o Iur/d Leto IV - Štev. 12 (84) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.30. junija 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ri Tiskarna R. Liberale - Čedad ZTT Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Ziro račun 50101-603-45361 » ADIT • DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda O OSIMU Resolucija občinskega sveta v S petru Beneško planinsko društvo se uveljavlja SREČANJE SLOVENSKIH PLANINCEV NA MATAIURIU Pozdrav predsednika Kukovca in drugih Na zadnji seji občinskega sveta v Špetru je bivši odbornik Giuseppe Mattelig (DC), ki je pred časom dal ostavko, ponovno stopil v občinski svet, obenem pa potrdil svojo ostavko kot občinski odbornik. Razpravljanje o Matteliče-vi ostavki je napolnilo dober del zasedanja občinskega sveta, ki je nato razpravljal o šolskih vprašanjih, o popravilih občinskih stavb, v katerih gostuje državno učiteljišče in ki so bile ob potresu poškodovane, o vprašanju nekaterih cest in o delovanju tehničnega urada. Kar je za nas najbolj važno, je dejstvo, da je občinski svet soglasno odobril resolucijo, ki so jo predstavili svetovalci opozicije (enotne občinske liste, ki združuje levičarske stranke ) in ki zahteva razširitev vseh ugodnosti, predvidenih v Osimskem sporazum tudi na Beneško Slovenijo. Enotno izglasovanje resolucije priča, da je začel pihati nov, svež veter tudi po nediških dolinah. Kar sedaj želimo, je to, da bi po zgledu špetra odobrile podoben dokument tudi druge naše občine. Resolucija se glasi: «Ugotavljajoč, da je ozemlje Čedada in Nadiških dolin v prav tako slabem gospodarskem položaju kot kraško področje; v skrbeh zaradi možne konkurenčnosti predvsem kar se tiče industrijskega in gospodarskega razvoja, ki ne bi upošteval našega prebivalstva zavedajoč se, da je treba zagotoviti, da delovna sila ostane v teh krajih in omogočiti vrnitev izseljencev, smo mnenja, da je treba vse družbenogospodarske in etnično - kulturne ugodnosti, ki izhajajo iz izvajanja osimskega sporazuma, razširiti na celotno obmejno področje Furlanije.» Tradicionalno srečanje slovenskih planincev iz matične domovine in zamejstva, ki je bilo v nedeljo 12. junija na Matajurju, je doživelo izreden uspeh. Proti Matajurju se je že zgodaj zjutraj začela viti kača osebnih avtomobilov in avtobusov, saj so se mnogi planinci odločili, da povežejo udeležbo na srečanju s planinskim izletom, s sprehodom do vrha Matajurja. Že evidenčne tablice so kazale, da so se na pobočju Matajurja zbrali planinci iz vse Benečije, iz Gorice in Trsta, iz Koroške in iz različnih krajev Slovenije, pri čemer moramo povedati, da je bila posebno močna prisotnost planinskih društev iz zahodne Slovenije vse od Sežane do Jesenic. V opoldanskih urah je Jožko Kukovac, predsednik Beneškega planinskega društva, ki je to (šesto ali sedmo, o tem se planinci še niso odločili) srečanje organiziralo, pozdravil vse udeležence in vsa prisotna planinska društva (vrsta je predolga, da bi jih tu naštevali). V svojem govoru je prisotne seznanil z delovanjem Beneškega planinskega društva in poudaril, da ima društvo v svojem programu ne samo gojenje ljubezni do gora in do narave sploh, temveč tudi razvijanje narodnostne zavesti na tem naj zahodne j šem robu slovenske zemlje. Poudaril je ninci dobro počutili na beneških tleh ter da bi se tradicija teh srečanj še okrepila. Prisotne je nato pozdravil predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, ki je beneškim planincem zaželel čimvečje uspehe ter poudaril, da bi takih srečanj ne moglo biti, ko bi ne bilo odprtosti na meji in ko bi narodnoosvobodilni boj ter današnji boj naprednih sil v Italiji ne omogočil takega vzdušja sproščenosti in demokracije. Sledili so pozdravi predstavnikov prisotnih planinskih društev. Naj omenimo zlasti pozdrav predsednika planinskega društva iz Gorice Vlada Klemšeta, ki je poudaril, da je Beneško planinsko društvo odlično organiziralo srečanje kljub temu, da je Benečijo lanski potres hudo prizadel in da delo za obnovo terja hude napore tudi od beneških planincev. Ko je podal kratko zgodovino srečanj slovenskih planincev, je orisal najprej pomen planinstva na-sloh ter še posebej pomen planinskih društev v zamejstvu, ki imajo jasen narodnoobrambni značaj. Zato tudi ne morejo molčati ob nacionalističnih izpadih in fašističnih provokacijah. V imenu Slovenskega planinskega društva Trst je prisotne pozdravil predsednik dr. Pino Rudež, ki je napovedal, da bo prihodnje pia- Kamenica B0 30. IN 31. Planinci iz Slovenije in zamejstva na Matajurju tudi, da je pomembno, da se to prijateljsko srečanje vrši prav na Matajurju, ki je v zgodovini videl toliko bitk, med njimi tudi skupine slabo oboroženih partizanov proti močnemu nemškemu sovražniku. Ob koncu je Kukovac zaželel, da bi se pla- ninsko srečanje v organizaciji SPDT v Kanalski dolini, in sicer v domu Mangart, ki ga vzdržujejo tržaški planinci. Med pozdravi ostalih društev, ki so po večini tudi izročila beneškim planincem spominska darila, je vzbudil pozornost zlasti pozdrav predstavnika koroških planincev, ki je orisal težak položaj koroških Slovencev* in poudaril, kako je prav planinstvo poklicano, da pomaga k iskrenosti v odnosih med narodi in k medsebojnemu spoštovanju. Prisotni so koroškemu predstavniku izrazili solidarnost s posebno toplim aplavzom. Po pozdravih se je začel odvijati kulturni program, pri katerem so sodelovali godba na pihala z Jesenic, moški pevski zbor Rečan z Les, tamburaški ansambel iz Bohinjske Bistrice ter harmonikarji. Tudi kulturni del srečanja je torej potrdil enotnost med slovenskimi planinci ne glede na državne meje, še posebej pa je ta prišla do izraza tudi v sproščenih pogovorih, v glasbi in petju, ki se je razlegalo daleč okoli po pobočjih Matajurja vse do večera, (žg) V Starem Selu Srečanje naših socialistov s socialistično zvezo iz Tolmina V soboto. 11. junija se je v Starem Selu pri Kobaridu delegacija socialistične stranke s čedajskega področja in iz Benečije še posebej, srečala s predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije s Tolminskega. Italijansko delegacijo je vodil področni tajnik stranke Gas-parutti, med člani delegacije sta bila tudi poslanec Franco Castiglione in deželni svetovalec Piero Zanfagnini, poleg mnogih občinskih svetovalcev iz Benečije (Jacolutti in Pasta za Čedad, Marinig in Oualiz-za za Špeter, Mario Bergnach za Dreko in Viliem Černo za Bardo) in nekaterih vodilnih ljudi beneških sekcij stranke (Beppino Bergnac iz Dreke in Lorenzo Vogrig iz Grmeka). V jugoslovanski delegaciji pa so bili, poleg predsednika medobčinskega sveta SZDL severnoprimorske regije, Vlada Uršiča, in delegata zveznega odbora Rudija Šimaca, še član sveta za mednarodne odnose pri RK SZDL Alojz Lah, vodja delegacije v republiški skupščini SRS Dušan Jug, predsednik občinske konference SZDL Tolmin Franc Kravanja, član sveta RK SZDL za družbeno ekonomske odnose Miha Bizjak ter člana odčinske konference SZDL iz Tolmina inž. Stane Uršič in Ivan Kos. (Nadaljevanje na 2. strani) Na levi stara Juštinina hiša v Pacuhu, na desni ista hiša obnovljena. Vsaka ima svojo poezijo in lepoto. Nove hiše je sedaj gospodar Zuiani Giovanni iz Dolenjega Barnasa (foto: Bergnach) STARO SELO Incontro tra il PSI cividalese e l’Alleanza socialista di Tolmino Un proficuo incontro tra una delegazione del PSI friulano, in particolare quello cividalese e della Slavia italiana, e i rappresentanti della Unione socialista del popolo lavoratore di Tolmino si è svolto sabato 11 giugno a Staro selo presso Caporetto. La delegazione italiana, guidata dal segretario di zona Gasparutti, era composta dal-l'on. Franco Castiglione, dal consigliere regionale Piero Zanfagnini, dai consiglieri comunali di Cividale Jacolutti e Pasta, di S. Pietro al Na-tisone Marinig e Qualizza, di Drenchia Mario Bergnach e di Lusevera Guglielmo Černo. Erano inoltre presenti il segretario della sezione di Drenchia Beppino Bergnach e il responsabile di partito per la zona di Grimacco Lorenzo Vogrig. Della delegazione jugoslava facevano parte, oltre al presidente del consiglio intercomunale dell'USPL per la zona del Litorale settentrionale Vlado Uršič e al deputato al parlamento federale Rudi Simac, i vari responsabili dell'USPL locale che ricoprono anche cariche a livello repubblicano: Alojz Lah, Dušan Jug, Franc Kravanja, Stane Uršič, Miha Bizjak e Ivan Kos. Dopo uno scambio di saluti fra le due delegazioni si è passati al programma di lavoro concordato per l'incontro. Il primo argomento riguardava i problemi del post-terremoto, in particolare i programmi di ricostruzione e di sviluppo ed i metodi di attuazione adottati nelle due comunità. E’ stato sottolineato che molti problemi, come quello del riassetto idrogeologico e del territorio, sollevato dall' on. Castiglione, sono simili o identici nelle due zone ed è stata quindi auspicata una maggiore collaborazione tra i due versanti. La parte dell'incontro riguardante la ri-costruzione si è conclusa con una visita dei paesi maggiormente colpiti, in particolare Bergogna, dove la delegazione del PSI ha potuto vedere sul posto quanto è stato fatto dal punto di vista dell'edilizia abitativa e del potenziamento delle strutture economiche integrate con le possibilità della zona. La seconda parte dell’incontro era dedicata alla necessità di estendere i benefici derivati dal trattato di Osimo a tutta la fascia confinaria e creare quindi una più stretta collaborazione tra le zone a cavallo del confine. E’ stata infine auspicata la partecipazione dei rappresentanti degli enti locali delle zone interessate dei due versanti in tutte le commissioni previste per l'attuazione dei trattati perchè le concrete esigenze delle popolazioni non