Posamezna Številka 30 vinarjev.
Stev. 29.	V
pa Velja po poltlt sa
sa Mlo lato napia].. t »o-. . n n meeea , ., 5.M m Inozemstvo , „ 70-«
V Ljubljani aa dom lo oola loto aaproj.. K s*— aaeanoseo „ ..i 8w I afravt projonip iniBii „ hi
ea Sobotna Izdaja: a
Sa eolo loto ..... i il-«. H laoirautvo..... 15-
i, v sreoo, one 3. lenrmtrja im
Len EVH
ijjU	
vil,-V, r -V	
m •i' , ; ;.	■
•. .	tesA-K":?. '"»»A-. ■
lnseratli
laoatolpoa patltmta (BI maa ilroka ta 3 mm visoka ali a|a
proator) ■a eakrat .... po SO v u dva- ia veikrat . ,, 48 „ pri vefijtk naročilih primeren popaat po dogovora.
Ob aobotak dvojni tartt
Baoatolpaa patltvrata K 1' Izhaja raak daa Izvzemil po« aadaljak ta daa po praznika, ab (L uri ajatraj.
MT Credaiitve ja v iepttarjevi allol itov. fl/m. Rokopisi 10 BO vračajo; aetraakirana plama so ao ■ »prejemalo. — Orednlifceca telefona itov. 50.
ttprivalitvo je v *opitar|«v: allol it ». — Kaftaa poštne kraallaloa avatrljate iu 24.797, ograko 29411, boaa.-baro. It. 7563. — Dpravclikega telefoaa it S0.
Nemci zasedli Radgono.
Z Nemci se bofuiejo Zažari.
Maribor, 4. febr. Danes dopoldne so po nemškem navalu zasedle tolpe, katere •o vodili nemški' častniki, mesto Radgono. Naša posadka se je pod poveljstvom nad-poročnika Zeilbolerjn umaknila na oba mostova čez Muro (železniški in leseni most) in se tamkaj dobro zabarikadirala fn zavarovala s strojnicami. Radgonski nemški meščani so streljali z oken in vseh strani as našo posadko.
Proti koncu se jc naš položaj aboljŠal in je sedaj ugoden.
Govorice, da so Nemci napadli tudi Špilje, so neresnične. Položaj otl Koroške meje do Cmureka je popolnoma ugoden in se r,l izvršil na vsej črti noben napad. Vesti o velikih žrtvah v Radgoni so popolnoma neutemeljene, ksr so se naše čete, ko so nemško - mažarske tolpe navalile, prostovoljno umaknile na mostova.
Malokdaj jc svet tako malo ko danes govoril o potrebi krščanske misli ob reševanju zapletenih problemov do smrti izmučenega človeštva. In še malokdaj je krščanska misel tako odkrito In jasno klicala razbičanim in okrvavljenim, obnemoglim in obupajočim svojo veliko odrešilno besedo: »In eruce salus!« V križu, simbolu ca smrt obsojene Pravice in križane Ljubezni — tu nam je iskati najplemcnitejše, naj-pravičnejše rešitve svetovnih problemov, odrešitve iz svetovne krize, ki se imenuje-imeperijalizem, kapitalizem ter na drugi »trani komunizem, boljševizem in anarhija.
Ip vendar, kakor bi svet nalašč zapiral oči in srce pred rešilno krščansko, mislijo, Išče ter grebe po novih formulah, ki naj rešijo človeštvo pred katastrofo. Ko je Wilson nastopil s svojo veliko idejo o zvezi narodov ter je proglasil svoj proliimperija-listični program, mu je pleskal svet in ga proglašal za glasnika nove ideje. Jc pa !i na teh idejah res kaj, kar bi bilo novo? Novo za nas, ki smo stokali pod jarmom militarizma in itnperijalizma, jc bilo to, da je to idejo proglasil poglavar ene največjih držav sveta. Ideja sama na sebi, bratstvo med narodi, pa je stara in je skrito in javno živela med ljudmi, odkar je Nnzarcnec protflasfl veliko odrešujočo krščansko mi-
Svet pretresajo danes prvi sunki svetovne socialne revolucije. Vse šc vre, nova gesla, nova imena se porajajo. Boljševizem, komunizem, kri teče, ljudstva pretresa omotična vrtoglavost, kakor se godi to človeku, ki hodi nad črnim brezdnom. In vendar! Poglejmo si stvar in sodimo! Res je, da vse lo gibanje vzbuja grozo in strah; toda pri kom v prvi vrsti? Tresejo in majejo sc stebri kapitalizma in ljudskih izkoriščevalcev. Mnogo bolestnega, divjega, morda nenaravno odurnega je v postopanju boljševiških mas. Pa pomnimo, da jc to delo razpaljenih človeških strasti, ki iščejo duška proti dosedanjemu krivičnemu družabnemu redu. Gibanje, ki dan°s vre od vzhoda na z?.pad, jo plod trpinčenega človeka, vsled tega ic dostikrat kruto, nepravično. A kolikor jc dobrega v ideji, to ni nastalo danes, ta ideja je stara kakor krščanstvo, ki jc prvo proglasilo boj proti krivici, nasilju in pripomoglo do zmage ideji spoštovanja do sočloveka.
Dr. Krek jc večkrat dejal: »Pomnite, kar je v kakem gibanju dobrega, to je krščansko!« Hočeš nočeš morajo najhujši nasprotniki posredno ali neposredno priznati, da lc krščanska ideja nudi človeku zdravila zoper socialno bol.
Socialna demokracija in proglasila, da je vera zasebna stvar. Je li to res? Tega se gospodje sami nc drže. Satni, kakor tudi zastopniki svobodomiselnega meščanstva vendar le še vedno prav radi udarijo na protifarške stri:r>e. Izjavljajo sicer, da spoštujejo versko čustvovanje vsakogar. Toda 2e v tem tiči negacija krščanske misli, ker vera ni čustvovanje, marveč tudi prepričanje. Toda ko bi krščanstvo res obstojalo lc v tem, da kdo po predpisih pride enkrat na leden v cerkev, kjer opravi svojo versko dolžnost, bi morda še smel veljati stavek, da. je vera zasebna, stvar. Toda krščanstvo je tudi filozofiji, tako globok etični sestav, da ga dosicj šc noben nekrščanski modroslovni sestav ni mogel nadomestili. Krščanstvo jc tista večno zdrava korenina, iz katere požene, ko jc vihar vrgel ob tla ie r.uho drevo, novo življenje in nov organizem, ln v kolikor more
danes socialna demokracija stopiti' med ljudstvo ter oznanjali svoja načela, so ta načela — v kolikor so dobra — zrasla iz krščanstva, iz krščanske misli.
Govori se o stanovskem boju; stan proti stanu. Gotovo je, da stanovi niso večni in da stanovi so propadli, bodo propadli, ko dovrše svojo nalogo. Pred očmi pa moramo imeli skupnost, ccloten organizem, Materijalizem je položil svojo glavno moč v mrtvo stvar, kupičil bogastvo, rodil kapitalizem. Krščanstvo pa. postavlja svojo moč na človeka. Zato jc krščanstvo negacija vsakega izkoriščanja, negacija kapitalizma. Kaj bi sc kristjani čudili hi strmeli pred problemi današnjega časa! Kdo tu ne pozna prave poti, ne pozna bistva krščanske misli! Ali ni jedro našega nauka ljubezen do bližnjega? Ali nj v tem zapopadeno vse socialno vprašanje? In najsitudi kdo vstrepeče --pri besedi »socializacija«, nič, ne de! Za vse je Bog ustvaril svet, vsakdo ima pravico do njegovih dobrin, duševnih in materijelnih. Dobrino pa ustvarijo delo človekovo. Človek je ustvarjen za delo v potu svojega obraza, Lenuhi in izkoriščevalci ne spadajo v človeško družbo! To je krščanska misel, misel največjega krščanskega ozna-njevalca sv. Pavla, ki je dejal; Kdor ne dela, naj ne jc!
Ko je snujejo v vihri in bolečinah novi temelji človeške družbe, ne pozabimo, da smo pri tem v prvi vrsti poklicani na sodelovanje mi, ki nam jc sveta — krščanska misel, brez katere za svet in človeštvo ni leka, ne rešitve!
Hrrafskl ta&s.
Pretekli ponedeljek je Stjcpan Radič 2c drugič po preobratu sklical skupščino svoje stranke. Na tem zborovanju so se izrekle trditve, ki nam dajejo povod za nekaj stvarnih opomb.
Ko se je svoj čas pojavila med našimi brati onstran Solle pod vodstvom bratov Radičev nova stranka z izrazitim rnalo-kmetijskim programom in s pozitivnim verskim stališčem ler razvijala z geslom: »Vera v Boga i seljačka sloga« veliko agil-nost, smo spremljali s simpatijami ta pojav in voditelj Radič je sam čutil nekako sorodnost z našim stremljenjem, saj jc prišel tudi na naše glavno zborovanje. Toda Radi.čeve izjave na poznejših skupščinah, posebej šc zadnjih, ubijajo vero in simpatije do te stranke ter povzročajo, da je kmalu nc bo mogel smalrati nihče za resno, ako ne pride remedura.
Gotovo čutijo nedoslednost Radičevo najbolj njegovi ožji pristaši, saj ima stranka v svoji sredi tudi razborite in dobre ljudi. Podjetni organizator Jelžabetič se druži s Kovačevičem, izrednim talentom v seljački obleki. V stranki je tudi dr. Maček, ki je večkrat, tako tudi na zadnji skupščini pokazal pravo umevanje našega političnega položaja in smisel za koristi svojega naroda; druži se tam z Basariče-kom, polnim novih idej in sprejemljivim za vsako pametno misel. Tudi med preprostimi seljaki je še cela vrsta dobrih ljudi. Kaj čudno torej, da je zamogel Radič priti pred te ljudi sedaj zopet z novimi svojimi političnimi skoki.
Globokoverni V/dson bi imel malo veselja nad »republikancem« Radičfuu, ko bi ilišal, da znači; ^Hvaljen Bog: Vfrlsoa — osvoboditelj!« Tudi hrvatski seljak, ki mu je ta pozdrav tako prisrčen, tega političnega modrovanja ne bo razumel! Toda lo jc še malenkost. Naravnost neverjeten pa e skok, ki ga napravi Radič, ko
napada jugoslovanski episkopat. Sam je napravil malokmetski program, a sedaj se huduje nad episkopatom, ki je t svojo znano rodoljubno izjavo pospešil rešitev agrarnega vprašanja ter skuša tudi v verskih zadevah zbližati narod.
Napad na dr. Korošca ne zasluži nobene druge zavrnitve kakor skromno vprašanje, ah zna navesli voditelj seljačke stranke ob imperialističnih težnjah dveh naših sosedov drugo uspešno sredstvo, kakor dr. Korošec, ki je opozoril svoj narod na nevarnost narodnega pogina in socialnega suženjstva ter opozoril svet na dejstvo, da narod tega noče in nc zasluži.
Sicer pa bo mogoče Radičev nastop nasproti V. L. S. in njenemu voditelju bolj uniljiv, ako opozorimo na poročilo pred par tedni o uspehu razprav z Radičevimi odposlanci v Ljubljani. Lopovščino naj lc lepo spravi Radič sam, ki docira s takimi nelogičnimi skoki in se tako kameleonsko izpreminja, da bodo pristaši imeli jedva čas površno preštudirati teorije, katere zastopa.
Naravnost naiven jc Radičev «trah pred veliko Srbijo. Mi prav dobro vemo, kako votel je ta strah, zato ne rabimo nobenega svarila od Radiča. Mi vemo lc to, da bi Slovence in, Jugoslovane že zlodi vpel, ako bi jim odločeval o vladavini Radič. Kdor izgubi principe in opusti doslednost, ta nudi malo upanja za bodočnost ter zasluži malo vere vase.
Kako brez glave je vse Radičevo početje, kaže tudi dejstvo, da se j<> zavzemal šc pred malo časa kot republikanec za slovensko-hrvaisko republiko, sedaj pa sc je omejil na hrvatsko. Skoraj bi lahko sta-k vili, da bo na prihodnji skupščini proglasil republiko za svojo stranko.
Žalostno pri tej Radičevi brezglavosti jc samo dejstvo, da nadleguje kulturno zapadno Evropo in naše severne brale Čehe s svojimi telegrami in spomenicami, ter s svojim početjem drastično argumentira za nesposobnost in nezrelost samovlade enega — hvala Bogu lc neznatnega dela hrvatskega političnega sveta.
Zdi se nam ob kritičnem opazovanju celega Radičevega delovanja v javnosti, d- imarno pred seboj tragedijo nadarjenega človeka, a tudi Iraged. stranke, ki je kljub svojim mnogim zmožnim ljudem in kljub lepemu malokmelijskemu programu, katerega bo na Hrvatskem treba realizirati, obsojena na brezpomembuost in izpostavljena smešenju. .Stranka, ki ne more naprej, ker jo vodi voditelj v vedno nove zagate in ji vsiljuje svojo nelogično politično taktiko. Treba bo pač reorganizacije v vodstvu ali vsaj kritične kontrole vodstva ter temeljite revizije zadnjih sklepov.
Izlaue ir« KoroSca.
Belgrajska »Epoha« od dne 1. februarja t. 1. prinaša na uvodnem mestu naslednje poročilo:
Predvčerajšnjim je naš solrudnik obiska! podpredsednika ministrskega sveta g. dr. K o r o š c a v svrho političnih informacij. G. minister dr/ Korošec jc bil vrlo ljubezniv in je dal našemu sotrudniku sledeče izjave:
Na vprašanje našega sotrudnika: ^Kakšen vtis nam prinašate, gospod minister, i/, Sloveniie, Vaše domačije?«
»Slovenci,« je rekel g. Korošec, »pričakujejo od srbskih intelektualcev v skup nI borbi za Istro, Gorico in Trst, veliko. 2elimo, da bodi srbskim intelektualcem naša slovenska zemlja ravno tako draga kakor Banat ali Macedonija. Slovenski narod je Srbiji in srbski vojski jako hvaležen, kc.r mnogo storita za obrano naše remije. Temu veliko pomaga tudi to, ker je na čelu srbske vojske vojvoda g. MiSič. ki je velik pobornik za osvoboditev Slovenccv. Ravno tako je slovenskinarod zadnje dni hvaležen tudi srbskemu časopisju. Vašo »Epohu« citirajo It mnogi na*l slovenski listi. To sem imel priliko opaziti, ko »etn bil v Ljubljani pred tednom dni.«
»Kako mislite, gospod minister, o državni organizaciji v Sloveniji v tem tre-notku?«
»Organizacija v Sloveniji zelo dobro napreduje, A ko bodo agrarne ia vojn«
stvari izvršene, bomo smatrali stanje no t* malnim, To mora biti čimprej« gotovo, da bi začeli živeti v vseh panogah gospodar« skega in kulturnega življenja,« . »Gospod minister, želel bi slišati Vaše mnenje o separatnih težnjah glede naš* državne oblike?«
»Mi Slovenci nimamo časa misliti ca separatistične tendence. Naša prva naloga je, rešiti teritorije in konsolidirati celo državo. Separatistične izjave gotovih strank in listov nam prinašajo samo ogromno škodo, ker jih naši nasprotniki izkoriščajo kot znak nesloge in notranje oslabelosti.«
»Kaj mislite, gospod minister, o najnovejšem umiku Italijanov iz Reke?«
»Reka ni bila nikoli mednarodno ogrožena; bila je samo začasno po Italijanih zasedena. V zadnjih dneh se vedno bolj čuti Wilsoncv vpliv. In jaz Vam morem danes odkrito reči, da Reka gotovo ostane jugoslovanska. Naša javnost danes v narodnih vprašanjih ne sme omahovati Danes ni doba za omahovanje.«
»Gospod minister je pred kratkim časom na zborovanju svoje stranke v Sloveniji imel govor, ki jc po svojih izjavah pri-ličuo vse razburil. Tudi italijanski listi so citirali doLične izjave. Ali ste, gospod minister, te izjave dali kot član celokupne jugoslovanske vlade ali pa samo kot načelnik svoje stranke?«
»Tedaj sera govoril kot načelnik stra-kc in ne kot član kabineta, dasi bom to stališče vedno zastopa) tudi v vladi, — Mi Slovenci nočemo vojne, toda trdno moremo stati na načelih, ki jih je navedel predsednik V/ilson za s*amopdločbo narodov. Ne mcreino dovoliti, da pridejo stotisočt našega naroda zopet ped tujo oblast. Naš® prizadevanje gre torej za svobodo iu pravičnostjo.«
»Kako mislite, gospod minister, o dogodkih na naši sevemo-zapadni meji? Goloto so Vam znani poizkusi Italijanov, da se politično približajo avstrijskim Nemcem, da bi Slovenijo oklenili.«
»Nemška javnost,« je odvrnil g. Koro-šcc, »s.e je ie orientirala v korist približanju Italijanom, posebno v alpskih krajih (Koroška, Jitajorska), kjer je nemška javnost italoiilska. Konstatiralo sc je z mnogih strani, da obstoje-zveze med Nemci na Koroškem in Italijani, vse z namenom, da nam vzamejo naše dežele. Javnost avstrijskih Nemcev je za približanje Italiji že zrela, dočim siru je /a približanje Jugoslaviji ni opaziti,«
Nato je g. minister dr. Korošec še enkrat ponovil svoje prepričanje, da zelo pričakuje politične pomoči od srbskih intelektualcev.
Belgrad, 1, februarja 1919.
Danes je prinesla belgrajska »Epoha«, najbolje urejevan belgrajski list, na uvodnem mcvstu Inlerviv z dr. Korošcem, ki sc živahno komentira v vseh bclgrajskih krogih in je napravil na Srbe najboljši vtis. Med drugim je dr. Korošec dejal, da stavijo Slovenci na srbske intelektualec mnogo nade, da jim ti pomagajo v skupni borbi za Istro, Trst in Goriško. Posebno bridko jc zadel nekatere separatistične srbske kroge iz Vojvodine in iz Iierceg-Bosne ter hrvatske separatistične kroge stavek: Mi Slovenci nimamo časa misliti na separatistične tcndence. Naša prva naloga je, da rešimo uaš teritorij in konsolidiramo celo državo.
Radovedni smo, kako bo belgrajsko časopisje, posebno oni, ki stoje okrog boljševiških »Radničkih Novin«, komentirali to Koroščevo izjavo.
Jutri ob 10. uri dopo!dno cc vrši v dvorani hotela Kolarac veliko protestno zborovanje proti italijanski okupaciji Dalmacije, hrvaškega Primorja, Reke, Islre in Trsti, ter Goriške. Na tem zborovanju bosta v imenu Slovencev govorila V, Vrto* vcc in dr. Orc-I.
Danci je izšla v Belgradu prva številka francoskega lista »Les Libres Balkans«. List ima nalogo, da informira tukajšnjo mnogoštevilne francoske, angleške in ame-rikin&ke krotfe o našem vprašanju.
