N«jv#čj> V Zdruiettih državah Velja z* tk teto « • • $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Z* New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i Iisi^lovenslah iJelavcev Ameriki. ffELEJTOM: CGRTLANDT 2870 Entered a* Second Class Matter, September 21. 1903, at the Port Office at New York, N. 7., under Act ef Cong rset of March 3, 1879. TELEFON: OORTLAHDT 8 m NO. 163. — ŠTEV. 163. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1926. — SREDA, 14. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. LETNUC XX3 u?, VEČ ŽRTEV EKSPLOZIJE SO NAŠLI Enajst nadaljnih se vedno pogrešajo. — Manjše eksplozije ovirajo iskalce, a nevarnost je minula. — Odrejena je bila preiskava. — Požar se vedno tli v razvalinah. — Trupla so našli v bližini kraterja. DOVER, N. J., 13. julija. — Ko se je spravilo sedemnajst trupel iz razvalin mornariškega mu-nicijskega skladišča pri Lake Denmark tekom včerajšnjega dne, je dosegel požar, ki je divjal od sobote popoldne naprej, neko neeksplodirano skladi- v v see. Štirinajst inčni izstrelki so pričeli zopet švigati po zraku. Preiskovalni oddelki so bili odpoklicani iz 500 akrov obsegajočega arzenala. Ker je močan veter podpihoval plamene, je obstajal nekaj časa strah, da bodo obnovljene grozote, ki so se pojavile v soboto popoldne, a požar je prenehal in zvečer je prevladovalo naziranje, da je nevarnost minula. Skladišče v katerem so včeraj popoldne eksplodirali veliki izstrelki, je eno v skupini šestnajstih, ki so ušli požaru in eksplozijam. Od vseh poslopij morn?>iškega arzenala je ta skupina najbližja Picatinny armadnemu arzenalu. Skladišče za torpedne bombe je le par sto črevljev proč. Ce bi bila ta skupina mornariških skladišč u-ničena, bi bila uničena najbrž tudi armadna skladišča, v katerih je na^romadenih za $35,000,000 eksplozivnih snovi. Proti večeru pa je general Drum objavil, da je po njegovem mnenju minula nevarnost nadaljnih večjih eksplozij. —- Častniki in možje so preiskali ozemlje mornariškega iyzenala ter dognali, da požar pojema, — je rekel. Dosedaj so našli 1 7 mrtvih. Enajst do petnajst jih še vedno pogrešajo. WASHINGTON, D. C., I 3. julija. — Temeljita preiskala glede vzrokov nesreče pri Lake Denmark bo takoj vprizorjena pod vodstvom mornariškega tajnika. Tozadevno izjavo je podal včeraj popoldne pomožni mornariški tajnik Robinson po telefonskem pogovoru s tajnikom Wilburjem, ki je dospel včeraj v Lake Denmark. Dve preiskovalni komisiji bosta zborovali isto časno v Lake Denmark. Prva bo preiskovala vzrok nesreče ter precenila obseg škode, povzročene na vladnih napravah. Druga pa bo skušala ugotoviti škodo, povzročeno na privatni lastnini. Pozno včeraj popoldne je pomožni mornariški tajnik Robinson, ki se je vrnil iz Herkimer okraja v New Yorku, ugotovil; da ne bodo razmišljali o ni kakih načrtih za zopet no zgrajen je arzenala v Lake Denmark, dokler ne bodo preiskave dognale obsega škode, povzročene vsled sksplozije in požara. DOVER, N. J., 13. julija • — Ko je postajala včeraj popoldne večja možnost nadaljnih detonacij, so odredile vojaške oblasti povečane varnostne odredbe, proti izgubi življenj med civilisti. Vsled tega je bilo proglašeno vojno pravo v vaseh,- ki se nahajajo v bližini nesreče, posebno v Hibernia, Rockaway in na drugi strani v Mount Hope. Najprej sc, spodili iz hiš stotine prebivalcev ter jim dovolili povratek v ozemlje nevarnosti le med sedmo in deveto uro zjutraj ter tretjo in peto uro zvečer. Obisk maroškega sultana v Parizu. Pariška ljudska množica je prijazno sprejela maroškega sultana, a je iz-žvižgala španskega diktatorja Rivero. — Velike ljudske množice na cestah. Potovanje krog sveta v 29 dneh. Danes bo najbrž dovršeno potovanje krog sveta v devet in dvajsetih dneh. — Zadnja točka potovanja je New York zadnjimi sporočili bosfa potnika Wella, ki Yorku, da napravita v tridesetih dneh potovanje krop sveta, dosegla svoj cilj. Moderna potnika pričakujejo v New Yorku danes popoldne. Iz Boise, Idaho, so že sporočili njun prihod. Od tam bosta letela z aeroplanom v Cheyenne, Wyo. in od tam v poštnih letalih v New York. Če se ne bodo v zadnjih urah pojavile nepričakovane zapreke, bosta oba drzna moža dosegla svoj cilj. i svetovni rekord za potovanje krog sveta je dosegel le-1913 Newyorean Henry Mears, ki je rabil za potovanje 35 dni, 21 PARIZ, Francija, 13. jnlija. — S pompom in istimi cerimonija-mi, katerih more biti deležen vladar velike države je bil sprejet j včeraj zjutraj v Parizu maroški! sultan, Mulej Jusuf, princ vseh j pravovernih. Najvišji uradniki naroda, pred sednik Dourmergue, ministrski predsednik Briand in vsi člani vlade z izjemo Caillanxa, ki je odletcl v Loudon, so ponižno stopicali po dolgem peronu lvonske- kolodvora, da sprejmejo prvega maroškega sultana, ki je kdaj obiskal Francijo. Zgodilo se je tudi prvič, da je maroški sultan potoval po morju, kajti stoletja stara tradicija se glasi, da mora kapitulirati ali sultan ali pa morje, če se vozi sultan po njem. Poleg tradicij, katere je omajal, hoče Francija označiti ta obisk za pričetek nove dobe koloni-jalnega miru ter pokazati tudi sultanu silo in odločnost naroda, da ohrani neplede na stroške svoje kolonijalno cesarstvo. Sultan bo dobil odlično mesto v velikem vojaškem sprevodu, ki se bo pomikal po Cliapms Elvsees proti grobu nepoznanega vojaka. Oblečen v dolgo belo obleko, z meniško kapuco na glavi,. je stopil sultan smehljaje iz razkošnega vlaka, ki ga je pri vedel iz Tou-lona, kamor je dospel na krovu bojne ladje "Paris". Sultana so odvedli nato pO natlačeno polnih cestah v