vengano accantonate. In particolare è stata sototolineata la richiesta di includere in dette commissioni i rappresentanti della minoranza etnica slovena del Friuli-Venezia Giulia. L’argomento verrà comunque approfondito in un successivo incontro tra le due delegazioni in programma per il 9 luglio a Cividale. Odobren proračun Nadiške gorske skupnosti Opozicija se je glasovanja vzdržala Razprava o proračunu Nadiške gorske skupnosti, ki je bila v Špetru v ponedeljek 30. maja, je bila hkrati priložnost za peverjanje stališč političnih sil, ki so v skupnosti zastopane. Poročilo predsednika Ma-coriga (KD) je pokazalo, kako težko je predvideti dohodke in kakšen je položaj glede na dejstvo, da se je po potresu razširila problematika, ki jo skupnost obravnava, in da slednja upravlja tudi izredne fonde. Predsednik je ponovno kritiziral deželni zakon štev. 29. ki je napačna interpretacija volje parlamenta, izražene v državnem zakonu štev. 1102. Omenil je nato razne pobude gorske skupnosti, kot so tehnični in upravni urad dela v zvezi s preselitvijo po potresu prizadetega prebivalstva v Gradež, srečanja z drugimi gorskimi skupnostmi, prvi izredni program, pomoč ostarelim. Omenil je tudi trud v okviru vseh političnih sil, da se premostijo težave glede realizacije industrijske cone pri Ažli. Glede samih številk pa je predsednik Macorig dejal, da gre za negotove podatke in la sama vsota 5 milijard in 63 milijonov ni še povsem dogovorjena. Opozoril pa je, da so preko komisij politične skupine lahko plodno sodelovale pri izdelavi proračuna za leto 1977. Na osnovi vrednotenja, ki je ugotovilo tako prednosti kot pomanjkljivosti predsednikovega poročila, so se manj šinske stranke pri glasovanju vzdržale. Ta vrednotenja je izrazil najprej Bat tocletti (KPI), ki je pokazal, kako prav srečanja med strankami z namenom, da se ugotovi možnost novega vodstva gorske skupnosti, pomenijo odprtje nove faze, posebno v trenutku, ko bo ustanova morala upravljati večje vsote. Poudaril je tudi, da se je potrebno bolj zavzeti za spremembo deželnega zakona štev. 29 ter pokazati resnično pripravljenost, da se preustroji tehnični urad in začne delovati v okviru zakona 308 o popravilih hiš. Predložil je resolucijo, ki zahteva, da se Furlanska ustanova za gorsko gospodarstvo podredi gorski skupnosti, ter izrazil pomisleke glede dejstva, da je v proračunu določenih samo 5 milijonov za kulturne dejavnosti, ki naj ovrednotijo etnične posebnosti Nadiških do- lin. V imenu komunistične skupine je tudi kritiziral odsotnost gorske skupnosti pri kulturnih pobudah društev, kot na primer pri zaključnem predavanju in slikarski razstavi v okviu Benečan-skih kulturnih dnevov v Špetru. Tudi Bonini in Rudi (neodvisno) sta postavila vprašanja enotnega vodenja gorske skupnosti, saj je doslej njeno vodstvo pokazalo mnogo negotovosti. Bonini je podprl Battoclettijevo resolucijo glede ustanove za gorsko gospodarstvo ter tudi sam kritiziral prenizko postavko za kulturne dejavnosti, ki kaže minimalen interes za moralne probleme. Ru-cli pa je orisal stališča neodvisnih svetovalcev glede preureditve zemljišč, načrtovanja gradenj in funkcij tehničnega urada. Tudi Camillo Melissa (PS-DI) se je pomudil pri nujnosti, da pride do širšega vodstva skupnosti, ter kritiziral predsednikove izjave glede industrijske cone pri Ažli. Marinig (PSI) je omenil prispevek, ki so ga ostale politične sile dale v komisijah k izdelavi proračuna, ter dialog, ki je v teku na srečanjih med strankami, ter ponovno postavil na dnevni red problem vodstva gorske skupnosti, ki je takšno, kakršno je, povsem neustrezno glede na naloge, ki jih skupnosti sedaj nalaga zakon in glede na višino predvidenih prispevkov. S strani KD ni bilo nikakršnih posegov v razpravo, razen kratke opombe Melissa (KD), ki je predlagal, naj bi se v proračunu predvidel strošek za periodično publikacijo gorske skupnosti, ki bi dajala «o njenem delovanju informacije, ki ne bi bile tako izkrivljenje kot tiste, ki jih prinašajo krajevni dnevniki». Po nekaterih precizacijah predsednika Macoriga, ki so naglasile razliko med njegovimi stališči o industrijski coni pri Ažli in med stališči KD, so načelniki skupin podali glasovalne izjave. Za KD je spregovoril župan iz St. Lenarta Osgnach, ki je napovedal, da bo skupina KD glasovala za proračun. Na seji so nato obravnavali še manj pomembne točke dnevnega reda. Med drugim je skupščina sprejela Battoclettijevo resolucijo o ustanovi za gorsko gospodarstvo, ki zahteva, naj se ta podredi ustanovam, kot je gorska skupnost. Kulturna društva Benečije predstavila v v Čedadu novo izdajo Podrekove knjige «Slavia italiana» COMUNITÀ' MONTANA DELLE VALLI DEL NATISONE Approvato il bilancio di previsione La discussione del bilancio di previsione della Comunità Montana delle Valli del Natisone ha fornito l'occasione di verifica degli intendimenti delle forze rappresentate dall'Assemblea. La relazione del Presidente Macorig (DC) ha messo in luce la difficile previdibilità delle entrate e la situazione determinata dalla dilatazione dei problem conseguenti al terremoto ed alla gestione di fondi straordinari. Egli ha ripetuto le note critiche alla Legge regionale 29, che ha male interpretato la volontà del Parlamento italiano espressa con la legge dello Stato 1102. Ha poi ricordato le varie iniziative della Comunità Montana, quali l’Ufficio Tecnico e Amministrativo, l'attuazione dello sfollamento a Grado, riunioni con le altre Comunità Montane, il 1.o programma straordinario, l’assistenza agli anziani. Ha anche menzionato l’a’t vità svolta con tutte le forze politiche per il superamento delle difficoltà di realizzare la zona industria'e di Azzida. Riferendosi ai dati numeric1, il presidente Macorig ha detto che si tratta di dati incerti e che la cifra di 5 miliardi e 63 milioni è interlocutoria. Ha invece ricordato che i gruppi politici, attraverso le Srečanje socialistov Nadaljevanje s 1. strani Ko sta vodji delegacij izmenjala pozdravne nagovore, je srečanje takoj dobilo delovni značaj. Prva točka dnevnega reda je obravnavala probleme lanskega potresa, predvsem problem obnove in razvoja ter metode, za katere so se pri tem delu odločili na obeh straneh meje. Podčrtali so, da je mnogo problemov, kot na primer problem hidrogeo-loške in sploh ozemeljske ureditve, ki ga je načel poslanec Castiglione, skupnih, saj ne morejo biti različni zgolj zaradi državne meje. Prvi del srečanja,ki je obravnaval probleme obnove, se je končal z ogledom po po-tresu najbolj prizadetih vasi, predvsem Breginja, kjer je delegacija PSI lahko na kraju samem ugotovila, koliko je bilo doslej storjenega tako za obnovo bivališč kot tudi za okrepitev tistih gospodarskih struktur, ki v največji meri odražajo resnične mož- commissioni, hanno potuto validamente collaborare per predisporre il bilancio 1977. Un insieme di valutazioni, che hanno individuato pregi e limiti della relazione del Presidente, ha condotto tutti i gruppi di minoranza a dichiarare un voto di astensione. Tali valutazioni sono state espresse prima da Battocletti (PCI) che ha indicato nelle riunioni fra i partiti per una nuova gestione della Comunità Montana l’apertura di una fase nuova nel momento in cui grossi contributi dovranno essere amministrati dall'Ente. Ha poi chiesto un maggiore impegno per la modifica della legge regionale 29 con una reale dispon'bilità per la ristrutturazione dell'Ufficio tecnico e per operare nel quadro della legge 308 nella riparazione delle case. Dopo aver presentato un ordine del giorno sul passaggio dell'Ente Friulano di Economia montana al servizio delle Comunità, ha espresso riserve sulla somma di 5 milioni prevista per le attività culturali al fine di valorizzare il carattere etnico delle Valli del Natisone. L’impegno è troppo esiguo, ha detto, esprimendo poi la protesta del gruppo comunista per l'assenteismo della Comunità Montana al- le iniziative culturali dei circoli, come è accaduto in occasione della lezione e mostra di pittura a S. Pietro al Natisone. Anche Bonini e Rudi (Indipendenti) hanno posto il problema di una gestione unitaria della Comunità Montana, il cui direttivo ha mostrato grosse incertezze. Bonini si è associato all'o.d.g. di Battocletti per l’Ente Economia Montana ed ha criticato l'insufficiente stanziamento per le attività culturali, che dimostra il minimo indice di interesse per un problema morale. Rudi ha esposto le idee degli indipendenti sul riordino fondiario, sui piani di fabbricazione e sulle funzioni dell’Ufficio tecnico. Anche Melissa Camillo (PSDI) si è soffermato sulla necessità di condurre la Comun tà Montana con una gestione allargata, criticando le dichiarazioni del presidente sulla zona industriale di Azzida, dichiarazioni che fanno pensare — ha detto — ad uno scarso coordinamento fra i vertici politici della DC e quelli della Comunità Montana. Marinig (PSI), infine, considerando gii apporti delle forze politiche al bilancio nelle commissioni e il dialogo in atto negli incontri politici, ha riproposto il problema del direttivo della Comunità Montana, che è affatto inadeguato ai prossimi impegni relativi alle competenze di legge ed alla mole degli stanziamenti previsti. Nessun intervento da parte della DC, se non un breve appunto di Melissa (DC), che ha sostenuto la spesa per una pubblicazione periodica della Comunità al fine di dare informazioni «che non siano distorte come quelle dei quotidiani locali» — ha detto testualmente — sull’attività della Comunità Montana. Dopo alcune precisazioni del Presidente Macorig, che hanno accentuato però la differenza tra la sua impostazione e quella della DC sulla zona industriale di Azzida, si sono avute le dichiarazioni di voto dei capigruppo. Per