Danes se je zopet vršila ministrska seja. Na dnevnem redu je predvsem vpra-Sanjc agrarne reforme, vprašanje spremembe ustave, posebno pa vprašanje prehrane, Rešitev vprašanja prehrane tvori važen življenjski predpogoj Slovenije, Minister za prehrano, voditelj srbske napredna strauke, je Slovencem glade prehrane zelo naklonjen. Upati je, da hodo težkoče prehrane v Sloveniji kljub vsem spletkam hrvatskih separatistov kmalu povoljno rešene, Za sedaj je nakazano Sloveniji okrog 3000 vagonov sremske koruze, Pšenico dobimo iz Amerike, ako nam ne bodo nagajali Italijani, Ona ladja, ki je prišla v Trst, bi imela izkrcati 400 vagonov pšenice za Slovenijo, je kar naenkrat izginila in o nji ni kljub vsem intervencijam ministrstva ne duha nc sluha. Najbrže so si Italijani zahrbtno prilastili to ameriško ladjo z žitom, ki je bilo namenjeno za Slovenijo, Sedaj je prispela v Dubrovnik zopet druga ladja, poslana s pšenično moko iz Amerike, Od te moke bi imeli dobiti Slovenci večjo množino. Upamo, da se nebo tako zgodilo tudi s to moko, kakor sc je zgodilo z onimi 400 vagoni amerikan-skega žita. Upati je tudi, da bo vlada enor-tfično preprečila tihotapstvo različnih špekulantov, ki izvažajo iz Banata živila v največji množini na Dunaj,
Naše kroge, ki dobro poznajo vso desorganizacijo central, je zelo razburila vest, da je ministrski svet sklenil, naj sc obdrže stare centrale in vpeljejo enake tudi za Srbijo. Slovenska zastopnika v ministrstvu bosta z vsemi silami nastopila proti tej vladni odredbi, ki bi hotela, da plavamo v starem močvirju avstrijskih central posebno pa central po madžarsko-hrvatskem vzorcu, ki so samo zato tukaj, da koristijo posameznim židovskim kapitalistom, združenim v trustu židovskih kapitalističnih delniških bank,
Prometne zveze v Srbiji so zelo otež-kočene. Paroplovba po Donavi in Savi je se vechio v največjem neredu. Tudi most čez Savo se še ni pričel graditi, čeravno je srbska skupščina votirala za takojšnjo zgradbo tega mostu 5 milijonov dinarjev. Potniki, ki prihajajo iz Soluna v Belgrad, morajo potovati z največjimi težavami oktog tri tedne. Ni upati, da bi bila železniška zveza Solun-Niš-Belgrad v dogled-nem času popravljena, posebno zato ne, ker vlada strašno pomanjkanje gradbenega materijala. Od 4, februarja naprej bo funk-cijonirala železniška zveza med Smedere-vom in pa Kragujevcem. Posebno otežuje prometne zveze v Srbiji sneg, ki je pred dvemi dnevi zelo visoko zapadel.
Iz Bolgarije nimamo nobenih točnih direktnih vesti. Le to vemo, da vlada tam že večji nemir in nered, ter da imajo Bolgari v Mali Tirna i svojo vojaško republiko. Ustanovili so ;o oni vojaki, ki so se uprli na Ovčjem polju.
Tudi zveza s Črno goro je zelo težavna. Pii zadnjih spopadih v Črni gori med pristaši kralja Nikole ter jugoslovanskimi vojaki je bilo zaznamovati veliko žrtev. Pristaši reakcionarne Plamenčeve skupine &o izgubili v boju okrog 400 mrtvih, medtem ko so imeli jugoslovanski pristaši 16 mrtvecev.
V Belgradu postaja čimdalje bolj živo. Begunci se vračajo preko Soluna in Niša, V Belgradu je velika draginja in veliko pomanjkanje stanovanj. Posebno pa je pomanjkanje hišne oprave.
Vsa pozornost je sedaj obrnjena na mirovni kongres, kjer se bo odločila useda Jugoslavije,
ustvariti vsi eni, ki kliče, ki želijo Veliko Srbijo, Manjšo Srbijo, kot smo io sedaj dobili, še manjšo od one največje Srbije, o kateri so sanjali vsi naši veliki možje in večno uporni duh Jurija Štrosmajerja, romantična duša kneza Mihajla in globoki um Janeza Kreka, Nji mni bilo za naslov na deski, ampak za to, kar jc v notranjosti, kar tvori vsebino in jedro naše velike države. Zato so bila kakor nam, tako tudi njim draga vsa tri imena tega troimenega naroda. Napadajo Hrvatsko, Boje se, da bodo *z avstrijskim sokom prepojeni« Slovenci omadeževali čisto srbsko kri. Toda kje je ljubezen do srbskega naroda čistejša, kakor v čisti Sloveniji? Jeli to srbstvo, ki je bilo vedno tako velikodušno, duševno bogato, neustrašeno in neupogljivo, ki postaja sedaj po tej strašni nadčloveški borbi naenkrat tako majhno, plašljivo in slabo? Takega srbstva ni bilo nikdar in tudi ne bo! Zato smo mi odkrito proti tej mali Srbiji ,ki se sme nazivati veliko, mi smo za edinstveno veliko državo vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki nam je največja Srbija, največja Hrvatska in največja Slovenija.«
Poročal sem vam že, da jc glasilo Jo-vanovičeve srbske napredne stranke, bel-grajska »Pravda« napadla skupno z zagrebško »Rječjo« dr. Korošca radi njegove izjave, da nc moremo nikdar pustiti Trsta in Goriške, Toda danes so belgrajslcc tio-cialno - demokratične : Radničke Novine«, ki bi hotele vzgojiti med srbskim narodom boljševizem, brutalno napadle v članku »Nočemo vojne« ministrskega podpredsednika dr. Korošca kot duhovnika in člana kabineta. Članek je po večini belgrajska cenzura pobelila. »Radničke Novine« pišejo med drugim: »Gospod Korošec, katoliški pop in podpredsednik ministrskega sveta jugoslovanske vlade, je rekel na nekem javnem zborovanju v Sloveniji, da nimajo naši delegati na mirovni konferenci pooblastila, podpisati mirovni traktat, ako ne bo mirovna konferenca priznala Jugoslaviji Trsta in Goriške, ampak to dala Italijanom. Delegati bi se morali takoj vrniti, da organizirajo odpor proti Italijanom. Na kratko je Italiji jasno povedano: Ali Trst, ali vojno. Da oznanjajo popi vojno, to nikakor ni posebnost. Toda dr. Korošec je predsednik vlade, konkurent Pašičev in Trumbičev in gotovo najvplivnejša osebnost današnjega režima. Njegove izjave vežejo vlado. Hočemo priti na čisto, zato stavimo naslednja vprašanja: -Ali ie dr. Korošec podal tako izjavo, kot jc bila objavljena? Ali je res, da se hočemo z Italijo bojevati, ako dobi cmf Trst?« (Ostalo zaplenjeno.)
Dobio bi bilo, če bi naši socialisti povedali srbskim sodrugom, da smo Slovenci antimilitarističen narod, da smo proti vsaki aneksiji in imperializmu, a da branimo le svojo narodno last. Dobro bi bilo Belgrajčanom pojasniti, da ima Trst velikansko slovensko manjšino in da stoji popolnoma na slovenskih tleh.
Te dni je izšla druga številka uradnega Usta »Službene Novinc kraljestva S. H. S.« Na uvodnem mestu prinašajo novoletni manifest regenta Aleksandra in sicer le v cirilici in v hrvatskem jeziku. Slovenščina je izostala. Toda to sc gotovo ni zgodilo namenoma, ampak vsled tega, ker še vedno ni slovenskega uradnika pri uradnem listu.
Včerajšnja »Pravda« naglasa z ozirom na izjavo notranjega ministra Pribičeviča, d?, se mora izvesti v Jugoslaviji popolni centralizem. Vprašanje jc, ali je praktično, v doglednem času centralizem tudi izvesti.
Belgrad ima sedaj začasnega katoliškega župnika, ki se je v nedeljo v kapeli bivšega avstrijskega poslaništva predstavil svojim župljanom. Imenuje se Wagncr in je Nemec po rodu. Tudi disonanca.
Tako so potom disonanc ustvarja močna velika Jugoslavija. A nikakor ne sinemo biti radi tega pesimisti. Tudi Pum ni bil v enem dnevu sezidan.
Balgrad, 29. januarja 1919.
Tudi v Jugoslaviji je našel veliki čas marsikje male ljudi, ki še vedno ne razumejo velike dobe, velikih naših življenjskih potreb, ampak vodijo dalje najobskur-nejšo politiko skrajnega kampanilizma. Ti mali ljudje gledajo novo državno tvorbo združene države Srbov, Hrvatov in Slovencev skozi motna očala navadnega vaškega politika, ki še ni mogel dvigniti svojega pogleda ureko mej vaškega zvonika. V tej vodi plove zadnji čas čimdalje bolj getov del hrvatskega časopisja, ki se igra z našo bodočnostjo s tem, da naseda intri-
t[am posameznih ljudi, katerim je njihov astni »jaz« vse. Toda nič manjši ekskluzi-visti niso gotovi skrbski krogi v Bosni in Heregovini ter Vojvodini. Prav posebne vrste list js. tozadevno sarajevska »Srbska Zora«, ki še danes ne more umeti, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en velik jugoslovanski narod, ki ne moremo živeti drug brez drugega. Ta list ne le da dan na dan cdkrito nap.ida Hrvate in Slovence ter države SHS, impak bi hotel le Veliko Srbijo in niče-ar drugega kot Veliko Srbijo. Njemu ob (»irani stoji novosadska srbsko-radikalna • Xastava«, ki napada v eni svojih /adniili številk ^Slovence in Hrvate, posebej pa £ e Vseslovensko Ljudsko Stranko.
Jako dobro karakterizira pisanje teji listov sni evski »Slavenski Jug«, glasilo i ske predukte, jih predelane izvozi in tako srbske, napredne demokratske stranke, ki j dvigne vrednost izvoza. Vse to jc pa sedaj piše med drugim; »Manjšo Srbijo hočejo uaičeno. deloma popolnoma, deloma tako,
JfiSu
Zagrebški listi ce zadnji čqs iz umevnih razlogov zelo intenzivno pečajo z razmerami v Srbiji, — »Agramer Tagblatt« prina.V, obširno študijo o srbski industriji. Povzamemo sledeče:
Industrije v Srbiji danes pravzaprav ni. Kar je bilo, jc uničil sovražnik. Ravno v lc'.;h r-ed vojsko sc je pa srbska industrija začela zelo živahno gibati, ker se je znebil: a\stroogrskega trgovsko-političnega pritisk:«. V času carinske vojske, potem od leta 19J1 nuprej, ko je stopila v veljavo nova ti« vska pogodba, je šlo hitro kvišku. Priš'a i i balkanska vojska in zopet je \ ie .: as tal'j. Čas od balkanske do svetovne vojs! e je bil veliko prekratek, da bi uspešno pomladil trgovinsko podjetnost, vendar je vstopila Srbija v svetovno vojsko s precejšni industrijo. Ne z veleindustrijo, pač pa z malo i" tredrjo, ki gre pred vsem na to, da pokrije kolikor mogoče domače potreb« , da predela lastne kmetijske in živalske predukte, jih predelani
da se v doglednem času ne bo dalo po- J praviti. Le malo je izjem, kjer se zamore z delom tako,' zopet pričeti.
Industrija Srbije jc temeljila predvsem nt agrarnih proizvodih dežele. Mlinar-s k a obrt je imela vse premalo časa, da bi se bila razvila. Obstojala je iz nekaterih srednjevrstnih mlinov in več malih podjetij. V Belgradu samem sta sedaj dva mlina, ki zmeiicia ua dan po deset vagonov, ravno tolike kakor mlin v Nišu. Poleg tega jc v Belgiadu mlin s kapaciteto — mlevsko možnostjo — peterih vagonov, nadalje so mlini v Kragujevacu, Nišu, Črnučah, I.jetinkovcu, Kraljevem in Leskov« cu, kateri zadnji kraj je sploh nekako industrijsko središče. Potem tudi v Prištini, Skoplju, Novemuazaiju m Bitolju, Vsi ti mlini imajo dnevno kapacitcto treh do štirih vagonov. Vidimo torej, da je srbska mlinarska obrt daleč zadaj za produkcijo žita in se nikakor nc more primerjati z mlinarsko industrijo jugoslovanskih dežel pre-snje monarhije.
Tudi t e s t e n i n ni Srbija proizvajala čisto nič in je bila popolnoma navezana na impert.
Pivovarstvo se jc dobro razvijalo, ker ga je ščitila visoka carina, V Belgradu sta bili 6vc pivovarni, katerih vsaka je producirala po 50.000 hI piva, ravnotako velika je v Jagodini, v katerem okrožju uspeva za pivo prav pripraven ječmen, — Manjše pivovarne so bile šc v Nišu, Zaju-čaru, Negotimj in Valjevem. Piva se jc pilo v Srbiji pred vojsko zmiraj vec, a domače pivovarne so zadostovale in uvažali so le špečiajiictc, tako posebno plzensko in mo-nakovsko pf \ o.
Špirita >'e zato niso dosti proizvajali, ker je to v Srbiji monopol. Vidimo eno . samo tovarno špirita, v Belgradu,
Menda da industrializacije sadjar-s k c o b r t i n'io posebno gojili, akoravuo ima S-bija tolik ; sliv in jih tudi zelo veliko izva/a. V Kragujevcu je bila pred vojsko ena tevar; a za konserviranje sadja.
Tembolj se je razvijala v Srbiji mesarska i n d u t r i j a i po letu 1910 je nastalo več- tovarn za konserviranje mesa, tako v Kragujevcu,. Mladcnovcu, Veliki plani, Jagodini in Znana klavnici A, G. v Belgiadu, ki je tudi meso predelovala.
Tudi c u k r a r s t v o se je začelo lepo razvijati. Obstojali sta dva veliki cukrarni, ena v Belgradu, druga v Čupriji, vsaka z letno produkcijo 700 vagonov.
Lesna obrt kljub bogastvu Srbije na lesu ni mogla uspevati, ker je bilo pre-iha'o prometnih sredstev. Srednje vrste žaf: je bilo po deželi dosti, vendar so morali š;c pred vojsko uvažati mehki les, Soda], ko sc bo zidanje zopet pričelo, bo v Srbiji stavbenega lesa zelo primanjkovalo in sedaj naj stopijo naše t v r d k e na dan,
Istotako je Srbija slabo založena z opeko, zopet priložnost za naše opekarne. C e m e n t n e tovarne so obstojale v Ralji, Ripnju m Popovcu, a so proizvajale že pred vojsko premalo in so morali uvažati cement iz Hrvatske,
Steklarska obrt se v Srbiji ni mogla razviti in, kakor marsikaka druga dežela, je dobila tudi Srbija vse steklarsko blago iz Češke, Mislimo, da se v do-gledneni easu to ne bo izpremenilo. Vendar je tudi tukaj za nase industrialce migljaj za bodočnost,
• Veliko ima pa Srbia premoga. Največji premogovnik se nahaja v Senju, daje izvrsten premog. Deloval je tudi za časa avstrijske in nemške okupacije, a so ga izkoriščali kar na surovo, in dosti časa bo treba, preden bo obrat zopet normalen. Premog se nahaja tudi drugod. Marsikako doslej neznano nahajališče so odkrile med vojsko avstrijsko - ogrske in nemške raziskovalne komisije, ki so preštudirale dežele do zadnjega kotička, To, kar so napisale, bo prišlo sedaj pri pametni uporabi Jugoslaviji v korist, namesto Maža-rom in Nemcem. Pred vojsko Srbija ni potrebovala dosti premoga, ker je bila industrija premajhna; potrebščine jc krila iz lastnega pridelka, razen kakih 10.000 vagonov prav izvrstnega šleskega in deloma tudi pruskega premoga. Ker ni biio koksa, ni bilo mogoče izkoristiti bogastva na rudah, in železo so izvažali v avstro-ogrsko monarhijo. Pač pa ima Srbija velik bakren rudnik v Boru. Nemci so ga razširili in izpopolnili in — to moramo priznati — prepustili v polnem redu in brez najmanjše poškodbe francoski komisiji. Produkcija obsega letno okoli 800 vagonov bakra, velikanska vsota! Izvažajo ga na Francosko, v Anglijo in v Ameriko.
Kemična i n d r s t r i j a Srbije je brez pomena, vse so morali uvažati iz tujine; ravno tako vse lekarniške potrebščine, Srbija nima tudi nobene papirne industrije; tovarniško oroizvajanje oprave in stanovanjskih potrebščin sploh je malenkostno, in ludi v tem oziru je bila Srbija popolnoma navezana na uvoz. To je stara Srbija; kaj šele nove njene pridobitve, Makedonija, Albanija itd.I
Usnjarska obrt je omejena na dve majhni tovarni, ntzvila je pa domača obrt. Flocjšcga tlim boš ps v Srbiji zasloni iskal.
Tekstilna industrija se je pa zelo razvila, posebno v: cd visoke carine. V Belgradu je tovarna za volno in za bombaž, prva s 40 vrelem, druga s 350. Tudi trikot-lovarna je bila tym. V Užicah so imeli tkalnico z 240 vremeni, v Nišu pa predilnico s 400 vreteni, tam tudi tkalnico s 300 vreteni. Poleg tega js bila v Srbiji 3e ena tovarna z 80, in dve z vsaka po 30 vreteni. Tekstilna obrt je fa zelo razvita tudi kot domača obrt Seveda pa vs$ skupaj ni moglo zadostovati potrettfcini in veliko so uvažali, zlasti velike množino modnega blaga ia narejenih oblek iz Francoska in Italije.
To je slika srbske industrije pred vojsko. Kakor že omenjeno, te industrija sedaj sploh ui ali pa potrebuje šc veliko časa, da bo okrevala. Težkoc bo dosti, A pomisliti moramo, da bo^o vsled spremenjenih političnih razmer tudi potrebe vse drugačne, okvir bo večji, temu večjemu okviru se bo morala industrija prilagoditi. Ni treba poudarjati, da jc ravno naša slovenska industrijska inteligenca poklicana v to, da bo igrala pri vpostavljenju nove jugoslovanske industrije zares prvo vlogo. Zato kapital ?kup, postavimo se ua lastne noge!	..-.'•
v Srbill.
Sarajevska Jugoslavija« jc priobčila Članek, ki podaja jasno sliko o položaju kmeta v Srbiji in kaže, kako vzorno je uuiela Srbija rešiti krnetsko vprašanje. Iz članka posnemamo: . ...
2c sloviti liodolog dr. J, E, Krek je v dunajskem-parlamentu povcdaly da ima mala Srbija najboljši in najidealnejši zadružni zakon med vsemi evropskimi državami, Srbija je poljedelska dežela in se.tega tudi zaveda. Kmet je v Srbiji miljfencc in država posveča njegovemu blagostanju največjo pažnjo.
Takoj, ko so morali oditi Turki, jo Srbija temeljito rešila kmetsko vprašanje: Vsa turška veleposestva je odkupila država in jih razdelila med poljedelce za nizko odkupno ceno, katero so odplačevali v dolgih obrokih. Po turški vojni 1. 1877, in 1878, je debila Srbija nove pokrajine okoli Niša, Leskovca, Vranje in Pirota. Tudi tam je ljudstvo ječalo pod jarmom turških veleposestnikov. Srbija je tudi tu nemudoma režila kmetsko vprašanje, Veleposestniki so dobili denar in odšli v Carigrad, kmet pa zemljo; ki jo je polagoma odplačeval, Tistim kmetom, ki so bili za ,ta. zemljišča še kaj dolžni, je država neposredno pred balkansko vojno po sklepu narodne skupščine ta dolg odpisala, — ,.. •
Danes »i v Srbiji uiti enega veleposestva in niti enega kmeta, ki bi imel na svojem posestvu kako breme, izvirajoče iz agrarne reforme.
To vprašanje je hotela'Srbija na podoben način rešiti tudi v Macedoniji, a svetovna vojna je preprečila že započeto delo. Sploh je politično-gospodarsko geslo Srbije: zemlja bodi kmetova! V zmislu tega načela so sestavljeni tudi ostali njeni zakoni v varstvo poljedelstva,'
Tako je srbska narodna skupščina slkenila dva .velevažna zakona: prvi prepoveduje kmetom podpisavati menjice, z drugim sc določa kmetu najmanjša posest. Ta minimalna pesešt obsega 6 oral zemlje, jiišo, poljedelsko orodje, dva vola ali konja, kravo s teletom,, nekoliko svinj ia ovac, živeč z a družino in krmo za živino za leto dni. Tega premoženja kmet ne sm« zastaviti in se mu ne sme prodati ta dolgove. To je edina omejitev svobode srbskemu kmetu; a ravno temu sc ima zahvaliti, da jc s svojo družino vedno varen pod svojo streho in da nima takih skrbi, kakor mučijo njegove bližnje in daljnje sosede. To varje srbskega kmeta tudi pred boljševizmom.