njegovo stanovanje. Sprejem je bil izvan-redno prisrčen in niti en sam dogodek ni motil slovesnosti, čeprav so pretili komunisti, da bodo vprizorili protidemonstracijo. PARIZ, Francija, 13. julija. — General PrinVo de Rivera, španski ministrski predsednik in diktator, je bil izžvižgan od množice rojakov in nekaterih francoskih kritikov njegove administracije, ko je dospel v Pariz včeraj zvečer, da se udeleži proslave Dneva Bastile. Pričakovati je bilo demonstracij, in vprizorjene so bile posebne policijske odredbe. Obisk španskega ministrskega predsednika je precej kritiziralo časopisje levice. Čeprav se priznava, da je mogoče storil precej dobrega za Špansko, se ne more odobriti nekaterih njegovih metod v tej deželi demokratične prostosti. Kakorhitro je dospel vlak na postajo, se je zbrala množica, obstoječa večinoma iz Špancev in delavcev s komunističnimi tež-injami, po cestah krog Quai d'Or say postaje in ko se je odpeljal, ga je pozdravila cela povodenj žaljivk v njegovem domačem je ziku. Policija je naskočila demonstrante s palicami ter jih osemnajst aretirala. Newyorski štra jkar ji so siti štrajka. Interborough kompanija pravi, da so številni stavkarji siti stavke. — Trdi tudi, da se je vrnilo na delo veliko število motornikov in drugih uslužbencev. Kralj Boris je ba je naČeškem. Kralj Boris se mudi baje na Čehoslovsškem. — Glavno mesto je popolnoma mirno. — Potovanje kralja smatrajo za znak stabilnosti položaja v Sofiji. Kot deloma že včeraj poroča-no, je podaljšal Frank Hedley, j predsednik Interborough Rapid Transit, milostni rok. ki ga je dal stavkujočim motornikom, premi- . kačem in drugim uslužbencem ' podulične in deloma nadulične železnice, tekom katerega bodo njih mesta odprta za nadaljnih 24 ur. Stavkarji niso zanikali, da se je vrnilo do včeraj zvečer 75 stav-karjev na delo. Med temi je tudi 33 motornikov. Nadaljni so objavili, da se bodo kmalu vrnili. To bi storili baje že poprej, a so se bali nasilja. Podaljšanje milostnega roka se .je izvršilo na prizadevanje bratovščine Interborough uslužbencev, ki je sploh odklonila soudeležbo pri stavki. Eksekutiva bratovščine je zahtevala podaljšanje roka, ker je mnenja, da bo stavka na ta način najhitrejše konea-,na. Družba je nadalje sporočila, da se je vrnilo izza izbruha stavke več kot dvesto stavkarjev na delo. Izza izbruha stavke je izgubila družba na dohodkih skoro 211 tisoč dolarjev. Izguba na plačah pa je znašala kakih $40,000. Hedley je rekel, da ni "ner-ivous wreck", kot trdijo nekateri lističi. ANGLIJA JE DALA FRANCIJI KONCESIJE Anglija je dala Franciji koncesije glede dolga. — Iste koncesije hoče Francija tudi od Združenih držav. — Dogovor, podpisan v Londonu, vključuje varnostne in prenosne klavzule. — Nika-kega trženja z bondi. Truplo ženske v treh paketih. BOSTON, Massč, 13. julija. — Za zidom Hill pokopališča, Matte -pan okraj, je našel danes zjutraj neki delavec z bližnje državne farme tri pakete. Ko jih je odprl je našel vsvoje veliko presenece nje razkosano in previdno zavito žensko truplo. minut in 35 sekund. Takrat pa se ni poslužil nikakih aeroplanov ker je imel na razpolago le par • > i nike in vlake. k ■ Grof Bernstorff središče pozornosti. V Angliji se ie unel velik hoj za grofa Bern-stcrff a in proti njemu. Boj se vrši seveda le s peresi in črnilom. LONDON, Anglija, 13. julija. Sir Valentine Chirol, prejšnji inozemski uradnik londonskega lista "Times-a", je v nekem pismu protestiral proti navzočnosti grofa Bernstorffa v Angliji. Pismo je bilo predloženo profesorju Murravu, ki je nato odvrnil, da je bil Bernstorff priznan v Nemčiji kot voditelj gibanja za vstop Nemčije v Ligo, da je imel v Fran ciji in na Poljskem na javnih zborovanjih govore v tem smislu in da se lahko z gotovostjo domneva, da bo eden nemških delegatov, ko bo Nemčija pripuščena v Ligo narodov. Raditega je di-plomatično nemogoče zavrniti ga. DUNAJ, Avstrija, 13. julija. — Cilj in razlogi potovanja bolgarskega kralja Borisa vzbujajo še vedno špekulacije, a ljudje ne verujejo več govoricam, da je to potovanje v zvezi s političnimi zadregami. Tukajšnji bolgarski poslanik je izjavil, da ni dobil oficijelno nikakih podrobnosti, da pa je šel kralj na počitnice v Švico. Rekel je, da dvomi, da bi obiskal kralj svojega očeta, prejšnjega kralja Ferdinanda, katerega ni videl že osem let. Iz drugega vira se je izvedelo, da ni šel Boris v Švico, temveč na veliko posestvo, katero ima njegov oče pri Predni, v bližini Mu-ranv na Čehoslovaškem. Informant je tudi zanikal, da tiči v potovanju kak politični namen ter dvomi, da se bo kralj sestal s svojim očetom, ki se mudi sedaj na svojem posestvu v Koburg, Nemčija. ŽENEVA, Švica, 13. julija. — Skrivnost, ki obdaja odpotovanje kralja Borisa iz Bolgarske, je bi-.la še poglobljena, ko je tukajšnje bolgarsko poslaništvo obvestilo Associated Press, da je brez informacij glede domnevanega namena kralja, da pride v Ženevo in da sploh namerava potovati v inozemstvo. Kot neutemeljeno so zavrnili poročilo z Dunaja, da namerava Boris odstopiti ter poročilo, da se namerava zaročiti z italijansko princesinjo Giovanno. Mladi bolgarski kralj je izjavil pred kratkim, da je preveč zaposlen z rekonštrukcijo svoje dežele, da bi se mogel brigati za že-nitev. Dva in trideset let stari suveren je pred kratkim prejel štabnega poročevalca. Ass Press. Tekom pogovora je rekel poročevalcu : Ko boste prišli v Ameriko, si boste mogoče izbrali ameriško nevesto. To bo ustanovilo družinske vezi med obema deželama. Kralj se je pričel smejati ter rekel: — Že poprej sem vam rekel, da ni za