Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ fletrt „ , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt „ mesec 10,-, l. r * i' '■:■ S,; • ; . i '«•<■' 1; ,-: 7,y- > myh a i A M jti ammKUn Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravniitva v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi le nt vraolnih orgijah ne zataji. Tudi drugi spremeni imajo mnogo nedostatkov in bi se morali bolje zjednačiti. Kar tiče mehanizma, je pripomniti, da je sicer v posarnnostih dobro izdelan a tako malomarno nastavljen, da orgije vže sedaj poklicu svojemu odrekajo«. Fajgelj. Antona Foersterja Nove litanije k presv. Srcu lezusovemu s Tantum ergo v posebni izdaji se dobivajo v Katol. knjigarni ali pri skladatelju po 20 kr. (40 vinarjev). Te litanije sicer niso prve, ki so se zložile na obče priljubljeni, dogmatično natančni in krasni tekst, a jih priporočamo vkljub temu, da so že štirje naši skladatelji zložili glasbeno obliko k tem litanijam. Foer-sterjeve litanije imajo več lastnosti, ki jih posebno priporočajo. Zložene so tako, da ljudstvo brez vsake težave takoj zadene odgovore na vse invokacije, če jih le enkrat sliši, in sicer lahko odgovarja na kvartet pred oltarjem v mešanem in sostavnem glasu, dvo- tri- ali čvtteroglasno. Vijub jednostav-nosti skladbe je g. Foerster poskrbel tudi za izpremembo. 33 invokacij je razdelil na tri dele, tako, da se pri invokacijah'vedno tri melodije druga za drugo vrste, odgovori ljudstva so pa vedno jednaki in lahki. V istem slogu in čisto po istih načelih je zložen tudi Tantum ergo, tako, da ima tu organist skupaj vse, kar rabi za cerkveno slo. vesnost ob češčenju Srca Jezusovega. Priporočamo te litanije vsem zborom! E- L. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. februvarija. Pozor, ljubljanski volilci! Mestni magistrat je razpoložil imenik volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet. Pregledovati se smejo od včeraj naprej 14 dnij ter proti njim vlagati ugovori. Opozarjamo somišljenike, naj pogledajo natančno imenik volilcev ter nam o slučajnih pomotah sporoče, da reklamujemo volilno pravico opozicijskih pristašev. Opozarjamo tudi naše somišljenike v Ljubljani, naj pazijo, kdo pobira od volilk pooblastila in kako. Opozarjajo, naj naše volilke, naj se ne puste nasprotnim agitatorjem za svojo volilno pravico ogoljufati! Naznanjajo naj se nam vse podrobnosti. Postni govori v ljubljanskih cerkvah bodo letos v tem le VBporedu: v stolnici vsako nedeljo in praznik ob 4. popoldan o Kristusovem trpljenju. (Fr. Birk), ob sredah zvečer ob 6. kanonik dr. Fr. Lampe za slovensko razumništvo; pri oo. frančiškanih vsak torek zvečer ob 6'/«.: Kristus ali Baraba? (P. Salesij); pri sv. Jakobu ob nedeljah ob 2 popoldne : Postaje križevega pota, (župnik Rozman); pri sv. Petru: vsako nedeljo in praznik ob 6. pop. g. Fr. Pavlič o štirih poslednjih rečeh ; v Trnovem: vsako nedeljo in praznik ob 2. popold. Razne osebe pri Krist. trpljenju, g. Viktor Koechler. Slovensko gledališče. Sinoči »Slov. Narod" priobčuje dopis z Dunaja, ki pove skoro isto, kar je nedavno bivši tajnik »Dram. društva" Fran Govekar trobil po gledališču. Ne moremo zato, ako je splošna sodba, da „Uokovnjače" le Verovškov Blaž Mozol drži po koncu in da ni posebna umetnost tako dramatizovati kak roman, kakor je to storil Govekar. Splošna sodba je, da tudi dramatizovani »Rokovnjači" imajo le od Jurčiča, kar je dobrega na njih. Go-vekarjevo dramatizovanje „Rokovnjačev" ni niti najbolje dramatizovano slovensko delo, kaj še, da bi bila najboljša slovenska igra. Tudi nemški »Mlinar in njegova hči" ima vedno polno gledališče, to pa igro še ne postavlja na vrhunec umetnosti! Ob tisoči slovenski predstavi smo zapisali besede : »Ob slavlju 