Da bi pa kmet mogel dobiti cen kredit na tisti del premoženja, ki presega minimalno posest, je država osnovala veliko hipotekarno banko pod imenom »Upjava fondova«. Iz le banke dobivajo kmetje^hi-potečna posojila na raale obresti in amortizacijo za 22 in pol leta. Za manjša posojila so ustanovljene kmetsko zadruge, Iti uživajo v srbski zakonodaji velike pred-pravice. Te zadruge so jako razširjene, imajo velike uspehe in so popolnoma v rokah kmetov.
Končno bodi omenjena še ena srbska kmetska uredba, to so »občinski koši«. Zakon določa, da mora vsak kmet prispevati od svojega žita v občinski koš, kolikor občina predpiše. To žito se smatra kot občinska rezerva za siromake, ki se v slučaju potrebe in pomanjkanja razdeli med nje brezplačno- V vseh vojnah, ld jih je imela Srbija, jc ta uredba pokazala čudovite uspehe,	'
Na blagor kmeta jo mislil srbski zakonodajalec tudi pri sestavi kazenskega zakonika. Kmetu sc mora povrniti vsaka škoda, ki jo utrpi ua svojem posestvu zavoljo požara, plenitve itd., in 6icer mu mora v slučaju, da krivec ne more plačali ali ga ni mogoče najti, plačati škodo občinska blagajna.
SvsSozar Psi&ifravSč po«
Belgrad, 4. febr. (Lj. k. u.) Minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič priob-cuje po Jugoslovanskem dopisnem uradu aaslednjo izjavo; Ljubljanski »Slovenec« me je napadel zaradi razdelitve mandatov v narodno predstavništvo. Jaz se popolnoma strinjam z načelom, da mora imeti vsak kraj in vsak del naroda primemo zastopstvo v narodnem predstavništvu. V svojem intervievu nisem nastopil proti temu principu, ampak sem samo obrazložil, katerega načela se je držal ministrski svet, ki je razdeljeval mandate. Enake razloge je navedel tudi ministrski predsednik v svojem odgovoru na protest g. Paveliča in tovarišev Nepravilno je, ako se zvrača krivda na enega člana kabineta za sklep, ki ga je storil celotni ministrski svet in za katerega je odgovoren vsak član kabineta enako. Jaz sem v svojem intervievu hotel samo povdariti, da politično ne smatram «a oportuno, ako se v sedanjem momentu, ko naše meje še niso določene, delajo afere vsled tega, ker mandati niso z matematično točnostjo razdeljeni. V ostalem je nova razdelitev mandatov v precejšno Ikodo mojih političnih prijateljev v Dalmaciji, Bosni in drugod, pa jc že zato izključeno, da bi se jaz na ta način eksponi-ral za ta ključ, ako bi tudi ne imel drugih važnejših razlogov.
Opomba uredništva: Ko smo obsojati skrčenje števila slovenskih mandatov, nismo gledali na svoje strankarske koristi, kakor smo izrecno povdarili. Rekli iino, da V. L. S. ni na tem, ali ima dva mandata več ali manj. Imeli smo pred očmi ves naš troedini narod in tu je bistvena razlika med našo. kritiko in nezadovoljnostjo stranke, ki ji načeluje dr. Pavc-Iič in na katero se g. Pribičevič sklicuje. Napaka, ki jo je storil g. Pribičevič, jc obstajala v tem, da jo v svojem telegramu navajal nefiksiranost naših mej kot vzrok skrčenja slovenskih mandatov, da je torej uprl s prstom na italijansko okupacijo, tisto rano, ki nas najbolj boli, in boli tem bolj, če notranji minister govori o njej, kakor bi bila neozdravljiva. Te napake g, Pribičevič v svojem popravku ni popravil. Jedru naših izvajanj se je ognil in ne reče, da morajo tudi zasedeni kraji biti zastopani v državnem veču, kar b! se tako lepo čulo iz njegovih ust. On vzdržuje svoj razlog, le da ga zvriča na ves kabinet, o čemer bi se dalo govoriti to in ono. A to vendar stoji, da je njegov popravek samo njegov — in v tem popravku ni niti besede o zastopstvu zasedenih krajev, ki je za nas edino vprašanje.
j.ii
Iz arhiva koroSkessa efe-želnesa ©c2bors.=
Neštetokrat se je povdarjal o od nem-fcko-narodne strani na Koroškem, da so Nemci že stoletja živeli mirno s Slovenci skupaj in da so pri vsaki priložnosti in v vsakem slučaju ravnali ž njimi na uprav bratski način. To so trdili gotovo tudi napram ameriški komisiji. Kako ta bratska ljubezen in pojmovanje pravičnosti in miru do Slovencev na Koroškem v resnici izgleda, dokazuje sledeči akt deželnega odbornika Houlnigerja na bivšega nemčur-skega župana v Prevaljah z dne 13. januarja 1914, ki je bil predložen uredništvu v originalu. Evo ga v prevodu:
Zelo ccnjcni gospod župan!
Oziraje se na najin razgovor v Veli-kovcu, si dovolim še enkrat naprositi Vas za Vašo prijazno podporo v zadevi pred-stoječifa volitev v občini Št. Danjel. Kakor veste, je odvisno od izida teh volitev, jeli mogoče se zoperstaviti nameravani vpeljavi čisto slovenskega učnega jezika na Šolah v St, Danjelu in Strojni, in s tem odvrniti nenadomestljivo škodo za prebivalstvo občine,' ki jo bila od Svanjaka tako zelo zapeljana.
Ni ga koroškega Slovenca, ki bi bil vsled poduka na kaki utrakvistični šoli pozabil svoje domače narečje v toliko, da bi se ne mogel sporazumeti s svojimi sodc-želani. Pač pa bi imel poduk v nemščini na šoli s čisto slovenskim učnim jezikom tako klavern uspeh, da bi noben človek ne mogel več izhajati na trgu, na vlaku ali celo v kakem mestu. S tem bi bil promet občanom s širšim zunanjim svetom in iz tega izvirajoči gospodarski dobiček kra tko malo onemogočen, dočim priučitev slovenskega, bolje rečeno livvatskega(!) književnega jezika, ki so ga Iznašli na Kranjskem in niti tam ni med ljudstvom običajen, nc more prinesti našim Korošcem nobenega dobička.
Kazensko postopanje Svanjaka je gotovo tudi ljudem v St. Danjelu odprlo oči, kako daleč zapeljejo malo ubogo kmetsko občino narodno prenapeti voditelji s svo-io deželnim interesom nasprotujočo politiko,
Prosim Vas torej, da uporabite v tem ugodnem času skoz in skoz ves svoj vpliv in svoje poznanje lokalnih razmer, in da •"-trprnito r v«enii postavno dovoljenimi
sredstvi za tem, da sc odločijo volilci v občini Št. Danjel za listo Nemcem prijaznih in no narodno Šovinističnih kandidatov.
Ni mi pač treba pripomniti, da se bodo Vam izplačali vsi izdatki za Vaše tru-dapolno delo, ne da bi bilo Vam treba podati natančnega računa, z zneskom, kakor ga boste Vi napovedali,
Polnim spoštovanjem Vam udonl
Hoallnger,
Nič manj ni zanimiv naslednji dokument deželnega odbora koroškega izza zadnjega časa, ki zopet jasno kaže, kako razumevajo koroški Nemci svoj »mir in slogo« med Slovenci in Nemci. Dokument se glasi;
H. 18.259/IV.
Celovec, 27. XII. 1918.
Na
občinsko prsdstojnišlvo
Guštanj.
Narodni svet v Ljubljani tirja z dopisom 158 od občinskih predstojništev na
Koroškem, da podajo na priloženem for-mularju za vsaki kraj seznam (število) avtonomnih in privandranih Nemcev ter tudi Nemcev v javni službi.
Občinska predstojništva se poživljajo, naj na noben način nc odgovarjajo na ta ali druge odloke narodnega sveta, ker so šc vedno podrejeni koroškim oblastem do kouč novel javne rcgulacije mej.
V predležečem slučaju sc gro za štetje z očividno strankarsko političnim značajem, katero smejo občinska predstojništva tem manj izvršili, ker jc jasno, da ima namen, da označi številke uradnega ljudskega šletja iz leta 1910, kot nepravilne. Od koroškega deželnega odbora.
Za deželnega oskrbnika: F. Groger, m. p.
^ Tako je »mednarodno* stališče socialnih demokratov na Koroškem, ki so po trditvi neke visoko stoječe osebe v Ljubljani povodom ustanovitve Narodnega sveta za Jugoslavijo oni pošteni Nemci na Koroškem, s katerimi se da pametno govorih.
IffM
Uboga Istra! Vi tam na Kranjskem uživate svobodno solnce, sle srečni in zadovoljni — mi ubogi istrijani pa zdihujemo pod tujim jarmom — zdi se nam žc celo večnost. Italijanska okupacija je res velik jarem, hujše sc nam godi kot pod Avstrijo. Avstrija se vsaj zmenila ni nič xa nas.
Lah hudo gospodari. Tudi mi Hrušča-nt občutimo njegovo pest — a drugod nas blagrujejo, da jc nam še jako dobro. — Lahi se čutijo na naši zemlji ž® popolnoma, gospodarji. Izšel je ukaz nekega Pava-nija tam na Vdovskem, naj se slovensko-liemške table z napisom vasi, odstranijo in mesto njih v velikih črkah zapiše ime vasi laško, slovensko sme biti tudi zapisano, toda pod laškim in z majhnimi črkami. In kako spakujejo imena, lepa imena naših vasi. Hrušica jim je Kruscirza, Pod-beže so Pobczzano, Huje so Kuc itd, Vsako slovensko sled hočejo zatreti. Ljudem obl)ubujejo, da se bodo tod naselili laški kmetje in jih s tem tolažijo, da bodo oni — Slovenci — lahko prosto odšli v Ljubljano ali Zagreb. Vsaka slov. kulturna zadeva jim je velik trn v peti. Tukajšnji kaplan je poučeval dekleta -Marijine družbe v igranju na tamburice. Inicli smo že več komandantov, a še vaak jc lamburaše le pohvalil. A sedanji major Oreste Delitala, je poklical kaplana k sebi, ga radi tambu-rašev pošteno ozmerjal in mu prepovedal igranje, Domači župnik je protestiral, major se jc ustrašil m spet dovolil. Dalje je začela laška posadka trditi, da je kaplan na prižnici govoril zoper nje — a ko je bilo treba povedati, kje in kaj, s-o sc hitro umaknili. Odločnosti in značajev ne poznajo. —
Ker se nad kaplanom niso mogli drugače znositi, so njemu edinemu odrekli karte za aprovizacijo. Huda kazen! Huda posebno, če se pomisli, da jc treba na tiste uboge grame cukra, moke in riža čakati cclc ure — iu potem strašno drago plačati. 1 kg 30 dkg mesa so zaračunali 11 Lir in 30 cent. (1 lira je 2 K 50 vin.) — Nekemu možu v naši vasi so prinesli brezplačno nekaj cikorije, ki so jo nekemu trgovcu na Kozini — ukradli; mož je pa ciko;jji in Lahom vrala pokazal.
Najbolj jezi Lalie slovenska trobojni-ca. Dekletom so narodne kokarde trgali s prs Iu prepovedali strogo, da jih ne sme nihče več nositi. Učiteljico Zemljič je ka-pilano sam pozval, naj jo odstrani, Pač pa ima pravico v naši slovenski Hrušici prelepa laška trikolora. Ponosno vihra raz šole in oznanja svetu —, laško bedarijo. — Ko so ptetekli teden se trije možje raslo opili in nekaj veselih pesmi zapeli ponoči, so bili hitro drugo jutro pozvani na komando, da sc zagovarjajo,, kaj so peli —-Ko je pa neki laški vojak petkrat ustrelil za dvema davčnima slugama, so ignorirali njegov zločin. Iz Brezovice 5e danes sede štirje možje, ker so bili osumljeni, da so ustrelili sredi vasi, čeprav je izpričano, da se je ponesreči izprožila puška laškemu vojaku. V Javorju, naši podružnici, je bil ovaden neki fant Anton Valenčič, da je rekel, da raje izgubi vse, kot da bi bil ped Italijo. Laški major ga je za ta zločin dvakrat udaril po glavi in ga dal gnati v zapor v Podgrad. Ko se je Izkazalo, da fant tega sploh govoril ni in da je pošten in dober dečko, so ga vendar izpustili.
Ker vidijo naši preljubi prijatelji, da zgrda nič ne dosežejo, nas hočejo pridobiti včasih tudi zlepa. Sedaj dobe naši šolarji vsak dan ob 11. uri juho, meso in kruh. Radovedni smo, kako dolgo bo trajalo, v
Podgradu je trajalo — tri dni.--Laški
vojaki pft kolnejo, ker 60 njim zmanjšan porcije. (Mimogrede povedano: \rojaki ff> /.n vsi siti vsakdanjega riža, Se bolj pa vojske in komande.)
Uradni jezik je žc italijanski, tako na občini kakor na glavarstvu; tudi od žup- ' nega urada so žc. zahtevali dopise v la-sUrm jeziku. Seveda — r»ri ni-s r.r (emu ne
bomo udali. V Podgradu so započeli laŽko knjižnico in hočejo imeti laški otroški vrtec. Hočejo — imeli pa ne bodo. Mi tu vemo in trdno upamo, da bomo ostali z božjo in braisko pomočjo to kar smo: S!o-vcnci. Vemo, da je ta zemlja naša. —
Ta zemlja noii naš pečat naš znoj in našo kri —
to je zapisal oče Krek— mi to ponavljamo. In zalo ne bo tukaj drug gospodar k o t m i s a m L
82 Godca,
Tržaški »Lavoratore« poroča, da se bo v kratkem v Gorici olvorilo vojaško aprovizacijo za prebivalstvo (Unione coo-perativa militare) v prostorih bivše trgovine Medved na Corsu. Tedaj ludi privatne prostore Slovencev, ki po krivdi Italijanov ne morejo bivati v Gorici, si lc-ti lastijo.
Iz Carfenoga.
V Cerknem vlada terorizem, Ljudi aretirajo za vsako malenkost ter jih odvažajo v Trst. Pri komur dobijo slovenske časopise ali žigosan denar, je njegova usoda zapečatena. Zapori v Trstu so prenapolnjeni. Samo iz cerkljanske občine je zaprtih nad 20 ljudi.
ifaSeissRs&S barbari u ^
Zasebno smo prejeli iz Postojne sledeče poročilo:
Italijani se obnašajo v Postojni kakor pravi barbari. Nasproti prebivalstvu se obnašajo oholo in kruto; dovolj je, da kdo italijanskega vojaka neprijazno pogleda, že ga primejo in kakor razbojnika odvedejo v Trst z verigami na rokah. Samo nesramno zabavljajo čez Slovence in jugoslovansko politiko ter psujejo dr. Korošca, Trum-biča e tutti quanti, kakor pravijo. Po zasebnih stanovanjih so italijanski častniki ptavi strah gospodinj; skrajno neredni to, umazani iu ušivi, soba je kmalu podobna bolj hlevu nego človeškemu bivališču, Z najemnino so vedno na dolgu, a zahtevajo pa vse mogoče,
Draginja in pomanjkanje živil je nepopisno. Brez sladkorja smo že tri mesece; meso jc po 16 K kg, jajca po 2 K, a jih niti ni dobili, mleko po 2 K 20 vin. Ker ljudstvo zamenjuje svoja živila z Italijani za riž, kavo itd,, domače prebivalstvo sploh ne dobi živil, tako da je v skrajno obupnem položaju.
Najhujše je prizadelo ubogo uradni-*tvo, ki dobiva doslej lc običajno plačo brez vojne doklade. Kako naj s tem živi v tej strahotni draginji? Zraven pa to nezaslišano ravnanje, ki si ga prilaščajo nad njim Italijani. N^Š uradnik je danes pod italijansko oblastjo prav mučenik; ne sme se ganiti, nc sme odpreti ust; za vsak nič ima na vratu hišno preiskavo. Ako ne bo skoro pomoči, mora obupati. Uradne prostore na okrajnem glavarstvu so Italijani popolnoma oplcnili in razvlekli pohištvo na vse strani. Ravno tako so opuslošili zasebno stanovanje bivšega okr. glavarja Pilsliofcrja in sodnega 3vetnika Doljana ter raznesli mnogo pohištva.
Svoje junaštvo so Italijani stresli dne 17, januarja nad ubogim fantom Dolcncc;nj> Ici je bil vsled prestanih muk nekoliko zmeden. Dolenc je bil odšel proti Ljubljani, da bi ondi kupil tobaka. Ko je šel preko demarkacijske črte, so mu karabinjcrjl zaklicali »Stoji« Ko ni ubogal, so na daljo treh korakov streljali in fant se jc zgrudil mrtev. Materi sc jc po velikih prošnjah in prizadevanjih posrečilo dobiti dovoljenje, da je sinovo truplo smela prepeljati domov v Postojno, Tu se je fotem v ncdfljo, dne 19. t, mes., vršil veličasten pogreb uboge žrtve. Vsa Postojna ga je sorcmilr. ni rad-njem potil in dala s ten duška svojemu nc-tiot>i*nr> grenkemu nijnrčpniu. N» Krsfr> je
bilo položenih veliko svežih vencev, Urad-nišlvu je italijanska oblast prepovedala udeležbo na pogrebu, a uredništvo se ni uklonilo in je v polnem številu korakalo v sprevodu. Postojna takega pogreba žc ni videla Italijani so ob tej priliki lahko spoznali, kakšno je splošno razpoloženje nasproti njim. A vi, ki vam je izročena usoda naše domovine, storite do skrajnosti svojo dolžnost in rešite nas izpod neznosnega italijanskega jarmal
Laška usta vjsfia sBava in srce.
Tretja številka »Goriškega Slovenca« z dne 25. januarja 1919 prinaša dopis iz Rima, v katerem v slabi slovenščini pravi, da piše »Giornale d'ltalia«, osebno glasilo zunanjega ministra Sonnina, pod naslovom vlialiia in Jugoslovani* sledeče: Pretirane in blazne zahteve onih krogov, ki se n« morejo odreči avstrijskemu sistemu in mišljenju, kateri so nehote vsled velikih italijanskih žrtev dosegli velikanske ugodnosti, nam ne privoščijo, da stvorimo novo državo. Ti ljudje so pozabili, da je bila prva italijanska kri, ki je tekfe, v svetovni vojni, od naših prostovoljcev, si so padli v Srbiji, boreč se proti armadi Avstrijca Po-tioreka. Znano je tudi, da sta vlada in italijanski narod napela vse svoje moči, da rešita srbsko vojsko, njenega vladarja in pieslolonaslednika, hrabrega Aleksandra* — Nato piše, da je ostal Jugoslovanom še stari avstrijski 6rd napram Italijanom. Pri-poznava nam Jugoslavijo od Triglava, Sevnice, Vrhnike, Kvarnera do Banata, Makedonije, Dravo na Koroškem, Štajerskem in v Slavoniji, Ohridskega jezera in do Spod. Vardarja. Dalje pravi, kako se dobro godi stetisočem Albancem, 40 tisočem Slovencem, 40 tisočem Nemcem, 86 tisočem Francozom in 12 tisočem Kataloncam, Id živijo svobodno v Italiji in izmed katerih je mnogo takih, ki so dosegli visoka me-sta generalov, admiralov in visokih civilnih dostojanstvenkov.
Ce bi hoteli polemiiirati r »Giornale d'ltalia« in »Goriškim Slovcnccm«, bi samo navedli par dejstev, n. pr kako »hrabro« so se držali italijanski vojaki na srbski fronti, koliko tisoč nežne srbske mladine je moralo umreti pri umiku čez Albanijo po italijanski krivdi in koliko prostosti uživajo sedaj naši bratje v okupiranem czemlju. Ni nam tudi na tem, da bi ponovno pobili laško bahavost, ker to pozna danes že ves kulturni svet,
Oeflgrael Italijanom.