enkrat moj prestol dosti močan, da bi podpiral dve glavi. Tudi je navada na Bolgarskem, da čaka domači sin s svojo poroko toliko časa, dokler ne odda svojih sestra. Res je, da sem oddal eno svojih sestra, a sedaj moram Potovanje zakladniške-ga tajnika. WASHINGTON, D. C., 13. jul. Zakladniški tajnik Mellon bo v kratkem, najbrž prihodnji teden, odpotoval v Evropo, a ne po poslih, temveč le za zabavo. Njegov prvi cilj obiska bo Rim, kjer živi njegova hčerka, ki je poročena z Davidom Este Bruce, ki je tam diplomatično nameščen. Zakladniški tajnik namerava nato obiskati še nadaljna evropska mesta, katerih dosedaj ni še videl. feOJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS HAEOPA", NAJVEČJI 9LOVENWI DNEVNIK V SDK. LONDON, Anglija, 13. julija. — Angleško-francoski dogovor glede vojnega dolga je bil ko-nečno dovršen in podpisan. — M. Caillaux, — se glasi v oficijelnem ugo-tovilu, katero je izdala včeraj zvečer angleška zakladnica, — je sklenil dogovor z Mr. Churchillom glede glavnih točk v zvezi s fundiranjem francoskega vojnega dolga v Angliji. Definitiven dogovor za fundiranje sta podpisala oba ministra v imenu svojih vlad. Francoski finančni minister Caillaux je dospel v London včeraj popoldne in sicer z aeroplanom. Po lunču v francoskem poslaništvu se je vršila v angleški zakladnici konferenca, ki se je končala z dogovorom. Glasi se, da nudi ta dogovor Franciji več novih koncesij. Čeprav je letni obrok nominalno določen na 12,500,000 funtov, najbrž ne bo Francija plačevala te svote v teku prihodnjih petih let. Glavno vprašanje, katero je bilo treba uravnati, je bilo vprašanje zavarovanja Francije za slučaj, da bi Nemčija zaostala v svojih reparacijskih plačilih. Glasi se, da se je Churchill v veliki meri udal francoskim željam v tem oziru. Francija upa seveda, da bo sledila Amerika vzgledu Anglije ter vključila v dogovor varnostno klavzulo. BRUSELJ, Belgija, 13. julija. — Belgijska vlada je zelo vznemirjena radi nenadnega padca belgijskega franka za 25 točk. Dolar je vreden sedaj 40 belgijskih frankov. Vlada namerava u-veljaviti ostre odredbe, da ojači valuto. PARIZ, Francija, 13. julija.—Francoski frank je bil vreden 39.63 za dolar, ko je bila danes zjutraj otvorjena borza. Včeraj je padel na 40, a se je popoldne malo opomogel. Vedno večji prohibicij-ski stroški. iskati moža za drugo. Nato pa bom pričel iskati svojo lastno družico. Kralj Boris, ki ni bil nikdar kronan in ki noče naprtiti deželi stroškov kronanja, je dostavil: — Mogoče bova imela jaz in kraljica skupno kronanje, to bo zelo priprosta afera, ki ne bo zvezana z nikakimi stroški. — Ali je res, — je vprašal poročevalec, — da hočete porabiti Wojo domačo poroko kot politični kapital za pospešenje interesov Bolgarske ? — Gotovo, — je odvrnil kralj, — vsak glavar države želi storiti to. Dejstvo pa je, da sem zaenkrat preveč zaposlen z restavracijo dežele, da bi se mogel ukvarjati z ženitvijo. WASHINGTON, D. C., 13. jul. •Martin Madden, kongresnik iz Illinoisa, je objavil včeraj, da so ,dovolili za izvedenje prohibicije v celem skoro dva in štiridest milijonov dolarjev. To pomenja 13 milijonov več kot so dovolili v isto s vrh o preteklo leto. Normalen pridelek krompirja. Iz "Wakefield, Mass. poročajo, da bo pridelek krompirja v državah Nove Anglije za več kot 83 odstotkov normalen. L Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tean mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno se, ako boste vpofltevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. _._ Posebni podatki. Dinarji Lir e Din. ---- BOO ____ $ 9.45 Lir ...... 100...... $ 4.20 Din. ---- 1,000 .... $ 18.60 Lir ...... 200 ...... $ 8.10 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir •••••• 300 $11.85 Din. .... JB.000 .... $ MtOO Lir ...... 500 ...... $19.25 Din. .... 10,000 .... Lir -j •••••• 1000 $37.60 Pristojbina *a Izplačil* jev t Italiji •ledi :» $25. mil m&njl taeaok 75 cen- Za poSiljatre, ki presegajo Desettiaoč Dinarjev ali pa DvatiaoB lAr ter; $25. dovoljujemo poseben znesku primeren popust je bil projektiran obhod po mestu. Pred odho dom iz Št. Peterske vojašnice je bilo vodstvo Orjune obveščeno, da je policija prepovedala pasi-ranje Šelenburgove ulice, kjer se nahaja, kot znano, italijanski konzulat. Radi tega so se vršila med Orjuno in policijo pogajanja. Policija trdi. da je vztrajala na svoji prepovedi. Orjunaši pa trdijo, da gre za nesporazumi je-nje. vsled katerega so hoteli Šo-lenbnrgovo ulico po striktni odredbi vodstva brez vsakih v/klikov mirno in dostojno pasirati. Baje je hotel policijski ravnatelj Guštin obhod po mestu sploh prepovedati. veliki župan dr. Baltič ga je pa dovolil pod pogojem, da povorka ne pasira Šelenburgove ulice, kjer se nahaja, kot znano, italijanski kozulat. Ko je prišla povorka. na čelu ji močna akcijska četa s čeladami, za njo pa skupina 38 prapor-jev, mimo frančiškanske cerkve, .le našla vhod v Prešernovo ulico zaprt z močnim policijskim kor-donom. Zato je korakala po "Wol-fovi ulici mimo Kazine. Tudi tu je naletela na policijski kordon. Pričela so se pogajanja, ki pa niso uspela. Službujoči policijski komisar je Orjuni pasiranje Še-lenlmrgove ulice kategorično prepovedal. To je povzročilo v vrstah Orjunašev veliko razširjenje in prav malo je manjkalo, da Orjunaši niso navalili na kordon t<~r sra predrli, kar bi se jim bilo spričo velikega število sigurno posrečilo. Naenkrat pa je zadonolo povelje predsednika Orjune dr. Leontiča "Natrag". Orjunaši so nato odkorakali po Št. Peterski cesti v St. Petersko vojašnico, kjer je bil razhod, nakar