Nekdaj iz Vevč, sedaj iz Jugoslavije...
Ko v Tiskarni Ljubljana potegnejo črto pod svojim delom v preteidih desetih letih, radi nanizajo nekaj izjemnih uspehov, Id so jih dosegli v tem času.
Pred desetimi leti so npr. dosegli 14,5 milijona dinarjev letnega prihcxika, letos pa dosežejo mesečno 22 milijonov prihodka. Ne zaradi povečevanja cen, ampak zaradi nekaterih pomembnih premikov v organiza-ciji in tehnologiji tiskanja propagandnih ma-terialov, informativnih publikacij za različne seminarje, simpozije, zasedanja in tovarni-ških glasil.
Prešli so na dvoizmensko delo, predvsem pa ves čas skrbeli, da imajo v tovarniških prostorih najsodobnejše tiskarske stroje. Kljub trenutnemu splošnemu težkemu go-spodarskemu položaju v Tiskarni Ljubljana razmišljajo, kako bi kupili novo opremo za offset tisk. K dobrim proizvodnim uspehom so v zadnjem času prispevali tudi novi delov-ni prostori.
»Leta 1980 smo bili po količini natisnje-nega materiala na delavca prvi v Sloveniji in tretji v Jugoslaviji,« je izpostavil zanimiv podatek direktor Albin Pfeifer.
»Kljub temu ne mirujemo. Pred dnevi
Manjši dohodek - v Tiskarni Ljubljana združuje delo 160 delavk in delavcev. Letos naj bi dosegli 270 milijonov prihodka, 116 milijonov dohodka in okrog 100 milijonov či-stega dohodka. Zaradi višjih vzdrže-valnih stroškov v novi zgradbi in viso-ke rasti cen repromateriala se zmanj-šuje delež dohodka. Za kurivo so dali n.pr. pred leti okrog 50 tisoč dinarjev, sedaj pa 2 milijona dinarjev.
smo se v Iskra Delti pogovarjali o uvedbi mikroračunalnika PARTNER v proizvod-njo. Prepričani smo, da nam bo pomagal pri vodenju še gospodarnejše proizvodnje ozi-roma tiskanja. To je nujno, saj se tudi pri nas srečujemo z različnimi težavami. Če smo nekdaj dobivali večino papirja iz Vevč, ga sedaj lovimo po vsej Jugoslaviji. Podoben je položaj tudi pri barvi. Zaradi tega smo mo-rali skoraj potrojiti količino zalog reproma-teriala.
Omejevanje kilometrine nas precej pesti, ker zaradi prejšnjega varčevanja nismo ku-pili službenih avtomobilov. To povzroča ce-lo rahljanje stikov z našim predstavništvom v Beogradu. In to sedaj, ko se je spet močno poslabšalo plačevanje s strani naročnikov iz drugih republik in, ko bi morali imeti z vsemi dolžniki okrepljen stik.«
Največji odjemalci tiskanega materiala iz Tiskarne Ljubljana so Gorenje, IMP, SCT, Union ter pred kratkim pridobljeni sekreta-riat za ljudsko obrambo. Že v preteklih letih so izvažali (ZDA, ZRN, Nizozemska), sedaj pa so stopili na tržišči Danske in Bolgarije.
Z Danci jih je povezal Mercator Contal. »Mislim, da smo prav tiskarne najbolj
1                                                "X
(Ne) odločanje - Delavci Tiskarne Ljubljana so natisnili gradiva za kon-ferenco UNCTAD v Beogradu. Dela-li so vse proste dni, tudi med prvo-majskimi prazniki. Ker pa se odloča-nje, samoupravljanje delavcev zaradi mnogih administrativnih ukrepov zo-žuje, predvsem pa imajo delavci vse manj vpliva pri.razporejanju sredstev, v Tiskarni Ljubljana vedo, da tudi pri njih lahko pride do napetosti v kolek-tivu.
podvržene konkurenci. Vsak naročnik poi-šče najprej ponudbe v večjih kolektivih in se nato odloči za najcenejšo. Lahko rečem, da odločajo pri sprejemu tudi pare.
Zaradi kakovosti dosedanjega dela nam proizvodnja teče s polno zmogljivostjo. To je tudi rezultat okrepljene komercialne služ-be,« je opredelil še te posebne vidike dela sogovornik.
Zagotavljajo, da v Tiskami Ljubljana »plačilo po delu« ni le geslo, ampak postaja stvarnost. Polkvalificirana delavka lahko za-služi npr. od osem do dvanajst tisoč dinar-jev. Tiskarji lahko dosežejo od 15 do dobrih 20 tisoč dinarjev. Najboljše rezultate med tiskarji že nekaj časa dosega Dušan Križaj, ki kljub temu,da je šele tri leta v kolektivu, presega pri osebnem dohodku mnoge starej-še kolege.        ¦ . „ ' - ,       -.'.'¦.
Še eno posebnost so uvedli v Tiskarni Ljubljana. Če nekje zmanjka dela, na dru-gem mestu pa je proizvodno ozko grlo, se
delavci sami odpravijo na drugo mesto. Tudi na manj vrednotena dela. Vedo, da je to za delovno organizacijo pomemben prihranek,
KPO - Kratico poznate? Pomeni kolegjjski poslovodni organ. Kljub te-mu, da je tiskama Ljubljana enovita delovna organizacija, so uvedli kole-gijski poslovodni organ. Po sedemlet-nem delovanju ocenjujejo, da so prav s sprotnim, kolektivnim reševanjem problematike dosegli izjemno ugodne gospodarske rezultate.
v_______________s
kljub temu, da je za nekaj ur premeščen delavec plačan po najvišji postavki iz svoje skupine. Na pomoč ni potrebno klicati zuna-njih sodelavcev.
'¦ "¦  ...   "    : '                              &J.