1000 predstave »Dram. društva" želimo slovenskemu gledališču mnogo lepih dni. Naj bi bil vedno zavod naroda, služeč slovenski kulturi, neokužen od tujstva. Pred vsem pa mu želimo — domačih moči. Le gledališče z domačimi močmi bode naše". Čudna pamet, ki iz teh besedij dobi zaključek, da češke igralce na Slovenskem nazi-vamo »tujce". S svojo opazko smo hoteli izjaviti, da slovenskemu gledališču ni treba raznih tujih opolzkih neumnosti, ki so se časih vse prej, nego v kulturno izobrazbo občinstva predstavljale na našem odru. Slovensko 'gledališče bodi pred vsem ognjišče slovanske kulture! Da si pri tem želimo tudi domačih igralnih moči, nam Cehi ne morejo zameriti, še jedenkrat pa povdarjamo, da z besedami »neokužen od tujstva" nismo mislili na češke igralce, pač pa na okuže-vanje slovenskega gledališča, katerega bi rad izvršil nekdo, da se mu ni ob pravem času pokazalo vrat. Na apel: »Gospoda, dajte, zberite zaklad, iz katerega se bodo slovenski igralci primerno plačevali, da pojdejo na proučevanje v druga mesta itd." je bil že odgovor v dež. zboru kranjskem: »Nemškemu gledališču naj se odtegne vsaka dež. podpora in da slovenskemu podjetju"! Dr. Tavčar gre v Gorico prodajat svojo liberalno modrost. Že nekaj časa je po ljubljanskih kavarnah šumelo o neki novi ekspediciji dr. Ivana Tavčarja. Menili smo, da se napravlja na severni tečaj hladit razgreto glavo. Zaveznik dr. Mravlaga pojde v kratkem v Gorico. Naši liberalčki se namreč veselo, a tnalo preglasno pogovarjajo, da bode v kratkem v Gorici shod zaupnih mož Tuma - Gabrščekove stranke. Na tem shodu, ki bode menda že prve dni marca, se formalno ustanovi liberalna stranka na Goriškem. Za botra bode sam dr. Ivan Tavčar, ki poda tudi prvi poduk goriškim novo-pečenim liberalcem. Osmina za f gospoda nadžupnika Janeza Zoreč bo dne 1. marca t. 1., ob 9. uri dopoludne. Glede izseljevanja v Ameriko piše »Amerikanski Slovenec«, popravljajoč neke netočne opazke našega lista nastopno : »Vlada združenih držav je že pred desetimi leti izdala postavo, ki zabranjuje vsakemu ino-zemcu naselitev v združenih državah, ako je bil po kaki pogodbi ali kontraktu sprejet v delo. Ta postava se izvršuje z vso strogostjo in kdorkoli pove izpraševalni komisiji, da ima že po pogodbi zagotovljeno delo v združenih državah, temu ne dovolijo stopiti na ameriška tla, ampak ga pošljejo brez usmiljenja nazaj, od koder jo prišel ... Mi nikakor no vabimo v Ameriko. Hočemo pa, da zve slovenski narod resnico tudi o Ameriki in o naseljevalnih naredbah združenih držav. Kdor izmej naših rojakov ne more v Btari domovini pošteno preživeti sebe in svojcev in se hoče na vsak način izseliti, naj pride v združene države ameriške. A na potu naj nikar ne pove, da je ie po pogodbi sprejet v delo, ali da mu je delo že preskrbljeno, ali da ve, kje bo delo dobil; ampak lepo tiho naj bo in naj ne reče druzega, kakor da si bo že poiskal delo in da gre k svojim sorodnikom ali prijateljem, če ne ga bodo nazaj poslali.« — To smo povzeli iz »Amer. Slovenca«, ki bi bolje storil, da bi nas točno o tem obvestil, ako o amerikanskih razmerah kaj napačnega poročamo, kakor pa da se s tako silo zaganja v naš list. Predavanje v »Kat. domu«. V sredo zvečer je predavanje v »Katol. Domu«, predaval bode g. Evgen Lampe. Želeti je obilne vdeležbe. V prizivno komisijo za odmero osebne dohodarine je mesto odstopivšega člana Alb. Samassa imenovan prokurist V. Moro v Ljubljani. Spremembe v učiteljstvu. Definitivno je nameščen začasni učitelj in vodja šole v Erzelju, Fr. Mercina, učiteljice Fr. Bayer v Štrekljevcu, Marg. Zele v Begunjah, Em. Manzoni v Grahovem in Am. Kotlušek v Vipavi. Definitivna učiteljica Iv. Zupanec je premeščena iz Starega trga v Faro. Občni zbor stavbinskega