se je pričela veselica. Okrog pol 10. je odšel okrog 100 mož broječ oddelek Orjune z veselice, češ, da gre na velesejem. S Šentpeterske ceste so krenili Orjunaši po nezastraženi Prešerno vi ulici. V višini trgovine Bata jim je vrgel nasproti močan oddelek policije, ki jim je zastavil pot. Razvilo se je prerekanje. Policija je skušala potisniti Or-junaše z vso silo nazaj. Nato so si sledili dogodki z bliskovito naglico. Nekateri očividci trdijo, da je pričela policija "Orjunaše neusmiljeno nabijati s pendreki. Ko je pobila enejra od njih na tla. je počil nenadoma strel, kdo ga je oddal, ne vedo povedati. Prvemu strelu je sledilo v prav kratkem času še veliko število strelov, oddanih tako iz vrst policije, kot iz vrst Orjunašev. Računajo, da je bilo oddanih vsega skupaj okrog 70 strelov. Po Peter Zgagi V nekem newyorskem listu je začel bivši nemški kajzer Viljem streljanju sta se nasprotnika drug od drugega odmahnila. Drugi opisujejo stvar drugače: Ko so jeli udrihati stražniki po! Orjunaših s pendreki, se je začni; iz vrst Orjnašev prvi strel, vsled j česar se je razvilo med policijo in Orjunaši kratko medsebojno stre | objavljati serije člankov pod na-ljanje, nakar so stopili zopet v slovom "Kako je Nemčija izgubi-akcijo pendreki. vrliutega pa tu- ]a vojno". di policijske sablje in so Orjuna-| Kajzerju je dosti lažje poveda-Si zbežalij Po tretji verziji se je ti> kako xemčija izgubila voj-vršila stvar sledeče: I no> kot pa Francozom povedati, Ko so prikorakali Orjunaši v 'kako so ja dobili. Prešernevo ulico, jim je prihitela nasproti policija, na čelu ji službujoči funkcionar, k njemu 1 Pred nekim zveznim sodnikom je pristopil poveljnik skupine New Yorku, se vrši obravnava Orjunašev in začela sta se prere- proti trem uglednim bntlegarjem, kari. Policijski funkcinar je vpil, ki so kupčevali z žganjem na deda pasiranje ulice ne dovoli. Or- belo. junaš pa je kričal, da gredo kljub« Imeli so na razpolago parnik in temu naprej. Med tem je prisko- 'kadar so s parnika razkladali bla-čil eden policijskih stražnikov ter go. so bili najmanj tudi trije uni-pobil enega od Orjunašev s pen- formirani policisti navzoči, drekom na tla. Nato se je pričelo J Ko je sodnik butlegarje vpra-streljanje. j šal, zakaj so morali biti policisti poleg, je eden njih odgovoril: Zato, da je bilo bolj sigurno . . Dva potnika sta prepotovala svet v tridesetih dneh. Na tem I Orjunaši. povečini nekdanji četniki, so se vrgli po vojaški na tla, zato so dobili policijske stre-t le večinoma v čelade, dočim so ranjeni policijski stražniki v no-■ gc. Ivatera od teh treh verzij od-i govarja resnici, bo ugotovila pre-! kratkem potovanju, sta videla do-iskava. i sti in nič. i I I Pri revolverskem spopadu je | J tekla na obeh straneh kri. Na I Nihče ne ve, kaj so pravzaprav | strani policije so bili ranjeni: rn- J sanje. Učenjaki so že dosti ugi-jonski nadzornik Marko Ghersi-j hali o tem, pa ne zadenejo prave, nich. ki je dobil strel v koleno, ; Dokazano pa je, da se sanje vča-višji nadstražnik ITumer, ki jf j sili uresničil jo. dobil Strel v stegno in nadstraž- j Te dni je poročalo časopisje o nik Hlebec, ki je bil takisto ra-' temle zanimivem slučaju: njen na nogi. Poškodbi dveh sta težji, dočim je Hlebcev podškodba neznatna. I traj smeje pripovedoval svojim Na strani Orjnašev je bilo več (tovarišem pri zajtrku, da se mu lahkih poškodb. Nekateri so ime-'je ponoči sanjalo, da je našel ban-li strele v jeklenih čeladah, ki so kovec za sto dolarjev. • in 1.1- temle zanimivem slucaiu : i prvih | — xcki uradnik, ki je stanoval »hceva v velikem board in ghousu, je zju- jih obvarovale smrti. Ranjence jc obvezal dr. Jamar, nakar so bili prepeljani ranjeni Malo so se zasmejali in stvar je bila pozabljena. Uradnik se je odpravil v pisarno. Po preteku treh policisti z rešilnim vozom v dr- minut pridrvi ves žareč nazaj v žavno bolnico. Hlebca so takoj j boardinghouse ter vihti v roki sto-odpustili v domačo oskrbo. ! lak. — Našel sem ga, dva bloka Po čudnem naključju je zalite-I ocl tllkai som našel cesti, valo streljanje v Prešernovi ulici J ^ nii uresničile. Prese- daleč od "bojišča" smrtno žrtev. ( načenja njegovih tovarišev ni bi-Branjevka Josipina Cerar je sli- lo opisati. šala na Pogačarjevem trgu streljanje. Vsled tega se je žena tako To zgodbo sem pripovedoval ;e dni v Downtownu. Rojaki so jo z | prestrašila, da jo je zadela kap ^zanimanjem poslušali ter pripovedovali tudi iz svojega življenja dogodke, ko so se jim sanje uresničile. Le eden med njimi je jezno kimal ter ni mogel pozabiti moje zgodbe. /ni.i — Torej praviš. — da ter je med transportom v bolnico umrla. Že med incidentom in neposredno po incidentu v Prešernovi ulici je bilo aretiranih večje število Orjunašev. Kasneje je prikorakal močan oddelek orožni je sa- štva pred Št. Petersko vojašnico, I V1*1; da ]P nažo] stotak in (la na katere dvorišču se je vršila, ^kot je bilo poročano, ob priliki razvitja prapora Orjune Sv. Peter-Vodmat orjunaška veselica. Na veselični prostor na dvorišču so prikorakali orožniki z nasajenimi bajoneti, držeč puške na gotovo. Tako so zaprli vsem udeležencem izhod. Nato so dame od-podili, vse Orjunaše pa telesno preiskali. Vsak. pri komur, so našli orožje je bil uklenjen in od-j gnan v zapor. Okrog 1. ponoči je vdrla policija ponovno v Št. Petersko vo-j jašnico in sicer topot v sobe. kjer • prenočevali izvenljubljanski Orjunaši. Aretirala jih je v posteljah. nklenila in tirala v polieij-!ske zapore v justični palači. UGODNA PRILIKA in DOVOLJ ČASA POSLU2ITE SE JE. Za vse zneske, ki jih prejmemo kot