la DC ha preso la parola il s'ndaco di San Leonardo Osgnach, che ha annunciato il voto favorevole del gruppo democristiano. La seduta è proseguita sui punti minori. L’Assemblea, che si è protratta oltre mezzanotte, ha anche approvato l’ordine del giorno formulato da Battocletti (PCI) sull'Ente Economia Montana, di cui viene chiesto il passaggio al servizio degli Enti di programmazione come la Comunità Montana. nosti teh krajev. Drugi del srečanja je obravnaval nujnost, da se ugodnosti, ki izhajajo iz izvajanja osimskih sporazumov, razširijo na celotno obmejno področje, kar naj bi pripomoglo k tesnejšemu sodelovanju med obema stranema meje. Poudarjeno je bilo, da bi morali biti prisotni v vseh komisijah, ki so predvidene za izvajanje teh sporazumov, tudi predstavniki krajevnih ustanov obeh obmejnih področij, saj bo le tako sodelovanje zagotovilo dejansko upoštevanje potreb prizadetega pre bivalstva. Še posebej je bila poudarjena zahteva, naj bi v omenjenih komisijah sodelovali tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Delegaciji sta se dogovorili, da bosta vprašanja, ki so povezana z osimskimi sporazumi, podrobneje obravnavali na povratnem srečanju, ki bo predvidoma 9. julija v Čedadu. SifltfÙrL -•f-T'-v: ■ Novica Marcello Marini in Anna Bergnach TRUŠNJE U Franciji se je poročila Anna Bergnach U Franciji - u kraju Joenf Marcello Marini. Mlademu se je poročila naša vasnjan- paru želimo use dobro u ži-ka Anna Bergnach - Mar vljenju. jančna. Nje mož je Italijan, V četrtek 9. junija zvečer so beneška kulturna društva skupaj s čedadsko mestno knjižnico predstavila občinstvu novo izdajo knjige Carla Podrecce «Slavia italiana». Kn| iga ki je izšla pred dobrim mesecem, ni zgolj ponatis tega za zgodovino Benečije važnega dela če-dadskega odventika, temveč vsebuje tudi dve temeljiti spremni študiji, ki ju je na osnovi skupnega raziskovalnega dela članov centra Nediža, napisal prof. Pavel Petricig: gre za predstavitev avtorja in njegovega življenja (ob tem velja povedati, da je center Nediža zbral številne, doslej javnosti neznane podatke, ki dobro osvetljujejo avtorjevo osebnost in nam pomagajo pri razumevanju dela samega) ter za spremno besedo, ki govori o knjigi in njeni usodi v času, o njeni današnji vrednosti, obenem pa tudi o beneškem prerodnem gibanju, o njegovih dosedanjih uspehih in bodočih možnostih. Današnja vrednost knjige je bila tudi v ospredju predstavitve, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega življenja, od deželnega svetovalca Romana Specogne in če-dadskega župana Del Bassa do krajevnih upraviteljev iz Benečije, predstavnikov društev in organizacij iz Čedada in Benečije, vidnih kulturnih delavcev, med katerimi so bili ravnatelj čedadskega muzeja Brozzi, prof. Bosio z univerze v Padovi, pisatelj Riedo Puppo in drugi. Svečanost je začel pevski zbor «Pod Lipo» iz Barnasa, ki je s svojim ubranim izvajanjem nekaterih beneških ljudskih in umetnih pesmi dal večeru poseben, hkrati domač in slovesen pečat. Predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» dr. Viljem Černo, ki je svečanosti (predsedoval, je nato podal besedo prvemu govorniku, prof. Ameliu Tagliaferrju s tržaške univerze. Ta je uvodoma poudaril, da gre v bistvu za predstavitev dveh del, saj so spremne študije izredno pomembne ter zadoščajo osnovnim metodološkim zahtevam pri obravnavanju takega dela, kot je Podreccova knjiga, Posebna vrednost uvodnih študij pa je v tem, da povezujejo preteklost s sedanjostjo in nakazujejo tudi bodoče perspektive. Prof. Tagliaferri je nato prešel k orisu osebnosti Carla Podrecce, ki je bila povezana z italijanskim risorgimentom in je težila k spremembam v sistemu, vendar je bila še daleč od razrednega boja. V ta splošni kontekst, je dejal govornik, gre postaviti tudi avtorjev odnos do vprašanja. Slovencev v videmski pokrajini, ki bi moralo biti bolj prisotno v zavesti italijanske javnosti. Govornik je nato prešel k analizi knjige ter omenil njene pozitivne in negativne lastnosti. Med prvimi gre omeniti zlasti zgodovinsko intuicijo, upoštevanje dokumentarnega gradiva, povezavo med zgodovino in sodobnostjo ter odličen slog. Med negativnimi lastnostmi, ki so vsekakor drugotnega pomena, pa je avtorjeva literarna ambicija, delna površnost (ki pa največkrat pomaga avtorju dokazati določeno idejo), pomanjkanje prave zgodovinske metodologije (res pa je, da avtor ni hotel nastopiti kot zgodovinar), naivno razlaganje jezikoslovnih dejstev ter nekatere nacionalistične poteze, ki so sad avtorjeve vključenosti v čedadsko okolje in ki ga včasih privedejo tudi do napačnega tolmačenja dokumentov in zgodovinskih dejstev. Posebno zanimanje je v tej knjigi in naslednjih delih Podrecca pokazal do nekdanje beneške avtonomije, zavzemal se je tudi za novo vlogo sosednij, ki bi lahko beneške Slovence rešila asimilacije. V zadnjih poglavjih knjige daje avtor tudi druge napotke, kako naj bi se Benečija ohranila kot posebna entiteta v okviru državne skupnosti; žal pa njegove ideje niso prodrle in položaj beneških Slovencev se je v času, ki nas loči od Podrecce, celo poslabšal, posebno zaradi masovne emigracije beneških ljudi. Zato ostaja knjiga s problemi, ki jih postavlja, še danes aktualna, kar je izrecno poudaril tudi Pavel Petricig v predgovoru h knjigi. Pri pomenu, ki ga knjiga ohranja v današnjih dneh, se je podrobneje pomudil drugi govornik, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, dr. Karel Šiškovič. Knjige ne moremo danes brati zgolj kot muzejsko zanimivost, saj je vrsta problemov, ki jih je avtor načel, danes še vedno močno aktualna. Podrecca je svoja izvajanja naslanjal na ideje italijanskega preroda, ki pa so bile v času, ko je knjiga izšla, v Italiji in Evropi že izprijene in so kmalu potem prešle v kolonialim, nacionalizem in imperializem. Novi čas se v Po-drecci odraža v nekaterih težnjah k ekspanziji na Vzhod, pri kateri naj bi beneški Slovenci odigrali določeno vlogo. Če gledamo na Po-drecco s tega zornega kota, se nam pokaže kot v bistvu preživel pisatelj, po drugi strani pa opažamo v njegovem delu tudi poteze, ki prehitevajo čas, v katerem je delo nastalo: Podrecca se zoperstavlja prevladujoči mentaliteti, postavlja vodilni razred pred določene probleme, dokazuje, da prisotnost slovenske skupnosti ni za Italijo nobena nevarnost, ampak obogatitev, saj omogoča Italiji stike s slovanskim svetom na katerega avtor veže beneške Slovence. To je v skladu s prerodnimi idejam o bratstvu med narodi. Podrecca je torej iskren prijatelj Benečije in njen propagator, zavzema se za ohranitev vseh značilnosti, ki določajo narodnost; zavzema se za ohranitev narečij in za opiranje na knjižni jezik, za avtonomijo v upravi in sodstvu, za gospodarski razvoj in celo za olajšave glede vojaške službe. Avtor torej načenja probleme, ki so aktualni še danes in ki jih šele danes začenjamo reševati. Čudno je, da še danes razpravljamo o teh problemih, čudno je, da se še danes postavljajo kot problematična dejstva, ki jih je Podrecca pred 90 leti že razrešil. Tako se še danes postavlja vprašanje identitete beneških Slovencev, še vedno prihaja do vsakovrstnih pritiskov, problemom, ki jih je načel Podrecca, pa se je pridružil problem družbenogospodarskega in demografskega nazadovanja Benečije. Vsa ta dejstva osvetluje spremna študija o knjigi, v kateri je Petricig mojstrsko strnil izsledke mnogih raziskav in debat. Predgovor zaključujejo namreč izredno aktualne perspektive za bodočnost, s čimer Petricig ponavlja zgradbo samega dela, Možnosti, ki jih je Podrecca nakazal pred 90 leti, niso bile uresničene; danes so te možnosti večje in pomembnejše, saj so sile, ki se zavzemajo za rešitev problemov beneških Slovencev, vedno močnejše. Te današnje možnosti je treba izkoristiti, je končal šiškovič in končno uresničiti Podreccovo misel o Benečiji, ki bo živa in se bo razvijala, ki bo dajala kruha vsem svojim sinovom, ki bo enakovreden del širše slovenske skupnosti v Italiji, most sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo, vezni člen med različnimi in med seboj oplajajočimi se kulturami, celostna skupnost v celostni človeški skupnosti države v kateri živi. Za uradnima govornikoma je kratko spregovori, še prof. Pavel Petricig, ki se je zahvalil prirediteljem za tako lepo predstavitev, se zahvalil sodelavcem in zaželel, da bi knjiga naletela na odziv predvsem pri mladini. Kratki intervenciji ravnatelja čedadske knjižnice dr. Domenica Pittionija, ki je pozdravil izdajo tega važnega dela pomembne čedadske osebnosti, je sledila prisrčna zakuska. S. Pietro al Natisone Atrio della Scuola Media 3 luglio 1977 - ore 15 e 30 Festa della Premiazione dei ragazzi del IV concorso MOJA VAS Programma: Cori delle Valli del Natisone: « Nediski puobi », « Pod Lipo » e « S. Leonardo » Coro della Scuola di Šempeter - Nova Gorica Gruppo Folkloristico di Resia fisarmonica di Eliseo Jussa complessino Scuola di Musica di S. Pietro al Nat. il complesso pop di Checco Bergnach Premiazione e sorprese. C I V I D A L E | Presentazione del libro «SLAVIA ITALIANA» Giovedì 9 giugno i circoli della Slavia e la biblioteca civica di Ci-vidale hanno presentato al pubblico la nuova edizione del libro di Carlo Podrecca «Slavia italiana». La nuova edizione comprende anche un'ampia prefazione del gruppo di ricerca «Nediža» diretto da Paolo Petricig, in cui vengono presentate delle note biografiche sull’autore, sulla sua famiglia e cenni critici sui problemi sollevati dall'opera. Alla presentazione sono intervenute diverse personalità della vita pubblica e culturale, tra cui il consigliere regionale Romano Speco-gna, il sindaco di Cividale Del Basso, il direttore del museo civico di Cividale Brozzi, il prof. Desio