delavskega društva. Pretečeno nedeljo se je vršil občni zbor slovenskega delavskega stavbinskega društva. Ob 10. uri je otvoril predsednik dr. Janežič zborovanje. V nagovoru je povdarjal, da je treba med člani edinosti. Gosti nčar je podal poročilo o društvenem delovanju. Ziller je poročal o računskem zaključku in je podal podrobni račun. Iz rač. zaključka je razvidno: V pre-tečenem letu je imelo društvo 72.436 K 78 bel. dohodkov in po odbitku preostanka v blagajni 72.265 K 78 bel. V odbor so bili voljeni Gostinčar Jos. in Trtnik Alojzij. Sed-mak Jos. in dr. Ig. Žitnik, kontrolorja; Klun Ljudevit, Komar Ivan in Škof Anton, pregledniki računov. V razsodišče so bili voljeni: Dr. J. E. Krek, Jos. Oblak, J. Marinko, Alojzij Luknar in Rakovec Ivan. Pre-menila so se tudi pravila v nekaterih točkah. Pritožba nekega člana proti prepovedi žganjetoča je bila z veliko večino odklonjena. Tako se je izvršil občni zbor častno za društvo, kakor je bilo tudi vse delovanje društva častno in velekoristno za delavski stan. Predpustna veselica katoliškega društva rokodelskih pomočnikov je v nedeljo prav dobro vspela. Društvu prijaznega občinstva se je nabralo toliko, da je zasedlo zadnji kotiček prostorne dvorane. Pod spretnim vodstvom gosp. A. Sachsa so zapeli dobro izvežbani pevci težko Volaričevo skladbo »Domovini", potem pa Ipavčev „Kdo je mar?", ki smo ga sicer slišali že pri društveni božičnici, pa se je občinstvu tako priljubil, da ga z navdušenjem sprejme tudi, kadar pride zopet na vspored. Kuplet „Lo-patar" in šaljivi zbor „Vin3ki brat" ste bili prav času primerni točki. Dr. I. Krekova igra »Občinski tepček" je bila dobro naučena in spretno igrana. Zlasti moramo pohvaliti g. M. Boradinova, ki se je popolnoma uglo-bil v ulogo občinskega pisarja, in g. J. Lo-žarja, ki je težko naslovno ulogo tako dobro igral. Nastop župana in golidarskih občinskih mož je bil razen nekaterih malih pretiranosti prav povoljen. Hvaležni smo vrlim rokodel. pomočnikom in njih predsedniku, preč. g. J. Gnjezdi, da so nam priredili tako zabavno predpustno veselico. Ognjegasci v Velikih Laščah so priredili preteklo nedeljo predpustno veselico v prostorih g Hočevarja. Veselica je bila jako živahna. Loterija se je vrlo obnesla, čisti dobiček je namenjen za napravo gasilnega orodja. Bog živi vrle ognjegasce! Umrl je v Gradcu umirovljeni profesor ljubljanskega učiteljišča g. Jak. Praedica. i Star je bil 64 let. Šolo so zaprli radi bolezni v trebanjskem šolskem okraju. Slovenski slikar Ivan Grohar, ki ; je naslikal sv. Antona Pad. in sv. Antona puščavnika za cerkev na Brezjah, biva sedaj v Monakovem, kjer ostane še do veliko noči. Njegov naslov je: „Ivan Grohar, Mo-nakovo Miinchen, Ilohcnzollernslrasso 87". Promocija. G. Viktor Saitz iz Ko stanjevice je bil v soboto dne 24. t. m. na živinozdravniški šoli na Dunaji promoviran živinozdravnikom. Demonstracija na graškem vseučilišču. Profesorja na juridični fakulteti Miller in Steinlechner sta uvela neke zapiske onih slušateljev, ki hodijo redno, stalno in zvesto njih predavanja poslušat. V tem početju so spoznali nemški burši kot varuhi vseh akademiških svobodnosti veliko nevarnost za ustavno zajamčeno »Lernfreiheit«. Brez te bi burševstvo propalo. Zato so uprizorili v soboto 24. februvarija tema profesorjema v predavanjih hrupne demonstracije ter ju prisilili, da sta one zapiske javno raztrgala in slovesno obljubila, da ne bodeta več kršila dijaških pravic. Gradcu se bliža dan ne odrešenja, ampak heilanja. V nedeljo 4. marca bo v Gradcu velik shod, na katerem bodo govorili vsi najhujši nemški rogovileži, poslanci Schii nererjeve skupine. Za shod se vrši silna agitacija, celo graški župan dr. Graf je v občinskem svetu zanj agitoval. Shod