vlogo na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" do 13. julija, plačamo po 4 ^ obresti že od 1. julija* nato se pa vloge zopet prično obrestovati s prvim vsakega meseca. Ako še nimate naše vložne knjižice, preskrbite si jo sedaj. Vlogo lahko pričnete že z zneskom $5. Frank 82 Cortiandt Street State Bank : New York, N- Y. je zjutraj res našel. — Da. tako prav« poročilo. — Ali ni moprel sanjati, da je našel tavžent dolarjev T Ko so mladi punci o'*ita*i, da fft njena kopalna obleko n^normal-t m na, je samozavestno odvrnila: — Ali ne veste, da je po pošti strogo prepovedano pošiljati nemoralne stvari? Jaz sem pa kopalno obleko v koverti po pošti dobila. * — Jaz bi šel zate na kone ■ sveta, — jp rekel zaljubljenec svoji oboževanki. Ona je zazdehala rekoč: — Stj res, pa pojdi. Xeki človek se je vrnil z dolffe-ga potovanja. Prijateljem je pripovedoval, I k je in kot je houil ter. omenil, da .je bil tudi v Rimu in da so pa tam j eelo dve uri zaprli za s. ran razža-ljenja veličanstva. — Kako si se pregrešil? — O nič, malo dobre volje sem i bil, ko sem pledal veliko kraljev-jsko parado, pa sem kralju jezik pokazal. Takoj so me aretirali. Ko sem pa na policiji rekel, da je Mussolini olrajt, so me takoj izpustili. * Na V id o vdan, največji jugoslovanski praznik, so se vršile v Ljubljani velike demonstracije. Dosti oseb je bilo ranjenih. Oblasti pravijo, da so bili demonstrant je pijani. * Je že tako pri nas, da noben praznik in* nobeno žepna an je tee more preiti brez Jcrvi in pijače. 'tigs GLAS NARODA, 14. JUL. 1926 Y^g • • 1*1 • grobnici ruskih carjev. i Ko so prišli boljševiki na kr- j trak, na katerem visi neki red. milo, niso odprli samo skrbno hranjenih tajnih arhivov, temveč so preiskali tudi celo vrsto historičnih grobnic, med drugim tudi več carskih grobnic v cerkvi Peter Pavlove trdnjave v Pe-trogradu, v katerih počivajo ruski carji od Petra Velikega dalje. Ce je bilo že popolnoma o-hranjeno truplo Petra Velikega izredna zanimivost, je povzročila grobnica Aleksandra I., pravo senzacijo. Legenda pripoveduje, da car Aleksander takrat, kot se je trdilo, namreč dne 1. decembra 1825, sploh ni umrl, temveč da so položili v grobnico truplo nekega neznanca. To je prvi del legende, na katerem utegne biti Ta red je pokrit z rubini, smaragdi in demanti, iz katerih so sestavljene ineialije Katarine — razen tega je pritrjen na traku zlat križ z rubini in safirji. Visoko baroko obdaja dragocen diadem z biserov in dijamantov. Poleg earičine glave leži starinska sveta podoba, v katerih so se spoznale s težavo poteze Iz-veličarja. Komisija je sestavila protokol nakar je sarkofag zopet zaprla. Dragocenosti je pustila komisija nedotaknjene, pozneje so odprli krsto ponovno, vzeli dragocenosti ter jih oddali državni blagajni. Par dni pozneje so odprli sarkofag Petra Velikega. Truplo je bilo oči vidno balzamirano od ve- končno nekaj resnice. Drugi del legende pripoveduje, da je živel čjega strokovnjaka, car Aleksander I. dolgo časa v Velikanska postava Petra je nekem samostanu ter da je poto-' bila izredno dobro ohranjena, še val proti koncu svojega življe- bolj pa poteze nj^ovega ohranja po Rusiji kot siromašen me- za. Izraz obraza vzbuja strah, nih. Stari romar Fjodor Kuzmič poteze obraza se zde kot od bole-je res eksistiral. To je historično čin skremžene, kar je morda v dokazano. Mogoče je, da ga je zvezi z nezaslišnimi mukami, ki obdajalo nekaj skrivnostnega —'i jih je pretrpel Peter radi svoje v Rusiji kar mrgoli, kot znano, j bolezni tik pred smrtjo. Prizor je Dostojevskijevih tipov — toda bil nepozaben in pretresljiv. Ne-da bi izviral iz najvišjih krogov, kateri delavci so«se obrnili proč ni dokazano. Trdi se, da je nastala legenda vsled nenadne smrti Aleksandra I., v daljnem Ta- Ta obraz je bil kljub preteklim dvesto letom značilen. — Temne brke in gosti, nekoliko osiveli ganrogu, ki se je zdela mnogim lasje so bili dobro ohranjeni. ljudem neverjetna. S tera večjo napetostjo je pričakovalo ljudstvo, da se grobnica odpre, dasi ni nihče resno o tem dvomil, da bodo našli v grobnici pristnega Aleksandra Odpr- Pravtako je bila koža na obrazu in rokah popolnoma intaktna in oblika rok popolnoma nič podobna skeletu. Truplo Petra Velikega bilo oblečeno v temnozeleno vojaško li so grobnico in — bila je praz-1 suknjo z brušenimi kameniHmi VESLAŠKE TEKME eni otok. Na zemlji se nahajajo še vediio ' risanja vseh mogočih predmetov kraji, ki so .sicer znani, toda še ne ( vodilo umetnikom roko in tako po-temeljito raziskani. V obsežnih speševalo postanek te pisave s po-daljavah vzhodnega Pacifika, 4000 dobicami. km zahodno od Valparaisa, štrli I Po muenju Schulze-Maizaerja se majhen, komaj v olxsegu treh nem- je pri raziskovanju vzhodnega o-ških milj se raztezajoč otok iz ba- 1 toka zopet pokazalo, da smo pri zalta, gol in samoten, iz globokih vsem današnjem velikem znanju voda, in tvori zdnji konec pollne-škega sveta. "Rapanui" so ga na. živali v novejšem času njegovi vendar še veliki nevedneži. Poglavitna težkoča pri razbiranju te starodavne "svete" pisave VMOM«rOOO * UMOUWOOO. M. V. Pred kratkim se je vršila veslaška tekma med študenti Yale in ^Harward vseučilišča, študenti so bil« poraženi. Tekmo je opazovalo nad sedemdeset tisoč oseb. Harward KAKO BI SE ODLOČIL na. Kje je ostalo truplo Aleksan ra IT., je ostala zagonetka. gumbi, na nogah je imel Peter j visoke škornje iz črnega usnja. Legenda o Fjodoru Kuzmiču : Prsi je krasila temnomodra šerpa ki najbrže ni nastala brez vsake-' z dvema redoma, od katerih je ga vzroka in glede katere je celo; l>il