dell’Università di Padova, lo scrittore Riedo Puppo, l’ing. Michele Gubana, il cav. Zuliani, grande ammiratore dell’autore. Dopo alcuni canti dialettali sloveni, eseguiti dal coro «Pod lipo» di Vernasso, diretto da Nino Spe-cogna, ha preso la parola il prof. Amelio Tagliaferri, ordinario di storia economica all'Università di Trieste. Ha notato l’importanza dei suggerimenti espressi nella prefazione, in particolare per quel che riguarda il collegamento fra passato e presente. Inoltre ha illustrato la personalità dell’autore ed ha sottolineato, mettendo in luce i pregi ed i difetti dell’opera, il valore attuale delle proposte espresse dall'avvocato cividalese. Egli, basandosi sulle idee risorgimentali e mazziniane, ha visto la Benečija come un’entità capace di realizzare la fratellanza tra i popoli europei. Perciò proponeva di salvaguardare questa comunità e di concederle quell'autonomia che aveva nei secoli passati. Queste proposte non erano state accettate dalla classe dirigente di allora, orientata già verso un esasperato nazionalismo, anzi erano state ostacolate, determ nando lo spopolamento e l’impoverimento culturale di questa comunità, i cui problemi rimangono tuttora irrisolti. L’opera e i problemi che essa pone rimangono perciò estremamente attuali, come è stato giustamente esposto nella prefazione. Dopo il prof. Tagliaferri ha preso la parola il dr. Karel Šiškovič dell’Istituto sloveno di ricerche di Trieste, mettendo in luce la personalità del Podrecca legata alle idee del 1848 e quindi già sorpassata, ma allo stesso tempo portatrice di idee nuove che sciamente oggi possiamo comprendere. E’ comunque strano che ancor oggi ci siano dei dubbi sui fatti che il Podrecca aveva chiarito più di no-vant’anni fa, come per esempio la identità degli Sloveni della provincia di Udine. E altresì strano che oggi si debba ancora discutere sui problemi sollevati dall'autore. Questi problemi, ha notato šiškovič, sono ampiamente trattati nella prefazione che rispetta sino in fondo la costruzione dello stesso Podrecca che cercava di dare conclusioni di prospettiva. Queste sono estremamente attuali e possono oggi trovare maggiori possibilità di attuazione. ' «Cerchiamo di sfruttare queste odierne possibilità» ha concluso l’oratore, «e assieme realizziamo il messaggio del Podrecca per una «Slavia italiana viva, in sviluppo, autrice di tutti i suoi figli, parte integrante della più vasta comunità slovena in Italia, ponte di collaborazione e di avanzamento civile tra il Friuli e la Slovenia, e quello di collegamento tra culture diverse e reciprocamente vivificatrici, integra comunità nell'integra comunità umana del paese in cui vive». IMPORTANTE ORDINE DEL GIORNO APPROVATO DAL CONSIGLIO COMUNALE Venerdì 3 giugno al consiglio comunale di Cividale è stato presentato dal consigliere Giuseppe Jacolutti (PSI) un ordine del giorno, in cui si chiedeva l’estensione di tutti i benefici socio-economici ed etnico-culturali derivanti dalla applicazione del trattato di Osimo a tutta la fascia confinaria del Friuli. L’ordine del giorno è stato approvato a larga maggioranza (favorevoli, oltre a tutta la giunta, i gruppi PCI, PSI, PSDI e gran parte del gruppo democristiano), nonostante ci siano stati alcuni tentativi di mutilarne il contenuto. Il consigliere Sartelli (DC) ha infatti proposto di tagliare la parte riguardante i benefici etnico-culturali, sostenendo che questi riguardano :• ■;-s\ V Klodiču so govorili o deželnem urbanističnem načrtu U.S. Valnatisone. Da sinistra a destra in piedi: Gervasio (all.), Lauretig, Coren M., Drecogna, Chiabai S., Rudi, Coren R., Caffi (dir. acc.); accosciati: Scrignaro, lussa, Stulin, Chiabai G., Chiabai A., Predan, Primosig soltanto la minoranza slovena e che Cvidale non può interferire su questioni che riguardano altri comuni. La tesi non è stata accolta dalla giunta ed il sindaco Del Basso ha posto ai voti l’ordine del giorno completo, che ha accolto larghi consensi. Con Sartelli si sono schierati altri tre consiglieri DC, Cernoia, Cantoni e Pascolini, che ha anche abbandonato l’aula in segno di protesta. Si è trattato comunque di un gesto isolato, incomprensibile nell’attuale atmosfera di apertura e in contrasto con le posizioni della stessa DC su questi problemi. E’ significativo infatti che la grande maggioranza dei consiglieri DC ha votato a favore dell’ordine del giorno. La|migliore risposta 'ai nostri quesiti.. . .un campionato d’avanguardia........ Dicianove vittorie, un pareggio, due sconfitte (esterne), la migliore difesa, il primo posto in classifica del girone «C» categoria allievi, questo il migliore risultato ottenuto dall’U.S. Valnatisone. La compagine composta da giovani delle nostre vallate ha saputo superare squadre blasonate come cividalese, S. Gottardo, Donatello. Dopo questo risultato qualche cosa si è mosso alla F.I.G.C. di Udine, e due valide pedine della formazione: Adriano Stulin e Gianni Drecogna, sono stati chiamati a fare parte della rappresentativa allievi «provinciale» che sta disputando il torneo fra i comitati giovanili della regione. Però oltre al capitano e al suo vice, vanno menzionati tutti i giocatori che hanno realizzato questa impresa: PREDAN VLADIMIRO: anni 17 - portiere; operaio residente a Liessa. CHIABAI ADRIANO: anni 16 - difensore; studente, res. Tribil sup. IUSSA GIUSEPPE: anni 16 - difensore; operaio, res. Ponteacco. STULIN ADRIANO: anni 16 - mediano (capitano della squadra); studente, res. Tribil sup. QUALIZZA MARINO: anni 16 - difensore; studente, res. Tribil inf. DRECOGNA GIANNI: anni 16 - centromediano (vice capitano); studente, res. Tribil sup. Bravi (Allievi)! CHIABAI STEFANO: anni 16 - attaccante; studente, res. Scrutto. SCRIGNARO DINO: anni 16 - mezz’ala; studente, res. Azzida. PRIMOSIG ANTONIO: anni 16 - mezz’ala; studente, res. Clodig. COREN ROBERTO: anni 16 - mediano; studente, res. Biarzo. COREN MICHELE: anni 16 - attaccante; studente, res. Ponteacco. LAURETIG ANDREA: anni 16 - mediano; studente, res. Cosizza. RUCLI FRANCO: anni 15 - difensore; studente, res. Osgnetto. TOMASETIG MICHELE: anni 16 - attaccante; studente, res. Cosizza. RUCCHIN PAOLO: anni 16 - attaccante; studente, res. Grimacco. CHIABAI GIUSEPPE: anni 16 - difensore; studente, res. Azzida. Allenatore: sig. GERVASIO FRANCO Accompagnatore ufficiale: sig. CAFFI PAOLO Dirigenti resp. settore: sig. BEUZER GIANNI e COR-REDIG ROBERTO Come si può constatare questa formazione è la più giovane della sua categoria. A questi giovani ed a chi li guida auguriamo di poter ripetere in un prossimo futuro le imprese che hanno potuto, ma sopratutto voluto, realizzare. ci. po. Seminario regionale nel Molise sui problemi della minoranza croata e albanese Tutti sappiamo ormai quale sia la condizione delle minoranze etniche o linguistiche in Italia, quella cioè di cittadini di serie B che pagano le tasse come tutti gli altri, hanno tutti i doveri degli altri cittadini, senza però avere nessuno di quei diritti che non solo sono indicati nella costituzione, ma che dovrebbero derivare dal concetto stesso di eguaglianza tra tutti i cittadini di uno stato. In tale contesto veramente poco brillante, desta soddisfazione e si potrebbe dire meraviglia la decisione della i egione Molise di organizza-i e un seminario regionale di studi per gli appartenenti alle due minoranze nazionali che vivono sul suo territorio: la croata e l’albanese. Abbiamo già parlato dei Croati del Mplise e delle loro lotte per i più elementari diritti, quale il diritto all’uso della lingua croata in pubblico, all’insegnamento del croato nelle scuole delle località in cui vivono i Croati del Molise ecc. Questo seminario patrocinato dalla regione è dedicato appunto ai Croati ed agli Albanesi per studiare insieme con i maestri, i professori, i sindaci che operano nei paesi croati e albanesi le possibilità che si offrono per salvaguardare la lingua e la cultura di questi due gruppi nazionali. Durante il seminario, è stata presentata inoltre un opera estremamente importante e cioè una grammatica della lingua croata come viene parlata dai Croati del Molise da oltre cinque secoli, cioè dal loro arrivo dalla natia Dalmazia, nella cittadina di S. Felice del Molise, in croato Štiflič. Non sarebbe opportuno un seminario regionale sulla salvaguardia e lo sviluppo della lingua slovena e del gruppo nazionale sloveno ed anche della lingua e della minoranza friulana anche nella nostra regione, visto che si tratta di una regione a statuto speciale descritta ad ogni piè sospinto come regione-ponte tra l’Italia e l'Europa? TIRANA V BREZJAH SO SPEI ZAPELI ZVONOVI Vas Brezje (Montemaggiore), ki so jo lanski potresi porušili skoraj do tal, je zopet zaživela, čeprav žive tu skoraj samo stari ljudje (vseh skupaj okoli 60), ki so živeli od 6. maja na do 15. septembra v «tendopoli», čez zimo pa pri sorodnikih po Italiji ali v skupnih «taboriščih» v obmorskih krajih, so pred veliko nočjo, ko se jih je večina vrnila v prefabricirane ali popravljene hiše, zaslišali spet glas domačih zvonov. Glas domačega zvona ne more nadomestiti nobenega drugega, pa četudi je milejši. Od treh zvonov, ki jih je nekdaj imel nekdanji zvonik v Brezjah, sta po potresu ostala le dva, ker je enega odneslo v prepad za cerkvijo, zvonik se je pa porušil. Skupina prostovoljcev «Sci club Emet Alto Ario» iz province Sondrio, ki pomaga pri rekonstrukciji Brezij, je pomagala obupanim domačinom, da spet slišijo «Avemarijo». S pomočjo še drugih podjetij iz Rima in Milana so napravili «impalkaturo» in obesili dva zvona na visok drog, ki oznanjata dan, večer, smrti in tudi vstajenje Brezij, ki so bile že skoraj pokopane pod ruševinami. Na dan, ko so zazvonili zvonovi, je