nam je uganka, ker mu ne vidimo pravega namena. Graški neodrešenci imajo itak tevtonske bes-nosti več ko za domače potrebe, čemu torej ves Schonererjev štab naročati, ki naj grasko nemštvo poživi? Graški občinski svet se je v petek, 23. t. m. po robu postavil grdi razvadi, ki jo ima občinstvo pri nakupovanju peciva. Občinstvo ima grdo, zlasti v zdravstvenem oziru slabo razvado, da pretiplje, premehka in prebrne ves koš peciva, predno si izbere en kos. Po iniciativi prof. Kratterja je sklenil graški občinski svet, naj zveze pekov, krčmarjev in branjevcev zahtevajo od svojih članov, da ne bodo več pustili občinstvu peciva svobodno izbirati, ampak prodajalci naj sami izročajo zahtevano pecivo odjemalcem v roke. Namizni koški s kruhom, kakršni so v gostilnah in kavarnah običajni, naj se odpravijo, strežniki naj vsak kos zahtevanega peciva posamič uročajo gostom. — Taka odredba ne bi škodovala tudi Ljubljančanom ne. Graški mizarji ustanavljajo zadružno prodajalnico pohištva, ker so uvideli, da posamič vsak za-se ne morejo vspešno tekmovati z velikimi založniki pohištva. Kdaj pridejo naši obrtniki do tega spoznanja ? Graška idila. Župnik kaznilnice v Karlovem pri Gradcu Fr. Ilecl se je v soboto popoludne ob Muri sprehajal in bral. Brez najmanjšega povoda ga je zavratno na padel nedorasel dečak in ga močno udaril po glavi. Kultura, ki jo sejejo socijalni de-mokratje in nemški nacijonalci, že poganja v klasje. Za občinske volitve v Trstu je bilo potom slovenskih odvetnikov 51)0 reklamacij. Po okolici se je za reklamiranje volilne pravice kazalo letos večje zanimanje, nego doslej. Zvit tat. Poročali smo, da so v Solkanu pri Gorici tatovi pri belem dnevu prišli v hišo, privezali in pribili rokodelskega učenca ter okradli hišo. Sum je letel na cigane, katere so žandarmi tudi polovili. A stražmoštru se je stvar zdela sumljiva. Opazoval je imenovanega rokodelskega učenca. In res se je pokazalo, da je tat imenovani 151etni deček. Okradel je svojega gospodarja, ukradeno blago skril v senu ter samega sebe pribil na pod, s predpasnikom pa si omotal roke. Našli so vse raz ven 6 gld., katere je že zapravil. Pač »nade-polna« mladina! ♦ * * Trgovec-baron z dekleti. Iz Varaž-dina (Hrvatska), 18. t. m. Pred dvema mesecema prišel je sem neki nepoznan človek, in se nastanil v neki bolj priprosti gostilni. Tukaj seznanil se je s hčerjo nekega čevljarja ter ji obljubil ženitev. Izdal se je, da je baron in, ker je brez jedne roke, govoril, da on neče kake plemenite, marveč da želi imeti priprosto ženo. Na ta način jo res pridobil čevljarjevo hčer. Vsi so se čudili in zavidali srečo hčeri čcvljarjevi — baronici — in res naenkrat se prikažejo te-le karte : Anna Kropaj, Leo Baron Reinhold, Freiherr von Deutschmann S. F. llochheit dos Erbprinzen von Montencgro Landes-In genieur — verlobte Varasdin, Februar 1900. Ta sirota Anica je že pripravljala vse za popotovanje, in tudi mati jo hotela ž njo. Toda zmiraj se je ženitev zavlačevala, kajti baron je govoril, da mora imeti veliko deklet, da jo bodo spremljale in da bode v »Antivari« svatba, da nima v Varaždinu dvorane za veliko svatbo — in nadalje je govoril, da ni še njegov dvor dovolj pripravljen. Bili so tudi že pri župniku, ki jima je dejal, da manjka samo še eno spričevalo. — Kar naenkrat jo počil glas : Barona so zaprli! Redarstvo ga je namreč zasledilo, da je varalica in da ni baron, ampak »Ž i d Deutschmann« iz Rige v Ruski. On ni svojih pisem dajal na pošti v Varaždinu, ampak v bližnji štaciji. Hotel je odpeljati več deklet v Orient, in res že se jih je več oglasilo za »nevestice« in sreča, da niso pale kot žrtev, kajti prodal hi jih ta židovski nihilist. Ni verjeti vsacemu sleparju, če vam prav obeta bogato ženitev! Obetal