eden ruski, drugi nizozemski, fcjchilder, znani raziskovalec zgo- Na desni roki je blestel velik di-dovine življenja Aleksandra I.,! jamant, na vratu je visel zlat kri in njegovega časa. mnenja, da ni žec in majhna sveta podoba iz Pred kratkim je neki policist v Londonu na svojem obhodu za.sli-šal žvenket razbitega stekla in ko je planil okoli vogala, je baš ugledal vlomilca, kako je iz izložbenega okna juvelirja pobasal kup prstanov ter ugledavši policista, — zbežal. Stražnik je skočil za tatom ta pa je prstane vrgel od sebe v upanju, da bo policaj iste pobiral, njega pa pustil, da ubeži. — Toda zmotil se je. Policaj ga je zasledoval še dalje ter ga končno tudi prijel, prstane pa je med tem nekdo drugi pobral ter izginil. Juvelir je seveda zatrjeval, da je policaj ravnal napačno ter da bi .si moral prej zasigurati ukradeno blago kot pa tatu, toda Scotland Yard (londonsko policijsko ravnateljstvo) je pa reklo, da je policaj ravnal pravilno ter da se mora v vsakem slučaju tako postopati, kakor je to storil ta stražnik. Kako bi se odločil ti? Morski svetilnik sredi morja je MORSKI VALOVI ZAGONETEN UMOR brez vsakega jedra resnice, s tem slonove kosti. Posebno zanimiv a bil več kot deset tednov takorekoč ne bo izginil, nasprotno, moraio; je bila zvita oljnata slika, na ka- odrezan od sveta. Vihar, ki je ves celo kritični duhovi sedj spričo teri je bil naslikan Peter Veliki, ta čas divjal, ni dopuščal, da bi ko dela v neki nizozemski ladje-j ob svetilniku pristalo katerokoli delnici. : morsko vozilo. Mimovozeei parniki BoljšeViki so odprli še par so poročali, da je svetilnik grobnic v trdnjavski cerkvi, do-' sveti jen ter da stoji spodaj neki kler niso končno na intervencijo človek, in sicer vsak čas. Ko je Lunačarskega s tem prenehali dejstva, da je bila njegova grobnica prazna, — razmišljati, kako naj stvar pojasnijo. Ko so odprli sarkofaga Petra Velikega in Katarine II., je stala pred vhodom trdnjave velika množica radovednežev. Neko staro ženšče je dejalo porogljivo: — Ljudje božji, pazite se, Katarina ne pozna šale! — Podzemski prostor, v katerem se nahajajo sarkofagi, je bil medlo razsvetljen s svečami in svetilkami, ker električna razsvetljava Oceanografi študirajo morske valove zelo natančno in jih razlagajo po vseli znanih principih. — Nestrokovnjaka pa zanima večji-del samo višina valov, v katerih' je navadno izražena tudi jakast. Te dni so našli pod levim bregom reke Sovratke med Prizreni-cami in Modricami na Morav-skem v kopici sena umorjeno Frančiško Brazdilovo, 20-letno delavko iz Ilrlic. Brazdilova je Visoki valovi dajo namreč vselej j bila zaposlena v sladkorni tovar- povod morski bolezni, ki pokvari človeku včasih ves užitek morske vožnje. Višino valov so do zadnjih časov več ali manj pretiravali, to pa iz enostavnega razloga, ker so opazovali valove iz gugajoče se ni v Prizrenicali. Zadnjič se m vrnila iz tovarne. Starši so jo začeli iskati. V soboto ponoči in v nedeljo so hodili okoli znancev in spraševali, da-li je kdo videl njihovo hčerko. Iskali so jo še ladje morda ravno tedaj, ko se je j nadalje, toda vse prizadevanje je NOJEVA JAJCA funkeijonirala. Na stenah so vi sele številne podobe svetnikov, i* katerih pa so dragoceni kamni že izginili. Udarci kladiv so doneli po prostoru, na stropu viseče kadilnice so rahljo rožljale V dolgih vrstah so stali preprosti sarkofagi mrtvih vladarjev in vladaric Rusije. Eden od delavcev je zaklical: — Pazite .takoj bomo videli Katarino Veliko! — Kladiva, dleto in kiuikovi plameni so delovali neprenehoma, kljub temu pa je trajalo celo uro, predno so delavci dvignili pokrov sarkofaga. Prikazala se je rmena lesena kr-Bta z masivnimi srebrnimi okraski. — Na pokrovu sarkofaga se je nahajalo razpelo iz slonove kosti, zraven pa pergamentni zavoj, od katerega so viseli rdeči pečati, čez par minut so zagledali prisotni smrtne ostanke "Severne Semirnmide". Kaj je ostalo od nje t Oči vidno je ni balzamiral mojster svoje stroke. Truplo je popolnoma upadlo, nagubana koža pokriva obraz, čigar potez ni več spoznati. Dobroohranjena baroka, ki je postala zelenkasto-rumena, je -premaknjena, med čelom in robom baroke se vidijo gosti beli lasje carice. Roke sklenjene nad prsmi, so kot iz rumenega voska. Na večih prstih se nahajajo prstani z velikimi dija-manti. Obleka carice je od težkega sve tlomodrega dama sta, ki razpade ob vsakem dotikljaju — na lo-gah ima carica oppolnoma ohranjene jutranje Čevlji?« iz bele (ivile a. rdečimi zaponkami — ud nogavks ki t« od rdel«; svile, Med vsemi pticami leže noj največja jajca. Velika so kakor o-troŠka glava in tehtajo poldrugi ni kilogram, včasih celo dva. Po vse- bini oziroma hranivu odgovarjajo 24 kurjim jajcem. Vsaka samica izleže na leto približno 12 do 20 jajc, ki so snežnobele ali pa svet-lorjavkaste barve. Valijo jih okoli 45 dni. V zadnjih letih, ko so začeli udomačevati noje, jim odvzamejo takoj vsa jajca, da se umetno izvale. Pri tem se je pokazalo, da leže samica tekom svoje valilne dobe neprestano jajca, ako se ji vedno odvzemajo. Na ta način se je začelo število nojev zopet hitro dvigati, ko so se malo poprej že nekateri bali, da bodo domačini noja v kratkem času popolnoma iztrebili. Ker se boje, da se ne bi izvozilo preveč jajc, zato so afriške države in kolonijalne oblasti nastavile zelo visoko oarino na izvoz. končno pomoč prišla, so našli le enega čuvaja na svetilniku, in ta je bil skoraj blazen. Njegov tovariš je nenadoma umrl zadet od srčne kapi, on pa je ostal sam z mrtvim truplom. Kaj naj stori, ni vedel. Ako mrtveca pokoplje v morje, mu ne