bil velik praznik, katerega so se udeležili ne samo domačini in predstavniki lokalnih oblasti, ampak tudi emigranti in številni prijatelji, ki so na kakršen koli način prispevali, da v Brezjah še živijo ljudje in ki verujejo na vstajenje, na rekonstrukcjo, čeprav mini, saj iz majhne vasi lahko zraste velika. L’emigrazione friulana e slovena in Europa si consulta - qualificata partecipazione dell’Unione emigranti sloveni Dal 6 al 12 giugno si sono svolte in Belgio ed in Europa una serie di importanti incontri dell'emigrazione friulana e slovena in Europa. Gli incontri di Liegi, Bruxelles e Chiaville hanno confermato la maturità politica dei lavoratori emigrati e la loro crescente volontà di influire sempre più concretamente sulla realtà regionale della quale si sentono parte integrante. Le decisioni più importanti scaturite dagli incontri, ai quali i rappresentanti dell'Unione emigranti sloveni hanno dato un contributo determinante, possono essere così riassunte. — creazione di una Segreteria unitaria con sede a Bruxelles per le associazioni ERAPLE, UNIONE EMI- GRANTI SLOVENI, ALEF del Benelux e della Francia; — organizzazione di tre assemblee europee in preparazione della II. Conferenza regionale dell’emigrazione da tenersi nel prossimo autunno a Zurigo, Bruxelles e Stoccarda; — conferma della volontà dell’emigrazione di vedere la II. Conferenza regionale dell’emigrazione tenersi entro l’anno; — gli emigranti presenteranno osservazioni al Piano Urbanistico Regionale, giudicato inadeguato per i bisogni reali delle aree di emigrazione. Nella prossima pagina del-l’EMIGRANT verranno pubblicati articoli più dettagliati sulle varie riunioni. Un gruppo di partecipanti alla riunione di Bruxelles, tra i quali si riconoscono Ferruccio Clavora, Pasquale Tomasetig e Alfredo Cicigoi. ppl®! ■ '■ • ■ : : iiSSS« Marco Clodig (11 let) je na tekmi v Palmanovi skočil v višino 118 cm in se plasiral na tretje mesto svoje kategorije za deželo Furlanljo-Julijski krajino I comunisti discutono a Cividale sul trattato di Osimo e sulla nostra comunità FRIULANO, SLOVENO E ARABO... Luigi Ciceri, nel numero 1/1977 di «Sot la nape», rivista della Società Filologica Friulana, si occupa per tre volte di fila degli sloveni. Il primo articolo è intitolato « Osimo e la Slavia friulana», il secondo « Carinzia referendum linguistico » e il terzo «Culture locali nelle scuole». I primi due articoli sono firmati per la verità con le iniziali L.C., mentre il terzo per esteso L. Ciceri. A parte il contributo dato agli sciovinisti antisloveni della Carinzia nel secondo articolo, è di nostra competenza, come sloveni della «Slavia friulana» occuparci del primo e del terzo articolo. Nel primo è affermato che la tutela degli sloveni del Friuli sarà esercitata dal «Friuli democratico» ed intende dunque negare il nostro diritto a tener rapporti culturali con chicchessia e, quindi, con gli altri slove- ni della Regione e con quelli della Slovenia! Noi invece, a Luigi Ciceri, non possiamo chiedere nulla di più che il rispetto della nostra autonomia culturale e di rispettarla soprattutto quando come sloveni ci organizziamo per uscire dal ghetto culturale in cui i vari «Friuli democratici» alla Ciceri ci hanno costretto. Il rispetto dell’autonomia locale (per usare l'e-spresisone di Ciceri) ci è allora dovuto anche quando ci esprimiamo (nel metodo democratico, senz’altro ) per utilizzare appieno la possibilità che la fortuna ci ha voluto generosamente offrire, di imparare a casa nostra due lingue, grazie, appunto al nostro dialetto. Decine e decine di ragazzi delle Valli del Nati-sone e del Torre hanno frequentato le scuole slovene di Gorizia e Trieste, senza peraltro dimentica- re il famoso «paju» e tantomeno la altrettanto famosa «vintula» (Ciceri impari a scrivere meglio le nostre parole), come non aveva dimenticato la parola «grabje» la ragazza che, tornata in ferie dopo avere servito a Napoli, si era vista sbattere il rastrello sul naso. Tanto meno lo dimenticheranno se d'ora in poi, si vedranno rispettati in casa propria, anche se opteranno per le più ampie relazioni culturali con gli altri sloveni, relazioni cui il Friuli dedicherà certamente il più positivo interesse. Per Ciceri lo sloveno è arabo. Non è una colpa. Nemmeno occuparsi di koinè slovene è, in alcun modo, una colpa. E’ grave, invece, la mancanza di spirito di ricerca e di critica, che dovrebbero essere le qualità dello studioso e del democrati- co. V. SOCIALISTI E GLI ACCORDI Dl OSIMO Il Comitato di zona del cividalese del partito Socialista Italiano riunitosi a Scrutto di S. Leonardo, ha analizzato i problemi derivanti dal trattato di Osimo, i cui argomenti erano già stati presi in considerazione con gli incontri di Cras di Drenchia e di Starose-lo con la delegazione deH’Alleanza Socialista di Slovenia. Il Comitato stesso ha deliberato di presentare, tramite i propri rappresentanti, un ordine del giorno: «constatato che il territorio del cividalese e valli del Natisone si trovano nella identica condizione di disagio economico pari a quelle della zona carsica; preoccupato della possibile concorrenzialità particolarmente per quanto interessa lo sviluppo industriale ed economico a scapito delle nostre popolazioni; cosciente di una salvaguardia del mantenimento in loco delle forze del lavoro e di un auspicabile rientro degli emigrati FA VOTI affinchè tutti i benefici socio-economici ed etni-co-culturali derivati dalla applicazione del trattato di Osimo, vengano estesi a tutta la fascia confinante del Friuli». A tale proposito saranno istituite apposite commissioni permanenti per lo studio dei problemi locali. LA SEGRETERIA DEL COMITATO DI ZONA FAIDUTTI Nota sulla conferenza di S. Leonardo Si è svolto a Cividale il convegno organizzato di zona del Cividalese, Manzanese e Valli del Natisone. I lavori, conclusi dall’intervento dell’on. Mario Lizzerò, hanno riguardato i problemi della rinascita e della ricostruzione del Friuli, le prospettive aperte dal trattato di Osimo, il pieno riconoscimento dei diritti della comunità slovena. Il dibattto si è avvalso del contributo informativo delle iniziative in atto e in studio nella Valle dell’Isonzo da parte dei rappresentanti della Lega dei comunisti di Tolmino, che hanno espresso l’au-spicio di una sempre più concreta collaborazione tra i due popoli anche sul piano economico. Dalla discussione cui han- « Egregio cronista, dal Gazzettino deli'li maggio scorso abbiamo appreso di una riunione tenutasi presso il municipio di Cividale, presenti il sen. Toros, il sindaco Del Basso e l'assessore regionale dell'industria Stopper, sui problemi legali alla rinascita del Friuli orientale e sui problemi delle zone industriali dello stesso territorio. Abbiamo anche appreso che nella riunione si è trattato anche della zona industriale delle Valli del Natisone per dichiarare che verrebbe meno un contributo regionale a suo tempo accordatoci di 400 milioni per non aver ancora presentato i necessari progetti e quindi, così almeno appare dal giornale, per nostra incuria. E’ un modo di agire scarsamente democratico e poco corretto. Ricorro perciò alla sua gentile ospitalità per alcune necessarie precisazioni, che sarebbero state molto più opportune in sede di riunione se gli organizzatori stranamente avessero ignorato che esiste una comunità e un suo presidente che legalmen- no partecipato esponenti della DC, del PSI, del PSDI e delle associazioni culturali Benečija è emersa la volontà, di realizzare le prospettive che l’accordo di Osimo apre per lo sviluppo economico nella provincia di Udine, affrontando unitariamente la questione dell’estensione dei benefici per la cooperazione nell’industria, nell’artigiana-nato, nel turismo, nel commercio anche sul territorio friulano. In particolare il convegno si è occupato della comunità slovena, dei suoi problemi e-conomici, della necessità di bloccare lo spopolamento in atto da anni, del suo ruolo come territorio in cui si sintetizzano esperienze di cooperazione internazionale e te rappresentano le valli del Natisone. Va detto anzitutto che il contributo regionale non è in conto capitale' ma in conto interessi ventennali che presuppongono l’assunzione di un mutuo che, nonostante tutte le ricerche e pressioni, a causa del difficile momento finanziario, non siamo riusciti ad avere da nessun istituto bancario o finanzia rio. Va ricordato che vi è stato un terremoto e che la nostra zona industriale è situata a ridosso delle frazioni di Azzida, che è stata sconquassata dal sisma tanto che, per le esigenze della sua ricostruzione, si è dovuto mettere in discussione la stessa sopravvivenza della zona industriale, con conseguente battuta d'arresto per il relativo progetto. Va peraltro aggiunto che fin dal 1975 si è presentato alla regione un programma straordinario di opere con i primi interventi per la zona industriale e che finora, pur avendo conseguito tutte le approvazioni e tutti i farraginosi crismi burocratici mediante preghiere, raccoman- del pieno riconoscimento dei suoi diritti linguistici, in piena parità giuridica con gli sloveni della regione. Per la realizzazione di questi obbiettivi si impone la necessità che lo stato italiano promulghi la legge di tutela globale della minoranza slovena e che gli istituti amministrativi diano immediatamente atto ad iniziative per rendere concrete le prospettive di parità, a tutti i livelli, degli sloveni della Regione. E' inoltre necessairo che le commissioni che hanno il compito di dare attuazione al trattato di Osimo siano realmente rappresentative della volontà e delle realtà delle popolazioni di questa regione, e così come la Slovenia ha predisposto leggi per