je tudi tej svoji nevesti, da bode šla ž njim na dvorski ples Danila in Jute v Cetinju — in še več druzih lažij. A sedaj obhaja ženitev — v luknji ! Iz raznih krajev. Sv. oče je kineški cesarici poslal dragoceno vazo iz porcelana z alegoričnimi podobami, da se ji zahvali za oficijelno priznanje katoliške vere na Kitajskem. — Pretekli petek so imeli dunajski kršč. soc. 19 shodov radi volilne reforme v dunajski obč. zastop. Shodi so bdi sijajno obiskani. — B!a* Ravnik je povedal, kdo mu je dal pilo, da je mogel ž njo narediti priprave za beg. Dal mu jo je zuprti trgovski pomočnik Grandesso, katerega na Žabjaku rabijo za pis:irja. Ravnik ga je izdal, ko se mu je obljubil »čik«. — G. Tir-man, ki ima restavracijo v bledskem »Cur-hausu«, je prevzel velik hotel v Opatiji. — Tržaški policaji so krivi, da je Jožef Go-banšek iz Logatca dobil 30 dni zapora. Hotel je pretepsti nekaj tržaških policajev. — Zupana J. Glinskega v Wyszatyczu v Galiciji so zaprli, ker je občinsko blagajno oškodoval za 1800 gld. — V Inomostu je umrl gosp. Eder, ki je bil po Ljubljani splošno znan kot dolgoletni najemnik ljubljanske Švica-rije. — V Casino-gledališču v Ne\v-Yorku je preprečila pevka May veliko paniko. Koncem predstave Be je vnel oder. Železni zastor je padel. Pevka je ostala pred zastorom ter pela mirno dalje. Občinstvo se je pomirilo. Na odru so skoro pogasili ogenj. — V skla diščih špirita v St. Quen v Parizu je cgenj v nedeljo napravil 2 milijona škode. Prppo-žaru se je poškodovalo 180 ljudij. — Linška policija je ujela defravdanta Kollarja, ki je Gradcu poneveril 15 000 kron. .Dništva. (Kat. izobraževalno društvo pri s v. K r i ž u p r i L i t i j i) je svojim članom priredilo prošlo nedeljo lepo veselico. Po litanijah je bilo v prostorih g. Miklavčiča poučno predavanje o sedaj perečih vprašanjih, in potem tombola, pri kateri 8e je razdelilo okolo 200 dobitkov med mnogoštevilno občinstvo. V društveni sobi so ljudem na razpolago razni dobri časopisi, kateri se prav pridno prebirajo. Upamo, da bo društvo sedaj še bolj vepevalo, ker bodo v njem večkrat poučna predavanja o važnih vprašanjih. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 27. febr. „Wien. Zeitg." poroča: Cesar je pomilostil 5 kaznjenk v Begunjah. Vojska v Južni Afriki. Položaj na južno-afriškctn bojišču je še vedno nejasen, ali bolje, izključno iz angleškega vira dohajajoča poročila so še sedaj tako nejasna, zavita in, recimo naravnost. Večkrat tako lažnjivo sostavljena, da ne podajo prav nikake slike o pravem položaju armade generala Cronje. Ta mož se po najnovejših poročilih nahaja s svojimi ljudmi v 150 čevljev široki in 50 čevljev globoki strugi reke Modder, zavarovan z nasipi, okolu so po stavljene angleške vrste, ki z veo silo streljajo na Bure s topovi in puškami. Cronje se vkljub temu ne mara udati in se heroično brani z vsemi sredstvi, kar mu jih je na razpolago. Pomoči ostalih burskih generalov še ni in bodo Angleži poskusili vse, da uničijo vsak posamezni oddelek. Dosedaj so ob reki Modder ujeli blizu 460 Burov, o številu padlih in ranjenih nasprotnikov še ni podrob-nejih poročil. Na angleški Btrani je padlo do minulega petka 146 mož, izgube dne 18. febr. niso vštete. Tak bi bil položaj po angleških poročilih. Treba le še čuti nasprotne »govorice", kakor jih nazivljejo v Londonu. Po teh je položaj nekako naslednji: Buri vztrajajo na svojih postojankah ob Tugeli in v Culu-deželi, v Dortrechtu imajo obkoljenega generala Brabanta, v Arundelu so pričeli z ofenzivo in general Cronje se krepko ustavlja Robertsovim napadom. Tudi moči iz Natala so že lahko vse došle na določeno mesto, ker do Bloemfonteina vodi naravnostna zveza iz Natala, do Koedoesranda je pa le dobri dve uri hoda. Nevarnosti