bodo verjeli in lahko bližala vrhu vala. Čoln ali ladja sta bila tedaj v poševni legi, vidni kot se je s tem povečal, in tako je nastala optična prevara. Po zanesljivih podatkih raznih oceano-grafov Bert in, Kruemmela in drugih, so najvišji valovi visoki komaj 15 do 16 metrov. Valovi, ki so tako visoki kot gora, spadajo med bajke. Vendar pa je taka višina valov zelo redka. V sredozemskih morjih doseže povprečna višina navadno do pet, v odprtih o-ceanih pa do enaj. l * 1 , Lake blizu JNewburp me; kdaj so živeli, odkod so pri- kopanju „a je prijol sli? Danih je več možnosti, ki do- ko iz„inil p0(1 Vf>(lo? voljujejo postavljati verjetne hi- * poteze, ali žal, samo hipoteze. Na marsikatero nemogoče najti odgovora. Kako je bilo mogoče te 40 dO 50 ton težke mase premikati in jih postaviti na prostor, kjer se nahajajo zdaj ? Ali ni nekaj resnice na trditvi teo-zofov, da teh gigantskih monu-mentov niso ustvarili navadni zera ljani, ampak orjaki prastare epo-lie sveta, prebivalci izginulega kontinenta "Lemuria", ki je obsegal nekdaj ozemlje indijskega in pacifiškega oceana, ostanek tega kontinenta pa je vzhodni otok. Schulz-Maizier nam daje na vsa ta vprašanja znanstveno zelo globoko utemeljena pojasnila in se pogloblja v starodavno kulturo tega otoka z ženijalnim razumevanjem. Med drugim se peča v obsežni raapravi s pisavo, v kateri so pisane na tem otoku najdene table. Veliko količino plošč je odkril neki misijonar, ki pa je storil vse, da bi se čim prej uničile. Komaj je odkril prve "govoreče kose lesa", kakor so te table imenovali otočaoi, je že v svoji gorečnosti zahteval, da se ti paganski dokumenti sežgo. Devizo "zažgi, kar si dosedaj častil", so novopečeni kristjani upoštevali tako vestno, da so začeli v mnogih kočah z dotlej svetimi tablami kuriti ognjišče. Da se je kljub temu ohranil še velik del teh popisanih starodavnih lesenih plošč, se je zahvaliti nekemu praktičnemu otočanu, ki si je iz njih zgradil ličen čoln, Pisava na teh tablah se da deloma lahko razbrati. Ni treba mnogo bistroumnosti, da spoznaš v postavi, ki nosi klobuk iz ptičjih peres, poglavarja ali svečenika; tudi ni težko spoznati znamenje za žive ali za mrtve stvari, kakor n. pr. za raka ali za trnek. Pač pa se pri razmotrivanju Čudovitih figur o-pazuje večkratno ponavljanje gotovih znamenj in nepretrgana vrsta simbolov, ki nimajo nobenega ločenega grupiranja. Majhni in fino vrezani hieroglifi nam kažejo gotov stil. Najbrž je veselje do s sveto mašo iz cerkve Our Lady of Council na Putnam Ave. na St. John pokopališče. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem vsem. ki so ga obiskali na mrtvaškem odru, culi ponoči ter vsem onim, ki so me tolažili v teh britkih in težkih urah. Posebno se zahvaljujem moji dobri teti Mr. Pribil ter družini 6arc-Hrašar. Prelepa hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetlic: Mr. Pribil and Family, Helena in Louise Gol ma ver, Peter Golmaver, družini &arc-Hra-šar, družini Kovač, Joseph Rov-tež. Mr. in Mrs. Victor Pribil, dru žini Ignac in Frank Mušič, M. J. Peterka, Ignaz F. Nakrst, May Alen and Fani'ly, dekletom iz New England Panama Hat Co., svakinji Maric, sestrama Fanny in Cecilia ter Milki Medved. Hvala družini Cagran za darilo za sv. mašo. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi fantom, ki so se prostovoljno ponudili, da so nosili krsto v cerkev, 'ter zopet k gomili. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj! Tebi pa dragi mir in pokoj, ter nasvidenje nad zvezdami! Žalujoča soproga : Molly Pretnar. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava *Glas Naroda*. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00* Slovenic Publishing Company 8S OarUandt Stmt M«w York, ft. T. (JLAS NARODA, 14. JUL. 1926 Po široki cesti življenja KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "Glaa Naroda" priredi} O. P. i»i (Nadaljevanje.) Udaril se je po čelu ter pripomnil: — Zdi se mi, da bom kmalu znorel. — Dokler. — je ponovila .Juana počasi ter se igrala z čipkami ni )ji krasi)i obileki. Globoko je vzdihnil. —■ Dajte mi vsaj milostni rok, — je rekel konečno med zobmi, — i ti predvae .Mesto — Ke< hladno. Jezno _ Kelt romo rok m mi recite, da ste mi oprostila, odgovora je obrnila glavo na stran, laj se hočete |>oročiti z gospo Konrid? je vprašala zelo ie je zasmejal. a j 1 Tega sam ne vem, ker sem napol pohabljen s svojo . In razventega, Juana, kako strašen občutek je, če obču- ANGL. KANAL BO SKUŠAL PREPLAVATI VAŽEN IZUM ANGLEŠKEGA ZDRAVNIKA Kretanje parnikov * Shipping New* ti človek kot hlapčevsko nasilje to, kar si je nekoč želel z vso strastjo svojega sri-a! Nikdar nisem hotel vrjeti v to, a sedaj vem iz lastne izkušnje. Nasmehnila se je. — Mislim, gospod Ter Velps, da ste danes slabe volje. Kaj pa hočete ravzapravf — Da ste zopet dobra z menoj. Princ se je vrnil. — Well, tukaj sem zopet, — je za šepetala Juana. — In nikaklh neprevidnosti? Smehljaje je znu*jnla z glavo. — Ali s- vam m«* /.»ii. da postaja tukaj rarar.7 — je rekla Jn-uia' princu. — Najboljše je. ee gremo noter. Ko je stopila Juana zopet v dvorano, se je kazala povsem brezbrižno napram zbrani družbi. Dosegla je več kot je mogla kedaj tipati in tihi triumf, ki je blestel v njenih velikih, jekleno-sivih očeh, HCNHV MILLER. WMti D. C. Slavni nemški plavač Ernst Viorkoeter bo skušal to poletje preplavati angleški Kanal. Ameriški plavačici Gertrudi Ederle se je lansko leto poskus izjalovil. K. Kubov: Rednik. ji je dajal poseben izraz. Vanjka je imel nekoč očeta —J prijateljček, kolač imam rad tu-pa je padel na