškega muzeja. S tem so bili seveda odkriti načini poslovanja vodstva muzeja m je zato nastalo veliko razburjenje. Pogodba brez haska 8 l. januarjem je stopila y veljavo pogodb* med našo državo in Češkoslovaško, ki ima namen, da obrne češkoslovaški izvoz in uvoz skozi naše dalmatinske luke, namesto preko Trsta, kakor je hilo doslej običajno. V ta namen so bile uveljavljene posebne nove tarife, ki so predvidevale velike ugodnosti za češkoslovaški tranzit. Po dveh mesecih, odkar je pogodba v veljavi, pa se je pokazalo, da naše luke ni«) 0d češkoslovaškega tranzita črpale n i k akt h koristi, ker ni bilo niti izvoza niti češkoslovaškega uvoza. Gospodarski krogi menijo, da je temu kriva slaba jugoslovanska informativna služba, ker češkoslovaški gospodarstveniki niso dovolj ločno pmičeni o vsebini in ugodnosti teli tarif. p0 drugi strani pa je temu vzrok pomanjkljivost naših luk, ki, z redkimi izjemami, nimajo dobrih skladišč. Če se odpravi ta nedostatek, se bo tarifa v svojih namenih mnogo prej uveljavila. Hrvatshi zgodovinski film Eno izmed domačih hrvatskih filmskih podjetij se pogaja z nekim inozemskim podjetjem za snemanje velikega kulturnega filma iz hrvatske zgodovine, ki se bo odigraval na dalmatinskih tleh. Po dosedanjih poročilih napredujejo (Mjgujanja zelo ugodno in prevladuje prepričanje, da bodo z delom začeli že letošnje leto. V načrtu imajo snhuanje zgodovinskih zgrudb v severni Dalmaciji, posebno v Kninu, Biogradu, Skardinu, Drnišu, Šibeniku, Trogiru in Splitu, v krajih, kjer se je odigraval velik del lirvatske zgodovine posebno v dobi. ki so v njej Hrvati bili še popolnoma samostojni in so jim vladali še kralji iz domačih narodnih dinastij. Osredje novega filma bi se povzelo iz dobe kralja Petra Krefiimira in zadnjega kralja hrvatske Krvi Tetra Svačiča Ljubljana danes Koledar l)ancs. petek, 6. februarja: Pcrpciua. Jutri, sobota, 7. februarja: Tomaž. * Lekarne. Notno službo imajo: mr. Bakar-čic. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta JO: mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Društvena dvorana Kodeljevo: ob 20 sestanek moškega odseka Salezijanske prosvete. Predava urednik »Slovenca« g. 1-ran Terseglav o ianonski notranji in zunanji politiki. v Trgovski dom: ob 20 Masarykov vccer s pestrim sporedom. , Bela dvorana hotela limon: ob -I) Plavanje prof. Iranca Vodnika: »Problemi katoliške umetnosti«. Nato debata. , Pisarna karitativne zveze: ob I? obem zbor društva za zaščito sirot. Velika dvorana hotela »Metropol«; 1 rosvet-ni večer prosvetnega društva Ljubljana-mesto. DREVI NE BO RUPLOVEGA KONCERTA V FILHARMONIČNI DVORANI, KER JE PRELOŽEN NA 20. T. M. * Korošci! Korošice! Prijatelji Koroške! -lutri v soboto je v dvorani pri »Sestici« v Ljup-lS 111 koroški družabni večer. Na sporedu ie- Nevezan pogovor o srednje-evropskih vPr® šanjih. M ga Čo vodil koroški ro.,ak uredmk »Slovenca«, g. dr. Lojze Kuhar. Začetek ob pol o, llri- _ Klub koroških Slovencev. Misijonar Friderik Baraga ima velike zasluge za pokristjanjenje Indijancev v Severni Ameriki. Življenje njegovo, žrtve in trud ga naravnost postavljajo na naše oltarje. V Ameriki, kakor tudi v stari domovini sc je započela živa akcija, da ga proglasijo za svetnika. Amerikanki Slovenci »o mu postavili krasen spomenik v kulturnem vrtu v Chicagu. Slovenija mu pripravlja še lepil spomenik z novim Baragovim semeniščem. Očetovska ekrb za bodoči duhovski naraščaj ni bila zadn,, povod mi »jonskemu potu našega nadškofa dn Rožmana. V nedeljskem predavanju “eod strokovnim vodstvom, daje na razj>olago pisarna SPL) v Ljubljani, Aleksandrova cesta, pa tudi mi bomo naše čitatelje o vsem obveščali. Danes predvsem