Belgrad, 3. febr. (Lj. k, u.) Včerajšnja protestna skupščina se je vršila v hotelu »Kol a rac«, in se je razvila v impozantno
mafinestacijo srbskega plemena jugoslovanskega naroda proli italijanskemu Imperializmu. Skupščino je sklicala belgraj-ska vseučiliška omladina, katere zastop-nik jo jo tudi otvoril. Za predsednika je bil izvoljen soglasno znani vseučiliSki profesor, predsednik srbske akademije zne-nosti in bivši ministrski predsednik Ljuba S t o j a n o v i č. V svojem nagovoru je ria-glašal predsednik, da zahteva ujedinjeni jugoslovanski narod vse svoje pokrajine na zahodni meji rs samo lostran Soče, ampak tudi na zapadnem bregu, ker tudi lam prebiva kri naše krvi, ki noče ostati ločena od nas. Današnja skupščina ja znak protesta proti kršenju demokratskega načela narodne samoodločbe po Italijanih. Italijani prezentirajo mirovni konferenci menico londonskega dogovora, a ta menica ne more bili veljavna, ker je nista podpisala dva k-etvna kentrahenta VVilsoa in Srbija.
Ejrugi govornik narodni zastopnik Iv. L u p i s - V u k i č je v svojih izvajanjih predvsem poudarjal naše pravice do Jadranskega morja, ob katerem živi najinte-ligeutnejši del našega naroda. Navajal jo nato statistične podatke o narodnem razmerju v okupacijskem ozemlju in poudarjal zlasti glede Trsta, da kažejo imena prebivalcev, da je tri četrtine Tržačanov slovenskega rodu.
V imenu Slovencev sta govorila urednik Vrtovec, ki jc slikal slovensko trpljenje pod avstrijskim imperializmom, in goriški Slovenec dr. Vladimir Orel, ki je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da pripadata Gorica in Trst Jugoslaviji. Za pripadnost k Jugoslaviji govori tudi okoliščina, da slovensko prebivalstvo v spornem ozemlju po svoji civilizaciji in kulturi daleko nadkriljuje italijansko. Vsako selo na Goriškem ima svoj« zadruge in v najsiromašnejšo slovensko kočo prihaja naš časopis. Med Slovenci je mnego manj analfabetov, kakor med Italijani. Ako mi zahtevamo Trst in Goriško, zahtevamo lc, kar je naše. Naposled je spominjal, kako so začetkom vojske goriški Italijani, takrat ie verni sluge avstrijskega imperializma, pljuvali in pretepali nesrečne Siovcnce, ki so jih vodili avstrijski žandarji uklenjene po goriških ulicah.
Govorila sta nato Sc zastopnika dalmatinskih in belgrajskih visokošolcev, ki sta oba poudarjala, d,a »o jugoslovanski
akademiki, dasiravno jih je vojska uničila Že polovico, vedno pripravljeni, zastaviti svoje življenje za popohio ujedinjenje naše domovine.
Sprejeta resolucija protestira v imeuu belgrajske prestolice kraljestva Srhov, Hrvatov in Slovencev proti italijanskemu imperializmu in okupaciji Goricc, Trsta, Istre, l'ekc in Dalmacije. Najodločnejše obsoja italijansko nasilje nad našimi rojaki, ' Zahteva, da pripadejo kraljestvu SHS vsi N jugoslovanski kraji od najmanjšega sela na Goriškem in v Istri do zadniega dalmatinskega otoka, ž njimi" vred Trst in Reka, Sklenili so, da pošljejo sprejeto resolucijo Wilsonu, mirovni konferenci y Pariz in našim delegatom na konferenci.
U

L*ij 1
GLAS KOROŠKIH NEMCEV.
Iz Velikovca je deželni vladi došlo neko pismo, kjer nekdo v »imenu slovensko mislečih Nemcev« prosi in roti deželno vlado, naj stori vse potrebno, da Velikovec pride pod Jugoslavijo, V pismu sc glasi med dru-Jim:
»Kakor je narodnemu svetu znano, obstoji okraj Velikovec iz 22 občin; med temi je samo občina pustriška nemška. Vse druge so popolnoma slovenske, ali pa so bile slovenske do 30, novembra 1918. Šele po tem dnevu so postale nemške po brezmejnih, brezvestnih hujskarijah tukajšnjih uradnikov, učiteljev in trgovcev. V mestu samem jc prebivalstvo slovensko, samo uradniki, učitelji in v teku let tukaj naseljeni Nemci, h katerim pripada tudi podpisani, niso Slovenci.«
»Prilvd Jgoslovanov smo ml slovensko misleci Nemci pozdravili z iskreno navdušenostjo, ker jc pomenil za nas osvoboditev izood tega jarma. Tekom časa smo uvideli, da nam more le ločitev od avstrijske države, ki je do temeljev trhla in gnjila, in ki se ne bo nikdar razvila v pravo demokratično državo, ker je preveč ro-židovljena, n priklopitev jugoslovanske države prinesti blagoslov miru.
Naredila sc je samo eua napaka, da se je s kolovodji v Holzernu postopalo mnogo preorizanesljivo; oni ro morejo preboleti, da so jim ustavili niih nečedno delovanje. Tukajšnje prebivalstvo ni nič drugega, nego tolpa docela neomikanih otrok, ki potrebuje najprej strogo energično odgojo in ki si mora pravico do bhgot miru pod dobrotno vlado šele prislužiti.
Med prebivalstvom Velikovca ga r.3 moža, ki bi bd zmožen uradovati strogo vestno iu nepristransko. Vse od zgoraj do zdolaj je podkupno.
In zaradi teh par Nemcev nas hočejo prik!opiti Nemški Avstriji, kjer nc bo nikdar miru tu reda, in nas po odhodu Slovanov izpostaviti še hujšemu in krutejšemu gospodarjenju? To se ue sine nikdar zgoditi! Vsi škodljivi elementi naj se odstranijo iz ozemlja, preden ne narede še več škode. Občinsko zastopstvo naj se nadomesti z nepristransko komisijo in prebivalstvo bo kmalu uvidelo, da bo boije in da bodo zlasti došla živila in da se bodo razdelila pravično, nc pa po samovoljnosti funkcionarjev in trgovcev. Z-ato naj Narodna vlada usiiši prošnjo dobromislečih za pomoč in naj si prizadeva z vsemi sredstvi, že zaradi pravičnosti, da sc prispoji Velikovec in okolica jugoslovanski državi. Mi slovensko misleči Nemci hočemo z vso našo vednostjo in z vsemi našimi skromnimi močmi služiti dobri stvari, za katero hočemo radi pretrpeti vse,«
Regent Aleksander o Franciji.
Pariz, 3. febr. (Lj. k. ur.] Čehoslov. tiskovni urad poroSa: Po svojem prihrdu v Pariz je izjavil srbski princ regent Aleksander zastopnikom časnikarjev: Prišel sem semkaj na žsljo svojega naroda, da stopim v neposreden stik z našimi zavezniki v trenotku, ko se bavijo z rešitvijo velikega mirovnega problema, ki sc v veliki meri tiče življenjskih interesov mojega naroda. Veseli me, da morem ob tej priliki tolmačiti čustva iskrenega prijateljstva, ki ga goji moj narod napram Franciji, ki po svojem junaštvu v svetovni vojni tu po svoji Zrtvovalnosti zavaruje mir vsega sveta. Kri, ki so jo naši vojaki skupno v dolgih in strašnih bitkah na solunski planjavi prelili, jc strnila zvezo, ki je med našimi deželami žc obstojala, še ožje in bo okrepila naše veliko prijateljstvo za vselej.
Izjava Fribičcvičcva.
Belgrad, 4, fcbruarjgu (Lj, kor. ur.) Na ovitke, da hoče forsirati popoln centralizem, odgovarja minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič z daljšo izjavo potom jugoslovanskega dopisnega urada: V izjavi pravi med drugim: »Jaz upam, da bo ministrski svet izdelal zakonsko predlogo o popolni občinski, okrajni in okrožni samoupravi, ker narod ni dolžan, da čaka na to samoupravo, dokler se nc izvrši mirovna konferenca in ne sestane velika ustavo-tvorna skupščina. Tudi jaz sem za to, da se sedanji politični režim spremeni, ali ne v tem smislu, da pridejo namesto današnjih političnih pravic drugo, ki bi razdirale
naše državno edinstvo. Glede premembe režima mislim predvsem, da je treba upravo izčistiti, da je treba iz nje odstraniti vse elemente, ki so se kompromitirali svojčas s pogajanjem naroda, z zlorabo svoje oblasti iu zlorabo političnega položaja. Taka izprememba leži tudi v interesu vlade in jaz upam, da se bo tudi izvedla. Izprememba bo blagodejno vplivala na narod po kmetih, ki dosedaj še ni občutil duha novega časa, kar pa ni krivda vlade, ki je na krmiiu šele komaj mesec dni. Predstavništvo Narodnega veča je delovalo cela dva meseca, pa se mu ni posrečilo, da bi se ta n vprašanja rešila. Čemu se delajo torej očitki vladi, ki vlada šele nekaj tednov.
Dr. Smodlaka v Parizu.
Split, 3. februarja. (Lj. k, u.) Dalmatinski dapisni urad poroča: Delegat države SHS na mednarodni konferenci dr, Josip Smodlaka je došel v Pariz,
Novi list.
Šibenik, 4. februarja. (Lj. k. u.) Te dni prične izhajati jugoslovanski Ust -GUs
naroda«.
Italijanska nasilstya.
Zadar, 4. februarja. (Lj, k, u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Dosedai je bilo v tej občini aretiranih 130 Jugoslovanov iz političnih razlogov, in sicer največ duhovnikov in učiteljev Nekatere sp odvedli v Italijo. Čujc sa, da je dalmatinski melro-polit dr. Pulišič vsled italijanskega pritiska ua duhovščino predložil Sv. stoiki ostavko, ki pa ni bila sprejela.
Italijanov je strah.
Split, 4. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Sonninov novinar Viktor Vettori piše v »Giomaie d'Italia« o manevrih za kulisami mirovne konference. Zlasti poudarja agilaost jugoslovanskih agitatorjev, ki hočejo po vsaki ccni pridobiti Wiisona in ameriško javno mnenje zase. Ker smo vajeni slišati enake stvari, so nc bomo čudili itari, v boljši izdaji natisnjeni italijanski lazi gospoda Vet-torija, da so Hrvati oni, ki so sc najhrab-rejc borili za avstrijsko stvar, Italijani pa oni- ki so trpeli in se mučili. Gospoda okoli Sonnina bi morala biti v-aj tako lojalna in se spomniti vsega trpljenja in vseli muk jugoslovanskega naroda v bivši av-stro-ogrski monarhiji. Ali ve gospod Vettori, koliko tisoč naših mož in žena je bilo obešenih v Bosni, Herccgovjni, Sremu in Dalmaciji? Ali so bili to italijanski talci, ki so jih goniii po vs-jj Dalmaciji leta 1914? Ali je italijansko ali jugoslovansko meščanstvo v Splitu leta 1914 manifestiralo pred nemškim konzulatom? Ali je splitska »banda eitiadina« svirala pred istim kon-. zulatom »V/acht am Rhcin-, dočitn so bih vsa hrvatska društva razpuščena in vodilni člani zaprti?
Pranirlo med Cs&I in PoEJafei.
Skočov, 3, febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. tiskovni urad poroča: Stotnik Pekarek je v imenu vrhovnega vojaškega poveljnika Šnejdereka s češke strani sklenil premirje z ritmojstrom Paczinskim Czacso v imenu vrhovnega poveljnika na šlezijski fronti polkovnika Latinika: 1. Premirje se sklene, za dobo 7 dni od 4. februarja opolnoči in traja do vštetega 11. februarja opolnoči.' Ako sc premirje tekom 48 ur ne odpove, se samo po sebi podaljša za nadaljnjih 7 dni. 2, Čete obt.li delov ostanejo v svojih postojankah, kjer so bile dne 22, januaria, 3. Diplomatskim zastopnikom obeh narodov in njih spremstvu s prtljago je dovoljena vožnja po železnici skozi kraje, zasedene po četah. 4. Z vojnimi ujetniki in interniranimi zasebniki sc bo ravnalo na obeh straneh humanno. 5, Železniški "transport na progi Bogumin—Dziedzice so zopet obnovi s prekinjenjem na postaji Pu-chni v svrho češke kontrole in na postaji Cjvybu v svrho poljske kontrole,
i <J»
Kaj zahteva Grška?
Pariz, 4, februarja, (Lj, k. u.) »Agence Havas« poroča: Zastopniki velesil so se sestali v ponedeljek popoldne v ministrstvu za zunanje stvari. Imenovali so posebno komisijo, ki bo proučila romunske zahteve, Henry Tardieux, delegat pri konferenci, in podravnatelj za evropejske zadeve v političnem oddelku ministrstva za zunanje stvari Laroche bosta zastopala Francijo v tej komisiji. Nato so imenovali delegate, ki bodo nadzirali izvedbo dogovora, sklenjenega med Poljaki in Čehi glede zasedbe Tešina. V to komisijo je imenovala Francija bivšega francoskega konzula v Varšavi Veltena. Nato je Venizelos obrazložil tcritorijalnc zahteve Grčije, Grčija zahteva: 1, Severni Epir in južno Albanijo, 2. Tracijo, 3. Carigrad, Za primer, da ne bi Carigrad pripadel Grčiji, predlaga Venizelos internacijonaiizacijo tega mesta pod protektoratom zveze narodov, 4, Otoke »Dodckaneza. 5. Otok Ciper, 6, V Mali Aziji: Zapadnc provincije, del vilajeta
Aidina ter luko Smirno. Armenija z vih-jetoma Trapecuntoui in Adano naj postane posebna držav a, "ti je upravo naj prevzame velesila, ki jo določi zveza narodov, — Komisija za odškodnino, komisija za ugotovitev odgovornosti ter komisija za pristanišča, za paroplovbo in za železnice so pričele z delom. Za predsednika teh komisij so imenovali Klolza, Lansinga in Crispija,
Wilson (v francoski zbornici.
Pariz, 3. februarja- (Lj. kor, ur.) Agence Havas poroča? Poslanska zbornica je danes svečano sprejela predsednika Wil-sona. Deschanel je imel govor, v katerem je slavil Ameriko in predsednika Wilsona. Med drugim je rekel: »Ta vojna ni bih taka, kakor so bile vojne doslej. Tudi mir ne bo tak, kakor do sedaj. Krivci se morajo kaznovati, Nemčija ne sme več ogro-žati^Francije.« Predsednik Wilson je izjavil: »Vedno bolj čutim prijateljstvo, ki me veže s francoskim narodom, kateremu so prihiteli vsi narodi sveta na pomo^. Čas nevarnosti je minul. V bodočnosti mora biti ogroženje nemogoče, ne da bi ostal ves svet. Prebivalstva čudovite in od vseh ljubljene Francije ne sme nihče več ogrožati, Ne morem dopustiti, da bi t>« ponovila nedavna tragedija. Vše moči svela bodo v bodočnosti jamčile za varnost Francije.;' Predsednik Wilson je končal takole: -Mi smo vaši. prijatelji, vaši bojevniki, vasi branitelji in bomo to ostali, da bo svet deležen svobode.« — Navzoči so priredili predsedniku Wilsonu koncem govora burne ovacije. Nato je bih seja zključeua.
Glasna poroSifa-
Demonstracije v Italiji.
Ciirih, 3, febr. (Lj, k, u.) Čehoslov, tiskovni urad poroča: Danes iz Italije dospeli potniki pripovedujejo, da so v Milanu in Turinu bile velike demonstracije delavcev. Prišlo je do spopadov. Doslej so :-e ri posrečilo, vpostaviti reda. Tudi v G r :-.vi vlada v eliko razburjenje.
Belgijski socialisti,
Bruselj, 4. februarja. (Ljub, kor. urad.) Agence Havas poroča: Vrhovni svet socialistične konference jc ponovno z 21 proti 10 glasovom sklenil, d;: se nc udeleži socialistične konference v Bernu. Trije člani so se vzdrževali glasovanja.
Za monarhijo na Portugalskem.
Madrid, 4. februarja, (Li, kor, urad.) Agence Havas poroča iz Tuyja: V Mafri, kjer so zbrane znatne monariiistične čete, sc je zopet vzpostavila monarhistična vlada, Radi pomanjkljive zveze s severom v Lizboni baje primanjkuje ži-. i'.
Stavka na Angkškom.
Berilu, 4. februarja. (Lj. kor. ur.) Glasom dun. kor, urada poroča ; Bcrliner Ta-gebiattv iz Haaga: Glasom londonskih pc>-loui so dospeli po petkovih nemirih oddelki vojakov v Glasgov/. Vojaki imajo strojnice in so zasedli važue dele mesta. Vse voditelje stavke so aretirali. Do sedaj se mir ni kalil,	i

BH&S&
'4sJ S
-- Slovenska deželna vlada konfini-rala 9 ljubljanskih Nemcev. Včeraj opoldne jo deželna vlada dala konfinirali 9 ljubljanskih Nemcev, in sicer: ravnatelja »Prometne banke« K1 i m p c 1 a , profesorja dr, B i n d c r j a , prof. Vesel a , generala K 1 e i n s c h r o 11 a , ravnatelja šulferajn-ske šole W e i n 1 i c h a , ravnatelja P a m-m c rja, odvetnika dr. E g g c r j a, notarja Ga lic ta, tajnika Kranjske hranilnice P 1 a u t z a, Konfiniranjc obstoji v tem, da morajo prizadeti ostati na svojem stanovanju, nc smejo rabili telefona in da se jim pisma cenzurirajo, —• Graška vlada jc namreč ultimat slovenske vlade v sporazumu z dunajsko osrednjo vlado odklonila in izjavila, da noče izpustiti kocuuiranih Slovencev v Gradcu. Zato ic slovenska vlada konfinirah ljubljanske Nemce.
-j- Nas korespondenčni urad. Ni nam ua zabavljanju, zato rajši marsikaj potrpi-mo, posebno če vidimo dobro voljo. Toda sinoči prinaša naš korespondenčni urad neki dopis iz Velikovca, ki ga jc prejela Narodna vlada, in k načinu, kko je ta dopis priobčen, nc bomo molčali. Dopis prinašamo pod naslovom »Glas koroških Nemcev« na drugem mestu. Uvod tega dopisa jc pa tak:
»Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 21. januarja, ki veli, naj se vsekakor opusti priklopitev Velikovca in okolice, in ki je v slovenskih in slovensko mislečih krogih vzbudil največjo osuplost, se usoja podpisani nujno naprositi Narodno vlado, naj nas vendar ne zapusti in nam pomaga, da bomo deležni blagoslova jugoslovanske demokratične vlade.'«
Človek sc mora za jjlavo pnjeti, ko to bere. Kje in kdaj neki je »Slovenec« velel, naj sc opusti priklopitev Vclikovca in okolice? Če jc v velikovških slovenskih krogih to vzbudilo osuplost, smo mi naravnost presenečeni — nad tem, da take stvari pod
firmo vladnega organa, kar je korespondenčni urad, prihajajo na dan. Da bi bil »Slovenec« kdaj kaj takega napisal, je popolnoma nemogoče, In to bi bih morala znati tudi Naiodna vlada, ki je to pismo dala korespondenčnemu uradu v objavo. Zato se prav ics čudimo, da je vlada tako stvar, ki nosi ua čelu pečat nemožnosti, sploh izročila v javnost. Naravnost neod-pustno pa je, da je korespondenčni urad to objavil, nc da bi se bil iz dotične citirane številke prepričal, če jc ta stvar sploh Resnična. Saj ne zahtevamo od gospodov pri korespondenčnem uradu, da so žurnalisti, naše želje so bolj skromne, ampak od teh gospodov zahtevamo le malo preudarka, kakor ga ima lahko vsakdo, ki zdravo misli, In zdrava pamet je lahko narekovala gospodom, da »Slovenec« kaj takega nikdar ni mogel zap-'sali. In če so dvomili, naj bi pogledali v dotično številko »Slovenca-/. Če pa na? korespondenčni urad šc danes ni toliko urejen, da bi imel liste na razpolago, vaj bi si prišji gospodje k nam izposodit dotično številko in prihranjena bi jim bila blsmaža. Tako poročanja je sicer zelo komodno, a lovorik ne prinaša nikomur in tudi stvari ni v korist.