la attuazione del trattato e si è data uno sviluppo economico, sociale e territoriale legato alle prospettive di Osimo, la regione, la provincia di Udine, le comunità montane e compren-soriali, devono elaborare un proprio piano di rinascita, di ricostruzione che si leghi, in una prospettiva di programmazione, ai contenuti del trattato, rafforzando in tal modo la unità della Regione. A tal fine è necessario che il processo di unità tra le forze politiche compia ulteriori passi avanti, nella comune consapevolezza che la rinascita della Regione e della nostra zona richiede uno sforzo e una volontà ampiamente unitarie. dazioni e minacce, non si è ancora avuta una lira. Va ancora aggiunto che si è da tempo stipulata con l'Enel una convenzione con suo impegno di elettrificazione della zona industriale entro l'ottobre 1976, elettrificazione che invece è stata rimandata a tempi futuri per interferenze ed opposizioni del comune di Cividale per il passaggio della linea sul suo territorio (viva la collaborazione!). E, come se non bastasse, è recentissima la inspiegabile presa di posizione del comune di Cividale contro la realizzazione già in corso da parte del consorzio acquedotto che deve portare l’acqua a tutte le Valli del Natisone, zona industriale compresa. Le valli del Natisone sono state per troppo tempo misconosciute: la riunione tenutasi a Cividale senza di noi è un ritorno alla politica dell'emarginazione dei parenti poveri? Non siamo più disposti a subire sopraffazioni e dalla regione e dallo stato ci aspettiamo non indiscriminate revoche di promesse di contributo, ma cospicui concreti interventi, per una reale soluzione dei vecchi e nuovi problemi, resi acuti dal terremoto che ci ha accomunati nella sventura al resto del Friuli. Lettera firmata dal presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone E’ un fatto estremamente importante che la Slavia veneta, attraverso la ricerca, lo studio, le pubblicazioni, si disponga al recupero della propria storia, di quanto, cioè, costituisce l’originale vicenda di una comunità plurisecolare. Prima di tutto bisogna dunque ringraziare Paolo Cau-cig del libro da lui scritto sull’attività sociale e politica di Luigi Faidutti, nativo di San Leonardo, uomo di vasto impegno sociale, sacerdote e deputato al parlamento di Vienna. E’, il libro di Caucig, uno strumento di informazione, di studio ed un'opera che certo chiama all’impegno tutti, non solo i cattolici, i quali nell’opera possono trovare conferme di originali ispira- zioni sociali; non solo, dunque, la conoscenza dell'uomo e dell'epoca e della terra di cui si era fatto espressione, ma della serie dei rapporti che ne derivano. Questi sono punti su cui tutti possiamo trovarci d’accordo. Nella sua prolusione di San Leonardo, però, l’assessore regionale Mizzau è andato oltre agli elementi necessari per delineare la figura di Faidutti e l’inpegno di Caucig. Qualcuno glielo avrebbe certo detto nel dibattito, se l’ora tarda non l'avesse sconsigliato. Non si vuole certo sottovalutare l'impegno sociale dei cattolici, che — dopo l'enciclica «Rerum novarum» si è e-spresso in modo importante —, perchè sarebbe ingiusto e politicamente sbagliato. Certo è che l’impegno cattolico va visto nell'insieme dei fatti che lo hanno determinato, cioè nell’ambito di quella «questione sociale» che ha caratterizzato il tramonto del secolo XIX. Altrettanto ingiusto e politicamente sbagliato è il voler sminuire, come ha fatto Mizzau, l'impegno socialista, con tutto l’insieme delle iniziative di cui è stato promotore il movimento dei lavoratori socialisti (e poi di quelli comunisti), anche nella realizzazione delle prime forme associazionistiche e cooperative. Negare poi l’attualità — e la «contemporaneità» — degli ideali socialisti, oggi, appare un’affermazione priva di una seria analisi. Per ciò che si riferisce alla politica verso la campagna negli ultimi trentanni in Italia, ancora una volta l’assessore regionale non pare tener conto dei dati della realtà: soprattutto non sembra possedere elementi di giudizio sui contadini delle Valli del Natisone, per esempio, le cui prospettive, attualmente, sono quelle della pura e semplice sparizione nel giro di pochi anni. Ancora un punto: il dott. Mizzau e altri oratori hanno voluto mostrare l’errore di giudizio compiuto dagli stessi cattolici, non certo tutti, sulla figura di Faidutti per la sua opzione politica per l'Austria. Mizzau ha avuto modo di far cenno anche ad Ivan Trinko, la cui figura è stata, ha detto, mistificata. Ma da chi?, domandiamo. Da chi lo ha assunto come ispiratore ed emblema del movimento degli sloveni del Friuli, come uomo di cultura e di impegno, oppure da chi (certo moltissimi cattolici) ne aveva voluto rifiutare l'opera? o da chi, ancora, ha definito — e qua e là ancora definisce — i discepoli di Trinko (i preti sloveni) come filoslavi e titini. Non attendano le autorità, dunque, che muoiano i protagonisti della vita culturale della Slavia veneta per compierne la rivalutazione postuma ed evitino di trovarsi a ripercorrere la strada dell’errore e dell’ingiustizia. MACORIG: Quali prospettive per la Comunità Montana? Un elemento al quale ci pare di dover attribuire il giusto rilievo è la recente presa di posizione di Pio Francesco Macorig, presidente della Comunità montana delle Valli del Natisone con una lettera al «Gazzettino». Nel pubblicare integralmente la lettera di Macorig, non possiamo tacere la soddisfazione di vedere condivise da parte autorevole le nostre ripetute osservazioni in merito alla Comunità Montana. Čedad. Zborovanje KPI o Osimu in slovenski skupnosti v Beneški Sloveniji REZERVIRANO ZA GOBARJE Gobe v Beneški Sloveniji Spet smo pred novo gobarsko sezono. Pri nas v Benečiji se pojavijo posamezni, pa redki jurčki že konec maja in gobarska bera se nadaljuje do novembra, ko nas zapustijo zelo iskane in okusne domače kostanjev-ke. Najprej pa nekaj besed o lanski gobarski sezoni, ki je bila zares fantastična. Ko se je končala suša, ki je trajala od maja tja do polovice julija in je nastalo deževno in vlažno vreme, gobe so začele rasti, da je bilo veselje. Vsi so prišli na svoj račun, tako domači ljubitelji okusnega gozdnega ploda, kot naši emigranti, ki prihajajo vsako leto na dopust v Benečijo in so se tokrat vrnili na delovna mesta z dobro zalogo posušenih ali vloženih jurčkov. Če gledamo Beneško Slo- venijo iz gobarskega vidika, moramo ugotoviti, da ima zavidljivo zemljepisno lego med alpskim svetom in že mediteransko furlansko nižino; prav tako odlično je njeno podnebje, za katero so značilne pogostne in obilne padavine. Zaradi tega ni čudno, da pri nas rastejo tudi «primorske» ali mediteranske gobe od karžlja do užitnega smrčka in čopaste tintnice. Dandanes edino negativno stran predstavljajo travniki, ki jih ljudje čedalje bolj o-puščajo in ostanejo nepoko-šeni: nekatere vrste gob nimajo ugodnih pogojev, da rastejo in se razvijajo, zato počasi izginjajo, kot na primer karželj in travniški kukmak. čeprav v Benečiji rastejo vsakovrstne gobe, jih doma- Ljepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva če se varnemo iz Mečane spet po poti u Petjag in zavijemo desno naprej u nedi-ško dolino, pridemo kmalu do vasice Lipa. Na desni strani nad cjesto ponosno stoji starodavna cjerku, ki je posvečena sv. Marku. Ta cjerku je nacionalni monu-ment in bi bluo trjeba jo daržat kot relikvijo, da se ohrani tudi za roduove, ki pridejo za nami. 2alost.no je, da je tudi ta cjerku zanemarjena, kot druge naše cjerkva, ki pričajo o naši preteklosti. Pred nekaj leti so peljali od nje u paražon njekega slikarja, ker jo je želeu upodobiti na platno, zatuo, ker je par nas prepo-vjedano slikanje. Kajšna At. t| ** WÈL * - ž Tim r . Cerkev pri Lipi Druost! Kaj bi ne bluo buj imetno, da bi takuo skar-jeli zanjo, da bi se ohra-la? Ko pustimo Lipo za sabo, ; pomikamo pruoti Bri-:am. Brišča je vas, ki ima ilik pomjen u naši zgodo-ni (štorji). O nji piše ngobardski zgodovinar aolo Diacono in pravi, da ì bla tle velika bitka med ongobardi in Slovenci. Pi-i, da je u tej bitki padlo ano Slovencev, a da so po-e Slovenci naklestli Lon->barde pri Lavarjanu. Iz Brišč se povzpnemo u rieg, pruoti Ruoncu. Ruo-ic ima puno zaselku, majh-ih vasic, a use skupaj ime- čini premalo poznajo, zato trgajo izključno tiste, ki so splošno znane in najbolj iskane, za druge sorte se ne zanimajo in pri nabiranju so zelo previdni, ker se bojijo zastrupitve. V nekaterih krajih odklanjajo celo dežni-karice, čopaste tintnice, tur-ke ali zelenkaste golobice. Iz tega sledi, da v benško -slovenskem dialektu zasledimo zelo malo domačih imen, ki označujejo užitne gobe, medtem ko ne poznamo s pravim slovenskim imenom niti ene strupene gobe. Tu spodaj navedem vse tiste gobe, ki jih poznamo v Benečiji in za katere imamo ustrezna slovenska domača imena. Upam, da bo ta seznam zanimal vsaj kakega slovenskega mikologa, ki piše o gobah ali ki se zanima za vsestransko mikološko problematiko. nujemo Ruonac, čeglih ima usak zaselek svoje ime. Ruonac je znan po usjeh naših dolinah, pa tudi po drugih krajih, po najboljšem sadju. Po sončnih njivah u-se lepuo rodi, a najboljše so njih breskve, saj so zanje dobili Ruončani na razstavah u Veroni že vičkrat zlato medaljo. Runčane je biu začeu učit modernega sadjarstva duhovnik in parvi beneško - slovenski pesnik Peter Podreka (1822- 1890), ki je pokopan u njih britofu in je edini, ki ima slovenski nagrobni napis. Če se iz Ruonca ne varnemo spet u dolino, pustimo ven Podbonesec, ki je sedež komuna. Iz Ruonca gremo lahko naprej u brjeg in pridemo do Dolenjega in potem do Gorenjega Marsina. U teh dvjeh vaseh živijo djelovni, pošteni in veseli ljudje. Tudi če