za armado Cro-nievo ni nobene, pač pa preti nevarnost Robertsu, ko ee združijo proti njemu vsi burski generali. General Buller zaman preži na Lady-smith in mora priznati, da je nevarnost zanj še istotako izredno velika, akoravno je baje celo že Joubert odšel na oranjsko bojišče in oslavil pred Ladysmithom le oddelek Burov. Ta oddelek mora biti pa vsekako precej močan, ker lahko kljubuje Bullerjevi in Whitovi moči. London, 27. febr. Reuterjev urad poroča iz Modder-Rivera 25. t. m.: Dva angleška polka sta odbila nov burski napad. Buri imajo znatne izgube. London, 27. febr. Iz Modder-Ri-vera poročajo: Roberts je ponudil Cronje - u varno spremstvo za žene in otroke ter zdravnike za burski tabor. Cronje je odgovoril, da so ženske dobro preskrbljene, zdravnike pa sprejme le tedaj, ako trajno ostanejo v njego-govem taboru. Cronje je dobro preskrbljen z zalogo. London, 27. februv. Iz Modder-Rivera. Buri pod poveljstvom Cronjevim se nahajajo sedaj, ko jim je angleška artilerija zažgala tabor, v strugi reke Modder in so vsestransko zavarovani z nasipi. London, 27. febr. „Times" poročajo iz Colenso 24. t. m.: Le štiri mil je imamo do Ladjsrnitha. Toda ta del pred nami je najtežavneji in moramo biti pripravljeni na silen boj. London, 27. februvarija. Po Londonu se je včeraj širila vest, da Roberts le radi tega ne poroča o kapitulaciji generala Cronje, da ne bi izvedeli o tem ostali Buri in poslali novih močij, ker jih namerava Roberts po-samno uničiti. Tej vesti se je splošno verovalo še potem, ko je bila objavljena Robertsova brzojavka, ki popolno molči o Cronjevi armadi. Vse je prepričano, da je usoda barskega generala zapečatena in blizu konec vojske. London, 27. febr. Iz Laurenzo-Marquesa poročajo .,Times", da so uradni krogi v Pretoriji zelo poparjeni. (!) V torek je general Botha brzojavil iz Colenso, da je burska armada onemogla, predsednik Kriiger naj sklene mir. Cro-njev položaj je obupen. Stein jo brzojavil Krugerju, da pričakuje v kratkem poraza burskega orožja, in prosi predsednika. naj takoj prične mirovna pogajanja. Hej burskimi četami pred Ma-fekingom vlada nezadovoljnost. Bruselj, 27. febr. Iz Pretorije se glase poročila, da se Cronje krepko brani ter da še vedno vzdržuje zvezo z glavnim taboriščem generala Jouberta. — Transvalski poslanik smatra molk angleškega urada kot ugodno znamenje za položaj Burov na bojišču. Nasprotujoča si poročila zadnjega tedna obsoja poslanik kot neresnična, vzlasti pravi, da so neosnovane trditve, češ, da si Oranjci žele miru in da v tem smislu pritiskajo na Knigerja, naj prične obravnave za mir. Po sklepu poročila. London, 27. febr. (C. B.) Maršal Roberts brzojavlja: General Cronje je kapituliral danes zjutraj. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska jpovest iz sedemnajstega veka. — I.aški spisat Alcssandro Minzoni,; prevel I. B—č. (Dalje). „Saj veste", odgovori krčmar poganjajoč prt z obema rokama po mizi, „da je prvo pravilo našega rokodelstva, ne povpraševati po tem, kar se tiče drugih ljudij. Celo naše ženske niso v tem nič radovedne. Kam pa bi tudi prišli, ko vendar gre in pride toliko ljudstva, kakor v morskem pristanišču; seveda če je dobra letina, hotel sem reči. Toda bodimo veseli, saj pridejo zopet boljši časi! Meni je dovolj, če so gostje pošteni ljudje; kaj so in kaj niso, ne briga me. In sedaj vam prinesem mesnih cmokov, kakeršnih še niste jedli.. „Kako morete to vedeti... ?" povzame Renzo; toda krčmar gre v kuhinjo, kamor je bil namenjen. Ko prime le-tam ravno za lonec z mesnimi cmoki, približa se mu počasi oni bravo, ki je motril Renza, in ga tiho vpraša: „Kdo so ti poštenjaki?" „Dobri ljudje tu iz vasi", odgovori krčmar, devajoč cmoke v skledo. „Dobro, a kako jim je ime? Kdo so?" sili