-j- Velike Lašče. Shod S, L. S, Sc je vršil preteklo nedeljo. Dr, Marok jc poročal o splošnem političnem položaju. Soglasno so je dvignii protest proti zasedanju slovenskega ozemlja po Italijanih. Poslanec Škulj je temeljilo obravnaval gospodarsko vprašanje slovenskega kmeta v novi državi. Sprejelo sd ce resolucije; Prestavitev okr. glavarstva i i Kočevja v Ribnico. Izločitev okr. Sodišča Velike Lašče iz okraja Novo mesto in pridelitev istega dež. sodišču v Ljubljani, Ustanovitev meščanske šole v Ribnici, obrtne šole v So-dražici ler prcosnovo dohodninskega davka glede zaupnikov kot tudi glede določbe, da se izdatki za hrano, obleko itd, nič ne upoštevajo. Misel g,- poslanca glede ustanovitve Gospodarske ii o 1 e v V el, L a š č a h jc bila sprejeta z največjim navdušenjem in veseljem, posebno od navzočega ženstva. Poslanec Škulj je posegel v hujskanje proti duhovnikom, ki se širi po nekaterih govornikih po naši dolini iu ki žc danes kaže zle posledice, ki pa bodo škodovale prej ali slej morda največ očetom takih naukov.
Iz obrtniških krogov nam pišejo: Obrtnikom sc zelo čudno dozdeva, da so sc pričele razne socialne veforme po naši vladi reševati popolnoma pfeko nas, tako, da sc obrtnikom niti nc da možnost, da bi izrazili svoje mnenje. Neki. gospodje, poverjeniki, posebno povcrje:iištvo za socialno oskrbo, nas obrtniku popolnoma prezirajo. Nikdo nas ri vprašal, ko se jo šlo za tako važno in dalekosežno vprašanje osemurnega delavnika. Sedaj sc čuje, da se naše poverjcniŠtvo 7.a socialno oskrb bavi r. reformami bolniških blagajn in delavskih zavarovalnic ter re že govori o obračunih teb zavodov z Italijani in Nemci. Opozorili bi, da ti nimajo pravice sami odločevati o milijonih, ki smo jih precejšnji del vplačali mi obrtniki. Naj torej pridejo tudi obrtniki do besede!
-j- K f-pornetnu ozemlju štejejo za sedaj v Gradcu okrajna glavarstva Maribor, Ptuj, Slovenji gradeč in Lutomcr. Čakajmo še par dni, pa bodo šteli k spornemu csein-Iju tudi — Ljubljano, Poznavalec razmer res ne ve, ali naj se smeje, ali naj p.omiluje nemške blaznosti. Najbolje bo, ako samozavestno delamo ter ravnodušno čakamo, da doživc, Ncnici Se e»o tako radikalno streznegje, kaker so ga doživeli ob preobratu, Jamčimo jim, da jim ne izostane. Sicer pa sc kaže presojanje položaja pri Nemcih že v dejstvu, da prinaša »Tagfts« posl-: poročilo o protestnem shodu : Sud-marke« na tretji strani večernega lista, ultimat pokrajinske vlade slovenske pa na prvi,
-r Minister Jankovič za Trst ia Reko.
Jugoslovanski minister za narodno gospor darstvo dr. Jankovič jc imel z urednikom »Narodnih Listov« v Pragi razgovor, v katerem je dejal med drugim, da bomo Jugoslovani z vsemi silami delovali ua to, da bomo s češko-slovaško republiko direktno zvezani potom koridorja, ki bo dal Čehom priliko, da pridejo preko našega ozemlja do jugoslovanskih pristanišč Reke in Trsta. Radi tega Jugoslovani upamo, da bodo Čehi vsled velikega gospodarskega interesa in razven tega iz moralnih, slovanskih in političnih motivov podpirali naše pravične zahteve iu še bolj naše narodno pravo ter delovali na to, da nam mirovna konferenca prizna Trst in Reko. Brez teh dveh pristanišč ne bi imela Jugoslavija niti enega pripravnega pristanišča mednarodnega značaja. Ostala jugoslovanska pristanišča nimajo železniške zveze z zaledjem, ali pa samo ozkotirne želcZnice (n. pr. Dubrovnik). Razven tega sta Trst in Reka organično, zemljepisno, gospodarsko in politično tesno spojena z našiipi gospodarskimi središči in z vsemi koinu-nikacijoui Jugoslavije. Eno kakor drugo izmed teh pristan'šč bi se kmalu irpreme-nilo v bedno, gospodarsko ruinirano pro-vincijelno rfiesto, ko nc bi prišlo v oblast Ju.-T---slovanov. Vsled tega upamo, da bodo Čehi ua mirovni konfcrenci postavili vir
\
svoje moči in ves svoj vpliv, da pridobe natn in sebi dohod do morja in s tem Reko in Trst,
+ Še en dokaz, kje so bili na Koroškem Slovenci. Dokazov resnice, kje so povsod v pretežni večini živeli na Koroškem Slovenci, je že doprinešenih dovolj, a je bil prezrt še en tehten, ki bi 6tvari nedvomno prav dobro služil. To so k o -jih in prepričali 6e bodemo, da baš ta go-ib, in prepričali se bodemo, da baš ta govore kot živ dokaz, kje in koliko je bilo Slovencev ponemčurjenih. Nagrobni spomeniki jasno govore o krutosti ponemče-vanja. Na vseh nekoliko starejših so povsod lepa slovenska imena, v tem ko so na najnovejših nekatera imena že nemško spakedi-ana. Čc še ni prepozno, naj bi sc tudi to dejstvo vpoštevalo kot nadaljnji donesek dokazu, kje so ua Koroškem živeli Slovenci in kateri kraji pripadajo nam.
-f- Političen shod v PoljČanah. Dne 9; svečana 1919 6Q bo vršil v Poljčanah ob 2. uri popoldne javen političen shod s sledečim sporedom: Socialna demokracija in naše razmere. Govorita gg. dr, Ravnik in urednik Žebot iz Maribora,
-f »Obzor« o Slovencih. Zagreb, 4. februarja, »Obzor« reproducira »Slo-venčeve« članke o zahtevi, da se skliče državno veče, in o političnih razmerah v banovini,
-j- Iz mariborskih dogodkov so izvajali dunajski nemški nacijonalni demokrat-je, da ni mogoča zveza z jugoslovansko in češko državo in da je treba priključitve k Nemčiji. Hvala Bogu, da so celo Dunaj-čanje prišli do sklepov, da ne sodimo pod nobenim pogojem skupaj. Počasi le sprejemajo nazore, ki jih je naš Korošec že davno urbi et orbi kot naše oznanil,
-f Vsenemške cvctke iz nedeljskega Članka »Grazer Tagblatta«, Slovenske vojake imenuje »kopo najemnikov« (Sold-lingshaufe), krvnike sile (Schergen der Gewalt) in zopet peščico krvnikov (Scher-genhauflein) ter vzklika: »S hribov drvijo plazovi, ki uničijo golazen v dolinah!« Dalje: »Ne bomo mirovali, ne bomo počivali, dokler ne dosežemo cilja, da bo svetilo solnce Velike Nemčije tudi livadam ob Dravi, gozdovom v Pohorju, da bo Maribor spet mejna trdnjava, kar je bila. pred tisoč leti: Markburg!« Tukaj imate rojaki antologijo vsenemških groženj in vsenemške kulture. Kdor nas štajerskih Slovencev in našega dela ne razume ob tem besnenju in ob. teh pretnjah, ta nima smisla za narodni obstoj.
-f- Slab zgodovinar in sociolog mora biti graški mestni župnik monsignor GroU-auer. Na graškern protestnem shodu je izrekel trditev: Geslerjev klobuk, ki ga je razobesil general Majster v Mariboru, jc sramotna pega v dosedaj neslavni zgodovini Slovencev.« Gospod pač ne ve, da je brezmejno, tisočletno trpljenje in hrepenenje Slovenccv najčastnejši znak življenjske sile našega naroda, ki kljub vsem gro-fovskim in uradniškim nemškim parazitom ni shiral in propadel.
+ Za ccnti alistiČno monarhijo. V nedeljo, dne ?, t m, ee jo vršilo v Sarajevu veliko javno zborovanje delavccv in meščanov, na katerem je bilo zbranih do deset tisoč oseb. Častni predsednik shodu je bil Gligorije Jeltanovič, predsednika dr, Vukanovič in Jovo Pešut, podpredsednik delavec Milan Gjukič, tajnika Štefan Ko-basica in dr. Petrovič, Govorili so dr, Jovo Nikolinovič, Simo llmičevič in dr. Milan Srškič, nakar so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo: 1- Kraljestvo Srbov, Hrbtov in Slovencev z dinastijo Karadjor-djevičev naj se uredi kakor demokratična centralistična monarhija na istih načelih, na katerih je sedaj urejena kraljevina Srbija brez vsakršnih notranjih meja in brez vsakršnih pokrajinskih avtonomij. Zato zahtevamo, da cd preje obstoječe ali nanovo ustanovljene pokrajinske samostojne uprave in vlade takoj likvidirajo, 2, Fri uredbi državne uprave naj se izogne biro-kratiziranju in čim jačje izvede princip narodnega sodelovanja v upravi potom samoupravo občin, okrajev in okrožij. 3. Da se v vseh podrobnostih izvede načelo ravnopravnosti vseh treh imen našega naroda ter enakost in popolna svoboda vseh veroizpovedanj in zavarovanje verskih avtonomij. 4. Ob tej priliki apeliramo na zdravo zavest našega naroda, da živi s svojimi muslimanskimi brati v miru in bratski slogi in čuva njihovo imetje in osebno varnost kakor svojo lastno. 5, Takoj naj se kaznujejo in odpravijo iz državne službe in dtžave vsi tisti krivci bivšega avstrogrskega režima, ki so se z zločini pregrešili nad naiim narodom iu ki Še danes vzdržujejo razdor; brez te odredbe sc v naši mladi državi mir, red in popolna sloga med enokrv^mi brati nc bo dala vzdržati. Ta zchtc\ smatramo za temeljna načela naše bud ; narodne politične organizacije.
-f Za vrhovnega orr "niškega poveljnika v kraljevini SHS jc imenovan general Dragutin Dimitrijevič. Organizacija orož-ništva hitro napreduje; v kratkem sc otvori teatralna ženuarmerijska šola
-r Ostra obsodba battn. Iz Belgrada poročajo, da so napravile ondi vesti o ba-tinah, ki jih je bila nekod uvedla srbska vojaška oblast, najneprijetnejši vtis in izzvale najostrejšo obsodbo. Vrhovno vojno poveljstvo je takoj izdalo najstrožji ukaz, da so batine v vojski strogo prepovedane in da se bo vsaka kršitev tega ukaza najstrožje kaznovala,
-r Donavsko vprašanje. V Belgradu se je sestala mednarodna komisija, da pretrese vprašanje o prometu na Donavi. Komisiji predseduje angleški admiral Trubrič, - Napačna statistika. Narodna uprava v Novem Sadu izjavlja, da podatki v knjigi Josipa Lakatoše »Jugoslovija u svetlu statistike«, ki je nedavno izšla v Zagrebu, v kolikor se nanašajo na ogrske kraje, niso točni, ker temelje na madjarski uradni statistiki. Uprava je odredila v Bač-ki, Banatu in Baranji novo ljudsko štetje, ki bo končano sredi februarja. Šele potem se bo videla vsa laž madjarskega državnega aparata, ki je v Subotici zabeležil 23.000 Bunjevcev. dočim jih je v resnici 70.000. Narodna uprava v Novem Sadu ima v rokah listino, v kateri madjarski uradniki sami priznavajo, da so popis ljudstva po nalogu madjarske vlade falsificirali.
-f Nova srbska stranka v Bosni. Dne 30. januarja se je v Sarajevu na povabilo Dušana Vasiljeviča, dr. Sava Ljubibratiča in Vasilija Grgjiča vršil sestanek 100 oseb, na katerem so sklenili ustanoviti »državo vzdržujočo narodno-demokratično stranko na temelju že ustvarjenega stanja v državi SHS«, Sprejeli so načrt programa in akcijski ocibor, ki bo v kratkem sklical ustanovni cbčrJ tbor.
-j- Kardinal Francis Born obišče Beigrad. Kakor poročajo belgrajski listi, pričakujejo ondi te dni londonskega nadškofa kardinala Francisa Born, ki ima tesne zveze z angleško vlado. Kardinal jc bil v Palestini, 'kjer je obiskal angleške čete. Na povratku je sklenil potovati preko Srbije in sc osebno seznaniti z narodom, kateremu je bil od nekdaj iskren prijatelj. Začetkom svetovne vojne je sprejel podpredsedniško mesto v odboru za pomoč Srbom,
~ Nove zmede imajo v Nemčiji. Pristaši Lieokncchtovi »Špartakovcie so se vnovič zaceli gibati in so zasedli znane ihduslrijaJne kraje Diisseldorf in Eisenach, v Bremenu f a se že dolgo drže. Vlada jih je hotela z vojaško silo uničiti, toda vojaški in delavski svet v Hamburgu ji je zagrozil, da nastopi proti njej.
—	Akademski dom v Zagrebu je v
glavnem urejeu, Odbor je rešil vse došle prošnje, novih prošenj ni mogoče več sprejemati, Glede na to, da je začasno v Aka-dei&skcm domu prostora le za 150 dijakov, se jc moral odbor ozirati v prvi vrsti na one dijake, ki morajo bili na vsak način pri predavanjih osebno navzoči, torej na medicince, filozofe, šuraarske in trgovske akademike. Prosilci teh strok dobe obvestilo po dopisnicah, pod kakimi pogoji so sprejeti v Akademski dom; razen tega se dobe informacije v društvenem tajništvu v Ljubljani, Frančiškanska ulica 2, in v Akademskem domu v Zagrebu, Vsi tisti, Id so sprejeti v Akademskem domu, mo-r^o prinesti s seboj najmanj po dve rjuhi in potrebne brisače. Polna oskrbnina (stanovanje, kosilo in večerja) stane za enkrat 200 K mesečno. Pravnikov za enkrat še ne moremo sprejeti v Dom, pač je tistim, ki pojdejo kljub temu v Zagreb, zagotovljeno kosilo 111 večerja v dijaški menzi, za kar dobe potrebne izkaznicc pri društvenem upravitelju, g, Franu Križaniču v Akademskem domu v Zagrebu, Kaptol št. 16. In sicer deloma brezplačno, deloma proti polnemu 160 K, oziroma delnemu plačilu 80 K. Oni, ki so sprejeti v Akademski dom, naj gredo takoj v Zagreb. Kdor do 15, februarja nc pride v Zagreb, izgubi mesto. Kakor hitro bo mogoče pripraviti in urediti še nadaljnje prostore, se bodo v Dom sprejeli tudi pravniki, in sicer v prvi vrsti begunci in tisti, ki stoje tik pred izpiti. — Odbor.
—	Razpis učiteljskih iu nadučiteljskih mest. a) Š o 1 s k i o k r u j p t u j s k i. 1. Na štiriinzrednici pri Sv, Andražu v Leskovcu ena služba za učitelja in ena služba za učiteljico; prosta soba. 2. Na štirirazrednici pri Sv, Lovrencu na Dr, p, služba za nadučitelja. 3. Na štirirazrednici v Majšpergu, pošta Ptujska go»a, služba za učiteljico; prosta soba, 4, Na šcstrazrcdnici v Sv. Marjeti niže Ptuja služba za učitelja; prosta soba, 5, Na štirirazrednici pri Nori cerkvi, pošta Podlehnik, dve službi za učitelja. 6. Na štirirazrednici na Ptujski gori služba za učitelja. 7. Na dvorazrcdnici v Stopreah, pošta Rogatec, služba za nad-učitelja. 8. Na trirazrcduici v Vurbergu služba za učiteljico; prosta soba. 9, Na štirirazrednici v Zavrcah služba ueitelja, — b) Šolski okraj ormoški, 10. Na štirirazrednici pri Sv. Bolfanku na Kof-u pri Središču služba za nadučitelja. 11. Na
' štirirazrcdnici v Sv, Lenartu pri Vel. Ne-
delji služba za nadučitelja. 12, Na štirirazrednici pri Svetinjah, pošta Ivanjkovici, služba za učitelja oziroma učiteljico. 13, Na petrazrcdnici v Veliki Nedelji služba za nadučitelja, — c) Š o 1 s k i o k r a j r o g a-š k i, 14, Na trirazrednici v Sv, Florjanu, poŠta Rogatec, služba za učiteljico. 15, Na trirazrednici v Sv, Juriju pod Rog., pošta Rogatec, služba za učitelja, oziroma učiteljico. 16. Na trirazrednici pri Sv, Roku na Sotlt, pošla Rogatec, služba za nadučitelja in služba za učiteljico. 17. Na štirirazrcdnici v Žetalah služba za učitelja. — Redno opremljene prošnje naj vlože prosilci (prosilke) po predpisani poti pri dotičnem kraj-ncui Šolskem svetu do dne 1, marca 1919,
—	Politični preganjauci, Iti so zamudili rok (25, januarja t, 1.) za prijavo škode, ki so jo trpeli iz političnih ozirov, se lah k o še vedno prilasijo pri svojih p r i
s t o j n i h okrajnih glavarstvih, političnih ; ekspoziturah, oziroma mestnih magistra- i tih; vendar je pa negotovo, če sc bo mogoče ozirati na te zakasnele prijave,
—	Vsi bivši internirane!, konliniranci in obsojenci, brez ozira na to, če so svojo odškodnino zahtevali že prej ali ne, \naj prijavijo svoje naslove, kraj in dobo intfer-uiranja 1:1 sodnijo, ki jih je obsodila, na naslov: dr. Janko Leskovec, Dunajska cesta 31, odbor za pol, preganjance,
—	Vdove in sirote onih, ki so bili vsled političnih razlogov obešeni, ustreljeni ali so v zaporu umrli, naj javijo svoje naslove kot zgoraj. — Vsi slovenski listi so naprošeni, da objavijo gornji dve notici,
—	Poverjeništvo za iinancc izdaja včasih naredbe, ki sc ne odlikujejo ravno po preveliki jasnosti. Poleg tega stopijo včasih naredbe tega poverjeništva v veljavo v tako kratkem roku, da nastanejo potem občinstvu razne neprilike. Tako na primer se ni po časopisju nič naznanilo, da bo s 1, februarjem t- 1. po naših krajih prenehalo delovanje poštne hranilnice na Dunaju, Vsled tega so mnogi odposlali svoj denar po poštnih čekih še proti koncu januarja, naslovniki pa sedaj tega denarja ne morejo dvigniti, ker sc poštna hranilnica na Dunaju brani izplačati ga. Na ta način se ustvarjajo prav po nepo* trebnem v prometu nove težave, ki jih je že itak dovolj. Predno izdaja finančno poverjeništvo odredbe, ki sc tičejo denarnega prometa, bi moralo zaslišali izvedence iz praktičnih pokliccv in občinstvo obvestiti pravočasno potom časopisja. Potem ne bo toliko opravičenih pritožb.
—	Uradništvo denarnih zavodov. Dne 9, februarja t. 1. se vrši v Mali dvorani Narodnega doma v Ljubljani enketa uradni-štva vseli slovenskih denarnih zavodov. Dnevni red zborovanja je: 1. Razmotriva-nje o položaju uradništva slov, denarnih zavodov za časa vojne. 2. Predlogi glede izboljšanja tega položaja: a) ureditev plač, ki naj odgovarjajo obstoječim gospodarskim razmeram; b) ureditev službenega razmerja na podlagi demokratičnih in socialnih načel potom zakonodaje, 3, Izpopolnitev stanovske organizacije, 4, Raznoterosti, 5, Občni zbor strokovne skupine. Začetek zborovanja ob 9, uri dopoldne, nadaljevanje ob pol 3, uri popoldne.