opozarjamo na turni smučarski tečaj, ki ga bo vodil g. Kveder Janez. S praktičnim in poučnim izletom bo popeljul g. Kveder udeležence po Zlatorogovih stopinjah, leča j se prične 22. marca in trnja teden dni. Vsa prijavnina, hrana in prenočišče za ves čas stane 450 Din za osebo. Izhodišče je Mojstrana, nato po dolini Krme na Staničevo kočo, od lam čez Itribarice na Sedmera jezera, na Bogatin, Vogel in na zaključno točko izleta na Črno prst. Torej ves venec triglavskih planin. Vse podrobnejše informacije daje SPI). Predpogoj za udeležbo je pa znanje plužnih lokov ter vzdržnost. Prijave so omejene. gnal sovražnika iz domovine. I oda poizkus se mn je ponesrečil; v mestu Meora je zastonj poizkušal pregovoriti svoje rojake da bi se še enkrat postavili v odločilno borbo proti Dancem. Za načrt so izvedli Danci in razpisali veliko nagrado za glavo Gustava Krikssona VVase. Gustav Eriksou je moral bežati. Bil je odličen smučar in je bežal na smučeh proti Norveški. Potem je pa Švedom postalo žal. da so Wasov predlog zavrnili: hitro so poslali za njim naj-ooljše smučarje, katerim se je posrečilo, da so Gustava Waso tik na norveški meji v mestecu Siilen ujeli in pregovorili, da se je takoj vrnil v mesto Mora, kjer sc je zbirala švedska vojska. Upor se je posrečil in Gustav VVasa j« pregnal Dance iz švedske domovine. Leta lr>2l je bil Gustav VVasa izvol jen za državnega predsednika. dve leti pozneje |>a za kralja. To je zgodovinsko ozadje Wasa-teka. ki s-o ga znova oživeli po več ko 400 letih. I udi letos so sc prijavili za tek vsi najboljši švedski smučarji, med njimi vsi olimpijski tekmovalci. Zmagal je pa. kot je že povedano Artur Hagg hlad. ki je tekel lansko leto isti čas kot lljal-mar Blomstedt. zato ni bilo mogoče določiti zmagovalca. Tudi Rusi imajo svoje smučarske rekorde Deset mladih tovarniških delavk iz Moskve j« prevozilo progo Moskva—Tobolsk, ki je dolga 2400 km, v 33 dneh. S tem so brez dvoma postavile rekord v ženski vztrajnostni vožnji. Povprečna hitrost, ki so jo proizvajale na dan, znaša 65 km. ^ Oficir sibirske armade Kapustni in C baritonov, navadni vojak, sta v 24 urah in pri mrazu —28 C, prevozila progo dolgo 200 km. Tretji sovjetski rekord v vztrajnostni vožnji pa je postavil ruski smučar Sesebrjanikov. ki je v 4^ urah prevozil progo dolgo 350 km. V zastavljalnici zlatnine in srebrnine v vrednosti 9 milijonov Din Ljubljana, 4. marca 1°36. Podjetje, na katerem so zainteresirani 1 soči in tisoči v Ljubljani ,jc mesina zastavljalnica pa Poljanski cesti. Ustanovila jo jc mestna občina ljubljanska I. 1900 z izrecnim namenom, »nuditi siromašnemu občinstvu pomoč s tem, da mu daje posojilo na vsakovrstne vrednote in efekte. Prometni prebitki sc izročajo ubožnemu skladu.« V začetku svojega delovanja je imela mestna zastavljalnica malo prometa. Komaj 20 — 30 strank , se jc zglasilo dnevno v njenih prejšnjih prosto-j rih v Prečni ulici. Po vojni pa je njen promet 1 stalno naraščal in je dosegel ob 25-letnici njenega obstoja, t j. 1. 19.34, že silno visoke številke; do takrat se je namreč poslužilo tega zavoda 828.797 strank, ki so prejele za svoje zastavljene predmete 103,327.420 Din posojila. V Sloveniji ie sedaj zastavljalnica mestne občine ljubljanske edini socialno-zastavljalni zavod. Največjc število klijentov ima v Ljubljani. Veči- noma so to mali ljudje, ki prihajajo zastavljat predmete za posojila od 30 do 100 Din. Razteza pa mestna zastavljalnica svoj delokrog čez vso lugoslnviio. Svoje klijente ima tudi v sosednjih državah, kakor v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Zastopani so vsi sloji, od najnižjih do najvišjih. Večina strank odpade na uradništvo