so trudni, se ti zberejo na sredi vasi ali u senožetih in ti pojejo naše pesmi, da odmevajo u dolino. Težkuo in trudapolno je bluo zmjeraj življenje u Marsinu, zatuo je zvestuo zapjela čeča, ko se je parpravjala na poroko: «Preljubi moj Marsin, kakuo te rada pustim. Iz Marsina bom šla, bom u Ruonac paršla». (Nadaljevanje prihodnjič) Babe in ardane ali jurčki in karželji ARDANE (varianta: čera-dana) - amanita caesaria / karželj ali žrdana. Te gobe se imenujejo v Istri: Žurda-ni, v Vipavski dolini: Jordani. Razširjena je po vsej Benečiji do nadmorske višine 700 m. BABE - Boletus edulis / slov. juršek. Ta goba ima tako nenavadno ime, ker je podobna lutki iz cunj baba), ki so jih do nedavnega starši sami izdelovali svojim majhnim otrokom. Prim. babo žagati = šega ob kongu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj. FARLINKE - Psalliota campestris / slov. travniški kukmak. LISIČKE (variante: lesi-čke, lesice, pazdievke na Trčmunu) - Cantharellus cibari us / slov. užitna lisička. KOSTANJOVKE (varianta: kostanjovce) - poliporus frondosus / slov. kostanjev-ka zraščenka. Kostanjevka je ena najznačilnejših domačih gob in je podobna hrastovi zraščenki; raste ob deblih starih kostanjev, ali na kostanjevih koreninah. Tehta do 15 kg. (1). PETELINČIČI (varianta: grebenci) - Clavaria flava / slov. zlata griva. TE PLAVE - Russula cya-noxanta / slov. plavka. POČARNIKE - Za to gobo nisem dobil ustreznega slovenskega ali latinskega imena. Beneški Slovenci so spoznali zelo pozno prave štorovke (Armillaria mellea) in velike dežnikarice (lepiota procera); prvih je toliko, da jih prodamo cele tovornjake, samo če je sezona dobra in jih imenujemo kar po italijansko: chiodini (žeblji- čki). Za velike dežnikarice imamo domačo besedo La-brene (iz furlanskega om-brene - dežnik). (1) Po nekaterih občinah Benečije ne imenujejo kostanjovke tistih gob, ki dosežejo težo do 15 in več kilogramov, temveč farlinke. V teh občinah (Sv. Lenart, Srednje, Grmek in Dreka) imenujejo kostanjevke tiste majhne, bele gobice, ki so podobne «šampinionom» in rastejo pod kostanjevimi drevesi v velikih skupinah. Alviero Negro: ”Bunker 99 Na slovenskem radiu Trst-A je bila na sporedu 4. maja dramatizirana komedija furlanskega pisatelja Alviera Negra z naslovom: «Bun- ker». Alviero Negro živi v Vidmu in šteje med najplodovitejše in najboljše furlanske dramatike; dobil je več prvih nagrad na raznih natečajih in marsikatero njegovo delo je izšlo v samostojni knjigi. Njegovi predniki so bili bajè slovenskega rodu iz Terske doline. Priimek Negro, ki je danes močno zastopan v teh krajih, je dobeseden italijanski prevod slovenskega «Černa», ki se je tu pa tam še ohranil. Do tega in sličnih prevodov je prišlo v XVI. stoletju, ko so bili menda italijani-zirani tudi slovenski priimki v Reziji. «Bunker» je manj znana Negrova komedija tudi zaradi tega, ker je ostala v rokopisu in je bila malokdaj uprizorjena. Stara je približno 10 let in je postavljena v času, ko so se začele v Vidmu študentske manifestacije za furlansko univerzo (1967) in je bil organiziran zdaj že tradicionalni antimilitaristifini pohod za mir. Komedija ima močan socialni pečat in obravnava, med drugim, vse tiste, takorekoč «klasične» probleme, ki že desetletja tarejo furlansko in beneško-slovensko prebivalstvo: emigracija, vojaške služnosti, nacionalizem in lažni patriotizem. Furlanski jezik, ki ga Negro rabi v tem tekstu, je sočen, neposreden, ljudski. Komedija bi brez dvoma izgubila na pristnosti, če bi bila prevedena v knjižno slovenščino, zato jo je Božo Zuanella prevedel v beneško-slovensko narečje, le tu in tam se je moral prilagoditi slovenskemu knjižnemu jeziku, ker v dialektu ni dobil ustreznih domačih izrazov. Za radijsko adaptacijo in režijo je poskrbel Jože Babič, eden najboljših slovenskih gledaliških režiserjev. Igralci Stalnega Slovenskega Gledališča iz Trsta so se beneškemu narečju kar se da zadovoljivo približali, predvsem v zadnjem delu komedije. Interpretacija teksta je bila prepričljiva in na profesionalni ravni. Upamo, da bo slovenska radijska postaja Trst-A nadaljevala s takimi hvalevrednimi pobudami in da postane, vsaj občasno, posredovalka slovenskemu kulturnemu prostoru najznačilnejših tekstov furlanskih ustvarjalcev. B. Z. (POMOČ IZ DOLINE PRI TRSTU V četrtek, 21. aprila, je prišla iz Doline pri Trstu v Čedad mladinska delegacija in izročila koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam potresa 500 tisoč lir. Delegacijo so sestavljali Ota Marino, Slavec Viljem, Bandi Silvija, Ota Damijana in Slavec Fulvio. Izročeni denar so mladinci zaslužili lansko leto na tradicionalnih Majencah, ki jih imajo vsako leto na prvo nedeljo maja. Praznik Ma-jenca traja v Dolini po tri dni. Lansko leto so organizatorji v znak žalovanja za žrtve potresa prekinili ples. Vsoto, ki so jo izročili našemu koordinacijskemu odboru, so nabrali samo po kioskih. V imenu vseh beneških Slovencev se mladincem iz Doline prav globoko zahvaljujemo za dano pomoč. .V ,• Po «partidi» med oženjenimi in neoženjenimi iz Podbonesca so dobro tekle okusne pečenke, ki sta jih spekla ta dva mladinca (foto Clavora) PISE P ET AR MATAJURAC Če molimo po slovensko, smo sovražniki Italije, če kunemo po italijansko, nas ne obedan krega Marskajšan, ko bo brau tele varstice, porče, je rjes, da Petar Matajurac ima ražon. Al je takuo? Vičkrat, ko grem po oštarijah, čujem tajšne kletvine, da se mi uz-digavajo lasje. «Porco di qua, porco di la.» Bogu dajejo usjeh sort imena in ga park-ladajo tah žvin. Italijanski leč (codice penale) prepoveduje kletvino, njesam pa še videu, da bi biu kajšan plačju zavojo nje. Po slovensko jo ni kletvine. Slovenci, kadar smo jezni, kunemo človjeka, ki nam je kaj hudega napravu: «Da bi te hudič nesu, da bi te str jela ttdarla, da bi te Buog us-trjeln, da bi te Buog štrafu» in takuo naprej. Nikoli pa ne kunemo Boga u svojem jeziku. Naši ljudje so se na- vadli klet po italijansko in ker imamo par nas može postave, ki znajo samito po ta-lijansko, bi muorli kletvine zastopit in klevetarje preganjat. Zastopu pa sem, da tuo jih ne briga. Uha nategnejo, če molimo al pa puojemo po slovensko. In ne samuo, da nategnejo uha, tudi garduo nas gledajo, glih takuo, ku da bi bla slo-vjenska pjesem in molitev kletvina, italijanska kletvina pa molitev. Se vič! Ce molimo in pojemo po slovensko, nas imajo za sovražnike Italije, če kunemo po italijansko, nas ne obedan krega. Važno (important) je, da gre iz naših ust italijanska besjeda, pa naj bo ljepa al garda. Tudi če je kletev, nam ne obedan zamjeri. Obedan ne more reč, da tuole ni resnica. Al njeso ardečjo pofarbal naše duhovnike, al jim njeso jal že stuo-krat, da so komunisti, da so pruoti Italiji, zatuo ker molijo in pridgajo po sloven s ko? Al njeso preganjal pevski zbor (coro) «Rečan» iz Ljes, zatuo, ker je pjeu po slovensko? Al njeso zaparli oštarij, ker so pjeli po slovensko? Usi vi, dragi brauci, veste, da je takuo. Zatuo jest pravim možem postave: «Pustite nam naše pjesmi in naše molitve, s katerimi častimo Boga in naše te stare rajnke. Preganjite tiste, ki kunejo in ne djelajo časti naši ze- mji!» Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Mladinska delegacija iz Doline je prinesla pomoč beneškim Slovencem KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH GRMEK Naši davkoplačevalci - Tisti, ki so denunciai manj kot milijon lir za leto 1974 Gariup Emilio 379 tau-žent 633 lir, Gariup Fabio 20 taužent 422 lir, Gus Basilio 923 taužent 856 lir, Gus Vittorio 988 taužent 772 lir, Hrast Elisa 484 taužent 790 lir, Iellina Giuseppe 826 taužent 189 lir, Ipaviz Luigi 989 taužent 876 lir, Iurman Antonio 542 taužent 342 lir, Iurman Dario 987 taužent 557 lir, Iurman Gianni 48 taužent 605 lir, Iurman Maria 525 taužent 580 lir, Iurman Maria 841 taužent 724 lir, Iurman Mario 225 taužent 844 lir, Iurman Umberto 701 taužent 547 lir, Los-zach Serafino 857 taužent 702 lir, Loszach Vittoria 633 taužent 518 lir, Marinig Danilo 660 taužent 715 lir, Marinig Ernesto 549 taužent 824 lir, Pauletig Angelina 497 taužent 021 lir, Pauletig Luigi 581 taužent 735 lir, Pauletig Maria 503 taužent 712 lir, Peternel Agostina 475 taužent 127 lir, Postre-gna Vittoria 491 taužent 811 lir, Prapotnich Filomena 514 taužent 848 lir, Predan Antonia 59 taužent 040 lir, Primosig Emesto 833 taužent lir, Primosig Luigi 543 taužent 316 'lir, Primosig Umberto 410 taužent 206 lir, Romanin Azeglio 946 taužent 449 lir, Rucchin Giovanni 49 taužent 476 lir, Rucchin Giuseppe 985 taužent 028 lir, Rucchin Stefania 622 tau- MAL1 GRMEK Umarla je Vinjuda Bledcjova U četartak 2. junija je umarla Luigia Vogrig - Vinjuda Bledcjova. Stara je bila 87 ljet. Ranjka Vinjuda se je bila poročila u Topolovo in je gor življela puno ljet, tudi potle ko je postala uduova. Kadar je ostala sama, stara in buna, so jo spet uzeli na svoj rojstni duom, kjer so ji lepuo pomagal prenašat sta-ruost in boljezan. Nje pogreb je biu na Ljesah u pe-tak 3. junija. Naj u miru počiva. VELIKI GRMEK Poročila se je Maria Chiabai U soboto 4. junija se je poročila naša vasnjanka Marija Chiabai - Uogrinkna po domače. Nje mož je Guglio-ne Claudio iz Vidma. On ima 28, ona pa 25 ljet. Mlademu paru želimo puno sreče in zdravja u skupnem življenju. DREKA Na zadnjem komunskem konseju so zamenili predstavnika u Nediški gorski skupnosti, ki je tam zastopal naš komun. Kot je znano, je Umberto Cicigoi, namjestnik šindaka, žent 142 lir, Rucchin Vittorio 959 taužent 534 lir, Rucli Vittorio 599 taužent 270 lir, Ruttar Ernesto 621 taužent 938 lir, Ruttar Giuseppe 161 taužent 183 lir, Sdraulig Antonio 465 taužent 395 lir, Sdraulig Valentino 754 taužent 788 lir, Tomasetig Amalia 478 taužent 473 lir, Tomasetig Angelina 