—	Z Vrhnike, (Občinsko gospodarstvo.) Boljševizem v besedah in dejanju ni prizanesel tudi naši občini. Ne le da razni uzmoviči kradejo kure, so gotovi ljudje na delu, da kradejo ali vsaj skušajo krasti dobro ime njim neljubim osebam. Zadnje čase so sc spravili nekateri predolgi jeziki na župana g, Tršarja, posebno pa na občinskega tajnika Seliškarja, in trosili okrog skrivnostne vesti, da sta med vojsko oškodovala občino za okrog pol milijona kron. Za te govorice in obdolžitve jim je dala povod občinska aprovizacija, dasi lahko trdimo, da jc malokatera občina bila tako lepo oskrbovana, kot ravno vrhniška, in to le po zaslugi obeh imenovanih, Danes iahko stopimo pred javnost s to trditvijo, ko je po večdnevni reviziji občinskih računov spričano, da so ti v lepem redu. Zato jih je odbor v seji dne 2. t, m, tudi odobril brez ugovorov. Sedaj bodo končno menda zavezani predolgi jeziki nekaterih, ki so čuli, da znaša čisti preostanek iz aprovizacije prccej nad 40 tisoč kron, ki se porabi v namene ubožne oskrbe. Če b'-> pa kak jeziček le še predolg, ga bo treba malo skrajšati. Sicer pa ni več tistih zaščitnikov od nekdanjega deželnega odbora, ki jim je bil naš občinski odbor trn v peti zaradi odločne izjave povodom znane zloglasne okrožnice, — Vrhničan.
—	Iz Doba. Pred Božičem smo dobili Dobljani nove zvonove, Vpostavljal jih jc neki podjetnik iz Ihana ter zaračunal za dva dni vpostavljanja skoraj neverjetno — 2400 kron. Zvonovi sami so stali 4000 K!
—	Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 9, februarja priredi Čitalnica cb 3, uri popoldne v Narodnem Domu« literarno predavanje, na katerem bo govoril pesnik Fran Albrecht o Ivanu Cankarju, Pred predavanjem ima učiteljslvo slovenjcbistriškcga okraja 6voje zborovanje. Predavanje je namenjeno inicligenci celcga slovenje-bistriškega okraja in torej upamo, da ne bo nihče manjkal. Po predavanju je prosta zabava s petjem.
—	Popravek. V poročnem naznanile ~ g, Antona Adamiča dne 3, januarja je pomotoma izostala beseda »poročena kar bodi s tem popravljeno,
—	Krošnjarjcm kočevskega okraja. Poročajo nam: Kar se tiče pravic krošnjar-stva po dosedaj običajnem ozemlju, se jo zadeva izročila po poslancu K .Škulju na< či Narodni vladi, ki je stopila v stik z me-rodajnimi oblastmi, v kolikor se pač mor« to vprašanje reševati v sedanjem prehod« nem stanju. Da se bo obravnavalo o pra« vem času in mestu, za to je preskrbljeno,
—	Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju države SHS. Z ozirom na izvršena pripravljalna dela za ustanovitev Zvezo industrijcev na slovenskem ozemlju države SHS sklicuje podpisani pripravljalni odbor ustanovno glavno skuščino na nedeljo, dna 9, februarja 1919, dopoldne ob pol 10- uri v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red te glavne skupščine je: poročilo pripravljalnega odbora, sprejem šta-tutov zveze in volitev funkcijonarjev. Pri tem poudarjamo, da morejo kot člani pristopiti ne samo veleindustrijalci v ožjem pomenu besede, marveč sploh tudi obrt-niki-industrijci, čijih obrat presega po načinu in kakovosti obratovanja obrtniški značaj. Samo ob sebi umljivo so tudi družbe, zadruge itd. lahko člani zveze. Nujna potreba ustanovitve take zveze jc splošna priznana. Ne gre morda za štatistične namene; zveza industrijcev je poklicana, da uveljavlja in zastopa gospodarske interesa prizadetih krogov na znotraj v Jugoslaviji ter na zunaj v inozemstvu. Od pravičnega vpoštevanja interesov naše industrije je odvisna gospodarska moč posameznika in cclote. Zveza ima nalogo pripomoči k splošnemu razvoju naše mlade industrije. Delegati Slovencev potrebujejo glede vseh panog naše industrije točnih podatkov in navodil, ki jih morejo nuditi skupno organizirani industrijci; zategadelj je zadnji čaaj da prične poslovati zveza. Čim številnejši je pristop, tem izdatnejši je ugled zveze^ Pristop k zvezi je priglasiti pismeno. Z ve-< seljern moremo konštatirati, da je prigla4 šenih že veliko število članov. Poživljamo tem potom ponovno vse industrijce, ki dosedaj še tega niso storili, da prijavijo svoj pristop na naslov enega izmed podpisanih ter da obenem sporočijo, ali se udeležijo glavne skupščine ali ne, — Kranj — Ljubljana, dne 3. februarja 1919, Za pripravljalni odbor: Vinko Majdič, industrijec v Kranju, predsednik. Dr, Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, tajnik,
—	Beguncem postojnskega, senože-škega, ilirskobistriškega in vipavskega sodnega okraja! Notranjske trpine-bcgunco naštetih sodnih okrajev brez razlike stanu in političnega prepričanja uljudno vabim, da se obračajo name v vseh spornih vprašanjih, zdrženih s težavnim položajem izgnanca, Zaenkrat prosim, da me obveščajo pismeno v Bohinjsko Bistrico na Gorenjsko. France Silvestrov, poslancc v Pokrajinski svet za okupirano Notranjsko.
—- Ribnica. Zaprosili smo telcfonično zvezo Ljubljana—Ribnica. — Sestanek mož S. L, S, je glasom resolucije zaprosil izločitev okrajnega sodišča Ribnica ia okrožja Novo mesto in priklopitev istega deželnemu sodišču v Ljubljani. Zadeva se je izročila po poslancu g. Škulju Narodni vladi. Prošnji se pridružuje vse prebivalstvo sodnega okraja ribniškega, — Enako smo zaprosili izpopolnitev postajališča Lipovec, da se napravi čakališče. Sedaj je postajališče izpostavljeno, ker je odprto na eni strani, mrazu, burji in vsem vremenskim izpremembam. Da sc zapre na četrti strani, se bo dalo zakuriti in bo več zavetja. Malo dela, a veliko koristi.
—	Izgon tujcev iz Zagreba in Hrvatske, Zagrebška mestna oblast je pozvala vse osebe, ki nimajo jugoslovanskega državljanstva, naj zapuste mesto. Centralni stanovanjski urad je raztegnil to odredbo na celo svoje področje. Vzrok: težave v prehrani in pomanjkanje stanovanj,
—	Terjatve do bivšega vojnega ersrjij Enketa, ki jo je sklicala trgovska in obrtniška zbornica v zadevi terjatev do bivšega erarja, je bila mnogobrojno obiskana. Vsi govorniki so povdarjali, da jc nujno potrebno, hitro storili vse korake za to, da pridejo upniki do izp'ačila. Vsako na-naljnje odlašanje izplačil bi marsikateremu dobavitelju moglo povzročiti gmotni pogin. Jzvolil se je odsek 12 članov iz kroga interesiranih trgovcev, industrijalcev in obrtnikov. NaKTga mu je, tla prelrc:;a vse, kar jc potrebno aa hitro in ugodno rešitev te nujne ladeve, ter stori na pristojnih mestih v ta namen vse korake. Zbor-ničuo predsedstvo je zatrdilo akciji naj-krepkejšo zbornično podporo.
„ — Izdaja novih kolkov in železniških voznih listov. V uradnem listu št. 39 z dne 20. januarja 1919 je izšla naredba poverjeništva za finance narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 14. januarja 1919, št. 290. tičoč sc izdajo novih kolkov in železniških voznih listov 7. dnem 15, prosinca 1919. Stari kolki izdaje 1910 in doslej v prometu se naliaiaioči vozni listi se z 28. februarjem 1919 popolnoma razveljavijo. Trgovski krotfi se opozarjajo na to s pristavkoiD, da sc stari neporabljeni kolki izdajs 1910 in dosedanji vozni listi sc z 28. februarjem 1919 popolnoma razveljavijo,. Trgovski krt>£i se opozarjajo na to s pristav-
kom, da sc stari neporabljeni kolki izdaje 1910 in dosedanji vozni listi lahko zamenjajo brezplačno proli novim v času cd 1. marca do 31. marca 1919 pri finančni deželni blagajni v Ljubljani oziroma r.a deželi pri davčnih uradih. Za golice voznih listov je plačati 6 v za vsak komad. Pripomni se, da je ta nova izdaja kolkov namenjena samo za prehodno dobo, vsled česar so se tudi dosedanje kronske in vinarske kategorije izdatno f;krčile in upoštevale samo najbolj potrebne kate^orij^. Tiskanje vinarskih kategorij se ji nekoliko zakasnilo, utegnejo pa biti izgotov-liene v najkrajšem času. V okolišu obmejnh davčnih oziroma sodnih okrajev na Štajerskem in Koroškem se razveljavijo stari kolki izdaje 1910 že z dnem 15. februarja 1919 ter se rok za zamenjavo starih razveljavljenih kolkov preti novim skrči na čas od 15. do vštetega 28. svečana 1919.
— Upokojen ljudskosoiski učitelj išče kot priboljšek službo orgar>;sta ua deželi. Opravljal bi lahko tudi pisarniške posle ter učil jezike: slovenski, nemški, italijanski, srbohrvatski. Naslov v našem uredništvu proti vposlatvi znamke.
UubOavts&e snsevScc*
lj Ponovitev proslave Valentin Vodnikove stoletnice v Rokodelskem domu. Ker v nedeljo mnogo občinstva ni moglo dobiti vstopnic za Valentin Vodnikovo slavnost, se bo prireditev ponovila v nedeljo, 9. t, m., cb 5. uri popoldne. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov.
lj II. Mar. kongregacija pri čč. uršu-linkah v Ljubljani sporoča svojim članicam, da. je v torek popoldne ob 2, uri umrla gdčna M i c i Č a d c ž. Pogreb bo v četrtek, dne 6. februarja t. 1. ob pol 2. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Članice ce vabijo, da se pogreba gotovo polnoštevilno udeleže,
lj šišensko prosvetno društvo naznanja vsem članom, da je umrla društvena članica Marija Pres.tor, mati društvenega tajnika in obenem vabi člane, da se udeleže pogreba, ki se vrši v četrtek, dne 6. svečana ob pol 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. — Odbor.
lj Gasilska župa ljubljanska ima v nedeljo, dne 9. februarja 1919 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, in siccr v »Mestnem domu« izredni občni zbor. — K občnemu zl-oru so vabljeni: Odborniki župe, načelniki vseh v župi združenih gasilnih društev, po en zastopnik za vsakih 20 članov vsakega gasilnega društva, zastopnik Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana. To je prvo zborovanje združenega gasilstva.
lj Stanovanjska beda. Mestni magistrat odpoveduje sedaj stanovanja vsem strankam, ki nimajo domovinstva in posla v'Ljubljani. Vsa na ta način izpraznjena stanovanja se bodo od danes dalje razglašala na magistratni deski. Stranke, ki iščejo stanovanja, se poživljajo, da seznama odpovednih stanovanj ne hodijo več gledat v magistratni ekspedit, marveč kar na magistratno desko.
lj Ravnateljstvo narodnega gledališča. Zadnje dni se je naznanilo ravnateljstvu in javposti, da je določen za deklice jia dijaškem stojišču poseben prostor. To naznanilo moramo ravnateljstvu popraviti, ker ne moremo dopuščati, da bi se drc-njali dečki in deklice na skupnem prostoru, javnost bi pa mislila, da je res kaj storjenega. Prostor za deklice je treba ločiti od onega, ki je določen za dečke. Kaj pomaga! Niti vhoda nimajo svojega. Če ne s splošno moralnega stališča, pa vsaj s stališča dostojnosti in resnosti moramo skrbeti za svojo mladino drugače. Ali res ni mogoče oskrbeti male pregraje,
1; Predprodaja vstopnic za dramsko gledališče prične v sredo dne 5. februarja popoldne ob 3. uri pri dnevni blagajni in posluje vsak dan od 10. do pol 1. ure zjutraj in od 3. do 5, ure popoldne. Istotam dobe tudi od tega dne dalje abonenti svoje izkaznice, ki doslej šc niso prišli ponje. Ker je dramsko (bivše nemško) gledališče precej manjše od našega, opozarjamo p, n. občinstvo, da pri abonement-predstavah ne bo mnogo vstopnic ua razpolago, kar naj se ne tolamači z raznimi domnevami, češ, da se vstopnice morda žc prej rezervirajo -"n oddajo.
Ij Prcbodnogospodarski urad išče ste-notipistko, ki mora biti popolnoma vešča slovenske stenografije in bili izurjena v strojepisju. Reflektantinje naj prineso osebno prošnjo Prehodnogospodarskcmu uradu v Ljubljani, Turjaški trg št, 1.
lj 99 miHjonov bankovcev v Ljubljeni. Pri komisijah za žigosanje avstro-ogrskih bankovcev in pri denarnih zavodih in blagajnah ljubljanskih od dne 13. do 20. januarja in od dne 20. januarja do 2. februarja 1919 ožigosalo se jc bankovcev v skupni vrednosti v K 98,858.493, in siccr enkron-skih bankovcev1 291.748 kosov, dvekron-skih bankovcev 314 625 kosov, lOkronskih bankovcev 248.995 kosov, 20kronskih bankovcev 326.561 kosov, 25kronskih bankovcev 1191, SOkronskih bankovcev 116.343 kosov, lOOkronskih bankovcev 239.028 kosov, 200kronskih bankovcev 7158 ko-sov, lOOOkronskih bankpvcev 57.6J5 kosov, lO.OOOkronskih bankovecv 10 kosov. Petindvajset-, dvesto- in ('esettisočkron-ski bankovci so ce žigosali le nekaj čar ker ss jih je med žigosanjem razveljavile.
lj Llkraden jc bil zadnjo soboto vojaški voz z diro (Flateau-voz) z zlomljenim drogom pred barako posredovalnega urada južuc železnicc. Če jc komu o tej tatvini kaj znanega, naj sporoči Jugoslovanski tovarni za milo v Spodnji Šiški.
Cestnik S. $. '
*	Valentin Vodnikova clavnoPt v Rokodelskem domu. Prav sedaj, ko smo s
j Srbi in Hrvati združeni v eni državi, je
| primerno, da slavimo Valetina Vodnika. V svoji najveličastneji pesmi, v »Iliriji oživljen:«', poveličuje našo domovino in v preroškem duhu pravi: »Ilirija p r s t a n — Evropi naj bo.« Pač so pozneje razne deželne meje razdrobile »prstan Evropin« — Ilirijo — v osem koščkov, a sedaj so meje padle, Ilirija je združena, ia ko so v nedeljo zapeli pevci Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu dr. B. Ipavčevo kompozicijo »Ilirija oživljena., se nam je Zdela kot himna Jugoslaviji, Tudi zbori iz »Venca Vodnikovih pesmi« so naredili mogočen vtis. Čast g. dirigentu Gorjupu. Slavnostni govornik g. gimn. profesor Ivan Mazovec nam je v dovršenem govoru predočil življenje, delovanje in zasluge Valetin Vodnikove. Pričet-ke pesnikovega delovanja v korist milemu narodu pa nam je plastično pokazal mični dramatični prizor »Slovenija oživljena« (zložil J. Bile), v katerem so nastopili Vodnik, Cojz in Linhart. In končno smo videli na odru dr. J. Ev. Krekovo igro »Cigan čarovnik«. Dr, J. Krek se nam pokaže v vsakem svojem delu kakor velik vzgojitelj ljudstva. Tu nam v preprosti veseloigri pokaže isto resnico, katero jc poudarjal ob desetletnici rDanice«, ko je rekel: »Ideal zdravega, čilega rodbinskega življenja, kako vzvišen, kako lep si! Dobre očete, dobre matere, krščansko vzgojo otrok — lo nam daj, dobrotno nebo, pa smo rešeni. Krščanska rodbina, zvezana organski z naravo, organizmom naroda in človeštva, zvezana z ljudstvom in z Bogom, naj se zopet pojavi.« (Zora, 1905, str, 34.) Veseloigra je šla prav gladko preko desk, igralci so izpolnili v polni meri svojo dolžnost. Pozna sc jim, da so že dobro vajeni odra, in upamo, da bodo tudi še večkrat nastopili. — Prireditev v Rokodelskem domu jc bila lepa, v vsakem «oziru primerna proslava Valentina Vodnika, ki je bil prvi naš pesnik in v letih 1809—1813 ravnatelj gimnazije in vodja umetiiijskega in rokodelskega zavoda v Ljubljani. -
Školja Loka. Dne 2. februarja je tukajšnje Katol. izebr. društvo uprizorilo narodno igro: »Revček Andrejček«, ki je izpadla prav izvrstno. Čast in hvala takim fantom in dekletom, ki se skoro noč in dan trudijo za dobro stvar. Le pogumno naprej po začrlani poli do cilja, — Igra se bo prihodnjo nedeljo, to je 9. februarja ob pol 5. uri ponovila! Kdor si želi poštene zabavfe, naj pride Ln pogleda, in upamo, da se ne bo kesal.
*	Vodnikova slavnost ljubljanskih prosvetnih društev se vrši marca 1919 v Ljudskem domu. Sestanek pevcev in pevk jutri v četrtek 6. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu (II. nadstr.). Vabimo pevce in pevke k udeležbi.
*	Prosvetno društvo za frauč. župnijo. Razgovor glede društva se vrši v četrtek 6. t. m, cb pol S. 'kri zvečer v Jugoslovanski (katoliški) tiskarni. III. nadstr. Vabimo somišljenike. in somišljcnice tega okraja, da se sestanka udeleže.
*	Krekova knjižnica Senipeterskega prosvelnega društva. Namesto to sredo, posluje knjižnica v četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer.
Izobraževalno društvo Bled jc uprizorilo na Svečnico dr. Krekovo: »Tri sestre« ter burko: »Rdeči nosovi«. —. Pevski zbor je nastopil z dvema točkama. — Dobro' uspela prireditev sc ponovi v nedeljo, dne 9. t, m.


LUSKA BLAZNOST PROTI SLOVENCEM. Gradec, 4. februarja. Današnji socialistični »Arbciterwille« srdito napada dežel: nega glavarja štajerskega Kaana, ker jc dai konfinirati Slovence v Gradcu. List pravi: »Predvsem odločno vprašamo de: želno vlado, kdo je povzročil blazno taktiko proti Slovencem in kdo jo je sklenil. — Zahtevamo, da se čim najhitreje prekličejo odredbe proti Slovcnccm, ker nikakor no-, čemo slediti politiki takega prenapeteža, ki se mora končati le v škodo nemškega naroda na štajerskem in v škodo Nemcev na Kranjskem.
(Op. vred. »Arbeitervville« ima prav. Toda, kaj bo list rekel, ko bo izvedel, da sia nemška socialista dr. Renner in dr. Bauer odobrila blazno taktiko gosp. von Kaan? iz Gradca? Vsekakor pa je izjava tega lista jasen dokaz, kako sc pametnim Nemcem žo siudi ta prenapeta nemška •• tnosl in nasilnost.)