in malo obrtništvo. Pri strankah v inozemstvu gre večinoma za podaljšanje rokov. Kako je zavod lani posloval Zavod ima za svoj promet najeto glavnico pri Mestni hranilnici ljubljanski. Znašala jc lani 867.655 Din. Poleg tega dolguje zavod mestni blagajni na raznih plačilih in posojilih letno od 650^000 do 700.000 Din. Vsak dan pride v zastavljalnico okrog 160 do 180 strank, v dnevih pred dražbo pa do 400. Računa se, da je tudi lani iskalo v zastavljalnici uporabni domači les za izdelavo razstavnega pohištva brezplačno. Ker sc tudi štajerski mizarji oglašajo, obeta biti pohištvena razstava prav zanimiva in pc-j stra. V splošnem pa naj velja načelo, da spada | na velesejem samo soliden mizar, ki je zmožen kvalitetnega dela BANOVINSKA TROŠARINA NA VINO Kraljevska banska uprava dravske banovine je izdala sledeče pojasnilo v zadevi pobiranja banovinske trošarine na vino in vinski mošt v dravski banovini: »Gostilničarski vestnik« ie v štev. 1.—2. z dne 4. marca 1936 priobčil članek, iz katerega se more sklepati, da se banovinska trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini pobira nezakonito. Ker bi ta članek utegnil javnost dovesti do napačnih zaključkov, pojasnjuje kraljevska banska uprava, da sp pobira ! banovinska trošarina na vino in vinski mošt v ' dravski banovini na osnovi zakonitih predpisov in i>o predhodnem sklepu banskega sveta. Razsodba državnega sveta št. 35112/35, na katero se »Gostilničarski vestnik« sklicuje, izhaja iz napačne predpostavke, da banski svet o uvedbi trošarine sploh ni sklepal, a poleg tega se nanaša samo na konkretni primer nekega gostilničarja in ni načelne prirode. Nato se opozarja javnost, d« ne bi po nepotrebnem vlagala prošenj za povračilo te trošarine, kajti vse take prošnje bo kraljevska banska uprava kot neutemeljene zavrnila. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1936. Ban: dr. Natlačen, 1. r. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Petek, 6. marca: Zaprto. Sobota, 7. marca: Pesem s ceste. Red C. Nedelja, 8. marca ob 15: Goljeanano*. Ipren. Cene od 10 Din navzdol. — Ob 30: Tufe dele. leven. Cene od 20 Din navsdoJ-Ponedeljek, 9. marca; Zaprto. OPERA Začetek ob 30 Petek, 6. marca; Zaprta. Sobota, 7. marca: Katarina Izmajlova. Red B. Nedelja, 8. marca ob 15: Manon. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Apropos, kaj dela Andula? Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 9. marca: Večer plesne umetnosti Mie Čorakove. Izven. Znižane cene. lorek, 10. marca: Pot okoli sveta. I remijera. Izven. Radio Ptogrami Radio Ljubljana i Petuk. «. marcu: 11 Sob*a ura: Akademija ob UM-leUilei rojstva Jo»i|>» Stritarja (tavaj a t. (teki. itiSola v Ijubljani). - 12 Citre in mandoluie (ijilo-! hčb). - 12.46 Vremenska napoved, noroviln. IH Na-i i v\vv tu i čarta, objava aiMireda, obvestila. — lfl.16 Onke-I »triilnl koncert n»uo trlaabe (iiloSče). — 14 Vremen-| »ko uoiofiiio. bor»ni tečaji. — IB Zontskn ura: 0 mi rovi ' prebrani («n. Miiiaia .Serko). - 18.211 lUi»ro.lncir»n kluvlroki koncert. — IS.«' Kuj mora v«wk vedeti o 7.omiJi6ki knjitfi (V. »ulove«), — lil Napoved ('asa. vre-niotiMka n»i>\>vod, poročila. oUinva »pormla, obveat.iia. — Ifl.