oni nekoliko bolj rezko. „Jeden je Renzo", odgovori krčmar tudi bolj po tihem, „pošten mladenič na trdnih nogah; tkalec je, ki dobro umeje svoje rokodelstvo. Drugi je kmet Tonio, vrl druže, veseljak; žal, da nima penezev; vse bi pognal pri meni. Oni pa je priprost človek, ki rad jč, ako kaj zastonj dobi. Dovolite!" Skokoma odnese mej ognjiščem in človekom, ki ga je spraševal, skledo, kamor je bila namenjena. „Kako veste", poprime zopet Renzo, ko vidi prihajati krčmarja, „da so to poštenjaki, če jih ne poznate?" „Vedenje, dragi moj! Človeka poznam po vedenji. Kdor pije vino, ne da bi čezenj zabavljal, kdor rad plača svoj račun, kdor se ne prička z drugimi gosti, kdor gre in počaka zvunaj, če bi rad koga sunil z nožem, tam daleč strani od gostilne, da ubogi krčmar nima sitnostij, tak človek je poštenjak. Še bolje je seveda, če se ljudje poznajo tako, kakor se poznamo mi štirje. Toda kaj spaka te je vendar prijela muha, da hočeš vedeti tolikanj stvarij? Saj si vendar ženin in bi ti moralo vse drugo rojiti po glavi! In pa ko imaš pred seboj take cmoke, da bi oživili mrliča!" — S temi besedami se vrne v kuhinjo. V našem viru stoji pri teh različnih odgovorih, ki jih je dajal krčmar na stavljena vprašanja, pripomnja: češ da je bil ta krčmar človek, ki je v vseh svojih pogovorih trdil, da je velik prijatelj poštenih ljudij, sploh da pa je bil v resnici mnogo bolj uljuden z onimi, ki so bili na glasu kot klateži ali pa jih je njih zvunanjost za take izdajala. Poseben značaj, kaj ne? Večerja ni bila posebno vesela. Povabljenca bi si bila rada vsega pošteno privoščila, a Renzo je nestrpno čakal, da bi šli. Rojile so mu po glavi bravcu znane stvari, ki so ga skrbele, in vznemirjalo, ga je tudi čudno vedenje onih dveh neznancev. Pogovarjali so se na tihem zaradi njiju, besede so bile raztrgane in mrzke. „Lepa reč!" zine kar tako brez premisleka Gervaso, „Renzo se ženi, pa mora...!" Renzo ga strupeno pogleda. „Ali boš molčal, zverina!" reče mu Tonio ter ga sune s komolcem. Pogovor je bil vedno bolj mrzel, posebno proti koncu. Renzo, ki je sam malo jedel in malo pil, nalival je svedokoma po previdnosti, tako da bi ju pač nekoliko razvnel, ne pa pripravil ob pamet. Ko je bilo vse pospravljeno z mize in je Renzo, ki je naredil najmanj škode, plačal račun, morali so iti vsi trije zopet mimo onih obrazov, ki so se preje vsi obrnili na Renza, ko je vstopil v krčmo. Ko so bili par korakov od gostilne, ozre se Renzo in zapazi, da gresta za njim ona dva, ki ju je ostavil v kuhinji. Ustavi se s tovarišema, kakor bi hotel reči: ,Počakajmo, da bodemo videli, česa hočeta od mene ta dva!' Toda onadva to opazita, se tudi ustavita, govorita tiho mej seboj in se vrneta. Če bi bil Renzo tako blizu, da bi bil mogel slišati njune besede, zdele bi se mu bile zelo čudne. „Bila bi lepa čast, da ne govorim o plačilu", reče jeden izmej razbojnikov, če bi mogla, vrnivši se v grad, pripovedovati, kako sva mu naglo poravnala rebra! In kar sama od sebe, brez vsakega povelja gospoda Grisa!" „In pokvarila bi skoro glavno stvar!" odgovori drugi. „Glej! Zavohal je nekaj! Stoji in gleda naju. Ej, če bi bilo bolj pozno! Vrniva se, da ne bo sumljivo! Saj vidiš, da prihajajo ljudje od vseh stranij, potrpimo, da gred6 vsi h kokošim!" Res se je slišalo naokrog ono šumenje in brnenje, ki je navadno zvečer po vaseh, ki pa se skoro umakne svečani nočni tišini. Vračale so se s polja ženske, nesoč otroke v naročaji in vodeč za roko uže bolj od-rastlo deco, ki je morala moliti večerne molitve. Prihajali so možki z lopatami in mo-tikami na ramenih. Sem ter tam so se odprla kaka vrata, a skozi nje se je posvetil ogenj, pri katerem se je kuhala skromna večerja. Na cesti so se culi pozdravi in odzdravi, pa