IZJAVA DR. SUNARIČA. Zagreb, 4. februarja. Urednik zagrebške lokalne koresircrdenco je imel razgo-
vor z dr. Sunaričem, ki jc izjavil, da morajo bili Iirvajte v Bosni in Hercegovini posebej organizirani, sodelovati pa morajo s srbskimi in mohamedanskimi strankami, ki so najbližje Hrvatom. Hrvatje so za edinost države in za popolno narodno ujedinjenje Srbov, HrVatov iu Slovencev, med tem ko so Srbi za Veliko Srbijo. Vsi Hrvatje bi morali pristopiti k jugoslovanski demokratski ligi, kateri pripada iudi dr. Trmu-bič. Upanje je, da bo tudi srbska inteligenca vstopila v to ligo. Vzrok, da jc dr. Suna-rič odstopil kot poverjenik, nc tiči v Bosni in Hercegovini. Del mohamedancev bi tudi pristopil k jugoslovanski demokratski ligi. Gonja proti Zagrebu pomenja gonjo proti Hrvatski, ker je Zagreb simbol Hrvatsko,
HRVATSKA POLEMIKA,
Zagreb, 4. februarja. »Novo Vri jame-; protestira proli razpustu občinskega zastopa v Brodu iu vprašuje, zakaj se take reči godijo na Hrvatskem, medtem ko se Slovenija brez ozira na centralno vlado Zelo lepo razvija.
Zagreb, 4. februarja. - Riječ SHS« piše: Država SHS ima odkrito in prikrite sovražnike. Srbski separatisti in Radičovci hočejo državo uničiti, vendar lo očitno kažejo, medtem ko drugi lega nc kažejo, marveč skušajo s sabotažo dovesti državo do razsula. Zadnji razpravljajo o vprašanju decentralizacije, čeprav je konstituanta še daleč. Radi bi pridobili zase vse nasprotnike centralizma. Nočejo čakati kon-ttiluante, čeprav mora država živeti tudi do konslituante. Njihova decentralizacija pmneni uničenje države.
Zagreb, 4. februarja. Načelnik jugoslovanskega tiskovnega urada dr. Šimrak odgovarja na napade »Hrvata«, ki mu je predbacival, da je korilar, in izjavlja, da on ni nikak koritar, Starčevičanska stranka ga zato imenuje korilarja, ker ni odobrava! njene akcije, katero ie započela r.a najvišjem mestu v Bdgradu, da se lanska čast na protiparlamentarcn način in preko strenk v hrvatskem saboru skrivaj podeli kakemu uglednemu članu te stranke. Fnako jc gospoda od »Hrvatske« delala na to, da bi bil v ministrskem svetu šc en podpredsednik, ter je predlagala kot posebnega ministra za mornarico nekega člana svoje stranice, čeprav v splošnem nimamo vojne mornarice, :
JUGOSLO VANSK A. DEMOKRATSKA STRANKA V BOSNI.
Sarajevo, 4. februarja. Te dni prde baje v Saraievo notranji minister Prib'če-vič. To potovanje je v zVezi z ustanovitvijo Jugoslovanske demokratske stranke.
Sarajevo, 4. februarja. Tu se je vršil sestanek za ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke, ki bo stala na stališču popolnega narodnega edinstva in ccntrali-zacijc. Stranka se bo imenovala »Nacionalna demokracija*. Izvoljen je pripravljalni odbor.
ITALIJANSKI VOJAKI NA DUNAJU.
Dunaj, 4. februarja. Danes se ie pripeljalo na Dunaj 300 italijanskih vojakov in 25 častnikov, in sicer 100 karabinijerjev v popolni vojni opravi ia 200 mož s strojnicami.
NEMŠKO . POLJSKE MEJE.
Bera, 4. februarja. »Journal des Debata* zahteva kot pogoj tretjega podaljšanja premirja z Nemčijo ureditev nemško-poljske meje,
■PROTI SLOVANSKIM V1SOKOŠOLCEM NA DUNAJU.
Dunaj, 4. februarja. Potem ko so bili na poljedelski Visoki šoli vsi slovenski in hrvatski slušatelji radi dogodkov v Mariboru izključeni, bodo izdani; iste odredbe proti vsem nenemškim slušateljem dunajskega vseučilišča. Nemški visokošolci so v soboto izročili rektorju tozadevne zahteve, Rektor je obljubil, da bo o tej zadevi govoril v naučnem ministrstvu. Dijaki so dali rok do četrtka. Jutri, v sredo, ob 12. uri opoldne bo'v vseučiliški avli shod nemških visokošolcev, ua katerem bodo sklepali o nadaljnjem postopanju.
WILSON ZA GOSPODARSKO SVOBODO NARODOV.
Rim, 4. februarja. Dopisnik lista »Mes-sagero« poroča iz Pariza o konferenci med \Vilsonoin, Sonninom in Lloydom Georgc-50111, da polaga \Vilson največjo važnost načelontf ekonomne svobode in pravico vsake države, da dobi izhod do morja. Iz tega vzroka Wilson pospešuje način internacionalizacije svobodnih mest.
WILSONOV GOf/OR V FRANCOSKI ZBORNICI.
Pariz, 4. februarja. (Lj, K. u.) Rculcr-jev urad poroča: V francoski zbornici je predesdnik Wilson imel govor, v katerem je med drugim izvajal: Na drugi strani Rena* v Nemčiji, na Poljskem, Ruskem in v Aziji so vprašanja šc odprta in se v trenutku ne morejo rešiti. Francija stoji še vedno na svojih mejah. In ako bi stala sama, bi trajno morala biti oborožena in bi I s tem svojemu narodu naprtila trajno bre-
me davkov. Doprinesti bi motala žrtev, ki bi bila neznosna. Toda ne samo Francija, marveč tudi ostali narodi na svetu bi morali storiti isto. V pričakovanju kateregakoli groznega primera krivice bi morali biti vedno oboroženi. Toda to je nemogoče. Vladarji sveta so doslej mislili vedno le na odnošajc med vladami in so pri tem pozabljali na odnoŠaje med narodi. Sedaj vedo, da je edina pot do varnosti ta, da so v slučaju, ako bi bila ogrožena Frantija aH kak drug narod, ostali narodi priprav* ''■»ni, braniti ogrožene narode.
KIJEV ZASEDLI BOLJŠEVIKI.
Stanislavov, 4. februarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kijev so zasedli boljaeviki. Narodna vlada je s svojimi četami zapustila mesto.
FRANCOSKI TANKI V POMOČ UKRA-JINCEM.
Stanislavov, 4. februarja. (Lj. k. u.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Poveljni-štvo aliiranih bojnih sil v Odesi je 21. januarja odposlalo ukrajinski vladi 20 francoskih tankov, da jih uporabi v boju proti boljševikom.
pr Narodno gledališče. V sredo, dn« 5. t. m. popoldne cb 4. uri: »Mamselle Ni-touche« izven abanementa. — V četrtek dne 6. t, ni. ob pol 8. uri zvečer: »Prodana nevesta« izven abonementa. — Isti večer se otveri dramsko gledališče v poslopju bivšega ntmSkega gledališča. Kot otvoritvena predstava bo prvič na slovenskem odru vruizorjena Josip Jurčičeva .izvirna tragedija »Tugomer«, ki jo jc za oder priredil Hitiko Niičič. Pr» 'stava sc'Začne ob 7. vri zvečer in se vrši izven.abonementa. — V petek, dne 7. t. ni, v opernem greda-l-'šČu cb pol 8. uri zvečer »Smrt m-ijke Ju-ttovičev« izven abonementa. — V soboto dne 8. t. ra. ob pol S, "ri zvečer v onernem gledališču »Jevgciiij Onjcgin« za »B« abo-nement. — V dramskem gledališču ob 7. uri zvečer »Tugomer« za »C« abonement.
in	i « . ■ .........n	..........................'■■■ni, ir
sTOle vnele« .
Odbor »Društva Uslužbencev stva Srbov, Hrvatov in Slovencev na slovenjem ozemlju« nam piše:
O slovenskem državnem uslužbenstvu se jc v zadnjem č-su mnogo pisalo. Povod Z3. rckrimiracijc jc dal ustanovni- občni 7ber podpisanega društva in članek v 23, »Slov. Naroda ; z dne 29, prosinca in št. 27. z dne 1. svečana t. I.
Društvo smatra za potrebno, da poda širši javnosti pojasnilo, omejuje pa ss pri tem zgolj na suha deistva. Poudarjamo pred vsem, da stoji društvo, katerega člani pripadajo vsem trem Političnim strankam, nad stran k a m i. Zato tem bolj obžalujemo, cla sc skuša organizaciji podtikati 7. gotove strani politično stremljenje, v članstvu samem pa razvnemati strankarska nasrrotslva.
Poročilo predsenika lillega, oedano na ustanovnem, občnem zboru, je bilo povsem stvarno in ni imelo huiskaiočega namena, Izrecno jc celo poudarjal, da Sc Vzdržuje vsake kritike naoram postopanju vlade v vprašanju državnih nastavljencev, in le predsednikovi laktnosti jc pripisovati, da se je občni zbor ob impoZantnem številu udclcžencev tako manifestujoče za-vršij. Da je padla od strani zborovalccv tudi kaka pikra, pa opravičena opazka, je pri mizeriji, v koji životari državno usluž-benstvo že nad štiri leta, nekaj popolnoma umljivega.
Spontano stavljeni predlogi, ki mero-dajnim činitcljiim niso dobrodošli, so naravna posledica boja za obstanek in umevni vsakemu, kdor pozna bedo državnih nastavljencev. O kakem napredovanju državnega uradništva za časa nove vlade društvu do zdaj še ni nič znanega, izvzem-ši nekaj slučajev na višjih mestih.
Javnosti ni prikrito, da je pri večini imenovanj odločevalo prijateljstvo, osebno znanje in politično strankarstvo. _
Učiteljstvu k zboljšanju gmotnega položaja prav iskreno čestitamo iu mu jc privoščimo iz srca, pri tem pa bi vlada ne smela prezreti državnih nastavljencev.
Ni pa treba posebej naglaŠati draginj-ske doklade in četrtletnega nabavnega prispevka, ki ga je vlada, s tem, da zadevnega zakona ni preklicala, obligatorično prevzela od bivše Avstrije.
Ali bi nam dopisnik »Slov. Naroda« ne mogel povedali, komu so zahteve državnih uslužbencev pretirane? Upravna komisija napram njim ni imela nikakih pomislekov, celo vlada jih je priporočljivo predložila v Belgrad.
Predsednik LiUeg je citiral na občnem zboru dobesedno dr. Ravnikarjeve besede; »Sramota je, da državni nastavljenci stradajo, šc večja sramota pa je za državo, ki svoje delavce s pičlo plačo sili k stradanju.« Saj menda gospod doktor kot trajni nrijatclj in zaščilnik državnih uslužbencev
danes ne bo mislil drugače. K citatu ni bil pridejan nikakšen komentar, ki bi količkaj meril na osebni napdd.
Društveni odbor je bil sestavljen tako, kakor so predlagale posamezne organizacije, katerih vsako zastopa najmanj en odbornik.
Očitek, »da sc hoče splošno organizacijo državnih uslužbencev izrabiti v te nečedne namene, dokazuje tudi sestava odbora«, je tedaj docela neutemeljen in ga društvo kar najodločneje zavrača.
Zdi sc nam, da je dosegel člankar baS nasprotno od onega, kar je imel v mislih. Obžalujejo, da je večini državnih uslužbencev pokazal, kako naj se krene ua levo, ravno list, za katerim stoji J. D. S. Za nas je zadeva končana in na nadaljnja izvajanja ne bomo več reagirali.
V Liubljani, dne 5. svečana 1919. Za odbor »Društva državnih uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na slovenskem ozemlju«: MaksoLilleg, Joža Be k g, t. č. predsednik. t. č, I. tajnik.
a Prodaja mesa. Mesarji bodo prodajali meso namesto danes jutri v četrtek.
a Meso na rdečo izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dne t. m, in v četrtek, dne 6, t. m. v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-lc red; V sredo dne 5. t, m, popoldne od 1, do pol 2, ure štev, l do 200, cd pol 2. do 2. ure štev, 201 do 400, od 2, do pol 3. ure štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. uro štev. 601 do 800, od 3, do pol 4. ure štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure štev. 1001 do 1200, od 4, do pol 5. ure štev, 1201 do 1400, ud pol 5. do 5. uro štev. 1401 do 1600, V četrtek, dne 6. t. ui. dopoldne od pol 8. do S. ure štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. ure štev. 1S01 do 200(7, od pol 9. do 9, ure štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. uro štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. ure štev. 2401 do konca.
a Nasoljeno kumarce na rumene izkaznice D, Stranke z izkaznicami ubožne akcije, znaznamovanimi s črko D, doba kumarce v sredo, dne 5. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: dopoldne od 8, do 9. ure štev, 1 do 180, od 9, do 10. ure štev. 181 do 360, od 10, do 11. ure štev, 361 do konca. Stranka dobi po pol kilograma na osebo, kar stane 30 vinarjev.
a Raztopljen jedilni loj za lil. okraj. Mjestna aprovizacija bo oddajala loj za tre-
_____------ -...... —JLt.
tji okraj v sredo, dne 5, t. m. pri Muhleisnu. Določen je tale red: od 8. do 9. ure štev, 1 do 300, od 9. do 10. ure štev. 301 do 600, od 10. do 11. uro štev. 601 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega olja, kilogram stane 12 kron.
a Raztopljen jedilni loj za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala loj za četrti okraj v sredo, dne 5. t. m. pri Miihl-cisnu. Določen je tale red: popoldne od
2.	do 3, ure štev. 1 do 400, od 3. do 4. ure štev, 401 do S00, od 4. do 5. ure štev. 801 do konca. Vsaka stranka dobi po pol kilograma jedilnega loja, kilogram stakne 12 kron.
a Mast 2a V. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za peti okraj na rumena nakazila za mast v četrtek, dne 6. t. m. pri Muhleisnu. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1. do 180, od 9. do iO. ure štev, 181 do 360, od 10, do 11. ure štev, 361' do 540. Popoldne od 2. do
3.	ure utev, 541 do 720, od 3. do 4. ure štev. 721 do 900, od 4. do 5. ure štev. 901 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg, Kilogram stane 25 kron.
— Kdo ve kaj povedati o enoletnem prostovoljcu četovodju Bogomirju Vodo-pivcu, ki je bil pri Lagerkonunando Pu-
sterle — Et. Stat. Kmdo — Mandrielle — Et.-Post 277, nuj sporoči na naslov: Irma Vodopivec, Cirknica, Notranjsko.
Izgubljena je bila v soboto, dne 1. fe. bruarja, pbpoldne od pol 2. do 2. zlata damska ura z dolgo zlato verižico od Škof-je ulice po Ilirski ulici do trgovine Šara-bon, od tamkaj nazaj po Sv. Petra cesti do Škofje ulice. Pošteni najditelj naj odda proti nagradi Škofja ulica št, 7, I. nadstr., na desno.
Čech, Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje. — ' Jc to v resnici drzen pamflet na najslavnejši list naše zgodovine na dobo hu-sitsko«, tako pravi založnik tega slavnega če. škc«-a pisatelja. V tem delu biča Svatopluu Čccn generacijo ravnokar minule dobe. Za zgled ji stavlja koreniti in slavni rod Husito\j in lahko si predstavljamo, kaka ironija je bila to za ono generacijo, ki je takrat hodila pota današnjega slovenskega naroda. Ta znamenita knjiga velja broširana *1 K in se dobi v »Jugo< slovanski knjigarni« v Ljubljani.
Dostal, Darovana. Zgodovinska povest ij dobe slovanskih apostolov. Sv, Ciril in Metod potujeta proti severu in najdeta tam silen slo. van, rod, borečega se proti nemški zavratnosti Povest je zelo zanimiva in spada gotovo met najboljša dela slavnega češkega pisatelja. — Stane 1 vezana skupaj z Dovlejevo povestjo: »Znamenje štirih«, v kateri nastopa sloviti Šerlok Holmes, 4 K in sc dobi v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani.
r
L
Milan poličar ^inka poličar roj. V^lcmdiensi - porojena
Št. Vid u3 IJabtJiM f
Jled, dni 2. februarja 1919.
Eltd
Kovaški vajenec
Gospodične
poštenih krščanskih staršev so sprejme, •pod ugodnimi pogoji pri Antona Pogorele, kovaški mojster in izdelovalec plugov in motik, Stroge, p. Dobrenoljs.
so sprejmejo na brano in stanovanje. Mestni trg Stev. 25, L nadstropje.
t)-nrja rn • 1 par škornjev, 1 par čev-riUUU du* ljev, malo nošeni, lep kovček iz usnja, toplo moško perilo, 2 blazini za novorojenčke, nad 2 m močnega piatna i. dr. Vse to tudi v zameno sa živila. Kje, pove uprava Slovenca pod Stev. 791.
Ifapnh nia zanesljiva ln dobrosrčna VutUU Ujfl« ae sprejme k S otrokom. Starost 25 do' 40 lot Dobra plača. Naslov povo uprava »Slovenca". 356
Stanovanje phraao
.išče gospodična.
--------Preskrbi lahko premog.
Cenjene ponudbe na upravništvo Slovenca" pod šifro: ,.Premog 816".
Cfanniranin išCam proti dobri na-Olatiuvulljo gradi, obsto eče iz 3 do 4 Sob, s kuhinjo, električno razsvetljavo (ln če mogoče z vrtom) a 1. marcem 1919, in sicer meblovano ali nemeblo-vano. Cenjene ponudbo pod G. E. na upravo tega lista.
Mhj* so proda na zelo prometnem (lia prostoru v Ljubljani. Poizve se v pisarni Zadružne centrale ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. Is to tam se proda tudi več otoman.
Ilnj/In stara 28 let, z dobrimi s pri če-Utjuiv voli, vajena vsega gospodinjstva. likanja in tudi boljše kuha, gre v službo v mesto So raje na deželo. Ponudbe naj se pošljejo na upravo „Slo-venca" pod Šifro »Pošteno dekle 823".
Hiša v LiiiDijaoi toKoršj?Si
posredovalnica Ennajska cesta.
NovoId?, Ljubljana,
Kupi oo iiinljna do 80 kron, dražje ne. cenejša ¥11111110 Kdor ima za oddati so prosi da bi sporočil v trgovini pri ,Solncu'.	769(2)
I fanra sprojme takoj Ivan Schtveiger, ULblllu brivski mojster, Črnomelj.
WeriiieiD) železna blagajna
ee proda. Vpraša se Slomškova ulica Si. 4, pritličje, desno.
Avslr. volno posojilo a?:,
akt okop. denar se kupuje od 9. do 12. dop. In od 3. do C. pop v hiši Jadranska banke v Ljubljani (nasproti glavne pošte) I. nadst desna vrata 12.
Ifnharfra 38 let stara z izvrstnimi. AUUGllta večlotniml izpričevali, išče službe v Ljubljani pri kaki višji gospodi. Naslov pove uprava pod št. 839.
narmnnilra se proda ali zamonja za UuIlllUUlnO živila. Poizvo so pri Medeno, Ljubljana, Poljanska cesta št. 60.
100 ko bele moke ali 30 kg slanine SM^vmSSt slacovaiije vs
in kuhinje, boljšemu paru brez otrok. Naslov pove uprava lista pod št. 808.


Sla nrnriaj • omara za obešanje obleko, Ml IIIUUUJ« omara s prodali, umivalnik, votika miza, polkrozna miza, nočna omarica, Šivalna miz es, omarica sa potilo, ogledalo, slamnata klop, vse prav dobro ohranjeno. Naslov povo uprava lista pod štev. 838. Ogleda oo od 10. ure do 4. ure.
\m\rn prodoioiko jss £tna
službo v kaki trgovini v mostu ali na deželi. Naslov pove uprava pod št. 889
lavna Mu pozive, sre-irnlno
pri Balkanu, Dunajska cesta, dne 13. t. m. ob 10. atl dopoldne.
Kompletna oiirava za spalno sono
se takoj proda. Več so poizve: Blcl-weisova cesta 5, II nadstr., na dosno.
Za volno posojilo
tura na Mestnem trgu 25, I. nadstr.
Mala iroovsKs Hiša
so proda. Naslov pod št. 895.
v jako prometni ulici v Ljubljani pove uprava Slov.
filaSOVlf <*0br0 oliranieni se..P r 0 d a;
št. 871.