&l Niki. urn: Zgodovina . Ui sedanji iMjioiaJ iihniI) tulcev v Franciji, BtfUsiji i» trtiik^oniburgii (‘prro-ulavo jirodtsoilnika Ma,sn.ryka (i* IVcovtfke«« doma), priredi J«(toMiov-?ofiik« lica. V odmoru: Cim, poročilo. Drugi programi i Petak, 6. marca: Itelf/rad: IV.Vi Violina — 30.20 Tamburice. — 21.1» Premo« in Ka*rimba. — ‘12-211 Sinkove nktaitb«. -- 'iaureb: 20 Proslava jubileja Strahinj« 1’etroviŠa. — 12.15 Plenu* Kln»lta. — Dunaj: 19JH1 Kon-repl vojaAklh irodb in pevnklh /‘borov. — 2B Komorna iriaHba pihata. - 32.1« Zabavni koncert. - 2.1.4S Ploen* Binah«. — RudimpeHn: lS.ai 1're.no« k open-e. — 42,XS PloAAe. — Trat-Milan: ‘JU..V. I’e*tr« «la*l>*. — Sl Simfonični koncert. - Rim-Bari: 17 Pre.no« koneerta ia Akademije hv. Cecilij« (Marinski i.ni»trnm«nti). — an.Vi Ura. - 21.16 Or«l« ia pelje (klasična iflartba). -».16 Plettna nJ»*ba. Praga: 19.20 DeAki /.bor poje čeftke naVoilne. — 10..KI .Rndriehove skladbe z.n »oli in y,bor. — 20.96 Iflinnvi l«rr* .Voditelj«. - 31.10 Fran««*« komorna irla*ha. — 22.3(1 PloAče. — Tirno: 2» Zbor moravskih nčiiteljev. — 31.40 IMebterjove »kladhe. _ Brat i-•lava: 3*.16 SlovaSke narofine pesnil. — 21.10 Oreelakl Itoneert, — 21.30 Saloneki orkester. — 22.46 Ploič*. — Fntrlov«; 20 Simfoni6ni iko»nceri («odelnJ<* iwain«t Ser-fej Prokofjev). — Berlip-Koniutbcra- Vratialnva: 20.10 Vws M> vrti. — 3B..K1 Plbala. — Hamburg: 30.1« Biehlov« i*r* «Kay Keaeal«. — 31.1« Vesel* glasba, -r. lAptkn: 30.10 Hiilsenova balarin. — 30..V) nražHanaka filharmonija. - KSI»:-$Mta«rt: 20.10 Veselje v hi«i. - Pravk-furt: 20.10 pje«ni večer. — Monaknvti: ‘30.10 \ o.jnW opravnine, t. j. do 12. junija 1. 1934. zaračunavala 12% obresti in 4% opravnino, pozneje pa 16% obresti in 2% oprav-nino. Želeti bi bilo, da bi se obrestna mera znižala, da bi se s tem še bolj pomagalo siromašnim slojem. Da pa tudi v teh razmerah ni obrestna mer« pretirana, je razvidno iz tega ,da poslujejo javno obratujoče zastavljalnice v ostalin pokra-linah naše države z mnogo višjo obrestno mero, kot pa ljubljanska mestna zastavljalnica. Spomi-njamo se še dobro belgrajske »Politike«, ki jc navajala, da zahteva danes v Belgradu neka, pod javnim nadzorstvom poslujoča zastavljalnica 24% obresti in 16% provizijo, skupaj torej 40 odstotkov obresti od danega posojila. Nedvomno si sme mestna zastavljalnica šteti v zaslugo, da je preprečila razvoj zakotnih zastavljalnic, starinarjev itd., ki zahtevajo od strank tudi 200% in še večje obresti. Ravno pred meseci smo lahko brali v zagrebških listih obširna poročila iz dolgotrajne razprave proti nekemu Leonu Pogliardiju, ki ie vodil nekako protizakonito zn-stavljanico in jc zahteval za posojila celo do dva lisoč odstotne obresti! Fogliardi se jc zagovarjal, da ie take oderuške obresti računal zato, ker je moral blago hraniti v svojih skladiščih, plačevati trunsporlne stroške in vzdrževati več akviziterjev, ki jun je dajal 15% provizijo od brutto dohodkov. Neumestna dobrota. »Včeraj «em nekemu slonu izpulil Im i* ri' in mu dal kos čokolade. Zdaj pa čaka zunaj v. rod. ■ Stran 4. J6&GVENSK1 DOM«, dno 6. marca. J936. Štew. 55. En dan pri tasmanskih ovčarjih Med kratkovidnimi. »Hitro poglej, za zlomka. Tamle gre Greta Garbo. Pod konec oktobra sc začne na avstralskem otoku Tasmaniji striženje ovac. Neki očividec pripoveduje o tem tc-lc zanimivosti. Na nekem oddaljenem koncu ra»trcsene vasi se oglasi že navsezgodaj Škripanje majhnega Dicscl-motorja. Počasi, krčevito škriplje strojček, kakor da ga še ni volja pričeti z delom. Toda gospodar je brezobziren do stroja, prav tako kakor je bil svoj čas brezobziren do delavcev. Še enkrat uravnajo strižci vse pritikline pri stroju, še enkrat vbrizgnejo iz plombirane pločevinaste posode nekaj curkov strojnega olja — in trmasti stroj začne hitreje delovati, dokler naposled njegovi zaglušni ritmični padci ne uduše glasov strižcev, ki stoje na svojih mestih. Toliko da utihne signal piščalke, ki javlja začetek dela, že je vsa koliba živo razgibana. Vsi hkratu planejo strižci v ograde za kolibo in trenutek nato že nese vsak izmed njih branečo se ovco k stroju. Nič ne zaleže meketanje in