bojišču. Ostala mu j di sam. je mati — pa se je peljala nekoč | Vanjka vzdihne, se ozre po lju-za kruhom, padla s pločnika in heh in hipoma ga popade jeza prišla vlaku pod kolesa. Vanjka nima nikogar več razen babice Uljane, bratca Petjke in sestrice Anke. Pa so to ljudje? Fljana je naglušna. Petjka ima pred ovcami strah in Anka — ta še shodila ni, le po tleh se plazi okrog. Vanjka je edini inož. Vanjka je postal družini poglavar. Kadar T'ljana kuri. za-j poveduje on: — Frneje, stara, ti proti vsem. — No, pa dobro, vi sodrga, — si šepne in zaihti od togote. Na peč naslonjen gleda tja proti kmetu z ženo in proti staremu. Veliki — ti jedo, on pa je Niti za trenutek, tekom celega večera, ni pozabila na poglede Henrika in Georgina. ki je vse opazila, se je jezila tako, da je skoro izgubila samozavest in kontrolo nad seboj. Skrajno je bila ogorčena, ne Ie raditega, ker se je držal princ kot klop Juane, temveč tudi raditega. ker je zapazila med čestilci Juane Ter Vel psa. Njen občutek pa ni izviral iz sočutja z Vero. — Kaj je je brigala Vera! Vse pa je kazalo, da skuša najti Ter Velps 1 tratiš ogenj zastonj. ~ izgovor, da se izogne tej poroki. Kaj potem ? I še je kruha v hiši, pa ga bodo Ce so ne bo Vera poročila, bo izgubila Hilda premoženje injsnedli zdaj zdaj. Krompir bo tu-njej bo ostala beda in razventega ne bo mogla nikdar premostiti1 pošel Kaj storiti"1 prepada, ki j.- pojavil med iyo in Vero. Res, naj'-ajše bi se jokanj _ j0j zmrznili bomo! _ stola od jeze kot majhen otrok. j ]ca xiliana Kako varno so je že domnevala! In sedaj ta udarec. Napenja- _ gaj t; ]a]ik0 pogineš, mi pa ia jc svoje možgane, da najde sredstvo, s katerim bi v zadnjem tre- homo še živeli! — objestno odgo-jcega, stegne roko po kruhu. . . n u t k u spravilu Ter Vel psa skupaj z Vero, — a zaman. Prisiliti ni vori Vanjka. vzame košarico in in v hipu zakriči. kar mu dajo Nedavno se je sestala v Londonu komisija strokovnjakov, ki | je preizkusila zanimiv aparat — i izum nekega londonskega zdravnika. S tem aparatom se da do-I gnati, je - li človek res umrl, ali pa spi samo letargično spanje. A-parat je popolnoma zanesljiv. — Obnesel se je tudi v slučajih, ko so vse druge metode odpovedale. Komisijo so tvorili trije člani — pn vseučiliški profesor in dva praktična zdravnika. Priznali so, j da bo igral aparat pri ugotovitvi smrti zelo vano vlogo. Statistika baje dokazuje, da so pokopali v zadnjem desetletju v ; Evropi več sto dozdevno mrtvih 1 ljudi. Samo v izjemnih slučajih ' so nekaj dozdevno mrtvih rešili j strašnih muk v grobu. Najzani-| mivejši slučaj se je pripetil v i Seedu, kjer so hoteli pokopati nekega epileptika, ki je bil na vi-, dez že dva dni mrtev in pri katerem so tudi zdravniki ugotovili smrt. Že so spuščali njegovo I truplo v grob, ko so se vrvi naen-1 krat utrgale tako, da je padla | krsta sama v grob. Pri tem se je , dozdevni mrlič stresel, pokrov j krste je odskoeil, mrlič je odprl oči in vstal. Takih slučajev navaja statistika mnogo. Tako se je pripetilo pred leti v nekem sibirskem me- 17. julija: Majestic, Cherbourg; Fracje, Havre ; Pennland, Cherbourg. Antwerp. 21. Julija: Mauretania, Cherbourg. 22. Julija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg. 24. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg, Antwerp; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 27. Julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. Julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 29. Julija: Westphalia, Hamburg. 31. JutiJa: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. 1. avgusta: Leviathan. Cherbourg. ■Cherbourg; Olympic, majhen, in nič ne čutijo ž njim. , stu* da so PokoPali dozdevno mrt-Žena se je težko dvignila od vo žensko tik pred poro- tal, vzela prazni čajnik in odšla dom- V dotienem mestu sta bili po krop. Kmet je ostal sam; do samo dve zdravnici. Ženska ni kraja žveči svoj zadnji grižljaj m0-la Ploditi, in da ji olajšajo mesa. obrne Vanjki hrbet in za- muke' ^ -">e pat. ur. Zdr. dr. Prijatelj < v Potrebi ADVERTISE in GLAS NARODI .NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih ho v kratkem obiskal zopet nas znani zastopnik Ifr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravništvo. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno pon.^n o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vara jih zamoremo dati vsled na Se dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le pivovrstne pamike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselnl.ske postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tndi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnisški komisar v Washington, D. C. Prošnjo Ka tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se posije prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor 2eli dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasniia. Iz Jugoslavije bo pripugčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vBako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta bre-„ da bi bili Šteti v kvoto. StarlSi in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvoti. Pišite po pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. > FRANK SAKSER .STATE BANK 82 COBTWI»fPT ST„ NKW YQBK V JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $193.50 dc $210.50 Veliki parnlkl za vas,— vključno Majettic "največji parnlk na svetu", Olympic, Homeric, Belflen- fand, Laptand. Pennland (prej Pitta- burgh), Zeeland, Arabic. Itd. Vi lahko obiščete domovino ter se vrnet« v Združene držav« s ameriškim vlndnlm dovoljenjem. Vpra-fea.it« pooblai}?e