Kjo? pove upravništvo pod
Večja trnovska Hiša vsltzsz
za vsako obrt, so proda. Poizve so v Trnovskem pristanu štav. 14.
Ornrfa cn P° nizki ceni SCO—400 meri Ul!Q 3C trov bodeče žice, 3 matike, 1 pločevinast vrč, 1 grabile, blizu 100 fižolovih prokeij in 1 losena vratica za ograjo s ključavnico. Naslov povo uprava toga lista pod št. 870.
Zeollna ponudile. Ss^M £
sestvom in dobro idočo gostilno na zelo prometnem kraju v Ljubljanskt okolici si želi znanja v svrho žonitve z gospodično ali deklico, katera je lahko tudi kmečkega stanu. Glavni pogoji neomadeževana preteklost, dobrih staršov, veselje do gostilna in gospodinjstva. Na promoženjo so no ozira. Lo resno ponudbe, čo lo mogočo s sliko, katera se gotovo vrno, pod šifro Vijolica 882 na upravo toga lista. Tajnost zajamčena.
Dianinn 80 ^p1- kJ°« P°ve "pravni-rlflulliu štvo pod št. 872.
Lire io romunski denar ees&t0
kurzu zavarovalna agentura na Mect-noni trga 25, I. nadstr.
Mlinarja, pražilca fJ^irS.
skirn iu pražilaim strojem s p roj me Koilnska tovarna v Ljubljani,
Resni ženili ponosna.
otrok, v 37. letu z nekaj premoženja, žoli znanja v svrho ženitvo z boljšim gospodom.. Vajena jo vseh del dobre in skrbno gospodinjo, poaobno ima vesolje do trgovino in obrti, kakor tudi do vodstva kmetijstva. Lo resno ponudbe, čo mogočo s sliko, ki so vrno, ca upravo toga lista pod šifro Dobra gospodinja 881,
Proda hjPa s prostornim skladiščem se IIIjU v Ljubljani, ugodna lego, zelo pripravna za kuko podjetje. P.s-mena vprašanja pod Podjetje S69 na
upravo Slovenca.
KnvarniM v dobrota stanju in na do-IlUVOLUlLu brem mestu iščo v najem ali tudi v nakup vdovec 33 let, pod-kovskl kovač in izdelovatclj vozov,— Ponudbe naj so pošljejo pod šifro „Kovač 821" na upravo ^Slovenca".
Nekaj plaina in konleaineže prod
blago se proda Naslov pove ..Slovenca" pod štev. 790.
vojno uprava
Uniial Pa som ln žaliiu dopisovati z HI V(II,tO Slovenko iz Ljubljano v starosti od 17. do 19. let tn iz boljših krogov. Naslov povo uprava lista pod štev. 833. _
Planino ali o asovir,
povo uprava li3ta pod štev. 837.
nirpnna ndf bola» 1 motcr visoka
UKi UlJ Q |)(Jl, znamka Pboobus, to nnnfl so proda na Starem trnn štev. 2, UI. nadstr._
f rlcMtia 80 na raCun ali vnajom. UuMilUO Tozadovno ponudbo na tvrd-ao T, NovotDV, LJubljana, Dunajska c.
Franc miMc M mikic roj. fcampe
poročena

Črni Urb
Vinski mu po upodni ceni proda.
1. Jugoslovanski anončni lninioimačnl zavod Bozeliak & Rozaac.
Besna zeoilev.
častnik, v 32. letu, želi znanja z go-spico ali vdovo brez otrok, v starosti 18 do 27 let v svrho žonitve. Pogoji: samostojna trgovina ali nekaj gotovine, dobrosrčnost in lepa preteklost Resna reflektantinjo nuj blagovolijo poslati ponudbo s sliko, katera so vrne na upravo tega lista pod šifro Tajnost častna stvar 890,
Dovoljujem t>l naznaniti, da sem zopet otvoril svojo prvovrstno
dsEavnko popravo pisalnih sirojav
ki Jo bila svoječaeno pritslopllena pri tvrdki OUver Trading Olfics. Moja več uego 20 letna praksa fn vsestransko priznanja jamči za coli-dnost iu izvrstno delo, kakor tudi, da bodem vsem zahtevam v najvišji meri zadostil.
Ob enem priporočam cenjcnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih barvanih trakov za različno stroje, ogljonega papirja i. t. d.
Z vsem spoštovanjem se priporoča Leopold Zwolinslil, mehanik specialist za pisalne stroje, Ljubljana, Gradišče 10.
je znamka naj. finejoga jedrna, tega prešauega
bosi k 500gramo v
Tovarna za milo ia soda Ignac M t Kranju.
klavir pohištva
Jn več kosov
Ja naprodaj,
Poizve se na Dunajski e. 81. 9. I. nadstropje desno.
išče mesta v mešani
trgovini ali kot potnik. Naslov povo uprava Slovenca pod št, 888
Oftklirn zdravo ia krepko, sposobno uLhillu za vsako delo, iščem za takoj k mali rodbini. Oskrba, hrana iu stanovanja dobro. Naslov: Milly Matica, Zagrsb, P.ainerova ul. 8, L nadstr.
javna dražba*
Na pošti v Mostah sc bo prodalo v soboto, dne 8. t. m. ob 9. uri dopoldne na javni dražbi	8S7
io soslav so&iep moSto, igo !. W8nnii-vina In vsC vinska soiiav.
ES3S" Kupci se vabijo.
2al03tnl naznanjamo vsem sorodnikom, snanceaa in prijateljem tužno vest, da jo naSa islreno ljubljena mamica
Marlfa Prestor
v pctaedeljek, dne 3. t. m. ob 7. nri zvečer, po dolgi, mukepolnl bolezni v 56. letu starosti mirno in vdano v Gospodu zaspala.
Pogrob so vrži v četrtek, dno 6. avočana ob pol 2. uri popol« dne iz mrtvašnico deželno bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blagi pokojnici bodi ohranjen prijazen spomin,
LJubljana, dne 4. svečana 1919.
Ciril, Metod, Mi&IavS, Jože, slnovL Jclija, Anica, hčerki
IH SlilliS
mnogoletni asistent oddelka za ženske bolozni in porodništvo doželne bolnice v Ljubljani, zadnji dve leti operater žensko in porodniška kliniko profesor Ernat Wertheim-a Dunajsko univerze
v Mabljani, Turjaški trg St. 2.

kranjske deželna vinarsko zadruge v Ljubljani, reg. z. z o. z.,
ki se vrši
v sredo, dno 19. svečana 1919 ob 11. nri
dopoldan v zadružni pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Dnovni red: Sklepanja o tem, ali naj so zadruga prilagodi razmeram, ali pa naj se raz-druži (likvidira).
Ker dne 50. prosinca 1919 sklicani izredui občni zbor, ki ual bi sklepa! o zgornji točki dnevnega reda, ni bil sklepčen, so opozarja da bo ta občni zbor po § 36 zadružnih pravil veljavno sklepal z večino »/« glasov broz ozira na število udeležencev.
Načelstvo,
nin v
razpisaja mesto
Prosilci Z dokazom O vačlfttnl nrnksi v enaki stroki naj vložijo prošnjo do
10, svečana 11.
Plača so naznnnl pismeno.
^ Eimiillsm Hssta« BniUKi v laisTljlti
Brsz posebR:ga obvestila.
Mestni pogrebni zavod i LJubljani.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljubliona hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
2ffi.iS.RY ČADEŽ
v torok dno 4. t. m. ob S. url popoldne po dolgi mukepolnl bolozni, previdena s tolažili, sv. vera boguvdaao promiuula.
Pogreb nepozabno pobojaico so vrši v četrtok dne 6. svečana 1910 ob pol 2. uri popoldua iz mrtvaške veže v deželni bolnici na pokopališčo k sv. Križu.
Sv, maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 5. svečana 1919,
Fzano in Neža 6adež, starši, Amalija, S. Aqnlna, Ana, Terezija Čadež, sestre, Fran Cadež, profesor, Viktor Čadož, kaplan, Karol čadež, zasebni uradnik, Avgust Čadež, računski podčastnik, bratjo, Frančiška Čudež, roj, Bibor, svakinja. Vladko in Marijan Čadož, nečaka.
kompletno opreme za tovarne marmelada in konr.ctv. FRIDEHIK ROTTERg& Co. Dunaj IV.
"1
HH-mrvt
po originalnih slikah prof. L Tišova in Oloaa Antonlnija:
Njegovo Veličanstvo kralj Peter
velikost 82X48 K 9-50 velikost 48X64 K 14 50
Njegovo Visokost regent Aleksander
velikost 32X43 K 9-50 velikost 48X« K 14 50
Woodrow Wilson
velikost 82X49 li 9-50 velikost 48X64 K 14-50
Prvorazredni izdelki v barvah tor najlepši kras jugoslovanskih urndov In domov. — Preprodajalci, ki naroče najmanj dosot slik, dobe 30% popni.a. — Priporočamo našo bogati zalogo pisarniških potrebščin, razgledalo in vseh vrst papirja saino oa dobelo.
Uinetao zatožni zavod »MERKUR«
Zagreb, Ilica 31.
«
Pouudimn Vam: 50 003 muiolj iz riževe slame št. t. po 4 80, št, 2 po K 500 St. a, K 6-40, št. 4, 7-^0, krtače zc tikanje fz riževe slamo Iv S-iiO iz pravili korenin K «•— zu komad kakor tudi vse druge krtačarske izdelke. Cene franko ZAGREB. — Pošiljamo tudi -—<v« po pošti po povzetju. Eni. Weiss i drug, Zagreb, Jurlš čevn uiica 'J.
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
Histon 1. FSnZgar
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančicc,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
Popolnoma belo platno
morete dob!U x rporabo naJerp izboniega lnga PHJiSfi . Zfl PZ.flTNO. Velik prihranek ln malo truda pri praniu. 1 zavoj 150 gramov IL V—, '150 gramov i. 2'50. Nalmau) «e more oaročlU 10 iavo)cvl Pri naročilu 5 kg popust! Bazpošllja sc po povzetja. Prodajalci dobe popust.
Zavod ra Izvoz M. MM ^^Tlf.^7.
na javili dražbi. V poštev pridejo sledeče barake: t. II evi pri konjeniški vojašnici,
2.	os imljevalnn bnraka (isolterourake) na TrZaški cesti.
3.	opazovalne bnrake na Tržaški cesti, 4 artilerijska delavnica,
5. piionirske barnkc, ti. barake za transene v Tegetthofovl ulici in
7. barake zaruske vjotnike vPodbrež.iu.
Pod cenikio ceno se no proda nobena baraka.
Kupniuo položi drailtelj Inkoj v gotovini. Pričetek v sredo 12. t. m. ob S. uri zjutraj pri hlovlh konjeniške vojašnice.
Klavirje, harmonije in m ihm Hirali
prodaja in Izposoja
- RHbiiz Breznlft,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
Ako ras!?®
Samo tako dolgo, dokler je blago
v zalogi! Zimsko blago, kakor na primer: moške nogavice, zapestnice, zimske Cepiče, pasovi (Leibbinden), ženski jopici brez ln z rokavi, moški jopici in volneni otroCji jopiCi se po posebno nizkih cenah oddajo.
E&sportna iiiža LUHA. Mor štev. 75.
iuHUitu UbliSulIU
pišite po cenovnik. Trgovina s semeni
^EVEil & fcomp. LJubljana.
St. 5*8.	Britev
os
z jako finim rezi-, lom, žo brušena kar za rabo. Ceno ?e nahajajo natančno po sliki. Zahtevajte veliki ceuik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — E. LUNA, Maribor št. 75. -
SlPaJi
Svoječasni p. n. naročniki turških srečk, ki so prenehali ali hočejo prenehati z mesečnimi vplačili, naj v svrho povračila vplačanih zneskov nemudoma vpošljejo zadevne prodajne listine in potrdila čez vplač. zneske na:
Glavno zastopstvo srečkovnega oddolka Češke industrijalna banka v Pragi — Ljubljana, Franč. nabrežje 1.

Vabilo
Ustanovi se v kratkem
delniška duužba „3njjlav"
za izdelavo Žitne kave lu sadnih konaerv.
MP 2)elniee so po 500 kron
Vabite se, da se udeležite subskripcije in da pripravljeni znesek takoj vplačate pa poštni nakaznici na podružnico Jadranske banke ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Za pripravljalni odbor delniške družbe „TrigIav": Fr. Ccrai, M. Gostlnčar, V. Jerotina.
kupuje vecfR© v vsakS mrsoSšn!
največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih gob, ki obstoji žc nad 32 let.
iSf && m
v Ljubljani, v lastnem domu MtkioSlfceva ccgla 61. B
obrestuje hranilno vloge po čistih
0.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica iu jo imela kancem lota 1918 nad. <3 mlLjonov kron vlog in nad 1 milijon cnstottsoč kron rezervnih zakladov.
L'nd t:a ponojUi ca stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. »Slovenca«.
V CEUU Jo naprodaj vollka dvonadstr
b
na najbolj prometnem kraju za 400.000 K Naplačlla te zahteva polovico, ostanek po dogovovvi. Posredovalci izključeni Ues"0 ponudbo sprejema upravništvo i ista »SLOVENCA" pod žtoviiko 711.
I|1
za moške srajco in lika-rico k strojcui, eo proti dobri plači sprejmejo za 6talno. - Vpražr. ko pri Karlu Hamanuu v Ljubljani, Mestni try 8,
(t kuharica in 1 cbarica) k boljši obitelji v Zagrebu. Nastop službe takoj Plača po pogodbi. Daljša pojasnila daje gospa i'. Vr.lisama, ZAGfiHB Moš nskijeva ui ca štev. 17.
odstrani prav naglo dr. Fleseh-a izvirno zakouito zaiamčeoo >Si;abo-form« mazilo. Popolnoma brej: duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K. veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in oko. licc: Lekarna pri zlatem feleco, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na "4 varstveno znamko »Skaboiorm«!
gozdni tehnik - inženir
s prakso išče primerne službe. Nastop takoj. Ponudbo na upravništvo lista pod št. 803.
€®vlfl tovarne ri./rr
»TS5R	&KO.
iz naifinej.ševro, boks iu lak usnja z usiijatimi podplati sc dobe po dnevnih ceuah. Trpežni zimski iz fine telc-tlne i gumijastimi podplati po K 85-— za moške, K 75,i:~ za ženske v zalogi
LJUBLJANA, RREG.
:»
Fino močno
razpošilja po zelo nizki ceni vsako množino tvrdka M Omahon, Višnjagora.
t. Jugoslovanski
anonfoi In StsformaSnS zavod
Besefjak & Rožanc
LJubljana Frančevo nabr. št. 5.
VcS dobrih pisalnih strojev (Oliver, Rcmington visible) proda;
"opravila pisalnih elrojov ter kontrolnih blagajn izvršuje točno in stro-kovnja.ško Prane Sar, Ljubljana, Frančevo nabr. št 5.

Kdor so želi seznaniti z
. raeraii ? §oi
naj se naroči na dnevnik
Jugoslavija
Sarajevo, čukoviča ui. 7,
Naročite ga za mesec dni (K 4'50) in uverjeni f-mo, da ga boste naročili tudi nadalje. (Polovico leta stane K Fr— celo leto K 54 -.
V Ljubljani morete dobiti časopis v trafiki gospe Zalita Sovor-jovo.
NAJSOUDNEJŠA i« NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PROBKOVINE Iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE!
Mranfska deželna podružnica
n.-a. dež. življonske in rentno, nezgodne in jamstveno zavarovalnice v Ljubljani!, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, združeno tudi c vojnim rizikom, otroških do*, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
— Javou zavod. — Absolutna varnost — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
i 3S?3C3B?V
buHoua fsrasfova, najmanj polsuha, naložena v vagon za takojšnjo dobavo! Ponudbe s skrajno ceno in množino je poslati tvrdki VINKO VABSC, — 2alec pri Celju.
Vsak, kdor rad poceni kupi
naj so oglasi takoj
Hi
izilipmBrM
Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
najem
katera naj se nahaja ob glavni cesti, pripravna za trgovino, najraje pa tako, v kateri se že obrt nahaja. — Ccnj. ponudbe z navedbo lege, cene oziroma najemnine na upravništvo ^Slovenca" pod naslovom: Trgovina. —	828

774
3. RAZRED.
Itr^SluTVME3B1-4J OTl BfcP' M -W1*-» EQ V I USlIIVrtl
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
li	sn K %mM0 glavnB eSobEtek:
št. 102C2, izžreban due 1C. oktobra 1915, IV. lot št 8GS35, izzreban tluc 11. oktobra 1017, VII. lot C 60.000 št. 34.155 In št f,0.S0{> K 10.000 št 778& in št. 138 169 X 30.000 ..... št. 63.435 K. 5.000 .... št. 68.425 mnogo dobitkov po K 2GV0, 1000, 800, 400 ln veliko dobitkov po 2U0 S,
Izplačali smo na dobitkih sa K1,SE2.040. Fgl&iAte žre^asle iba 11. Is O. SeSirsarja fiS!9.
Izžrebalo se bo 4300 dobitk. v skny. znesku K 1,050.200. - Srečke prodaja
LluisSIsms&a kradsfna banka v IlubSjanS,
kot poslovn oa razredne loterijo in njene podružnice
v &3ii*<3, CeSo^sM, Trstu, Splitu in Gorici.
€ena sFciSse: Vi K Va K 60, V* K 30, i/8 K 15.
igralr.l načrti in vsa pojasnila brezplačno! Dobitki plačljltl takoj 1» brez odbitka 1

St. 8IG.
jKgcsSssvenska iorarna za milo v Spodnji Siikl
ima večjo množino milnega blaga. To blago se bo oddajalo poslej frauko tovarna po naslednjih temeljnio, oziroma nadrobnih cenah:
30°,'o pralno milo v kosili po 100 g, komad po K 0-40. 'M „ „ , » , , 100(?, , , KIMO,
80	» >J » „ 200 g, B „ K 1-20.	........
33-40 „ toiletno „ M , n 100 p, „ , K 2"50. 66 „ milo za britje v „ , 50 g, , , K a-—, 10 „ milni prašek...............kg K 2-50.
Pri uaročbak istega milnega blaga v celih zabojih so dovoljuje znaten popust in so v tem slučaju oddajajo milni izdelki franko tovarna pr
naslednjih cenah: 20% jjralno milo v kosih po 1.00 g, komad po K 0-flO. 30. B - » . ti 100 g, „ B K 0-45, 30 „ • n p n „ 200 g, „ , K O ltO, -40., toiletno „ „ n , 100 g, » .K 1-80. 60 „ milo za britje v „ , 50 g, u n Iv 1-40.
10 „ milni prašek..........kg K S —.
Bla^o so mora plačaU naprej, ker sa razpošilja sicer la proti povzetja. Naročila je nasloviti na Jugoslovansko tovarno za milo v Spod. aiškj. V Ljubljani, dne 'JO. januarja 1919, s
3S-
Poverjcnik za javna dela in obrt: InZ. V. Rames 1. r.
!2
?
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ]es
ijemna zavarovalnica
preti požarnim škodam in požkodbi cerkvenih zvonov
£jubljana, dunajska c. 17, fijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: L raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 3. Vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako, 3. vso poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije iu proti nezgodam, vsakovrstna pod-jotja, obrti kakor tudi posamezne osebe ea deželno nlžjeavstrij« sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in udnlne, 1(1 so znaSale 1.1916 K 900.828*91, so
poskočile koncem 1.1917 na l^Sl.SSS-SI. Tedaj, člmvefje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudba in pojasnila daj« ravnateljstvo, glavna poverJealStvo v Colju ln ua Proseka, kakor tudi po vseh latah nastavljen po* verjonlkl, Cene primerne, bitra cenitev ln takojšnje izplačilo.
izdaja konzorcij
Odgovorni urednik; Josip Oostiučar y Ljubljani.
Jujteslevana'..} tiskarna x Liubliaoi-