brcanjc. Strižec spretno zasuče kosmatinko ter jo posadi na kolke, tako da je vsakršno njeno upiranje zaman. Nato mu roka potegne za konopec nad glavo in podolgovati, ostri jekleni stroj je spojen z gonilnim tokom. Proč z volnenimi hožuhi Hitro, enakomerno teče ovčarski 6troj — nekakšno deloma brivskemu strižnemu, deloma zasebnemu varnostnemu strojčku za britje podobno orodje — ki ga spretna strižčeva roka ročno vodi po sprednjem delu ovce gor in dol. Trebušna volna je kmalu odstranjena. Strižec jo sproti meče na tla in odriva z nogo od sebe. Runo se striže čisto ločeno od grobe volne. Kodrce na nogah in težje pristopnih delih telesa samo pristrižejo. Vrat se »odpre«, gube skrbno preskočijo, boki osnažijo. Rumenkasta, mehka, kakor puh nabuhla drobna volna leži ločeno na kupu, dokler je pobiralec ne odnese na pripravljeno veliko mizo. Tam pobero iz nje grobejše kodre, nastrižene od vratu in bokov, in jih zmečejo skozi okrižno mizo na tla. Z zbiralne mize roma volna h »klasifikatorju«, ki jo porazdeli po dolžini, kakovosti in debelini vlaken. To je strogo strokovno delo in zahteva velike prakse. Od klasifikatorjevega sortiranja je odvisna vrednost in cena volne. Ko je prva zaloga runa odstranjena, se stroji polagoma ustavijo. Sključeni hrbti strižcev se zravnajo pokonci. Ku- Prod 50 leti je zagledal luč, dasi v prvotni nerodni obliki, zdaj toliko razširjen pisalni stroj. Prav za prav je težko določiti pravega izumitelja, ker je stavil vedno večji razmah poslovnega življenja ene in iste zahteve istočasno v raznih deželah, Vsekakor je zgradil prvi leseni stroj dunajski mizar Peter Mitterhofer. Odlikovan je bil z vladno nagrado v znesku 200 goldinarjev, a izum sc ni obnesel. Ko je leta 1893 umrl Mitterhofer v veliki revščini, so že drdrali po evropskih in ameriških pisarnah boljši kovinski stroji. Slavni francoski fizik Foucault je kot prvi izdelal pisalni stroj za slepce. Na Angleškem je razstavljal svoj »stroj za naglo pisanje« izumitelj bicikla Drayse. Prvi pisalni stroji na trgu so bili delo Američana Barta, a so se 6labo obnesli. Tudi njegovi rojaki in posnemovalci so imeli malo uspeha, dokler ni pričela izdelovati pisalne stroje znana Rcmingto-nova orožarna v Ilionu blizu Newyorka. Njeni izdelki so kmalu postali priljubljeni v Zedinjenih državah, nekoliko let pozneje so se prikazali na Angleškem in odtod so osvojili' vso Evropo. Sodnik: »Ali ste oženjeni?« Zločinec: >Ne, samec< sem Se.< Sodnik: »No, velika sreča čaka vašo bodočo ženo...« Železnica, ki ponoči ne vozi Danes, ko je v ospredju zanimanja Abešinija In vse, kar je z njo v zvezi, bo gotovo ustreženo, ako povemo, kakšne vrste je edina železniška proga, ta pelje skozi Abesinijo. Anglož Chadvrick, ki je več let živel v tej deželi, jo opisuje takole: Ko so pričeli graditi progo in polagati tračnice, so bili Abesinci mnenja, da so jim jih naklonili dobri duhovi, zato so jih pobrali ter iz njih kovali meče in suliee. Celo pozneje, ko so vlaki že vozili, so tračnice večkrat odtrgali. Zato pa je vozil vlak od obrežja pa do Addis Abebe tri dni, in sicer samo čez dan. Zaradi varnosti potnikov in vlaka samega bi bila nočna vožnja tvegana. Enako je bilo z brzojavnimi napeljavami. Domačinom je bila žica všeč, da so iz nje izdelovali obročke, okove in razna lepotičja. Proga pričenja v Djibutiju v francoski Somaliji in prva etapa vodi skozi pustinjo. Potnik ima razgled na brezmejno peščene ravnine, iz katerih štrli,jo gole skale in velikanska mravljišča visoko tudi do pet metrov. V Diredaui se vlak ustavi, kjer je treba izstopiti in ker je to prva postaja na abesinskem ozemlju, se mora potnik podvreči carinskemu pregledu, ki je zelo