576 taužent 566 lir, Trusgnach Antonio 979 taužent 988 lir, Trusgnach Carmela 458 taužent 220 lir, Trusgnach Luciano 585 taužent 054 lir, Trusgnach Remigio 137 taužent 148 lir, Trusgnach Romano 242 taužent 651 lir, Trusgnach Valentino 623 taužent 644 lir, Trusgnach Vittorio 338 taužent 944 lir, Vogrig Aldo 155 tauženfl 028 lir, Vogrig Giovanni 41 taužent 472 lir, Vogrig Giovanni 269 taužent 643 lir, Vogrig Giuseppe 470 taužent 544 lir, Vogrig Giuseppe 779 taužent 903 lir, Vogrig Cristina 643 taužent 720 lir, Vogrig Guido 210 taužent 840 lir, Vogrig Isidoro 25 taužent 377 lir, Vogrig Lorenzo 962 taužent 522 lir, Vogrig Pio 343 taužent 970 lir, Vogrig Teresa 480 taužent 758 lir, Vogrig Vittorio 491 taužent 952 lir, Zufferli Giuseppe 553 tau-žentl43 lir, Zufferli Lucio 747 taužent 696 lir. odstopu kot komunski kon-selir, zatuo ni mogu biti vič niti u gorski skupnosti. Na njega mjesto je biu imenovan Mario Bergnach iz Pa-cuha. Pru takuo so konselirji sklenili dati u apalt razširitev cjeste u Gorenjo Dreko. Djelo bo koštalo 6 milijonov lir. Kot zadnjo novico iz Dreke, naj povemo, da so začeli djelat odtočne kanale (fognature) u Ocnem Brdu. Djelo opravja firma Saligoj iz Oblice. TRUŠNJE Tudi za malo Giovanno srebarna medalja Mala Giovanna Trusgnach, Kalužova iz Trušnjega hodi Mala Giovanna Trusgnach iz Trušnjega še bolj z malim psičkom u drugi razred osnovne Suole in usi pravijo, da je dobrega talenta. Nima še osem ljet, pa je zlo živa in bistroumna. Zna lepuo govoriti slovensko in italijansko. Giovanna pa ni samuo pridna učenka u šuoli, briga se tudi za šport in je na zadnjih mladinskih igrah ( giochi della gioventù) u Sv. Lenartu odnesla srebamo medaljo, ker se je dobro izkazala u maloman usjeh športnih igrah. PACUH Zapustu nas je Beppi Mat-teucig - Belhu U nedeljo 5. junija je uma-ru u špitalu, u Karminu naš dragi vasnjan Bepic Matteu-cig Belhu. Star je biu samuo 51 ljet. Rajnik Bepic je živeu že vič ljet s svojo družino u Dolenjanu pri S. Giovanni al Natisone. Biu je dobrega sarca in veselega karakterja. Posebno je rad pjeu in je poznu puno narodnih in partizanskih pesmi. Biu je tudi naročnik Novega Matajurja. Zlo bo manjku usem parja-teljam, a posebno družini in žlahti. Ohranili ga bomo u lepem spominu. Rajnik Beppi Mattelig Žalostna iz Debenjega N nedeljo 12. junija je umaru pri hčeri v Vittorio Veneto naš vasnjan Antonio Gus - Uogrinu po domače. Star je biu 64 ljet. Pripeljali so ga počivat u rojstno ze-mjo. Njega pogreb je biu pri Sv. štoblanku u torak 14. junija, še mladega moža je spravla s tega sveta mina-torska boljezen, silikoza. SV. LENART Predstavili so Kaučičeve bukva o Mons. Faiduttiju U nedeljo 12. junija zvečer se je zbralo u dvorani (sali) kulturnega doma u škrutovem puno ljudi, da bi poslušali besjedo o bukvah, ki jih je napisu dr. Paolo Caucig, famoštar u Oleisu pri Manzanu. Bukva pišejo o djelu in življenju velikega moža, mons. Luigija Faidut-tija, ki je biu doma iz škru-tovega. Cerimonijo je organiziralo domače kulturno društvo «Circolo culturale Valli di S. Leonardo». Mons. Faidutti je biu vo- ditelj katoličanov v Gorici, ko je bila ta še pod Avstrijo. Biu je poglavar Gorice, deputat u parlamentu na Dunaju (Vienna) in je umaru u Lituaniji, kjer je predstavljal Vatikan kot «Pro Nunzio apostolico». Mons. Faidutti je puno dobrega napravu za katoličane, zatuo ga je fašizem preganju. Zavojo tega niti njegovi ostanki ne morejo počivat u domači zemji. Na predstavitvi Kaučičevih bukvi je parvi spregovo-riu predsednik domačega kulturnega društva Egidio Scaunich, ki je use pru lepuo pozdravu. Glavni govornik pa je biu dr. Alfeo Mizzau, deželni ašešor za kulturo. Govorili pa so še dr. Cromaz, dr. Cremonesi in sam autor bukvi, dr. Caucig. Faiduttijev spomin je biu počaščen po štiridesetih lje-tih njega smarti in ne prav lepuo, ker je šu glavni govornik Mizzau vičkrat iz tematike, iz lehe, ali «fuori del seminato», kot se temu pravi po italijansko. Naš koro je pjeu u Gallianu U pandjejak 20. junija je biu povabjen naš pevski zbor (coro) u Gallian pri Čedadu, kjer so imjeli praznik vina. Naši pjeuci so pru lepuo pjeli furlanske in slovenske pjesmi in zatuo so pustili u poslušalcih ljep spomin. GORENJA KOSCA Bruna Chiuch, članica dramske skupine beneškega gledališča postala mama U soboto 11. junija je Bruna Chiuch — poročena Mar-tinig — porodila u čedad-skem špitalu ljepega puob-čja, kateremu so dali ime Luca. Bruna je puno poznana po usjeh naših dolinah in pru takuo u Trstu in Gorici. Lansko ljeto je igrala u komediji «Beneška ojcet» za mamo in za mamo je igrala u letošnji drami «Emigrant». Letos je partegnila u igro tudi moža Alda, ki je igral u «Emigrantu» poština. Bruna ima dobar igralski talent, zatuo se parkupi ljudem v usaki igri. Upamo, da bo imeu tajšan talent tudi sin Luca, kateremu voščimo srečno življenje, ki ga ima pred sabo. ČEMUR Umaru je Giorgio Anacleto U torak 24. maja je paršlo na štacionu u Vidmu do hude nesreče. Giorgio Anacleto, star 80 ljet, iz čemurja, je zgubiu pod vlakom noge. Peljali so ga hitro u videmski špitau, kjer so mu nudili parvo pomoč. Zgledalo je, da se bo kljub usemu rješu, a potle so nastale komplikacije in je umaru u nedeljo 5. junija. Njega pogreb je biu u torak 7. junija pri Sv. Lenartu. SOVODNJE Zdi se, da v Sovodnji je posebna «škvadra», ki skar-bi za daržat čiste an čedne vaške ziduove; če ti zamer-kajo na zidu pred komunsko hišo (Municipio) kak mani-fešt, ki je pisan po italijansko an po slovensko, bod’ siguran, da drug dan ga ne boš vič vidu, zak ti ga dol snamejo in do zadnjega ko-ščiča raztrgajo. Takuo se je zgodilo tudi zadnjemu mani-feštu, ki je vabu judi na planinsko srečanje na Matajurju 12. julija. Tisti, ki tar-gajo manifešte, gredo pruot italijanskemu leču, zatuo bi se muorali pobrigat tudi ka-rabinieri, da odkrijejo in štrafajo take ponočne «patriote», ki dielajo slabo propagando našemu komunu in katerih usa se je ustavile 35. lieti, ko smo bli še v znanem «ventenniu». TARČMUN Cajt je biu, da so začeli asfaltirati ciesto, ki peje od Vartač do Tarčmuna; biela ciesta je douga samuo dobar kilometer, pa zabolielo ti je sarce, če si muoru voziti z autom po nji: jame so bile povsod, takuo da ti je makina poskakovala ku kro-ta in vse se ti je klecalo in cvililo in si biu že srečan, če po pot niesi zgubiu kakega «bulona». Dielo je bluo za-ries potrjebno, ker ne smie-mo pozabiti, da je na Tarč-munu farna cierku sv. Ivana in tam je tudi britof, u katerem so pokopani judje iz drugih sosiednjih vasi; vsako lieto pa pride na Tarč-mun puno turistu, da pogledajo hišo, kjer je umaru Mons. Ivan Trinko in da se ustavijo na njegovem grobu; zavojo tega do sada nie die-lala slaba ciesta obedne časti sovodenjskemu komunu. Dielo bo nardito v kratkem cajtu s kantierjem, ki ga je organiziru in sprosu naš komun. Na koncu muo-ramo zapisat še adno pozi-tiuno novico. Naš komun je začeu skarbieti tudi za tiste vasi, ki so ble do sada nar-buj zapuščene: v kratkem cajtu bojo imiele moderne «lampione» in spodobno kanalizacijo (fognature). PEČNIJE V nediejo 12. junija smo imieli v naši majhani vasici liep senjan. Cierku je stara 400 liet in je bla zlo veder-bana od potresa, zatuo jo je Genio Civile iz Vidma pru te dni popravu s pomočjo impreže Marčeliča Birtiga iz Loga pri Podboniescu. Ta impreža že adno lieto postraja cierkve po naših dolinah in drug miesac konča dielo na Tarčmunu in v čeplešiščah, kjer popravi o-be cierkvi. Na dan sejma na Pečnije-nem je biu zatuo še «likof» in smo parpravli z dieluci lepo fešto. Po sveti maši smo pekli klobase in «braciole» na placu pod cierk-vijo, Ližo Jussa iz Petjaga, naš znani godac pa je kar naprej natiegu svojo staro ramoniko in parsilu stare in mlade, da so zaplesali in za kako uro pozabili na vsakdanje skarbi. B.Z. SREDNJE Samuo en otrok se je rodiu u telem ljetu U našem komunu imamo tri fare: Sv. Pavel, Gorenji Tarbi in Oblica. Od zvonu teh far se previč pogostu čuje naznanjen j e «Avema-rie». Tuo se pravi, da jih puno umarje, malo pa se jih rodi. U cjelem našem komunu, ki je šteu ob koncu zadnje uejske 1800 ljudi, se je rodiu ljetos samuo en otrok in še tistega bojo odpeljali proč, ker bojo živi jeli starši u Corno di Rosazzo. Rodila se je 26. maja Debora Trusgnach. Nje mama je Flo-reancig Giovanna iz Rauni, tata pa Gino iz Dreke. Dva pogreba u enem dnevu U četartak 16. junija smo imjeli par Sv. Pavlu dva pogreba. Umarla sta Antonio Beuzer, Zadtih iz Dolenjega Tarbja, star 85 ljet in Qua-lizza Antonio - Klančarju iz Srednjega, star 75 ljet. Ob telih žalostnih novicah naj povemo še tole: žene od par-vega in drugega sta spet postale uduove, ker so ble dvakrat poročene. Izrekamo jima naše globoko sožalje. Podbonesec Dost zaslužka so denunciai za leto 1974 U teli številki Novega Matajurja publiciramo imena tistih, ki so prijavli (denunciai) 1974. ljeta zaslužek, ki ga imajo od meštirja (od a-ziende). U naslednjih številkah bomo objavili imena drugih davkoplačevalcev. Basilio Battistig in Maria Giuseppina Guion 557 taužent 550 lir, Bruno Berta-gnin 400 taužent, Mario Ber-tossi 306 taužent 530 lir, Egidio Birtig 892 taužent lir, Fiorello Birtig 4 milijone 433 taužent 267 lir, Giuseppe Birtig 1 milijon 500 taužent, Marcello Birtig 3 milijone 31 taužent 794 lir, Natale Birtig 222 taužent, Valentino Birtig 3 milijone 858 taužent 327 lir, Vittorio Birtig 181 taužent 500 lir, Dino Blasutig 1 milijon 102 taužent 223 lir, Giuseppe Bruno Blasutig 341 taužent 940 lir, Maria Blasutig 1 milijon 197 taužent 187 lir, Pietro Brescon in Giuseppina Floram 621 taužent 80 lir, Adelchi Cedarmas 1 milijon 203 taužent 839 lir, Dario Cedarmas 4 milijone 199 taužent 510 lir, Valentino Cedarmas 1 milijon 134 taužent 151 lir, (Se nadaljuje)