tudi kaka beseda o slabi žetvi, o pičli letini. Bolj od besedij pa so se culi umerjeni in doneči udarci zvona, ki je naznanjal konec dneva. — Ko Renzo vidi, da sta se vrnila predrzneža, nadaljuje svojo pot v vedno večjem mraku ter da polglasno po kak opomin zdaj temu, zdaj onemu spremljevalcu. Bila je uže noč, ko dospejo do Lu-cijine koče. i Dalje prih.) Umrli so: 22. februvarija. Marjeta Papež. pnsestn;ca, 05 let, Prečne ulice 8, bronchitis. — Franc Gorišek, krojača sin, 16 mesecev, Streliške ulice 15, jet;ka. 23. lVbruvarija Amalija Becher. zasebnica, let, Rožne nlice 31, ostarelost — Marija Maiovt, posest-nica, 89 let, Radeckega cesta 4. ostarplost. — Antonija Podboj, strežnica, 47 let, Poljanski nasip St. 48, vnetje trebušne mrene. :'4. februvarija. Mihael Brolih, čuvaj, 70 let, Za-lokarjeve ulice 10, srčna hiba. Cena žitu na dunajaki borzi dne 26. februvarija 1900. Za 100 kilogramov » n maj-juni d » jesen . . Rž za pomlad . . » » maj junij <> » jesen . » mai junij 755 do ffl- 7 56 » 7 66 » » 7-67 » 789 » » 7-^0 » 6-63 » n 6 64 » 6-71 » 6-72 1» 6-70 » a 6-7 1 » 5-37 » » 5-38 » — » » — » 5-28 » D 5-29 » 540 » D 541 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m. srednji zračni tlak 736-0mrn. j stanje j Terape-n [ Oits op u n a j 8 k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n< vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 27 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka ir o n a, j s a borz a. Dn6 27. februvarija. Bkupni državni dolg v notah......99-50 Skupni državni dolg v srebru......99-40 Avstrijska ".lata renta 4"/„..............98 80 Avstrijska kronsha renta 4"/„, 200 kron . . 99 25 Ogerska zlata renta 4°/0........98 hO Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....93-95 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 126-80 Kreditne delnice, 160 gld................236 20 London vista ...........242 50 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli 118-MO 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 23-63 19 27 89-90 11-38 I>n6 26. februvarija. 3-2° „ državne srečke I. 1864, 250 gld.. . . 163 — 6°/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . . 160-40 Državne nrečke 1. 1864, 100 gld.....2' 0 60 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa . 97 60 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141-50 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 257 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 96-10 P riioritetne obveznice državne železnice . . 88 25 » > južne železnice 3°/0 . 69 40 > » južne železnice 5°/„ . 100-75 » » dolenjskih železnic 4°/0 . 99 25 Kreditne srečke, 100 gld.......395 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 340-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 50 Ogerskega » „ » 5 » . 22 30 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-40 Rudoltove srečke, 10 gld...... 64 - Salmove srečke, 40 gld........172-5® St. Genois srečke, 40 gld........180— Waldsteinove srečke, 20 gld............178-— Ljubljanske srečke..........50.— Akcije anglo avstrijske bauke, 200 gld. . . 124-25 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v- . 298 50 Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .... 77-50 Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........27-40 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 97-75 Montanska družba avstr. plan......27185 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 320 — Papirnih rubljev 100 ..................256-— Air Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk. denarjev Ud. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Mer.jarnicna dblniska družba £ II C U It44 I., OTollzeile 10 in 13. Dunaj, I., StrobeSgasse 2. <