natančen. Zdaj si je treba preskrbeti prenočišče v edinem hotelu, katerega vodi neki Grk. Naslednji dan se vožnja nadaljuje skozi Abesinijo. Tu je svet že bolj zanimiv, zemlja je rodovitna in tropi ovac sc pasejo v bližini proge. Tudi gazele in pavijani se tu in tam prikažejo. Zanimiva jo vožnja skozi široko polje lave v vznožju ugaslega ognjenika. Ako je strojevodja mohamedancc, ustavi vlak, izstopi in obrnjen z obrazom proti Meki opravi svojo molitev. Ce so karavane kamel ali govedi slučajno na potu čez progo, se te ne izognejo bližajočemu se vlaku, pač pa mora obstati vlak. Ker se je pogodba glasila na dolžino progo, so graditelji pazili na to, da je bila čim daljša in napravili so brez števila nepotrebnih ovinkov. Drugo noč je treba prespati v Hawashu, ki leži okoli 1300 m nad morjem. Tretji dan pa se proga povzpne še za nadaljnjih 1300 metrov na visoko ravan Addis Abebe, kjer je že precej hladno, le nekoliko topleje kot pri nas v vročili poletnih dneh. Od Addis Abebe potnik prav za prav no vidi prej nič, dokler se vlak ne ustavi v gozdu evkaliptičnih dreves in se krepko oddahne, da je končno dospel na svoj cilj. V normalnih razmerah je vozil viak samo dvakrat tedensko v vsaki smeri. Zdravnik: iDobro, da ste se odločili priti k meni. Bil jo že zares skrajni čas.« Bolnik: »Razumem, gospod zdravnik, dandanes je nedvomno vsakdo v denarni stiski.« »Veste kaj, gospod zdravnik, zob, ki ste mi ga vstavili, ni čisto v redu. Vedno me nekaj boli pod njim.« »oaj sem vam dejal, da so moji umetni zobje docela enaki pravim.« Avstralsko živalstvo Avstralsko živalstvo se tako zelo razlikuje od živalstva dtugega sveta, da je Huxley zagovarjal naziranje, naj bi se svetovna prirodna zgodovina delila na avstralsko in neavstralsko. Tip avstralskih, sesavcem pripadajočih vrečarjev, je edinstven na svetu in samo Avstralija ima scsavce, ki ležejo jajca. Prastari zagonetni tasmanski tiger, skakalec kenguru in njegov manjši vrstnik volebi, zaspani, z listjem hraneči se domači medved, klju-naš ,ki leže jajca in hrani svoje mladiče z mlekom, ki ga izločuje- njegova dlakasta podtrebušna koža, ščetinastojezični med srkajoči ptiči, avstralski škorec, ki si gradi igrišča, okrašena s kostmi, školjkami in cvetjem, breznogi kuščar, vododržna žaba ki lahko vse leto in še delj živi v docela suhem blatu, riba, ki sc požene iz vode in diha s pljuči, če ji škrge ne delujejo — vse te in še mnoge druge živali žive samo v Avstraliji, ki je potemtakem res prava Meka vedoželjnih prirodo-slovcev. Divjih zveri pa Avstralija za čuda nima. Najbližji jim je še dingo, neka psu sorodna vrsta, ki je zelo uren in preganja ovčje črede v sredini dežele. 50-letnica pisalnega stroja Nemiri v Siriji. Oddelek tankov in francoske konjenice na ulici v Damasku. kar je pravkar prinesel v delavnico velik črn lonec s čajem. Skodelico so pogrezajo v kadečo se krepčilno tekočino in veliki požirki vročega čaja osvežijo izsušena grla. Ranocelniki na delu Po kratkem odmoru se striženje nadaljuje. Pri zadnjem stroju stoji temnorjav možakar, najboljši strižec, »ringer« imenovan. Venomer »c mu mišičasta roka skoraj do zapestja pogreza v valovito runo, ki se kakor debela skorja lušči od kože. Včasih mu stroj zgrabi pomotoma preveč nizko, Na posameznem kodrcu se pokaže rdeč madež, kakor pod britvijo nerodnega brivca. Možak pokliče: »Katrana!« Dečko, ki je pravkar pometal volno, vrže metlo naglo v stran in prihiti z lončkom razkužujočega mazila in namaže ranjeno mesto. Seveda danes ne uporabljajo več katrana, vsak madež od katrana bi bil nežni, dragoceni volni na k var. Nagrada za delo »Ringer« se po končanem delu zadovoljno muza. Za vsaikih sto ovac dobi 41 šilingov (nad pet sto petdeset dinarjev) nagrade. To je lepa vsotica tudi za neskromnega delavca. In »ringer« ima delo malone V6e leto. V CJuecnslandu imajo zgodnjo sezono, v Tasmaniji pozno. Tam sc mu delo začne, ko tukaj neha. Seveda so mu uradniki pridobnin-skega davka neprestano za petami. Po opravljenem delu imajo gospodar, pastirji in novinci ter njihovi psi in konji še mnogo dela. Ostrižene ovce je treba žigosati in jih odgnati v razne staje; pripraviti pa je treba nove neostrižen-ke. Če je volna bodisi še tako malo vlažna, jo strižci označijo za »mokro« in taka volna nima nikakršne cenc. Nore stave Dvajset paštet, dva tura la jajc in pol kilograma pečenke je pojedel za stavo mlad fant, ne da bi vstal od mize. Po >zmagi« je resno zbolel. Pred več leti je John Ennis prehodil razdaljo med New Yorkom in San Frančiškom. Za 4000 milj, t. j. 04000 km je potreboval 80 dni in pet ur. j Kljub skrbni negi nog je zadnje dni komaj zdeloval. Te stave ni za njim še nihče ponavljal. John Salo pa je v 22 dneh hodil od New Yorka do Los Angelesa. Ker je šla njegova pot od vzhoda proti zapadu, je par ur profitiral, ker je v Los Angelesu šele šest zjutraj, ko imajo v New Yorku že poldne. Hodil je po 12 ur na dan in jo rabil za 3000 milj 21 dni, 21 ur, 57 minut in 20 sekund. Na telesni teži je zgubil 30 kg in po stavi več tednov ni mogel stopiti na noge. Kolesar Humbles je od 1. januarja do 31. decembra prevozil 34.307 niilj, t. j. 55.296 km ali 151 km dnevno Vozil je na kolesu Herkules. V Liverpoolu ga je čakalo 3000 biciklistov, ki so mu v pozdrav vsi zvončkljali. Pedro Candioli je razdaljo od Rosano do Santa Fe v Argentini namreč 78 milj plaval v 35 urah. Najdalje pa je vzdržala v vodi Nemka Ruth Letzig. Njej ni šlo za kako razdaljo, ampak je plavala sem in tja, samo da je neprestano osta- . la v vodi 78 ur in 46 minut, kar je nekaj neza- ' Prvi kitajski poslanik v Berlinu odhaja od Hitlerja. Za 50 funtov, t. j. 12.000 Din je mlad Anglež etavil, da bo s prazno samokolnico prehodil od Southenda do Blaokpoola, razdaljo 402 km, in sicer v devetih dneh. Težka je bila stava, a jo je dobil. Neki drugi je za pet funtov stavil, da se bo pet tednov postil. Izgovoril si je samo po 20 cigaret na dan in pa vode, kolikor jo bo rabil. Tudi ta je stavo dobil, a pri tein tako oslabel in zbolel, da je mnogo več izdal za zdravnika in zdravila, kot pa je »zaslužili. slišanega. Svojo noro stavo je sicer dobila, a plačala jo je s svojim življenjem, ker je na posledicah prestanega napora zbolela in še istega leta umrla 20 Metan in dva živa Narohe pa za gospo Quisthus ni bilo niti najmanjšega upanja. Njen mož je bil mrtev. In kdor stoji ob svežem grobu, ne misli na to, da bi čas in -navada mogla ozdraviti bolečino in olajšati odsotnost. On je bil mrtev. Bil je na nekem drugem kraju, če je sploh bil. Večkrat je dvomila o tem, večkrat pa ga je čutila telesno in duševno tesno ob sebi. Toda kaj je pomagalo vse hrepenenje? Minilo je mnogo dni, predno se ji je razodela strašna gotovost, da ga nikdar več ne bo nazaj. V prvih razburjenih urah, polnih vročico in groze, še ni mogla verjeti v to. Šele, ko so prinesli rakev v kapelo, je spoznala, da je ostala sama z otrokom. Tedaj se ji je v jasnem pogledu odprlo, kakšna je resničnost. Moža so ji umorili, zdaj leži v beli rakvi sredi mrzle temne in kamenite hiše in čaka, da ga pokopljejo v zemljo. Takšna je resničnost. Toda eno jo videti resničnost in jo spoznati, drugo pa, ponižno se ji vkloniti, pobotati se z njo, s tako, kakršna je. T»'ga pa gospa Quisthus ni mogla. Pritoževala sc je in obupno obtoževala nebo. Zakaj je. ravno njega zadelo? Zakaj ne bi zadelo enega od ostalih dveh? Komu je moglo biti napoti, da so Irije preprosti, .mirni ljudje živeli med seboj mirno in srečno? Kaj so zagrešili, da so zaslužili tako kazen? Do pogrelo je ostajala od jutra do večera doma. Obiskovali so jo starši, bratje in sestre, toda njihovo tolažbo je odklanjala \ nemi nevolji, — kakor otrok, ki nič ne razume in ki se hoče vkloniti le temu, kar zapopade. Vsi so odhajali od nje z občutjem, da ji ne morejo z ničemer služiti. Tako je ostala sama z otrokom. Toda otrok je otrok, navsezadnje je ostala le čisto sama samcata, brez tolažbe in upanja. V teh dnevih hi nikdar močneje mislil nanjo od Bergerja. Po spravi med njim in Heleno je po Quisthusovi smrti prišel čas, ko je Helena svojo proženo roko zopet vzela nazaj. V tem sicer ni bilo bridkosti prvih grenkih dni, vendar je po marsikaki malenkosti spoznal, da jo je ponižanje še vedno grizlo. Ester pa trpi iz povsem nasprotnega vzroka in še to na mnogo globlji rani, je mislil. Morda bi bilo pametno, ko bi se obe ženi lahko enkrat razgovorili. Nekega popoldneva, ko je bil prost, je to omenil Heleni. »Dosihmal še gotovo nisi bila pri njej?« Ona pa je njegov predlog zavrnila z nenavadno boječo grenkobo: »Ne, še rte;« je rekla. Začudeno jo je pogledal: »Ali bo pozneje bolje?« Na to ni odgovorila. Umaknila se je vase in se zaprla v svojo mrzlo trmo. On je nevedno stresel z glavo. »Moj Bog,«: je rekel. »Ali je mar Ester kriva? Ali ji mar nismo tako blizu, da prav nič ni lepo od nas, če se držimo stran od nje, medtem ko doživlja najhujše.« Trd in nepočakan izraz ji je pri teh besedah stopil v lice. »Ne trpinči me,« je rekla. »Pojdi ti, če že mora nekdo od naju.« Vprašanje je bilo s tem rešeno, on je osramočen in razočaran povesil glavo. Toda jad in trma sla zaplame-nela v njem, naenkrat se je dvignil. »Dobro,« je dejal, »bom pa šel.« Ni se brigal za njeno neverno in začudeno lice, marveč je šel ter se oblekel. Sam pri sobi je upal, da bo prišla za njim in šla mesto njega, ali pa ga vsaj prego- vorila, da bi ostal doma. Dobro je vedel, da je to želela. Toda ona se je zakrknila in ni prišla, zato je odšel. Na stopnicah in nekaj časa na cesti je še okleval, Nato se mu jo zasvetila misel in mu vstalo upanje; postal je radoveden na obisk. Kdo ve, si je mislil, zakaj je to dobro. Ko mu je Ester Quisthus prišla odpirat, ga je pogledala trudno in tuje. Nato ji je šinilo začudenje preko lica. »Erik,?« je dejala. »Da si ti prišel k meni na obisk?« Začudenje in bolečina za njenimi besedami sta ga spočetka zmedla. Njegovo trpljenje se je naenkrat iz- ničilo pred njenim, njeno je bilo vse. »Hotel sem pogledati, kako ti je,« je rekel. »Kako ti gre. Pomagati ti najbrž itak ne morem?« Tedaj ga je dolgo gledala, njen gla« je postal tožen: »Kdo ve, Erik,« je rekla. »Kdo ve?« V negotovi tesnobi je šel za njo. Venomer je slišal te tožne in svareče besede: »Kdo ve, Erik, kdo ve?« Bilo je, kakor da je nekaj pričakovala, in zdajci ga je spreletel sram ob misli, da je prišel predvsem jemal, ne pa dajat. »Sedi, prosim,« je dejala. »Tako prav je, da si ravno ti tukaj.« Vplivala je nemirno. Ko je obvladala svoje razburjenje, je rekla grenko: »Tako strašna je ta misel: imamo ta lepi dom, on pa ga nikdar več ne bo videl. Vse tukaj mu je bilo tako ljubo, zato pač, ker je bilo naše. Zdaj pa je vse razbito. Sama ne bom mogla tega obdržati. Tega ne bom mogla. To je ono najhujše, kar me je po udarcu moglo doleteti.« Vprašal je previdno: »Tega stanovanja ne boš skušala obdržati?« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. [Jorava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljaui: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek.