CEUE, 8. MAJA 1980 - ŠTEVILKA 18 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Uteha ob naši največji izgubi
je zavest o neizmerni sreči,
da smo tovariša Tita imeli!
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj 1980
Vodil je Zvezo komuMiistov^
Jugoslavijo in neuvrščene
BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) - Danes ob 18. uri sta predsedstvo CK ZKJ v imenu
centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federa-
tivne republike Jugoslavije, na seji obeh predsedstev sprejeli ob smrti predsednika repu-
blike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita naslednji razglas:
Delavskemu razredu,
delovnim ljudem in občanom,
narodom in narodnostim
Socialistične federativne republike Jugoslavije
Umrl je tovariš Tito.
Dne 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika
naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ,
predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika
oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše
države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, intelek-
tualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
Vse življenje je Tito borec za koristi in zgo-
dovinske cilje delavskega razreda in vseh de-
lovnih ljudi, za najplemenitejše ideale in hote-
nja naših narodov in narodnosti. Tito je naš
najljubši tovariš. Sedem desetletij je izgoreval
v revolucionarnem delavskem gibanju. Sest de-
setletij je krepil vrste jugoslovanskih komuni-
stov. Več ko štiri desetletja je na najžlahtnejši
način opravljal najodgovornejšo dolžnost v na-
ši partiji. Bil je herojski voditelj v velikem
narodnoosvobodilnem boju in v socialistični
revoluciji. Tri in pol desetletja je stal na čelu
naše socialistične države in povedel našo drža-
vo in naš boj za novo človeško družbo v svetov-
no zgodovino, se izkazoval in potrjeval tudi
sam kot naša največja zgodovinska osebnost.
V	najusodnejših obdobjih našega obstoja in
razvoja je Tito smelo in dostojno nosil prole-
tarsko zastavo naše revolucije, vztrajno in do-
sledno povezan z usodo naroda in človeka.
Boril se je z vsem svojim življenjem in delom,
živel z žarom in humanizmom velikega re\iolu-
cionarnega delavca in narodnega voditelja.
Tito ni bil le vizionar, kritik in razlagalec
sveta. Odkrival je objektivne pogoje in zak^oni-
tosti družbenih gibanj, spreminjal velike ideale
in misli v akcijo milijonskih ljudskih množic, ki
so, z njim na čelu, dosegle epohalne napredne
družbene preobrazbe. Njegovo revolucionarno
delo bo za vse čase vpisano v zgodovino'jugo-
slovanskih narodov in narodnosti, v zgodovino
vsega svobodoljubnega človeštva.
V	najtežjih časih stare Jugoslavije, prega-
njan in zaprt, je bil Tito zgled neomajnega
revolucionarja. Prebrodil je vse težave rasti
naše partije. Organiziral je partijske vrste in
množične organizacije, vodil stavke, politične
borbe in akcije. Boril se je proti sektaštvu,
frakcionaštvu in oportunizmu. Usposabljal je
komuniste za delo v množicah. Posvečal je
posebno pozornost mladini in delu komunistič-
ne mladine Jugoslavije. Vedel je, da našega
komunističnega gibanja ni mogoče voditi od
zunaj, prav iz nobenega mednarodnega sredi-
šča. Prepričan je bil, da lahko le samostojna in
enotna partija izpolnjuje dolžnosti do svojega
delavskega razreda in do svojega naroda.
Uspel je reorganizirati, okrepiti in mobilizirati
maloštevilno partijo v času porajajočega se
fašizma, pri čemer je opozarjal, da se lahko
samo partija, ki je široko zasidrana v množicah,
skupaj z njimi bori za socialistične ideale. Jugo-
slovanski komunisti so si, sledeč Titovi poti,
pridobivali zaupanje ljudstva, bili so v prvih
vrstah borcev proti reakcionarnemu hegemoni-
stičnemu režimu stare Jugoslavije in proti faši-
zmu.
Ko je fašistični imperializem postal neposre-
dno nevaren, ko je bila naša država zasužnjena,
ko je šlo ne le za usodo Jugoslavije, marveč
tudi za prihodnost človeštva, tovariš Tito ni niti
za hip omahoval. Pod njegovim vodstvom je
centralni komite Komunistične partije Jugosla-
vije povedel narode in narodnosti naše države
v boj proti močnejšemu in do zob oborožene-
mu sovražniku. Naša partija kot razredna in
nacionalna sila se je tudi v tem boju poistoveti-
la s hotenji in interesi ljudstva, pripravljena, da
tudi v teh najtežjih trenutkih do konca deli
usodo z njim.
Medtem ko je bila zasužnjena vsa Evropa,
fašizem pa je bil na vrhuncu svoje moči, med-
tem ko so armade Hitlerjeve Nemčije prodirale
čedalje globlje na vzhod, je narodnoosvobodil-
na vojska na čelu s Titom ustvarila sredi zasuž-
njene Evrope svobodno ozemlje. Narodnoo-
svobodilna vojska in partizanski odredi Jugo-
slavije so vezali na desetine fašističnih divizij in
s svojim bojem postali močan sestavni del
splošne fronte protifašističnih zavezniških sil.
V	tem boju je zrasla naša slavna narodnoo-
svobodilna vojska, ki je v končnih operacijah
za osvoboditev naše domovine štela 800.000
borcev. Svet je občudoval podvig Titove preka-
ljene armade, svet se je spraševal, kako je bilo
mogoče, da je nekaj deset tisoč komunistov in
revolucionarnih mladincev potegnilo za seboj
tako široke množice jugoslovanskih narodov v
njihov največji zgodovinski boj.
Naša partija in tovariš Tito sta že od vsega
začetka temu boju dala vse značilnosti naro-
dnoosvobodilnega boja in socialistične revoluci-
je. Tovariš Tito je vedel, da je za takšen boj in
zmago potrebna široka fronta ljudskih množic.
Narodnoosvobodilni odbori na osvobojenem
ozemlju in Antifašistični svet ljudske osvobodi-
tve Jugoslavije so postavili temelje nove Jugo-
slavije. Do končnega formiranja demokratične
ljudske federativne skupnosti je prišlo na 2.
zasedanju Avnoja v Jajcu. Jugoslovanski naro-
di so z odločilnim bojem v osvobodilni vojni
prevzeli svojo usodo v lastne roke. Brez njiho-
ve udeležbe ni bilo mogoče delati nikakršnih
načrtov o njihovi prihodnosti.
V	narodnoosvobodilni vojni se je vsak naš
narod in vsaka narodnost borila za lastno na-
cionalno osvoboditev in za novo Jugoslavijo,
svobodno skupnost bratskih in enakopravnih
narodov in narodnosti. Sedanji in bodoči rodo-
vi ne bodo pozabili, da sta bratstvo in enotnost
naših narodov in narodnosti zavezujoča opre-
delitev naše revolucije in tovariša Tita. Boril se
je proti politiki nacionalnega zatiranja v bivši
Jugoslaviji. Upiral se je poskusom, da bi drža-
vo razdrobili. Vedno je bil trdno prepričan, da
naši narodi in narodnosti lahko ohranijo svoj
obstoj in neodvisnost, da lahko svobodno in
nemoteno gradijo socialistične samoupravne
odnose, le če se opirajo na socialistično skup-
nost, solidarnost in p>ovezanost. Tovariš Tito je
poudarjal, da je naš skupni življenjski interes,
ohraniti in krepiti enotnost ter graditi Sociali-
stično federativno republiko Jugoslavijo kot
skupnost enakopravnih narodov in narodnosti.
Vedel je, da nas k temu vodi usodna poveza-
nost, medsebojna zgodovinska bližina, stoleten
boj proti tujim zavojevalcem, kot tudi občutek,
da mora biti vsakdo gospodar v svoji hiši. Rav-
nal se je po marksističnih načelih nezlomljive
povezanosti med razrednim in nacionalnim.
Neomajno se je boril proti nacionalizmu in
šovinizmu, proti nestrpnosti, proti nadvladi in
hegemoniji enega naroda nad drugim. Boril se
je proti vsem pojavom unitarizma in separati-
zma.
Naša trdna socialistična enotnost, ustvarjena
v boju in revoluciji, je trajno jamstvo za našo
prihodnost. Usoden pomen bratstva in enotno-
sti je Tito vselej poudarjal kot največjo revolu-
cionarno pridobitev, ki jo je treba čuvati kot
punčico očesa.
Tovariš Tito je vrhovni poveljnik in tvorec
armade, ustvarjene v boju z velikanskimi člo-
veškimi žrtvami. Začel je narodnoosvobodilno
vojno, pa ni imel niti orožja niti vojaških šol
niti zaledja niti tovarn. Obstajala pa je jasna
linija zveze komunistov, trdna volja in odloč-
nost, domoljubje širokih ljudskih množic, ki
niso hotele sprejeti zasedbe, suženjstva in raz-
kosanja naše domovine.
Tito je tvorec strategije in taktike naših obo-
roženih sil, vodja, navdihovalec in neposredni
voditelj vseh njihovih bitk in zmag. Združil je
svobodnjaške težnje in revolucionarna strem-
ljenja ljudskih množic ter ustvaril v narodnoo-
svotedilni vojni koncepcijo in doktrino sploš-
ne ljudske revolucionarne obrambne vojne, v
kateri je sleherni državljan vojak in sleherni
vojak državljan. Pod neposrednim Titovim
vodstvom so postale naše oborožene sile v po-
vojnem času del socialističnega samoupravlja-
nja in zanesljiva opora zaščiti svobode ter celo-
vitosti Socialistične federativne republike Ju-
goslavije. Tito je postavil temelje in začrtal
smeri razvoja splošne ljudske obrambe in voja-
ške znanosti, ki jo v osnovi preveva njegova
misel: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«
Po takšnih revolucionarnih izkušnjah je bila
uresničena Marxova zamisel o oboroženem na-
rodu, po kateri sta borbena pripravljenost obo-
roženih sil in homogenost njihovih vrst jamstvo
za našo svobodo in neodvisnost, za ohranitev
bratstva in enotnosti, za enakopravnost naših
narodov in narodnosti, in za nemoten razvoj
našega socialističnega samoupravljanja.
Tovariš Tito je iskal globlje in bolj vsestran-
sko bistvo in resnico o socialistični družbi. Ver-
jel je v ustvarjalno moč delavskega razreda in
delovnih ljudi. Bil je prepričan, da mora biti
socializem v interesu delovnega človeka, da
mora biti njegovo delo, da mora v državi delav-
skega razreda imeti odločilno vlogo razred
sam, ne pa nekdo v njegovem imenu.
Ves naš boj se je opiral na široke delovne
sloje in črpal iz njih svojo moč, iz katere je
vzniknila ljudska fronta kot plod najširšega
zbiranja vseh, ki so jim pri srcu pridobitve naše
neuvrščene, samoupravne socialistične skupno-
sti bratskih narodov in narodnosti. Iz takšne
zamisli in izkustva v narodnoosvobodilnem bo-
ju se je z ustvarjalno uporabo marksizma rodi-
lo socialistično samoupravljanje. Tovariš Tito
se je nenehno zavzemal za to, da bi samouprav-
no organizirani delovni ljudje upravljali sred-
stva in pogoje dela, tokove družbene repro-
dukcije in, po delegatskem sistemu, družbo v
celoti. Spominjamo se besed tovariša Tita, da
»tovarne delavcem, zemljo kmetom« ni ne-
kakšna abstraktna propagandistična parola,
marveč cel program socialističnih odnosov.
S tovarišem Titom smo si pridobili samou-
pravljavsko izkušnjo treh desetletij. Naša prak-
sa je pokazala, da je socialistično samouprav-
ljanje spodbudilo procese za odpravljanje vseh
oblik razredne vladavine., osvobajanje dela in
popolno uveljavitev človeške osebnosti. Spod-
budilo je ustvarjalnost in iniciativo ljudstva in
omogočilo hiter družbenoekonomski in kultur-
ni razvoj naše skupnosti, pospešilo širjenje so-
cialistične demokracije in preraščanje birokrat-
sko-etatističnih odnosov na vseh področjih
družbenega življenja. Socialistično samouprav-
ljanje je postalo nezamenljiva pridobitev naše-
ga delavskega razreda, naših narodov in naro-
dnosti, temelj nadaljnje graditve socialistične
družbe.
Za vodilo so nam Titove besede, da mora
naša revolucija ostati neomajna v temeljnih
opredelitvah, humana v prizadevanju, da nene-
hno širi območja človeške svobode in da je
nespravljiva z vsemi, ki bi hoteli ogroziti njene
pridobitve in preusmeriti njene tokove.
Socialistično samoupravljanje hkrati zahteva
tudi veliko odgovornost, solidarnost, globok
smisel za skupnost, ohranjanje in razvijanje
kolektivnega dela in odgovornosti. To je eno
zadnjih sporočil, ki jih je zapustil tovariš Tito.
Zunanja politika Titove Jugoslavije je se-
stavni del najnaprednejših političnih opredeli-
tev svobodnega sveta. Tovariš Tito se nikoli ni
umikal pritiskom in katerimkoli mednarodnim
nasiljem, ki so bili zasnovani le na pravici moč-
nejšega. Jugoslavija se je vedno odločno borila
proti imperializmu, nacionalnemu zatiranju,
proti nadvladi in vsakršni hegemoniji.
Tito se je močno uprl blokovski delitvi sveta.
Tito je eden od ustanoviteljev politike in giba-
nja neuvrščenosti. Miroljubni svet je politiko
neuvrščenosti sprejel kot edino alternativo blo-
kovski razdelitvi in tekmovanju okrog sfer in-
teresov in vplivov. Tovariš Tito je vedno upo-
števal, da je po poti neuvrščenosti in v pogojih
miru mogoče doseči najzanesljivejšo osnovo za
uspešen boj ljudstev in držav za nacionalno
neodvisnost, samostojnost in splošen družbeni
napredek v svetu.
Tovariš Tito je prispeval izjemno velik delež
k mednarodnemu uveljavljanju socialistične
Jugoslavije. Bil je neutruden graditelj enako-
pravnih političnih in gospodarskih odnosov
med narodi in državami. Prav njegovi zavzeto-
sti gre zahvala za to, da ima Jugoslavija prija-
teljske odnose in razvito sodelovanje z narodi
in državami na vseh celinah. Vidni državniki so
Tita fKJČastili z nazivom »državljan sveta«. Vo-
ditelji držav in vlad neuvrščenih držav so na
šesti vrhunski konferenci v Havani s posebno
resolucijo soglasno izrekli globoko hvaležnost
tovarišu Titu za njegovo 20-letno neutrudno
delo pri uveljavljanju in razvoju politike
gibanja neuvrščenosti.
Tudi miroljubna mednarodna javnost je
varišu Titu nenehno izrekala priznanje za t
govo odločnost in doslednost pri razvoju m
vrščenosti in ohranjanju njenih temeljnih i
čel.
Tito je"postal simbol našega časa, časa na
dne in ljudske osvoboditve, ko vedno bolj s
pajo na svetovno prizorišče novo osvoboji
in neodvisne države in narodi.
Tito je bil stanoviten in zanesljiv prijai
vsem narodom in osvobodilnim gibanjem, k;
se borili za svojo nacionalno osvoboditev, pj,
njegovim vplivom smo vselej dosledno poii|
gali in podpirali narodnoosvobodilna in dn|
napredna gibanja povsod po svetu.	j
Jugoslavija bo tudi v prihodnje odločno sf
pala po tej Titovi poti.	j
Tovariš Tito je bil odločen zagovornik prd
ce slehernega naroda in revolucionarnega gi
nja do lastne, izvirne, neodvisne poti pri
gradnji socializma. Odločno se je boril za to,
je treba politično linijo vsake partije oblikoi
v skladu z lastnimi nacionalnimi pogoji. Hk
je poudarjal, da lahko internacionalističnaa
darnost temelji samo na osnovah popolne e
kopravnosti, neodvisnosti in samostojne od
vornosti vsake partije svojemu delavskemu
zredu in svojemu narodu.
Tito je odločno terjal, da odnosi med
munističnimi partijami in delavskimi stranki
ter gibanji temelje na enakopravnosti, nevi
šavanju, samostojnosti, odgovornosti vs
partije pred svojim ljudstvom in pred svo
delavskim razredom. Socializem se lahko rai
j a kot svetovni proces samo, če se osvobod
vse sile napredka in sprejmejo različne p
boja za socializem kot objektivne zakonito
To je bil Titov prispevek k mednarodnim (
nosom in h krepitvi delavskega in naprediK
gibanja nasploh.
Narodi in narodnosti Jugoslavije, dela
delovni ljudje in občani, pripadniki oborože
sil, mladina, v vsem, kar je Jugoslavija dai
na kar smo ponosni, kar razvijamo in kar s
trdno odločeni braniti z vsemi silami - je T
vo delo: socialistična federativna skupnost e
kopravnih narodov in narodnosti, bratstvc
enotnost, socialistično samoupravljanje, nei
ščenost, naša neodvisnost, napredek in grad
naše države, trdnost naše armade, splošna Ij
ska obramba in družbena samozaščita. V v
je Titov revolucionarni in ustvarjalni genij
Bil je pogumen, vztrajen, pravičen in >
veški. Vsi smo ponosni na Titov zgodovii
lik. Tito ni samo heroj osvobodilnega boj;
tvorec socialistične graditve, temveč je ve
več - simbol - navdih, zgled, ki spodbuj
hrabri. Tito je neusahljivi vir revolucionart
navdiha.
Komunisti Jugoslavije,
obvezujejo nas Tito, naše in njegovo d
narodi in narodnosti, delavski razred, del
ljudje in občani Jugoslavije, napredni ljud;
prijatelji po svetu, zgodovina!
Samo z enotnostjo, okrepljenim kolel
nim delom, odgovornostjo in po|X)lno prip
Ijenostjo zveze komunistov lahko zapolr
velikansko vrzel, ki je nastala v naših vrst
smrtjo tovariša Tita.
Državljani Jugoslavije,
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak r
lucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v f
meri, kot revolucionar in kot človek, no
srcu delavski razred, narod in človeka.
V naši domovini, v tem trenutku slov
tišine, bijejo srca, ki jih je ljubil in ki Iji
njega, utripljejo z njegovim zanosom, z nj
vo človeško plemenitostjo.
Čast je pripadati revoluciji in času, v I
rem je deloval tovariš Tito, pripadati sku
sti, ki smo jo z njim ustvarjali na bojnem |
in jo gradili v miru. Čast je pr^adati drža'
jo je tako sijajno zastopal. Čast in pon«
imeti v svoji zgodovini Tita.
Častno je bilo boriti se in živeti s Titon
Današnji in prihodnji rodovi, globoko
ležni tovarišu Titu, bodo nadaljevali nje
nesmrtno delo.
Centralni komite
Zveze komunistov Jugoslavije
Predsedstvo
Socialistične federativne
republike Jugoslavije
^18-8. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
Titov heroični optimizem se je razodel že
^ najtežjih trenutkih revolucijskih dni v
prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Toda
njegova neomajna prepričanost, da ne mo-
^ biti tako težke življenjske situacije iz
jcatere ni izhoda, je dokazovala Titovo člo-
veško plemenitost in ljudskost v vseh ob-
dobjih borbe in revolucije jugoslovanskega
delavskega razreda. Verjel je kot prepričan
0arksist, da vsak družbeni pojav vsebuje v
ggbi tudi lastno zanikanje, da ima ranljivo
jfiesto. Takšna je dialektika življenja. Ta
njegov realni in heroični optimizem je vse-
lej mobiliziral, vselej se je kazal kot mag-
netna sila, kije zbirala okoli sebe vse napre-
dno, vse najboljše in je vselej v kriznih in
jiekriznih trenutkih, v trenutkih zastoja in
urnikov dajala impulz za gibanje k napred-
in k svobodi. V tem trenutku potrebuje-
jo Titov heroični optimizem. Ponovno
0orajo v nas zazveneti besede, kijih je naš
Tito v preteklih letih nemalokrat naslovil
nam, pa tudi tistim v tujini, ki so izražali
kakršnekoli dvome o tem, kakšna bo seda-
nja in prihodnja pot neuvrščene, samo-
upravne in socialistične Jugoslavije. Tudi
Titova misel je bila vselej uprta v sedanjost
in prihodnost. Verjel je v tisto, kar prihaja,
kar je novo in mlado. Zato je bil tako blizu
resnični revoluciji, zato je bil tako blizu
mladim in zato je z njegovo značilno pre-
prostostjo in plemenito čustvenostjo znal
tudi najtežje probleme in razmere povedati
ljudsko, človeško, razumljivo. Moč njegove
besede je bila v tem, ker je vselej globoko
doživljal tisto, kar je govoril. A ko je razla-
gal in pripovedoval, ko je kritiziral in opo-
zarjal, smo čutili, kako govori z našimi srci
in z našo mislijo. Njegova misel je bila
iskrena in dobronamerna. To je bila beseda
velikega humanista, borca za človečnost,
pravega človeka - revolucionarja.
Ko je govoril o združenem delu, je bil
jasen in dorečen: Mi smo socialistična drža-
va, v kateri pomeni delo dostojanstvo za
človeka. In samo taki ljudje so pravi sociali-
stični občani. Mi bomo torej vedno delali, a
^tako, da bo ljudem delo la^e, da bo zanje
^življenjska potreba, brez katere ne morejo
^živeti. Pri nas morajo delati vsi, nekateri
fizično, drugi umsko, toda mi si bomo pri-
zadevali, da v tem veličastnem delu kar
najbolj združimo umsko in fizično delo...
Enega izmed najbolj zapletenih Marxo-
vih videnj družbe združenega dela je razlo-
žil nezamotano. Takšno je bilo njegovo
osmišljanje in izvirno pojmovanje marksi-
stičnega nauka v družbi, o odnosih med
ljudmi, o svobodi in osvoboditvi človeštva.
Ce je revolucija pot v neznano in je novo
iele potrebno dokazati, potem lahko reče-
mo, da sta Titovo življenje in delo krasili
prav smelost, vztrajnost in vizionarski opti-
mizem v odkrivanju poti za revolucionarno
pot iz zmage v zmago. Verjel je v moč ljud-
skih množic. Verjel je v zavest delavskega
razreda. Verjel je v moč zveze komunistov.
Verjel je v najnaprednejše, v najsvobodnej-
še in v najbolj človeško. Verjel je v možnost
[socialne, socialistične in narodnoosvobo-
dilne revolucije. Verjel je v bratstvo in
'^enotnost jugoslovanskih narodov in naro-
'dnosti. Verjel je v izvirnost in posebnost ter
^pravilnost jugoslovanske neodvisne, samo-
upravne socialistične revolucije. Verjel je v
^nehumanost stalinizma in birokratizma.
i^Verjel je v samoupravljanje, v neuvršče-
i^ost, v svobodo in v nezlomljivost partizan-
^ih brigad in povojne Jugoslavije v vseh
^ajtežjih situacijah. Leta 1942 je govoril:
Waši sovražniki mislijo, da so nas obkolili.
pa; tako mislijo. Nas to ne skrbi. Mi smo
od vsega začetka obkoljeni - ker je vsa
i^vropa okupirana. Toda poleg tega mi ni-
fmo tu obkoljeni tako, kot govore naši so-
^ažniki tudi zato, ker je vsa Jugoslavija
^ojno bojišče. Mnogo razlogov imamo, da
poboko verjamemo v nove zmage, vkonč-
fo zmago. Titova beseda torej ni samo hra-
nila. Ni samo vzpodbujala k boju in k
^Ustvarjalnosti. Ni samo združevala in pove-
^vala. Vedno je odpirala nove in nove
itnožnosti, da se je lahko uresničilo tudi ti-
fWo, kar se je zdelo kot nemogoče, četudi je
i^s bilo nemogoče, a se je vendarle uresni-
čilo.
Ali poglejmo Titovo misel o svobodi. Ko
Sovorim o svobodi... mislim na svobodo za
tmdi človeških občutij, za ljudi, ki tudi dru-
želijo svobodo, saj obstaja razlika med
i^^obodo in »svobodo*; mislim na svobodo,
kakor jo razumejo ljudje, ki tudi drugim
e^dem in narodom želijo svobodo. Velika
razlika med to svobodo in tisto, o kateri
^fovore ljudje iz določenih krogov, ki žele
svobodo, da bi mogli zasužnjevati dru-
narode... Svoboda je torej, če ljudje
'jiPravljajo sami s seboj, če imajo možnost,
T^ ustvarjalno spreminjajo svet, da ga obli-
^^j^jo po svoji misli in svojem srcu. Zato ni
da sta Tito in Edvard Kardelj tako
^sno podčrtala, da je izražanje osebne svo-
ode bistvo socialistične demokracije, to je
^ Svoboda je lahko samo konkretna svobo-
Svoboda je povezana z družbenim in
'^^jenjskim standardom človeka, z odpira-
J^m vrat k boljšemu življenju, s širjenjem
^^^okratičnih poti, da delavec in občan
vladata, samoupravljata. V tem
^ ''^j. da se delavski razred samoupravno
''^^nizira kot oblast. V tem je bistvo naše-
^ ^umevanja diktatureproletariata. In ni
naključje, da je Tito izjavil: Mi svo-
Titova misel je bila
in je vselej pobuda za
na^jevanje revolucije
bode ne razumemo formalno ali ab-
straktno.
Niti danes, niti kdaj pozneje ne bomo
govorili o Titovi zapuščini. Ne bomo ostali
le pri navajanju njegovih citatov. Niti ne
samo pri proučevanju njegovega življenja
in dela. Kajti mi živimo v Titovi dobi in
snovali bomo družbo, ki ji je Tito vklesal
neizbrisno podobo. Titovo življenje in delo
sta eno z našo ljudsko revolucijo, z vsemi
nami, jugoslovanskimi narodi in naro-
dnostmi, z vsemi občani in samoupravljal-
ci, ki hočemo osmišljeno živeti v svobodni
in samoupravni družbi. A tudi z vsem na-
prednim človeštvom, ki je že zdavnaj vzelo
Tita za svojega, kajti Tito je kakor boljši
kruh, je kakor upanje, kakor svoboda, ne-
kaj, kar si človek preprosto želi v življenju
doseči in spremeniti.
Ustvarjalna moč Titove besede, misli in
akcije prežema in usmerja celotno našo re-
volucijo, od prvih delavskih štrajkov in na-
stajanja komunistične partije Jugoslavije,
do leta 1937, ko je Tito zmagoslavno pop^
ijaJ jugoslovansko partijo na čelo boja jugo-
slovanskega delavskega razreda, kmetov in
inteligence ter mladine za boljšo družbo.
Pa še naprej. V narodnoosvobodilni boj, v
zgodovinsko neprecenljiv spor in revolu-
cionarni obračun s Stalinom in v sociali-
stično samoupravno ureditev. Kakršni smo
na znotraj, moramo biti tudi zunaj. Tako je
Tito mnogokrat poudarjal. Zato je Jugosla-
vija bila gostitelj prve konference neuvr-
ščenih dežel v Beogradu 1961. leta. In zato
je bila Jugoslavija med prvimi, kije izboje-
vala načelno, odločilno bitko za ustvarjanje
novih odnosov med komunističnimi parti-
jami v svetu. Tito se ni nikoli nagibal ne na
vzhod, ne na zahod. Nasprotno, hotel je
odprto Jugoslavijo na vse strani sveta, ne-
priznavajoč velike in majhne, pač pa samo
enakopravne in svobodne. Jugoslavija ne
more biti drugačna kot je. In samo taki se
bomo pogovarjali z vsakim v svetu, pri tem
pa ne potrebujemo nobenih varuhov, nobe-
nih pokroviteljev in skrbnikov. Gibalna in
usmerjevalna moč Titovega dela in življe-
nja se je vselej najbolj odrazila v usodnih,
kriznih in prelomnih trenutkih naše partije,
revolucije in celotne družbe.
Zgodovina moderne Jugoslavije je zgo-
dovina Titovega in Kardeljevega življenja
in dela sredi ljudskih množic in delavskega
razreda. Naš pogled v ustvarjalne rezultate
Titove misli in akcije pove, da Titova deja-
nja nimajo samo zgodovinskega pomena za
Jugoslavijo, njene narode in narodnosti.
Pač pa tudi za vse napredno človeštvo, za
svetovni proletariat, ki še ni osvobojen in ki
se želi izkopati iz okov nehumanosti, ne-
svobode in zasužnjenosti. V dneh Titove
bolezni je skoraj ves svet izpričal dostojan-
stveno spoštovanje do njegove življenjske
epopeje. Lahko smo ponosni, da je tudi
tujina spoznala moč in trdnost jugoslovan-
ske skupnosti, bogastvo rezultatov Titovih
naporov, trdnost, neomajnost in obrambno
sposobnost Jugoslavije.
Pogosto se vprašamo, in se vprašajo po-
sebej zunaj, zakaj je Tito ljudski junak. Za-
kaj je bil vse čas v povojni zgodovini sve-
tovnega človeštva simbol človekove želje
po osvoboditvi, po enakopravnosti, po dru-
gačnih družbenih odnosih? Zato, ker se
zgodovinski pomen Titovega dela in življe-
nja kaže v naši revoluciji. Na naših tleh. Mi
vsi smo junaki Titovega kova v izgradnji
bolj človeške družbe, v bratstvu in enotno-
sti naših narodov in narodnosti in v neo-
majni veri v neuvrščenost in v svobodo.
Tito je na razpotju zgodovinskih dogajanj
povedel jugoslovanske narode in narodno-
sti v svetovno zgodovino. Z njim smo po-
stali soustvarjalec sodobne zgodovine. To-
da ta zgodovina dvajsetega stoletja je zgo-
dovina dveh krvavih vojn je zgodovina naj-
bolj grozljivega razčlovečenja, je zgodovina
najbolj obupnih želja po svobodi in zgodo-
vina žilave upornosti mnogih narodov, da
se osvobodijo. Zgodovina 20. stoletja nika-
kor ni sončna zgodovina. V Jugoslaviji smo
pokazali eno izmed poti za novo podobo
zgodovine človeštva. Zato smo zanimivi,
privlačni in tudi vzemirljivi. Zato smo hva-
ljeni in kritizirani. Toda tu smo in za marsi-
kateri del sveta najsvetlejše okno za svobo-
dno, trdno in človeka vredno življenje.
Tito je znal začrtati osvobodilno etiko in
svojevrstno filozofijo svobode. Ta je stolet-
ja živela v zavesti naših narodov kot težnja
k svobodi in samostojnosti. Tito je v sociali-
stični revoluciji, predvsem v herojski naro-
dnoosvobodilni borbi in v vseh izjemnih
obdobjih in v protislovnih dogajanjih v na-
šem razvoju vedel, kaj je temeljni interes
delavskega razreda. Siril je spoznanje, kaj
združuje jugoslovanske narode in narodno-
sti. Znal je prepričljivo in prizadeto pove-
dati, da negujemo bratstvo in enotnost kot
najvrednejše vodilo naše revolucije. Brat-
stvo in enotnost se je rodilo v narodnoosvo-
bodilni borbi. To je bratstvo ha razredni
socialistični osnovi. Pobudnik in glavni no-
silec enotnosti in bratstva je bila in je ostala
zveza komunistov Jugoslavije. Titova ideja
bratstva in enotnosti je udejanitev sociali-
stičnega internacionalizma v naših jugoslo-
vanskih razmerah. Ne moremo biti marksi-
sti in internacionalisti v mednarodnih od-
nosih, če nismo tudi znotraj mnogo nacio-
nalne družbe narodov in narodnosti. Jugo-
slovanske narode in narodnosti združujejo
dolgoročni interesi delavskega razreda - to
je osvoboditev dela, to je samoupravljanje,
to je socialistična samoupravna zavest, to je
neuvrščenost. Prav razredna vsebina socia-
lističnega in humanističnega bratstva in
enotnosti daje Jugoslaviji vrste temeljev.
Nekdo je dejal, da je bila Titova politična
kemija združiti vse, kar je možno združiti za
napredek in razvoj. To je bil njegov odgo-
vor notranjemu in mednarodnemu separa-
tizmu in njegov protiudar poskusom raz-
plamtevanja nacionalnih strasti. Titovo ide-
jo bratstva in enotnosti moramo razumeti
še širše v svetovnih razmerah. Žari iz njego-
ve etičnosti, pa tudi iz njegovega sociali-
stičnega patriotizma, kadar je govor o enot-
nosti naše države. Domovina je ena in vsem
enako dodeljena.
Naša revolucija je bila ves čas enotna v
odnosu do enakopravnosti narodov in na-
rodnosti v Jugoslaviji. Drugačna tudi biti
ni mogla, saj sta zrastla bratstvo in enotnost
v revoluciji, v boju, v krvi. In naša revoluci-
ja je do kraja povzdignila heroizem in člo-
večnost. Tako v odnosu do ranjenih in one-
moglih borcev, tako do vsakega človeka, do
vsakega naroda, zato je bila lahko nepre-
magljiva in osvobodilna. Tudi ta trenutek
se moramo zavedati, da je bratstvo in enot-
nost jugoslovanskih narodov in narodnosti
temelj našega stabilnega razvoja.
Posamezni pojavi in delovanje nekaterih
skupin, zlasti zunaj in tudi znotraj nas mora
opominjati, da smo budni, da branimo vre-
dnote revolucije in da se zavedamo, da še
živijo ostanki razrednega sovražnika. Ne bi
delovali v Titovem duhu, z njegovo mislijo
in vodilom, če bi spregledali protislovja v
našem razvoju.
Dobro vemo, da naš razvoj ne poteka pre-
močrtno. Obstajajo različni interesi in ra-
zlična protislovja zaradi mnogih realnih,
družbenoekonomskih razlogov in prav to
nas vzpodbuja, da se nikoli ne uspavamo,
da nismo nikoli presamozadovoljni in da
kritično presojamo vsak naš korak. Tito je
vedno imel pred seboj celovitost družbenih
gibanj. Znal je povzeti najboljše in odpreti
poti za odpravo slabosti. Zato je njegova
misel delovala kot mobilizacija in kot nav-
dih, kot združevanje in kot krepitev skup-
nega občutja za spreminjanje življenja.
Tito je bil proti vsaki nesvobodi. Birokra-
tizem je označil takole: Birokratizma ne za-
nima življenje ljudi, razpoloženje ljudstva,
narod je zanj brezbarvna množica. Birokra-
tizem vse rešuje z dekretom, ne spozna-
va življenja in utripa naroda, ampak vsilju-
je tisto, kar misli, da je pravilno. Birokrati-
zem je nezdružljiv s socializmom. On ne
upošteva stvarnosti. Celo najnaprednejše
zakone in uredbe spreminja v mrtve, neu-
činkovite akte in jih poskuša obiti ali skriti,
kjer se da. Birokratizem se ne uči od ljudi.
Ampak misli, da je zato tu, da samo on uči
narod. A tisti, ki se slepi, da je sposoben
stalno učiti ljudi, a se od njih nične učiti, ta
ni noben voditelj, še najmanj socialističen.
Titova misel je torej izrazito dialektična,
antidogmatska, revolucionarna in vizionar-
ska. Je ustvarjalna. Je misel, ki prebuja in
aktivira množico in posameznika. Je misel
akcije, ki vodi po nezvoženih poteh revolu-
cije.
Tito je močno povezan tudi z delavskim
Celjem. Že v predvojnih, ilegalnih časih je
precej časa živel kot ilegalec v Trebčah na
Kozjanskem, pri teti Ani Kolarjevi. To do-
movanje mu je omogočilo razgibano in
uspešno partijsko in revolucionarno delo.
Sodeloval je na prvi konferenci komuni-
stične partije Slovenije v Šmiglovi zidanici.
Istega leta je na Lisci ustanovil začasni po-
litični biro komunistične partije Jugoslavi-
je v domovini
Takoj po vojni, že prvega junija 1945 je bil
na prvem obisku v Celju. Vedel je, da ga
imamo v Sloveniji radi, čutil je tudi po
slovensko, rad je živel med nami, tenkočut-
no je prisluhnil naši ljudski pesmi. Ra-
zumel je naše težave. Vzpodbujal je k delu
za boljše. BU je tudi kritičen in je vselej znal
pravilno odmeriti pohvalo, priznanje in
vzpodbudo. Pa najsi je bilo to leta 1954 na
Ostrožnem, ali ko si je ogledal spomenik
revoluciji na Slandrovem trgu, ali pa, ko je
1969. leta po obisku v Velenju, želel spet
priti med celjske delavce in občane. Pose-
bej toplo se spominjamo njegovega delov-
nega obiska v Celju v letu 1971, ko je pozor-
no in skrbno prisluhnil našim podatkom in
stališčem o razvoju Celja v Narodnem do-
mu. Kako ga imamo radi, kako smo z njim
in kako je z nami on, smo pokazali pred
dvema letoma, ko smo ga množično poz-
dravili ob njegovem kratkem postanku na
novi avto cesti
Titova misel je bila in je vselej tudi
pobuda za nadaljevanje revolucije. Pobu-
da, ki usmerja naše življenje in delo, našo
misel in čustva, pobuda, ki bo vplivala na
sedanje tokove človeške zgodovine. Titovo
delo ni sklenjeno, ni končano. Ni samo po-
vabilo k nadaljnjemu izgrajevanju bolj člo-
veške družbe. Je naša velika obveznost in
dolžnost, da močno združeni, zavestno,
vztrajno, odločno in nepremagljivo bijemo
boj kot vkopani borci za tak svet, za kakrš-
nega je izgorel naš Tito.
Tito je revolucionar, dialektik, humanist
in marksistični mislec, je človek. Ostaja
človek in ljudski voditelj. Njegovo delo in
življenje sta zanesljiv ključ za mnogoštevil-
ne težave in protislovja, s katerimi smo se
in se bomo še spopadali. Toda Titovo življe-
nje in delo sta tudi najbolj jasno vodilo za
uspeh naše samoupravne revolucije, naše-
ga svobodnega in ustvarjalnega življenja.
Tako značilna slika iz Zidanega mosta.
Ko pa je plavi vlak na svoji zadnji poti v
ponedeljek, sivega in deževnega 5. maja
zapeljal mimo številnih železniških po-
staj in tudi skozi Zidani most, so ob progi
stali tisoči in tisoči Jugoslovani in nemo
pozdravljali svojega najljubšega gosta,
dragega Tita. Toda tokrat ni stal ob oknu
in ni mahal v pozdrav.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj
vjf',
Spoštovali so ga
Vem, da Tita ne samo mi v Romuniji, ampak
tudi drugi poznajo kot odločnega borca za
socializem in komunizem, hkrati pa kot borca
za popolnoma enakopravne odnose med naro-
di in partijami.
Nicolae Ceausescu, 1972
Mi poudarjamo velike osebne zasluge tovari-
ša Tita za revolucionarno gibanje. V zgodovini
najdemo le malo primerov, da je osebnost vo-
ditelja toliko vplivala na razvoj svoje države,
kot že nekaj desetletij vpliva na razvoj Jugosla-
vije dejavnost tovariša Tita.
Leonid Brežnjev, 1977
Predsednik Tito je svetovni državnik, ki svo-
je narode vodi in varuje njihovo svobodo sko-
raj štirideset let. V miru in vojni je del zgodovi-
ne sveta, tako v času naše sedanje generacije
kot v času prejšnjih generacij... Predsednik
Tito je zadnji politični velikan tega stoletja.
Jimmy Carter, 1978
V grški skupščini sem maršala Tita nedavno
imenoval apostola miru. Iskreno vam lahko
povem, da me je ganila njegova človečanska
misija - misija svobode in miru. Če se takšna
osebnost bori za mir v svetu, potem se seveda
bori tudi za mir na Balkanu in ponosni smo na
to.
Georgios Papandreu,
politik, 1964
Ne morem končati, ne da bi še posebej poz-
dravil vas (Tita, op. ur.) kot človeka, ki se je v
težkih in kritičnih trenutkih s svojimi podvigi
povzpel do simbola hrabrosti in odločnosti v
boju za nacionalno neodvisnost svoje države,
kot človeka, ki je s svojo dejavnostjo na med-
narodnem področju dokazal, da zna uskladiti
moč stahšč z modrim smislom za stvarnost, in
ki se je in se neutrudno zavzema, da bi Jugosla-
viji zagotovil boljšo in srečnejšo prihodnost.
Aldo Moro, 1965
Predsednik Tito je eden od velikih voditeljev
neuvrščenih držav in je zgodaj sprejel politiko
neuvrščenosti, ki danes privlači mnoge države
po vsem svetu.
Gamai Abdel Naser, 1966
Na kratko, Tito je bil prvi komunistični vodi-
telj, ki je uveljavil bolj prožno stališče do
marksizma, za razliko od dogmatičnega odnosa
ZSSR do problemov.
Geoffrey Stem,
univerzitetni profesor, 1967
Mi poznamo predsednika Tita kot borca za
svobodo in ustanovitelja povojne Jugoslavije.
Predsednika Tita poznamo kot voditelja jugo-
slovanskih narodov, kot socialista, ki sociali-
zmu nenehno daje humano podobo, ki je so-
cializmu vrnil dostojanstvo, vredno človeškega
bitja.
Kenneth Kaunda, 1970
V kolikor je neko socialno gibanje sploh
lahko delo enega človeka, potem so partizani
veliko Titovo osebno delo.
Howard Smith,
ameriški novinar, 1943
Šef jugoslovanske države maršal Tito zasluži
najgloblje spoštovanje vseh, celo tistih, ki ne
soglašajo z njegovimi političnimi stališči. To
spoštovanje zasluži zaradi odločnosti in privr-
ženosti svojim idealom... To je človek, ki si-
stematično in odločno uveljavlja neodvisna na-
čela svoje države. Kadar neka majhna država
noče postati sužnja druge, neprimerno močnej-
še države, p>otem moramo ta zgled občudovati.
Zaradi tega globoko občudujem maršala Tita,
čeprav najina stališča niso identična.
Pierre Mendes-France, 1955
Za to knjigo, v kateri objavljamo dela naj-
večjih mislecev Vzhoda in Zahoda, sem izbral
Tita in mu s tem dal prednost pred mnogimi
drugimi velikimi osebnostmi sodobnega sveta
zaradi tega, ker je Tito voditelj, ki se razlikuje
od drugih voditeljev. Njegovo življenje je iz-
polnjeno s poučnimi zgledi, presenečenji in
velikimi dogodki. Tito je v svoji državi zgradil
socializem nove vrste, socializem, v katerega
verjame, socializem, ki priznava samo resnico
in predvsem upošteva interese Jugoslavije, pri
tem pa vedno upošteva obča iiačela in zdrave
osnove ustvarjalnega socializma.
Hasan Hanbal Ibrahim,
publicist, 1957
Prispevek predsednika Tita na področju me-
dnarodnega sodelovanja in razumevanja je ve-
likanski, ravno takšen pa tudi za svetovni
mir...
Winston Churchill, 1953
Če je kdo otrok tega stoletja, našega nemir-
nega in kipečega XX. stoletja, potem je to
Josip Broz Tito, ki je danes znan po vsem svetu
kot jugoslovanski maršal Tito. Tito je lahko
človeku všeč ali pa ne. Mnogim ni všeč. XX.
stoletje je lahko človeku všeč ali pa ne. Mno-
gim ni všeč. Vendar spadata skupaj, človek in
stoletje. Prvi je v dobršnem delu simbolični
izraz drugega. In to je ohrabrujoče, ker je Tito
upornik. Upornik pa je v tem času velikih in
majhnih blokov in monopolističnih sistemov
upravljanja zdrav pojav.
Fitzroy Maclean,
diplomat, 1962
Maršal Tito, heroj in voditelj jugoslovanskih
narodov, je bil tudi nam zgled boja in požrtvo-
valnosti. Tudi mi smo se borili tako, kot ste se
vi. Vaš boj nam je bil za zgled, kako se je treba
boriti. Od vas smo se učih, kako se je treba
dvigniti z orožjem v roki proti sovražnikom
ljudstva, naši partizani so odhajali v boj s Tito-
vim imenom na ustih, tako kot vaši.
BolesIaw Bierut,
predsednik vlade LR Poljske, 1946
Predsednik Tito se je odlikoval z odporom
proti agresiji in zunanji dominaciji med vojno
in v miru, kar bo za vedno ostalo v zgodovini
kot zgled hrabrosti in neodvisnosti. Prepričan
sem, da Jugoslavija v nobenih okoliščinah in
nikoli ne bo dovohla tuje dominacije. Načeli
enakopravnosti in samoodločbe narodov, ki jih
Jugoslavija tako trdno zastopa, sta osnovna
elementa Ustanovne hstine Združenih naro-
dov ...
Trygve Lie,
generalni sekretar OZN, 1951
Titova brazda
neuvrščenosti
Predsednik Tito je eden od tvorcev neu-
vrščenega gibanja in politike neuvrščeno-
sti. Neuvrščeno pa danes čuti, misli, ravna
in živi dobršen del človeštva. Zdaj že lahko
trdimo, da na svetu ne bo prevladal »ameri-
ški način« življenja, za katerega sta značil-
na velika potrošnja, socialne razlike, precej
plehko razvedrilo in podcenjevanje drugih
delov človeštva. Prav tako ne bo prevladal
način življenja, ko je človek vpet v strogi
politični centralizem, v pomanjkanje do-
brin in inforrnacij. Nekoč bo človek živel ne
le polneje in bogateje, ampak tudi bolj in-
ternacionalno kot doslej, kot enakopraven
del velike celote, ki je človeštvo. O tem,
kako bo živel, pa se odloča že danes.
V prejšnjem stoletju so bile zgodovinsko
najpomembnejše in najplodnejše Marxo-
ve in Engelsove ideje o združevanju prole-
tarcev - da bi prevzeli v svoje roke ne le
svojo usodo, ampak tudi prihodnost člo-
veštva v celoti. Te ideje se že uresničujejo.
Neuvrščena ideja - ne predvsem kot zani-
kanje blokov, ampak kot njihovo zgodovin-
sko preseganje, kot praktična odločitev za
enakopravno sodelovanje vseh v svetu, kot
filozofska opredelitev za mir - ne za vojno,
za razvoj vseh - ne le nekaterih, za svobodo
konkretnega človeka in naroda - ne za ver-
ske, politične ali ideološke nadčloveške in
nadnacionalne verige - je brez dvoma naj-
večja ideja 20. stoletja. Ta ideja je povezana
s tistimi iz 19. stoletja in je njihovo logično
nadaljevanje. Pomeni združevanje narodov
v novih zgodovinskih okoliščinah - da bi
prevzeli v svoje roke ne le usodo nerazvitih,
ampak tudi prihodnost človeškega rodu v
celoti.
To je brazda, ki je vrezana. V njej se bo
uresničevala plodna prihodnost človeštva,
izven te brazde pa je teren neploden in ni
semen, ki bi jih taka neplodna tla lahko
trajno hranila. In to brazdo je vrezal naš
Tito. Ni bil sam - z njim so bili odločni in
pogumni možje z drugih kontinentov. Toda
tovariš Tito je najtrdneje in najbolj najve-
šče držal ta zgodovinski plug, v katerega so
se sami vpregli vse dosedanje človeško zna-
nje, politična odločnost, da se spravijo s
sveta ne le kuga in kolera, ampak tudi glad,
obteženost z orožjem in verige na zapestjih
narodov ali posameznikov, in vztrajna vo-
lja, da se živi in ustvarja naprej.
Ali je zato čudno, da poznajo Jugoslavijo,
ki ima le okoli polovico odstotka svetovne-
ga prebivalstva, po vsem svetu. Ali je zato
čudno, da poznajo Titovo delo na vseh kon-
tinentih, v vseh slojih človeštva, v vseh po-
litičnih sistemih. Tito je bil doslej v očeh
vsega sveta človeško in politično ena najvi-
talnejših osebnosti sodobne zgodovine,
eden najmodernejših državnikov današnje-
ga časa, spoštovali so ga tudi tisti, ki se z
njim niso strinjali - predvsem iz central
velikih sil. Odslej naprej pa bo Tito pot, po
kateri bomo delali, ustvarjali in živeli v Ju-
goslaviji, pri tem pa nismo prav nič osam-
ljeni, z nami so neuvrščene dežele in deli
prebivalstva, ki tudi v blokovskih deželah
mislijo neuvrščeno.
Vemo, kako je prišlo do tega, da je Tito
odločilno prispeval, da je človeštvo zasluti-
lo korenine neuvrščenosti. Fašizem, ki je
sprožil drugo svetovno vojno, je hotel
ustvariti novo suženjstvo, novo delitev sve-
ta, nove kolonije. Kako ironična je zgodovi-
na, se vidi iz tega, da se je ta boj spremenil v
nasprotje tistega, kar so hoteli fašisti. Dru-
ga svetovna vojna je za velik del človeštva
boj za osvoboditev, za ekonomsko in poli-
tično neodvisnost, za demokratizacijo med-
narodnih odnosov, za pravico do novega
življenja, torej tudi za pravico do sociali-
zma. Dežele, ki so se osvobodile takrat in
po vojni, so bile pred izbiro: kako živeti
naprej. Med obema blokoma je takrat divja-
la hladna vojna - in priključitev kateremu
koli bloku, ne glede na njegove osnove, je
pomenilo podrejati se tujim interesom. Iz-
pod tujih interesov pa so se te dežele komaj
izkopale. Tudi Jugoslavija se je osvobodila,
pa ne zato, da bi bila leta 1948 sprejala
Stalinovo diktaturo in ne zato, da bi se bila
priklonila pred katerimkoli drugim priti-
skom, ki jih nikoli ni manjkalo. To je bilo
tuje naši revoluciji in predsednik Tito se
temu ni samo uprl, ampak je iz tega zgradil
nov pristop k mednarodnemu sodelovanju
- pa naj bo to v stikih med državami ali v
mednarodnem delavskem gibanju. Tako je
pri nas iz časov narodnoosvobodilne vojne
pognala korenina neuvrščenosti; poganjale
pa so tudi drugod.
Na petem zasedanju generalne skupščii
OZN je tovariš Kardelj 5. oktobra 1950. It
rekel, da Jugoslavija ne sprejema oceti
naj človeštvo izbira med prevlado ene;
druge velike sile in da se mi izrekamo
sodelovanje svobodnih in enakopravn
narodov.. In že 16. decembra 1954. leta se
predsednik Tito odpravil na svojo prvo az
sko turnejo in je obiskal Burmo in Indijo,
Indiji je rekel: pot naprej ni v delitvi
bloke, ampak v koeksistenci dežel in drži
pa ne v pasivni koeksistenci, ampak v j
tivnem sodelovanju. Na poti domov se
ustavil v Egiptu, kasneje v letu 1955 pa
obiskal še Etiopijo.
Podobne pobude, kot so gnale na pot T
in našo delegacijo, so začutili tudi drugo
Tako je bil od 18. do 24. aprila leta 1955
indonezijskem mestu Bandungu sestani
29 dežel iz Afrike in Azije, kjer že oblikuji
nekatera stališča mirnega sožitja med naj
di. Vendar pri tem ni moglo ostati.
Na Brionih so se 18. in 19. julija 1956.1*
sestali Tito, Naser in Nehru, predstavni
treh svobodnih držav in hkrati treh kou
nentov. V skupni izjavi, ki ima 12 točk,
že opredelili nekatera osnovna stališča,
katerih je zrasla politika neuvrščenoi
Zavzeli so se za razorožitev, za popuščaj
napetosti v Evropi, opozorili so ne br
izhodnost blokovske razdeljenosti, na sp
jem LR Kitajske v OZN, na osvobodilni \
v Alžiriji in drugo. Tej izjavi sta se kmi
pridružila še Nl^mah (Gana) in Sukan
(Indonezija). Osnova je bila opredeljena, j
to pa ni miroval.
Druga azijsko-afriška turneja naša
predsednika se je začela 23. decembra IJM
leta, ko je obiskal Burmo, Indijo, Cejlo
Etiopijo, Sudan in Egipt. In na 15. zased
nju generalne skupščine OZN 20. septei
bra 1960 je petorica državnikov, ki so spi
jeli Brionsko izjavo, zahtevala od velLi
sil, naj se pomirita in naj se začneta doj
varjati v prid sveta. To je pomenilo, da j«
OZN nastala aktivna skupina neuvrščen
dežel. In po pripravljalnih srečanjih, kjer
bil glavni pobudnik predsednik Tito,
prišlo septembra 1961 v Beogradu do pt
konference šefov vlad ali držav neuvrši
nih dežel. Bilo jih je v Beogradu že
vendar je takrat kdo komaj lahko slutil
kakšno širino se bo razraslo gibanje in
bo na šesti konferenci leta 1979 prisost
valo že okli sto držav in organizacij,
havanski konferenci je neuvrščeni sve
posebno resolucijo izrekel priznanje tovi
šu Titu za njegov prispevek v nastajaj
gibanja, ves svet - z nami vred - pa je
priča, kako je prav Titu uspelo, da je poi
gal havanski konferenci, da ni nasedla
nekatera vprašanja, v pogledu katerih
bilo mogoče doseči enotnosti.
Gibanje neuvrščenosti se je pod nepo!
dnim delovnim in političnim vplivom pi
sednika Tita spremenilo v politično, gos
darsko, moralno in kulturno akcijo veli
ga števila držav, ki imajo predkapitalis
no, kapitalistično, prehodno ali socialis
no družbeno ureditev. Neuvrščenost n
politika, je tudi filozofija. Zato ni le p
blokovski razdeljenosti, je za drugačne
tegracijo-človeštva, ni le proti kapitaUz
in ni rezerva socialističnega tabora ali
cializma sploh, neuvrščenost je mnogo
od teh omejenih pristopov k prihodn<
In to trajnost ji je vgradil - na osnovi zg(
vinske nujnosti in svojega pogleda d
naprej - naš predsednik Tito.
Ko premišljujemo Titove govore na 1
ferencah neuvrščenih in ob drugih p
kah, bi lahko citirali skoraj vsak sta'
Vse njegove ocene, mnenja in predlog
osredotočeni v samo bistvo. Tako je reP
Lusaki leta 1970, ko je ocenjeval sveti
zgodovinski trenutek: »Ta trenutek nc
sebi upe in obete pravičnejšega, mirneji
sveta, hkrati pa preti z mnogimi nevarr
mi. Neuvrščene dežele se morajo še
uveljaviti kot aktivni dejavnik v medr
dnih odnosih. Ni dovolj, da so samo
človeštva, morajo biti moč, ki aktivno
speva k ustvarjanju njegove boljše pi
dnosti!« Ta misel velja še zdaj in bo n£
veljala še dolgo.
Tovariš Tito je povedal in pokazal, k
na je vizija za naprej. Povedal je tudi, c
njenemu uresničevanju ne morejo izo
tisti, ki bi radi drugačen svet, hkrati pj
napotilo svetu: čeprav je zgodovinsko
na, se ta vizija ne bo uresničila samo po
- zanjo se bo treba še bojevati, delati, n
ti in čutiti. In na to smo iz vseh s^
čustev, misli in sil tudi pripravljeni.
IVAN SENI
hjs - 8. ma| 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
Človeka smrt požanje,
človeštva ne; naprej
z njim, kar je storil zanje
živelo bo vselej.
Te Prešernove besede so nam tolažba
in spodbuda ob kruti novici, da je pre-
nehalo biti srce Tita, srce človeka in
voditelja, po katerem je ljudstvo imeno-
valo svojo domovino Titova Jugoslavija.
Prenehalo je biti srce človeka, ki je na
čelu vseljudskega gibanja iz stare te-
mnice narodov, dežele narodnostnih,
verskih in socialnih zapletov siromaštva
in brezpravnosti, materialne in duhovne
zaostalosti in životarjenja, ustvaril in
zgradil današnjo novo Jugoslavijo, go-
spodarsko in kulturno razvito deželo z
najbolj naprednim političnim sistemom
in visokim ugledom med narodi sveta.
Smrt nam je vzela človeka, ki so ga vsi
kontinenti naše zemlje priznavali za naj-
večjo osebnost našega časa. Bilje legen-
daren junak, ki se je že pred vojno v
najtežjih pogojih bojeval za srečo poni-
žanih in zatiranih, in nato - kot partizan
- organiziral junaški narodnoosvobodil-
ni boj narodov in narodnosti Jugoslavi-
je. Bil je legendaren poveljnik, ki ni -
tako kot drugi vojskovodje - osvajal,
ampak osvobajal, malim in zatiranim
narodom sveta pa dokazal, kako je mo-
goče premagati najmočnejšega sovraž-
nika. Bilje državnik, ki je svojo državni-
ško modrost črpal iz najbolj vročega
hrepenenja po dostojnem življenju do-
slej zatiranega sveta na zemeljski obli.
Zato je bil ustvarjalec svetovnega giba-
nja neuvrščenih, ki je, kot obet miru,
najsvetlejši politični pojav sedanjosti.
Bil je izjemna osebnost, ki ni odločilno
vplivala samo na zgodovino naših naro-
dov in narodnosti, ampak na zgodovino
vsega človeštva. Njegove zasluge za sre-
čo našega delovnega človeka, za sociali-
zem in mir na svetu so neizmerne.
Umrl je človek, ki smo ga imeli najraj-
ši in ki so ga zaradi njegove človeške
veličine morali spoštovati celo sovražni-
ki. Umrl je človek, o katerem je mogoče
reči, da je prvi državnik v zgodovini, ki
ga je obkrožalo toliko resnične ljudske
ljubezni kot doslej še nobenega. A ta
ljubezen ni bila kult osebnosti, ampak
izraz resnične sreče, povezane s Titovim
imenom, Titovim delovanjem, Titovim
zgodovinskim preoblikovanjem našega
življenja in sveta.
Nekoč je dejal: »Plodov vsega doseže-
nega dela ni treba pripisati samo meni,
pač pa vsej generaciji in tovarišem, ki so
šli za menoj in se z menoj borili. Samo
en človek ne more mnogo napraviti, na-
ši uspehi so plod nas vseh skupaj.«
Danes se moramo teh njegovih besed
zavedati bolj kot kdajkoli. Vsi plodovi
dela, ki ga je opravil Tito, so tukaj. Tu-
kaj je njegova dediščina, njegov ugled
in slava, z njima pa je nerazdružno pove-
zano tudi ime Jugoslavije, naše sociali-
stične revolucije, socialističnega samou-
pravljanja, neuvrščene svetovne politi-
ke narodov in ljudstev vsega sveta. In
ker je Tito ustvaril nov lik voditelja, nov
način vodenja socialistične države, novo
odgovornost ljudskega tribuna edine-
mu suverenu - delovnemu ljudstvu,
nam bolečina ob Titovi smrti narekuje
junaško voljo, da niti za hip ne bomo
nevredni njegovih poti. Zavedati se na-
mreč moramo, da je ob Titu zrastel nov
rod revolucionarjev Kardeljevega kova,
a njihova nepremagljiva sila raste iz
istih korenin kot je rastla Titova.
Zato se motijo tisti, ki mislijo in celo
želijo, da bomo krenili po Titu nazaj.
Nasprotno! Še bolj se bomo trudili, da
bomo imeli Titovo politiko - socialistič-
no, ljudsko, napredno, samoupravno in
neuvrščeno, pogumno in zvesto.
Še bolj se bo poslej povečala odgovor-
nost zveze komunistov v široki ljudski
fronti in delegatskem sistemu. Tudi
vnaprej bodo delovala demokratično
izvoljena kolektivna telesa na vseh rav-
neh. Predsedstvo SFRJ pa je v tem tre-
nutku že prevzelo polno ustavno odgo-
vornost za neodvisnost in varnost, za
bratstvo in enotnost narodov in naro-
dnosti Socialistične Jugoslavije, za nje-
no neuvrščeno svetovno politiko miru
in sožitja. Tudi v tem je veličina Tita, da
je že v času svoje polne življenjske
ustvarjalne moči vgrajeval v naš ustavni
sistem institute skupnega vodenja, ki
smo jih v sedemdesetih letih že tudi
uspešno preizkusili v jugoslovanskem
političnem in gospodarskem življenju.
Smrt izjemne osebnosti je nepopisna
izguba. Zlasti smrt Tita, kije kot zgodo-
vinski pojav neponovljiv. Razlika med
Titom in podobnimi zgodovinskimi
osebnostmi je v tem, da Tito ni bil sam,
ampak je bilo z njim naše ljudstvo, vsi
narodi in narodnosti Jugoslavije, bila je
nepregledna množica zatiranih in tlače-
nih po vsem svetu. In vsa ta sila ostaja
»z njim, kar je storil zanje*. V vsej tej sili
bo Titov duh živel naprej in nam bo
porok, da bodo Titove vizije zmeraj lep-
še prihodnosti iz dneva v dan večja re-
snica.
MITJA RIBIČIČ
predsednik RK SZDL Slovenije
' fje^rov zadnji obisk na našem območju je veljal Trebčam in Bistrici ob Sotli, 10.5.1979,
* ^ se >e dalj časa pomudil v novi šoli, ki nosi ime njegove mame Marije Broz. Postal je
^ " stružnici in delal. Tako kot vse življenje.	Foto: D. Medved

»Moje življenje je dolgo, vendar do konca vojne ni bilo v njem srečnih dni. Po vojni sem
doživel celo vrsto srečnih dni, povezanih s srečnimi dnevi naših ljudi. Takšen dan je bil na
primer, dan, ko smo razglasili republiko. Zame je bilo to uresničenje dolgoletne vere in
težnje, ki jo sleherni revolucionar nosi v svojem srcu«.
Odgovor nekemu cicibanu na proslavi desetletnice republike
>> V teh planinah so odmevali klici na juriš, tovariš je padel za tovariša, borec za ranjenca,
tekle so usodne ure največjih preizkušenj.«
»Dolžnost nas vseh, zlasti novih generacij, je, da varujejo in negujejo vzvišeno etiko in
humanizem Sutjeske kot neusahljiv vir navdiha v boju za nadaljnji vsestranski napredek
naše skupnosti in za čedalje boljše življenje našega človeka.«
»Morda ni nikjer tako, kakor tukaj, zaznavno, kaj sta v najhujših preizkušnjah za naše
narode pomenila njihovo bratstvo in enotnost. Morda se nikjer tako, kot tukaj, človek ne
vzdigne nad vse tisto, kar v vsakdanu včasih vsiljujejo neki zoženi pogledi in neki ozki
interesi.«
Iz govora na proslavi bitke na Sutjeski, julij 1978
»Čeprav so od tistih dni minila tri desetletja in pol se veličina drame in pomena bitke v
tem kraju nista prav nič zmanjšala. Nasprotno, ti dogodki živijo in bodo večno živeli, v
zavesti in občutju prebivalcev naše sodobne socialistične jugoslovanske skupnosti, kajti
pomenijo nam simbol neuničljivosti narodnoosvobodilne vojske in moralne trdnosti in
obstoja naših narodov«.
Iz govora na proslavi bitke za ranjence,
Jablanica, november 1978
V širokem forumu, predsedstvu, ki bo imelo trideset do petintrideset ljudi, se posamez-
nik nekoliko teže prevzame in postane mogočen, ker bodo drugi tovariši onemogočili
nastajanje kulta osebnosti. Največja nevarnost je bila v tem, da kult osebnosti ni nastajal
samo navzgor, temveč tudi navzdol. Govorilo se je o posameznikih, da so najboljši, da
morajo zasesti ta in ta mesta, se pravi, da se vzpenjajo po lestvici kot na podlagi kake
nebistvene pravice. Sprva nisem posvečal velike pozornosti tem zgodbam o »nasledstvu«,
pozneje pa sem videl, da bi to utegnilo biti nevarno za našo socialistično skupnost, in ne le
za zvezo komunistov.
Na brionskem plenumu, 1966
Pri nas mnogo sklepov ostane neizpolnjenih. Sprejmejo se sklepi, ljudje so zraven, ti isti
ljudje, ko se vrnejo na teren, sklepov ne uresničujejo. Ali lahko to delamo? Ali lahko
dovolimo, da se do uresničevanja sklepov obnašamo neodgovorno? Mislim, da ne. Enotni
smo v cilju, da zgradimo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo na samoupravnih
osnovah. To je naš osnovni cilj. Imcimo tudi demokratični centralizem - ko se sprejme
sklep, da se ga tudi izvaja. Te stvari morajo biti komunistom jasne, ne morejo se obnašati
drugače, kot je dogovo^eno. Menim, da moramo striktno doseči, da bodo sprejeti sklepi
tudi uresničeni. Izvajati jih morajo tisti, ki jih sprejemajo, z vsemi silami pa morajo delati,
da tudi drugi razumejo te sklepe, jih sprejemajo in omogočijo, da jih uresničijo. Brez tega,
brez odgovornosti za uresničevanje raznih sklepov ne moremo napredovati. Potem je to
Sizifovo delo, če bomo sprejemali sklepe, ti pa bodo ostajali le na papirju.
Na 10. kongresu ZKJ, 1974
Mi, komunisti, imamo obveznost, da pridobitve, ki smo jih pridobili s krvavim bojem v
naši revoluciji, varujemo in naprej razvijamo. Varovali pa jih bomo tako, da bo tudi med
mladimi sev^a miselnost, da je enotnost naše dežele absolutno potrebna. Bogate izkušnje,
ki smo jih dobili med narodnoosvobodilno vojno, moretmo v interesu kontinuitete revolu-
cije uporabljati pri nadaljnji graditvi naše socialistične samoupravne družbe. Naša partija
je uresničila svojo avantgardno vlogo tem uspešneje, kolikor bolj ustvarjalno je razvijala in
v praksi uporabljala marksistično teorijo. Za zvezo komunistov je bil ustv^alni odnos do
marksizma osnovno merilo za uresničevanje njene vodilne vloge. To je izročilo iz naših
bogatih revolucionarnih izkušenj v celoti.
Predavanje v Kumrovcu, 1977
Z globoko žalostjo se zavedamo,
da tovariš Tito ne bo več prihajal k
nam, v Slovenijo, ki jo je poznal od
otroških let, v kateri se je tako rad
mudil že pred narodnoosvobodil-
nim bojem in po osvoboditvi. Pov-
sod, kamor je prišel, je občutil vso
ljubezen in spoštovanje, ki mu ga
izkazuje slovenski narod. Mi smo
vedeli, da je ves z nami, tako kot je
bil z vsemi ljudmi vseh narodov in
narodnosti Jugoslavije. Ne bo ga,
da bi se veselil naših novih delov-
nih zmag, ne bo ga, da bi snoval
nove zamisli, kijih je vedno izpove-
doval z jasno in vsakomur ra-
zumljivo besedo. Vendar iz tega ob-
čutja raste dragoceno spoznanje:
Ni bilo srečanja s Titom, ki se
nam ne bi vtisnilo v spomin za vse
čase. Ni koščka naše dežele, kjer
napredek ne bi pričal o veličini na-
še revolucije in o Titu kot mogočni,
neutrudljivi sili te revolucije. Pov-
sod po tej slovenski domovini bo
ostal večen spomin nanj.
Bolečina, ki nas prežema ob izgu-
bi največjega človeka naše revolu-
cije, je neizrekljiva. Toda Tito nam
zapušča z vsem svojim življenjem
in delom revolucionarno sporočilo,
kije tako zavezujoče, da je sleherni-
ku med nami jasno, kako bomo šli
naprej po poti socialistične samo-
upravne neuvrščene in neodvisne
Titove Jugoslavije. Zato se ob tež-
kem slovesu ponovno zavezujemo:
nikdar ne bomo skrenili s Titove
poti.
Tovarišice in tovariši!
Titovo življenje se je končalo,
ostaja socialistična, samoupravna,
neuvrščena Titova Jugoslavija,
ostajajo ljudje, ki so trdno in enotno
odločeni braniti, kar so si prav tako
enotno priborili in ustvarili.
Hvala in slava velikemu človeku,
komunistu, strategu, revolucionar-
ju, humanistu in državniku, slava
heroju Titu!
Iz govora Franceta Popita na žalnem
zasedanju vseh zborov skupščine in
predsedstva SRS, predsedstva CK ZKS
in delegacij iz slovenskih občin v pone-
deljek, 5. maja ob 11. uri
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj 1980
Zadnje slovo od LJubljane in Slovenije pred zgradbo, kjer so se na mnogih zasedanjih in
delegatskih odločitvah izvajale mnoge zamisli tvorca samoupravne socialistične demo-
kracije in svobode.	, ., ,
Foto: Joco Zmdaršič
Foto: Janez Zmec
Takole je odpeljal modri vlak z ljubljanske železniške postaje. Nikoli več se ne bo vrnil s
tovarišem Titom.
Foto: Joco Žnidaršič
Beograd, S. maja 1980: Generali JLA nesejo krsto v zgradbo skupščine SFRJ.
Telefoto Tanjug
Titova pot
J892 - Josip Broz Tito se je rodil v Ku-
mrovcu, zagorski vasi, kakih 60 kilometrov
od Zagreba, kot sedmi izmed petnajstih
otrok Franja in Marije Broz. V raznih doku-
mentih so zapisani različni datumi Titove-
ga rojstva. V spričevalu za prvi razred
osnovne šole v Kumrovcu piše, da se je
rodil 7. maja. V seznamu učencev drugega,
tretjega in četrtega razreda piše, da je bil
rojen 1. maja. V policijskem dokumentu o
njegovi aretaciji iz leta 1928 piše, da se je
rodil 12. marca. V nekem vojaškem doku-
mentu avstroogrske vojske pa je zabeleže-
no, da se je rodil 25. maja. Ta datum (ko je
Hitler leta 1944 hotel z desantom na Drvar
ujeti Tita živega) je med vojno obveljal kot
dan Titovega rojstva in Tito ga ni pozneje
več spreminjal.
1900 - 1905 - v Kumrovcu je obiskoval
osnovno šolo.
1905-1907 - Napravil je dva razreda grad-
bene šole.
Potem ga je oče poslal v Sisak, da bi se
tam izučil za natakarski poklic. Broz pa je
ta poklic pustil in se začel učiti ključavni-
čarske obrti.
1907-1910 - Uči se ključavničarske obrti
in obiskuje vajensko šolo v Sisku, nato pa
odpotuje v Zagreb, kjer se zaposli v klju-
čavničarski delavnici Isidora Haramine.
Vpiše se v Zvezo kovinarskih delavcev, s
tem pa postane, star 18 let, član socialnode-
mokratske stranke Hrvatske in Slavonije.
1911	- Iz Zagreba odpotuje v Ljubljano,
Trst, in se vrne v Zagreb; zaposli se v kovi-
narski delavnici v Kamniku.
1912	- Maja odpotuje s skupino delavcev
na Češko, kjer se nekaj mesecev mudi v
Čenkovu, nato v Plznu pri »Škodi«, nato pa
prepotuje Nemčijo in Avstroogrsko (Miinc-
hen, Mannheim, Ruhr, Dunaj, Dunajsko
Novo mesto), kjer dela v raznih tovarnah.
1913	- Jeseni začne služiti vojaški rok na
Dunaju, nato prosi za premestitev v Za-
greb. Uvrščen je v 53. nato pa v 25. domo-
branski polk.
1914	- Maja se v Budimpešti udeleži sab-
Ijaškega prvenstva. Kot prvak svojega pol-
ka zasede drugo mesto in dobi srebrno me-
daljo (prvenstvo avstroogrske vojske).
Avgusta so Brozovo enoto preselili v
Srem. Zaradi protivojaške propagande ga
aretirajo in zaprejo v Petrovaradinsko trd-
njavo (jeseni istega leta).
1915	- S svojim 25. domobranskim pol-
kom odpotuje na rusko bojišče v Karpatih.
V eni izmed ofenziv je ranjen in ujet; leto
dni preživi v bolnišnici. Po ozdravitvi ga
pošljejo v ujetniško taborišče.
1917	- Marca se Josip Broz kot starešina
vojaških ujetnikov zavzame za njihove pra-
vice in nasprotuje nečloveškemu ravnanju
carskih oblasti. Zaradi tega ga aretirajo in
prebičajo. Iz zapora ga, po zmagi februar-
ske revolucije, rešijo delavci.
Maja Tita vnovič aretirajo. Zbeži in pride
ob koncu leta v Petro grad.
Julija sodeluje v demonstracijah. Da bi
ubežal pred aretacijo, se napoti domov. Na
Finskem ga primejo in vrnejo v Petrograd.
Tu sodeluje v velikih, tako imenovanih ju-
lijskih demonstracijah proti začasni vladi.
Policija ga prime, zapre v Petropavlovsko
trdnjavo in ga čez tri tedne izžene na Ural.
Tito zbeži z vlaka. Ko v Petrogradu izbru-
hne Oktobrska revolucija, se znajde v Sibi-
riji.
Novembra pripotuje v Omsk (Sibirija).
Tam zve za zmago Oktobrske revolucije.
Vstopi v mednarodni odred Rdeče garde, v
katerem so številni vojni ujetniki; Cehi,
Madžari, Romuni. Tu zaprosi za sprejem v
boljševiško partijo.
1918	- Po uporu češkoslovaških enot in
drugih kontrarevolucionarnih sil se uma-
kne v Omsk, nato pa še globlje v stepo.
1919	- Decembra, ko so razbite kontrare-
volucionarne Kolčakove sile, vnovič prispe
v Omsk in nekaj časa preživi v sestavi enot
Rdeče garde.
1920	- V začetku leta ga sprejmejo v ko-
munistično partijo jugoslovanske sekcije,
ki deluje pri omskem področnem komiteju
RKP (boljševikov).
Oktobra tega leta se s skupino jugoslo-
vanskih ujetnikov vrne v Zagreb.
1921	- Januarja ga preganjanja in nepre-
nehne aretacije po Obznani (pozneje: Za-
kon o zaščiti države) preženejo iz Zagreba.
Odpotuje v Veliko Trojstvo (Bjelovarsko
okrožje) in se zaposli v mlinu kot strojnik.
Tam dela tri leta, hkrati pa deluje v lokalni
organizaciji KPJ.
1924 - Sporazumno z višjimi partijskimi
vodstvi odpotuje v Kraljevico in se zaposli
v ladjedelnici. Postane sekretar partijske
organizacije v tamkajšnji ladjedelnici in se-
kretar sindikalne podružnice, kmalu pa \
di član okrožnega komiteja KPJ.
1926	- Kot partijski voditelj in izvolj«
delavski zaupnik organizira poleti stav
ladjedelniških delavcev. Oktobra, čeprav
bila stavka za delavce uspešna, dobi odj^
ved.
1927	- Zaposli se v Smederevski Palanl
in poskuša organizirati delavce.
Marca dobi odpoved kot »nevaren agi]
tor in komunist«. V iskanju dela odpotuj«
Zagreb, kjer postane sekretar področne;
odbora Zveze kovinarskih delavcev Hrvj
ske.
Aprila postane član mestnega komite
KPJ za Zagreb.
Julija pa postane organizacijski sekret
mestnega komiteja za Zagreb. Sredi mes
ca ga primejo zaradi prejšnjega revolucj
narnega dela v Kraljeviči; najprej je zaprj
Bakru, čez kakih deset dni ga preselijd
zapor okrožnega sodišča v Ogulinu.
Jeseni postane sekretar zveze usnjarsk
delavcev.	i
1928	- Od 25. do 26. februarja je 8. zagrd
ška partijska konferenca. Tito kot organij
cijski sekretar mestnega komiteja ostro n
stopi proti frakcijam, pri čemer ga podn
velika večina delegatov in ga izvoli za pd
tičnega sekretarja. Organizira demonstraj
je za 1. maj, policija ga aretira in štirina
dni pridrži v zaporu. Preide v ilegalo. 1
2. avgusta ga izvolijo za sekretarja pold
jinskega vodstva KPJ za Hrvatsko; seda
dni pozneje pa ga policija aretira.
Od 6. do 14. novembra poteka v Zagrel
sodni proces proti sekretarju mestnega i
miteja KPJ za Zagreb Josipu Brozu in sk
pini komunistov, znan kot »bombaški pi
ces«. Broza obsodijo na pet let ječe.
1929-1934 - Kazen prestaja v Lepogh
in Mariboru. V zaporih vodi delo partijsh
organizacij. Prevzame psevdonim Tito.
1934	- Brž ko pride iz zapora, se vključ
partijsko delo. Konec avgusta ga na Dun£
kooptirajo za člana politbiroja CK KI
vrne se v domovino.
25. decembra ga na četrti partijski kor
renči v Ljubljani izvolijo za" člana polil
roja.
1935	- Po sklepu CK odpotuje v Mosk
na sedež Kominterne (komunistične ini
nacionale). Dela v balkanskem sekretari
in postane njegov član. Predava na med
rodni leninski šoli in na komunistični i
verzi zahodnih narodnih manjšin.
Julija in avgusta sodeluje kot sekre
delegacije KPJ na 7. kongresu Kominter
1936	- Politbiro CK KPJ se razdeli na
dela; en del, ki ga vodi politični sekr
Gorkič, naj bi deloval v tujini, del, ki
vodi organizacijski sekretar Tito, pa na
deloval v Jugoslaviji. Tito kritizira takra
vodstvo in sprejet je sklep, da se člani vi
jo v domovino. Josip Broz dobi še posel
nalogo, da organizira zbiranje prostov
cev za špansko državljansko vojno; v Ji;
slavijo pripotuje konec leta 1936.
1937	- Ilegalno deluje v domovini.
krat potuje na Dunaj (takratni sedež
KPJ). Zaradi zvez s CK in zaradi bolj o
niziranega pošiljanja prostovoljcev iz Ji
slavije v Španijo nekajkrat odpotuje v P
in se tam mudi po več mesecev. Poklii
ga v Moskvo, kjer mu sporočijo, da je
minterna zamenjala Gorkiča. Dimitrov
vesti Tita, da je kot mandatar imenova:
generalnega sekretarja CK KPJ in di
zamenjali celotni stari CK.
Josip Broz Tito prevzame najodgovor
šo nalogo v svojem življenju. V odloči
dneh pred drugo svetovno vojno pripra
komunistična partija Jugoslavije pod
govim vodstvom jugoslovanske narod
vojno proti fašizmu, ki se je že pogn
svoje evropske pohode; isto leto prip
ustanovni kongres KP Slovenije, nat(
tudi Hrvatske.
Decembra se mudi v Moskvi, kjer se
stavi po robu posameznikom iz Komir
ne, ki zahtevajo razpustitev Komunist
partije Jugoslavije; vrne se vjdomovino
ilegalnih razmerah sestavi začasno vod
KPJ iz članov, ki živijo v Jugoslaviji.
1938	- V Parizu napiše razglas v zv(
priključitvijo Avstrije Hitlerjevi Nemči
opozori na nevarnost, ki jo pomeni faši
za Jugoslavijo.
1939	- 5. januarja potrdijo na seji pol
nega sekretariata izvršnega komiteja
začasnega vodstva KPJ z Josipom Bro
Titom (Valterjem) kot generalnim sekr<
jem CK KPJ.
9. in 10. junija predseduje državnemt
svetovanju aktiva KPJ v Tacnu pri L
Ijani.
št 18 - 8. ma| 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
Življenja^ dela^ boja in miru
1940	- Od 19. do 24. oktobra vodi delo
Pete državne konference. Na konfernci, ki
je ilegalno v Zagrebu, temeljito proučijo
delo partije; izvolijo nov CK z 31 člani in 10
kandidati ter politbiro s sedmimi člani.
1941	- Začetek maja ima na posvetovanju
v Zagrebu referat, v katerem razčleni april-
sko vojno in okupacijo države in govori o
delovanju partije v takem položaju kakor
tudi o naravi bodoče ljudske vstaje.
22. junija zaseda politbiro CK KPJ v Beo-
gradu in ob napadu Hitlerjeve Nemčije na
ZSSR prouči ukrepe, ki jih mora sprejeti
partija. Sklene, da CK KPJ in drugi central-
ni in pokrajinski komiteji objavijo razglase
s pozivom na splošno ljudsko vstajo.
27. junija je ustanovljen glavni štab naro-
dnoosvobodilnih partizanskih odredov Ju-
goslavije. Za komandanta je bil imenovan
Tito. Seja je bila ilegalno v Beogradu.
4. julija je v Beogradu zgodovinska seja
politbiroja CK KPJ pod vodstvom Josipa
Broza Tita. Sklep: preiti od sabotaž in di-
verzij na splošno ljudsko vstajo.
16. septembra gredo Tito in člani CK KPJ
iz Beograda na osvobojeno ozemlje.
V	novembru in decembru delujejo Josip
Broz Tito, CK KPJ in vrhovni štab naro-
dnoosvobodilnih partizanskih odredov Ju-
goslavije iz Užice, z osvobojenega ozemlja
Užičke republike, edinega svobodnega ko-
tička v Evropi, ki so jo imele takrat okupi-
rano Hitlerjeve nacistične enote.
1942	- Januarja prispe Tito v Fočo v
spremstvu članov CK KPJ in vrhovnega
štaba. V tem, fočanskem obdobju sprejeti
sklepi so izredno pomembni za bodoči ra-
zvoj narodnoosvobodilnega boja in ljudske
oblasti (znameniti »Fočanski predpisi«).
1. novembra so pod Titovim vodstvom
ustanovljene prve divizije in korpusi, naro-
dnoosvobodilni partizanski odredi posta-
nejo redna narodnoosvobodilna vojska Ju-
goslavije (NOVJ).
26.	in 27. novembra se Josip Broz Tito
udeleži dvodnevnega prvega zasedanja An-
tifašističnega sveta narodne osvoboditve
Jugoslavije (AVNOJ) v Bihaču in v svojem
govoru poudari naravo in pomen usta-
novitve tega osrednjega političnega organa.
1943	- V začetku leta poteka četrta, naj-
hujša sovražnikova ofenziva. Tito neposre-
dno vodi operacije. Glavnina sil narodnoo-
svobodilne vojske sodeluje pri razbitju če-
trte, takoj nato pa tudi pete sovražnikove
ofenzive. Odločilne bitke na življenje in
smrt; spomladi 1943. leta bitka na Neretvi,
poleti 1943 bitka na Sutjeski.
Od 29. do 30. novembra traja drugo zase-
danje AVNOJ V Jajcu. Tito ima referat
»Razvoj narodnoosvobodilnega boja in me-
dnarodni dogodki«. Položeni so temelji no-
ve Jugoslavije. Josipu Brozu Titu podelijo
naziv Maršala Jugoslavije.
1944	- 25. maja začno nemške, domobran-
ske in četniške sile (okrepljene s posebnimi
enotami, ki so se dolgo pripravljale na ta
desant) drvarsko operacijo z namenom,
uničiti vrhovni štab, potem pa obkoliti in
uničiti enote narodnoosvobodilne vojske
Jugoslavije v zahodni Bosni.
V	juniju se Josip Broz Tito, voditelj dele-
gacije nacionalnega komiteja osvoboditve
Jugoslavije, pogaja z mandatarjem begun-
ske vlade dr. Ivanom Šubašičem, ki je pri-
šel na osvobojeni otok Vis.
Od 10. do 12. avgusta, med obiskom pri
zavezniškem poveljstvu za Sredozemlje, se
Josip Broz Tito pogovarja v Italiji z britan-
skim premierom Churchillom o vprašanjih,
ki se tičejo odnosov nove Jugoslavije z ju-
goslovansko vlado v emigraciji in z britan-
sko vlado.
Septembra in oktobra se Tito mudi v
Craiovi, v Sovjetski zvezi. Pogovarja se o
sodelovanju čet Rdeče armade v operacijah
na delu jugoslovanskega ozemlja proti Beo-
gradu (od Romunije).
19. novembra sprejme AVNOJ sklep o
razglasitvi Josipa Broza Tita za narodnega
heroja.
27.	oktobra: V osvobojenem Beogradu,
na Banjici, ima Tito prvi govor.
1945	- Januarja objavi Josip Broz ukaz o
ustanovitvi Jugoslovanske armade (JA).
4. februarja se je na Jalti v ZSSR začela
konferenca W. Churchilla, F. D. Roosvelta
in J. V. Stalina (Churchill in Stalin se pogo-
varjata o razdelitvi Jugoslavije »fifty-fifty«,
kar se ni nikoli uresničilo).
7. marca je v Beogradu ustanovljena prva
vlada Demokratične federativne Jugoslavi-
je na čelu z maršalom Titom, ki je tudi
minister za narodno obrambo.
15. maja je zlomljen zadnji odpor okupa-
torjev in njegovih pomagačev.
Aprila sklene Tito v Moskvi »pogodbo o
prijateljstvu«.
Avgusta, na prvem kongresu Ljudske
fronte Jugoslavije, je Tito izvoljen za pred-
sednika. Bil je nosilec liste Ljudske fronte
na volitvah v ustavodajno skupščino v no-
vembru 1945.
1946	- 31. januarja sprejme ustavodajna
skupščina prvo ustavo Federativne ljudske
republike Jugoslavije, Josip Broz Tito pa
dobi mandat za sestavo vlade. Hkrati je
imenovan za vrhovnega komandanta obo-
roženih sil Jugoslavije in minister za naro-
dno obrambo.
1947	- Aprila sprejme ljudska skupščina
FLRJ zakon o petletnem planu. Tito govori
o pomenu tega plana za elektrifikacijo in
industrializacijo države.
1948	- 12. - 13. aprila vodi plenarno sejo
CK KPJ, sklicano ob neutemeljenih obtož-
bah in klevetah, ki sta jih vlada Sovjetske
zveze in CK VKP (b) izrekli na račun vod-
stva KP Jugoslavije. Na predlog Josipa
Broza sprejme CK KPJ besedilo odgovora
na pismo CK VKP (b) z dne 27. marca 1948.
28. junija je Komunistična partija Jugo-
slavije izključena iz Kominforma. Začne se
odkrit pritisk in bojkot, ki ga na Jugoslavi-
jo izvajajo članice Kominforma.
Od 21.-28. junija poteka v Beogradu peti
kongres KPJ. Josip Broz ima politično po-
ročilo, v katerem poda pregled o zgodovin-
skem razvoju delavskega gibanja v deželah
Jugoslavije kakor tudi o vojni oziroma
zmagi v narodnoosvobodilnem boju. Doku-
mentirano spodbije vse klevete Informbi-
roja in Stalina, kar je kongres odločilno
podprl.
1950 - 26. junija: Na pobudo Josipa Broza
sprejmeta oba zbora ljudske skupščine
FLRJ (zvezni zbor in zbor narodov) zakon o
gospodarjenju delovnih kolektivov z držav-
nimi gospodarskimi podjetji in višjimi go-
spodarskimi združenji. S tem se začne novo
poglavje v socialističnem razvoju Jugosla-
vije na temeljih samoupravljanja.
1952	- Od 2. do 7. novembra poteka v
Zagrebu šesti kongres KPJ. Na njem skle-
nejo, da se KPJ preimenuje v Zvezo komu-
nistov Jugoslavije. Josip Broz ima referat
»Boj komunistov Jugoslavije za socialistič-
no demokracijo«.
1953	- 14. januarja na šestem rednem za-
sedanju Ljudske skupščine SFRJ je Josip
Broz Tito izvoljen za prvega predsednika
republike.
1954	- 16. in 17. januarja predseduje tret-
jemu (izrednemu) plenumu CK ZKJ, ki
obravnava primer Milovana Djilasa in izva-
janje sklepov šestega kongresa ZKJ.
V decembru tega leta je Tito na obisku v
Indiji. V skupni delegaciji Tito - Nehru so
prvič v nekem mednarodnem dokumentu
širše izoblikovana načela miroljubne aktiv-
ne koeksistence.
1955	- Konec maja in začetek junija stana
obisku v Jugoslaviji Hruščov in Bulganin.
»Iskreno nam je žal zaradi vsega tistega,
kar se je zgodilo, in odločno odklanjamo
vse, kar se je nakopičilo v tistem obdobju«,
izjavi Nikita Sergejevič Hruščov.
1956	- Junija vodi Tito v ZSSR državno-
partijsko delegacijo in podpiše deklaracijo
o odnosih in sodelovanju med ZKJ in
KPSZ.
18. in 19. junija - Srečanje Tito - Nehru -
Naser na Brionih, na otoku Vangi. Pogo-
varjajo se o položaju na svetu in se dogovo-
re o skupni akciji proti blokovski delitvi in
vojni nevarnosti. To srečanje velja za zače-
tek organiziranja neuvrščenega gibanja.
1957	- 25. do 27. junija se Tito udeleži
prvega Kongresa delavskih svetov.
1958	- 22. do 26. aprila; Na sedmem kon-
gresu Zveze komunistov Jugoslavije v
Ljubljani ima referat »Naloge ZKJ v zvezi z
mednarodnim položajem in notranjim ra-
zvojem socialistične graditve Jugoslavije«.
Kongres sprejme nov program ZKJ.
1960	- Josip Broz Tito se udeleži petnaj-
stega zasedanja generalne skupščine OZN
v New Yorku. Zahteva odločno akcijo, s
katero bi preprečili nadaljnjo zaostritev
mednarodnega položaja.
1961	- 1. do 6. septembra kot gostitelj in
glavni pobudnik zelo aktivno sodeluje v
delu prve Konference voditeljev držav in
vlad neangažiranih dežel v Beogradu.
1962	- Maja sprejme slovesno listino, s
katero so ga vse komune v Jugoslaviji raz-
glasile za svojega častnega člana.
1964 - Oktobra zelo aktivno sodeluje v
delu druge konference neuvrščenih v Kai-
ru. Podpiše »Program za mir in mednaro-
dno sodelovanje«.
Decembra sodeluje v delu osmega kon-
gresa ZKJ.
1966	- 1. julija predseduje četrti seji ple-
numa CK ZKJ na Brionih, ki obravnava
aktualne probleme v zvezi s škodljivim de-
lovanjem nekaterih varnostnih organov ka-
kor tudi posledice takega delovanja za ra-
zvoj sistema in dela CK. Član političnega
biroja CK ZKJ in sekretar za notranje zade-
ve Aleksandar Rankovič je kaznovan in ra-
zrešen vseh dolžnosti.
1967	- 5. junija v izjavi ob izraelsko-arab-
ski vojni obsodi izraelsko agresijo.
9. junija vodi jugoslovansko delegacijo
na moskovskem sestanku voditeljev komu-
nističnih in delavskih partij in vlad sociali-
stičnih držav.
1968	- Avgusta javno obsodi vdor sovjet-
skih tankov v Češkoslovaško.
1969	- Marca ima na devetem kongresu
ZKJ referat: »50 let revolucionarnega boja
komunistov Jugoslavije« (referat na slav-
nostni seji).
1970	- 8. do 10. septembra vodi jugoslo-
vansko delegacijo na tretji konferenci v Lu-
saki, glavnem mestu Zambije.
1971	- Decembra predseduje enaindvaj-
seti seji CK ZKJ v Karadjordjevu, sklicani
na njegovo pobudo, da bi proučili ideolo-
ško-politični položaj v Zvezi komunistov
Jugoslavije. Odkrito in zelo ostro kritizira
stanje v Zvezi komunistov, zlasti v vodstvu
ZK Hrvatske, pri čemer ožigosa pojave na-
cionalizma. Na njegovo pobudo so partijski
voditelji v SR Hrvaški zamenjani, pozneje
tudi v SR Srbiji.
1972	- 15. maja je Josip Broz drugič odli-
kovan z redom narodnega heroja.
18. septembra: Vsem organizacijam Zve-
ze komunistov Jugoslavije pošljeta Josip
Broz Tito in izvršni biro predsedstva C K
ZKJ pismo o stanju v ZKJ in o nalogah
komunistov, zelo pomemben dokument, ki
opozarja na to, kakšne nevarnosti groze ra-
zvoju samoupravljanja v Jugoslaviji, če z
njimi ne bi računali.
1973	- 2. do 10. septembra zelo aktivno
sodeluje v delu četrte konference vodite-
ljev držav in vlad neuvrščenih dežel v Al-
žiru.
1974	- 16. maja: Na skupni seji zveznega
zbora in zbora republik in pokrajin SFRJ
ga soglasno izvolijo in slovesno razglasijo
za predsednika SFRJ brez omejitve man-
data.
Od 27. do 30. maja je 10. kongres ZKJ, na
katerem ima glavni referat. Izvoljen je za
predsednika ZKJ brez omejitve mandata.
1975	- Konec julija in v začetku avgusta
sodeluje kot vodja jugoslovanske delegaci-
je na konferenci o evropski varnosti in so-
delovanju v Helsinkih.
1976	- 30. junija se kot voditelj jugoslo-
vanske partijske delegacije udeleži konfe-
rence evropskih komunističnih in delav-
skih partij v Berlinu.
Od 16. do 19. avgusta je na peti konferen-
ci voditeljev držav in vlad neuvrščenih de-
žel v Colombu.
1977	- 16. maja ga na slovesni seji zvezne
skupščine tretjič razglasijo za narodnega
heroja SFR Jugoslavije.
Od 16. do 19. avgusta se na povabilo CK
KPSZ in prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR
mudi na uradnem in prijateljskem obisku v
Sovjetski zvezi. Med obiskom v Moskvi mu
generalni sekretar CK KPSZ in predsednik
prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid
Brežnjev izroči red oktobrske revolucije.
Od 24. do 19. avgusta je na obisku v LDR
Koreji.
Od 30. avgusta do 8. septembra je jugo-
slovanski predsednik prvič v zgodovini ju-
goslovansko-kitajskih odnosov na obisku
na kitajskih tleh.
1978	- 6. marca odpotuje predsednik Tito
na uradni in prijateljski obisk v ZDA. S
predsednikom Carterjem se pogovarjata
predvsem o položaju v svetu. Obisk v ZDA
zaključi 9. marca, nato obišče še Veliko
Britanijo.
20. junija se v kongresnem centru Sava v
Beogradu začne 11. kongres ZKJ. Predse-
dnik Tito ima uvodni referat »Zveza komu-
nistov Jugoslavije v boju za nadaljnji razvoj
socialistične samoupravne in neuvrščene
Jugoslavije«.
26. julija se začne v Beogradu ministrska
konfe -onca neuvrščenih držav. Tito v uvo-
dnem govoru pozove neuvrščene, naj stori-
jo vse, da bi še bolj uveljavili temeljna nače-
la in cilje neuvrščenosti.
1979	- Ob 60-letnici ZKJ, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov je v Beogradu 19.
aprila slavnostna seja CK ZKJ, sveta ZKJ,
predsedstva ZK ZSMS in predsedstva kon-
ference za vprašanja družbenega položaja
žensk Jugoslavije, na kateri Tito prebere
referat »Šestdeset let revolucionarnega bo-
ja Zveze komunistov Jugoslavije«.
Od 3. do 9. septembra je v Havani šesta
konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih
dežel. Predsednik Tito prispeva pomem-
ben delež k uspešnemu delu te konference.
V Havano odpotuje že 29. avgusta. 4. sep-
tembra se kot prvi govornik v splošni raz-
pravi zavzame za utrjevanje izvirnih načel
neuvrščenosti. Ob sklepu sprejme konfe-
renca na predlog 19 držav »Resolucijo o
priznanju njegovi ekscelenci predsedniku
Josipu Brozu Titu«.
Predsednik Tito je na svoj način naš rojak, ne
samo kot častni občan vseh občin na našem
območju, kot tudi v vsej Jugoslaviji. Kot je sam
svojim biografom pripovedoval, je bil poleg
rojstne hiše v Kumrovcu, dom njegove matere
Marije Javorškove iz Trebč pri Bistrici ob Sotli,
njegova druga domača streha. Njegovi spomini
na deda Martina Javorška sodijo med najlepše v
njegovi otroški dobi. Manj prijetni so bili spomi-
ni na čas, ko je tostran Sotle služil pri svojem
stricu.
Ana Kolarjeva, njegova teta iz Podsrede, je
bila ob materi najljubša sorodnica, h kateri se je
zatekal v poznejših letih, ko se je kot ilegalec za
dlje časa zadrževal pod njeno skromno streho.
Težko, če bomo kdaj zbrali podatke o njegovih
bivanjih in popotovanjih skozi naše kraje, ko je
kot mlad kovinarski delavec potoval za vsakda-
njim kruhom, ko je kot ilegalec potoval v tujino
in ko je z vklenjenimi rokami potoval v maribor-
sko kaznilnico.
Kot sekretar CK KPJ je tovariš Tito leta 1938
dvakrat vodil pomembna partijska posvetova-
nja na našem območju in sicer 17. aprila v Smi-
glovi zidanici v Savinjski dolini ter sredi poletja
v planinski koči na Lisci.
Nismo uspeli zbrati podatkov o tem, koliko-
krat je predsednik Tito potoval s plavim vlakom
skozi Radeče in Zidani most, kolikokrat skozi
naše kraje, ko se ni ustavljal v njih. Zbrali pa
smo pričevanja o njegovih obiskih v Celju, Vele-
nju, Žalcu, v mozirski občini in na Kozjanskem.
Celje je Tita, kot zmagovitega komandanta in
predsednika pozdravilo 31. maja 1945. Bil je to
čas prekipevajočega veselja ob zmagi osvobodi-
tve in zmage ljudske revolucije.
Na naslednji obisk smo čakali sedem let. Zdaj
se je napotil v Logarsko dolino in se 2. avgusta
1952. leta ustavil pri Plesnikovih, stari domačiji
v gornjem kotu alpske doline. Domačini so ga
sprejeli kot svojega, in tako ni naključje, če je bil
pogovor več kot sproščen. Sukal se je okoli lova
in Tito ter stari Plesnik sta se pomerila tudi v
streljanju.
In potem september 1954. leta. Bil je to veliča-
sten zbor štajerskih partizanskih brigad na
Ostrožnem pri Celju. Na zboru devetnajstega
septembra je spregovoril 300.000 glavi množici.
Cez štiri leta, 19. avgusta 1958. leta, se je usta-
vil v rudarskem Velenju. Ta dan je obiskal še
nekatere kraje na Koroškem, naslednji dan pa se
je na povratku ustavil tudi v Celju. Tudi zdaj ga
je pričakalo in toplo pozdravilo na tisoče in de-
settisoče Celjanov in okoličanov. Sprejem in
razgovor pa je bil v vrtni dvorani hotela Evrope.
Proti koncu avgusta 1963. leta je Velenje pri-
čakovalo visok obisk: Tita in Nikita Hruščova.
Visoka gosta sta prisostovala tudi tradicionalne-
mu rudarskemu »skoku čez kožo.« Bilo je prijet-
no, toplo...
Sledil je obisk mozirske občine in srečanje v
Robanovem kotu. Tu ga je pozdravil tudi Roba-
nov Jože - Vršnik in mu mimogrede zaigral tudi
na citre. Oglasila se je domača slovenska pesem.
Ko se je vračal iz Robanovega kota je obiskal še
GLIN Nazarje in ne nazadnje hotel Turist v Mo-
zirju. Tudi ta pot ostaja v nepozabnem spominu.
Bilo je 1. julija 1968.
Se istega leta, samo mesec dni pozneje, sicer
pa sedmega avgusta 1968, ga je pot skozi naše
kraje popeljala tudi v rojstni Kumrovec. Svoje-
vrstno doživetje za vse, ki so ga srečali, pozdra-
vili, stisnili roko in mu rekli: pridi kmalu spet
med nas. Na tej poti je obiskal Kozje, tudi Treb-
če, kjer so oživeli spomini na leta tik pred drugo
svetovno vojno, ko je prav v tem kraju vodil
prenekatere pomembne razgovore. Za kratek
čas se je ustavil v gostilni Resnik v Kozjem in
nato nadaljeval pot v rojstni Kumrovec.
Osmi obisk predsednika Tita je sledil 27. aprila
1969. Udeležil se je veličastne proslave ob 25.
letnici pohoda 14. devizije. Po povratku so mu v
celjskem hc
je obiskal š
6. julija li
skal Celje,
krajši čas 1
dnem domi
celjskega o
Velenje pri
Deseti ob
zvezne ake
časa pogoM
njihovem tj
Sobota, 9
na pot. Pol
tistega, kar
Celja, Šentj
' najdražjem!
Žalcu. Vroč
je ponovila
nje še v Po(
Dvanajsti
žal, tudi za
obnovljeno
rojstni dom
je udeležil
njegovi ma
doprsnega!
da je eno le
na slovensl
In kot toi
peljal »plav
Tokrat je bi
jev, bila je ■
spremljali i
Ijala ga je g
ge v srcih:
začrtal naši|
Jugoslavije!
želi miru, i
odnosih me
Bilo je zadnjega maja 1945. leta. Maj in cvetje, in s cvetjem
je bila posuta že prva pot predsednika Tita v Celje
Ob srečanju še posnetek za spomin. Da, za nepozaben
spomin ob obisku predsednika Tita pri Plesnikovih v
Logarski dolini
Veličasten zbor na Ostrožnem. In ta dan, 19. septembra 1954. leta, je vrhovni komandant
odlikoval tudi štajerske partizanske enote
Ob obisku Velenja, 19. avgusta 1958. leta, se je predsednik Tito ob navzočnosti Franca
Leskoška-Luke vpisal tudi v spominsko knjigo
Robanov kot, 1. julija 1968. leta. Ob domači kapljici in srečanju z Robanovim Ja
citre in domača pesem. Na tej poti je predsednika Tita spremljal tudi Edvard K
Ta posnetek je vezan na obisk v Robanovem kotu. Ko se je vračal v dolino je ob
nazarski GLIN
9St
priredili kosilo, nakar
;iatino.
ednik Tito ponovno obi-
e po obisku Koroške za
n, v Celju pa je v Naro-
vor s političnim aktivom
t vselej sta mu Celje in
en sprejem.
ajev je veljal brigadirjem
;lco 74«, kjer se je dolgo
dino na delovišču in v
mini.
1978. leta. Spet nepozab-
;ija, topline, polna vsega
podnje Savinjske doline,
ietrtka zaželeli svojemu
ij prvi postanek je imel v
Jopki cvetja. Ista slika se
pa v Šentjurju in nazad-
I na naše območje je bil,
bilo lani, ko je obiskal
Javorškovih v Trebčah,
tere. Ob tej priložnosti se
e poimenovanja šole po
Jroz in odkritja njenega
Bistrici se ponaša s tem,
jtenec, v času, ko je bival
le pri svojih sorodnikih.
I
rej, je minuli ponedeljek
i Zidani most in Radeče,
slovo od slovenskih kra-
idnja pot. Tokrat ga niso
liki in pozdravi, sprem-
t, spremljale so ga prise-
nadaljevati pot, ki jo je
vsem delovnim ljudem
lovnemu človeštvu, ki si
in večje pravičnosti v
Vselej in povsod dobre volje. Tako tudi v Kozjem 7. avgusta 1968. leta
Obisk v Velenju, 27. aprila 1969, in ne samo srečanje z
borci Štirinajste divizije, marveč tudi z rudarji
Dne 9. septembra 1978. leta je Tito potoval skozi Žalec,
Celje in Šentjur do Podčetrtka. Posnetek je iz Žalca.
Tudi ta posnetek govori o obisku predsednika Tita v Podčetrtku. Bilo je 9. septembra
1978. leta
i ib počitniškemu razpoloženju se je ob prihodu tovariša Tita 6. julija 1971. leta zbralo
i i Narodnim domom na tisoče Celjanov
i 'dojeta desetem obisku v naše kraje se je predsednik Tito 9. maja 1974 na Planini pri
^ci srečal tudi z brigadirji akcije »Kozjansko 74*
Deseti maj 1979. leta: Titovo srečanje z Javerškovimi
Tito in sestrična Ana Kostajnšek, 10. maja 1979. leta, pred šolo »Marije Broz* v Bistrici
ob Sotli. To je bilo njuno zadnje srečanje.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj 1980
Titove poti miroljubnega sožitja
1944
Od 10. do 13. avgusta pogovori s Churchillom
v Neaplju.
1945
Od 5. do 16. aprila prvi uradni obisk v ZSSR.
1946
Od 14. do 19. marca obisk na Poljskem.
Od 20. do 24. marca obisk na Češkoslovaškem.
Od 27. maja do 10. junija obisk v ZSSR.
1947
Od 25. do 28. novembra obisk v Bolgariji.
Od 6. do 8. decembra obisk na Madžarskem.
Od 16. do 20. decembra obisk v Romuniji.
1953
Od 16. do 21. marca obisk v Veliki Britaniji.
Od 2. do 6. junija obisk v Grčiji.
1954
Od 16. decembra do 3. januarja 1955 obisk v
Indiji.
1955
Od 6. do 17. januarja obisk v Burmi.
Od 21. do 25. januarja obisk v Indiji.
5. februarja srečanje z egiptovskim predsedni-
kom Naserjem v Suezu.
Od 11. do 24. decembra obisk v Egiptu.
1956
Od 7. do 12. maja obisk v Franciji.
Od 1. do 22. junija obisk v ZSSR.
Od 23. do 27. junija neuraden obisk v Romu-
niji.
Od 24. do 29. julija privaten obisk na Krfu in
pogovori z grškim kraljem Pavlom in premie-
rom Karamanlisom.
Od 27. septembra do 4. oktobra privaten obisk
v ZSSR.
1957
Od 1. do 2. avgusta pogovori s Hruščovom v
Bukarešti.
1958
5. decembra pogovori z Naserjem v Port Saidu.
Od 23. decembra do 1. januarja 1959 obisk v
Indoneziji.
1959
Od 8. do 10. januarja obisk v Burmi.
Od 13. do 19. januarja obisk v Indiji.
Od 21. do 26. januarja obisk na Cejlonu.
Od 2. do 12. februarja obisk v Etiopiji.
Od 12. do 18. februarja obisk v Sudanu.
Od 20. do 28. februarja obisk v Egiptu.
Od 2. do 6. marca srečanje in pogovori z
grškim premierom Karamanlisom na Rodosu
in obisk v Solunu.
1960
Od 20. septembra do 4. oktobra je Tito sodelo-
val na jubilejnem zasedanju generalne skupšči-
ne OZN v New Yorku.
1961
Od 24. februarja do 4. marca obisk v Gani.
Od 4. do 7. marca obisk v Togu.
Od 7. do 11. marca nadaljevanje pogovorov z
ganskim predsednikom Nkrumahom.
Od 13. do 18. marca obisk v Liberiji.
Od 20. do 24. marca obisk v Gvineji.
Od 25. do 26. marca obisk v Maliju.
Od 5. do 6. aprila obisk v Maroku.
Od 9. do 14. aprila obisk v Tuniziji.
12. aprila srečanje s predsednikom začasne
alžirske vlade Ferhatom Abasom v Tunisu.
Od 12. do 17. aprila obisk v Egiptu.
Od 18. do 19. novembra srečanje Tito-Naser-
Nehru v Kairu.
1962
Od 4. do 14. februarja neuraden obisk v
Egiptu.
Od 15. do 18. februarja obisk v Sudanu.
Od 19. do 21. februarja ponoven obisk v
Kairu.
Od 2. do 3. decembra na poti v Moskvo obisk
na Madžarskem.
Od 4. do 21. decembra obisk v ZSSR.
1963
Od 18. do 23. septembra obisk v Braziliji.
Od 23. do 28. septembra obisk v Čilu.
Od 28. septembra do 3. oktobra obisk v Boli-
viji.
3. oktobra obisk v Peruju.
Od 6. do 16. oktobra obisk v Mehiki.
Od 17. do 23. oktobra neuraden obisk v ZDA.
22. oktobra Titov govor v generalni skupščini
OZN.
1964
Od 10. do 14. maja obisk na Norveškem.
Od 4. do 8. junija obisk na Finskem.
Od 8. do 9. junija privaten obisk v Leningradu
in pogovori s Hruščovom.
22. junija obisk v Temišvarju in pogovori s
predsednikom Dejem.
Od 25. junija do 2. julija obisk na Poljskem.
7. septembra srečanje Tito-Dej na Djerdapu.
Od 11. do 16. septembra obisk na Madžar-
skem.
Od 3. do 16. oktobra je Tito sodeloval na drugi
vrhunski konferenci neuvrščenih držav v Kairu.
16. oktobra obisk na Cipru.
1965
Od 15. do 22. aprila obisk v Alžiriji.
Od 26. do 29. aprila obisk v Egiptu.
Od 10. do 14. maja obisk na Norveškem.
Od 2. do 8. junija obisk na Češkoslovaškem.
Od 8. do 13. junija obisk v Nemški demokra-
tični republiki.
Od 18. junija do 1. julija obisk v ZSSR.
Od 22. do 27. avgusta obisk v Bolgariji.
1966
Od 18. do 23. aprila obisk v Romuniji.
Od 2. do 7. maja prijateljski obisk v Egiptu.
Od 21. do 24. oktobra obisk v Indiji in trojni
sestanek Tito-Naser-Indira Gandhi.
Od 1. do 3. decembra neuraden obisk v Romu-
niji.
1967
Od 2. do 4. februarja neuraden obisk na Mad-
žarskem.
Od 13. do 17. februarja obisk v Avstriji.
Od 9. do 10. junija se je Tito udeležil v Moskvi
sestanka voditeljev komunističnih in delavskih
partij in predsednikov vlad evropskih sociali-
stičnih držav.
od 11. do 12. julija je Tito v Budimpešti sode-
loval na posvetovanju voditeljev komunističnih
in delavskih partij in šefov vlad socialističnih
držav.
Od 10. do 12. avgusta obisk v Egiptu.
Od 13. do 14. avgusta obisk v Siriji.
Od 14. do 16. avgusta obisk v Iraku.
Od 16. do 17. avgusta nadaljevanje obiska v
Egiptu.
Od 1. do 9. novembra obisk v Moskvi in sode-
lovanje na proslavi 50. obletnice oktobrske
revolucije.
1968
Od 7. do 10. januarja obisk v Afganistanu.
Od 10. do 17. januarja obisk v Pakistanu.
Od 17. do 22. januarja obisk v Kambodži.
Od 22. do 27. januarja obisk v Indiji.
27. januarja srečanje z južnojemenskim pred-
sednikom E1 Šaabijem v Adenu.
Od 27. januarja do 4. februarja obisk v Etio-
piji.
Od 4. do 8. februarja obisk v Egiptu.
Od 7. do 8. aprila neuraden obisk v 2^SR na
poti na Japonsko.
Od 8. do 15. aprila obisk na Japonskem.
Od 15. do 21. aprila obisk v Mongoliji.
21. aprila obisk Samarkanda po vrnitvi z obiska
na Japonskem in v Mongoliji.
Od 22. do 28. aprila obisk v Iranu.
Od 28. do 30. aprila prijateljski obisk v ZSSR.
Od 9. do 11. avgusta obisk v ČSSR.
1969
Od 1. do 2. februarja srečanje in pogovori s
predsednikom Ceausescujem v Temišvaru.
Od 5. do 9. novembra obisk v Alžiriji.
1970
Od 25. januarja do 5. februarja obisk v Tanza-
niji.
Od 2. do 9. februarja obisk v Zambiji.
Od 9. do 12. februarja prijateljski obisk v
Etiopiji.
Od 12. do 20. februarja obisk v Keniji.
20. februarja srečanje z ugandskim predsedni-
kom Miltonom Obotejem v Entebbeju.
Od 20. do 23. februarja obisk v Sudanu.
Od 23. do 25. februarja pogovori z egiptov-
skim predsednikom Naserjem v Asuanu.
Od 25. do 27. februarja prijateljski obisk v
Libiji.
Od 8. do 12. septembra je Tito sodeloval na
tretji vrhunski konferenci neuvrščenih držav v
Lusaki.
Od 6. do 9. oktobra obisk v Belgiji.
Od 9. do 11. oktobra obisk v Luksemburgu.
11. oktobra srečanje in pogovori s kanclerjem
Brandtom v bližini Bonna.
Od 20. do 23. oktobra obisk na Nizozemskem.
23. oktobra srečanje in pogovori z voditeljico
delegacije začasne revolucionarne vlade Južne-
ga Vietnama Nguyen Thi Binhovo.
1971
Od 14. do 20. februarja obisk v Egiptu.
Od 25. do 27. marca obisk v Italiji.
27. marca obisk v Vatikanu in pogovori s pape-
žem Pavlom VI.
Od 13. do 16. oktobra je Tito sodeloval na
proslavi 2.500. obletnice Perzijskega cesarstva.
Od 16. do 20. oktobra neuraden obisk v Indiji.
Od 20. do 21. oktobra neuraden obisk v
Egiptu,
Od 28. oktobra do 2. novembra obisk v ZDA.
Od 2. do 7. novembra obisk v Kanadi.
Od 7. do 8. novembra obisk v Veliki Britaniji.
Od 23. do 24. novembra srečanje s predsedni-
kom Ceausescom v Temišvaru.
1972
Od 16. do 17. maja srečanje predsednikov Tita
in Ceausescuja na Djerdapu in obisk obmejnih
železniških postaj.
Od 5. do 10. junija prijateljski obisk v ZSSR.
Od 19. do 23. junija prijateljski obisk na Polj-
skem.
1973
Od 2. do 10. septembra je Tito sodeloval na
četrti vrhunski konferenci neuvrščenih držav v
Alžiru.
Od 12. do 15. novembra prijateljski obisk
v ZSSR.
1974
Od 24. do 29. januarja obisk v Indiji.
Od 29. januarja do 2. februarja obisk v Ban-
gladešu.
Od 2. do 5. februarja obisk v Nepalu.
5. februarja nadaljevanje pogovorov s predse-
dnico vlade Indiro Gandhi v Delhiju.
Od 5. do 7. februarja obisk v Siriji.
Od 27. do 28. aprila obisk na Madžarskem.
Od 24. do 27. junija obisk v Zvezni republiki
Nemčiji.
Od 8. do 11. julija obisk v Romuniji.
Od 29. septembra do 1. oktobra obisk na Dan-
skem.
Od 12. do 15. novembra obisk v Nemški de-
mokratični republiki.
1975
Od 10. do 13. marca prijateljski obisk na Polj-
skem.
Od 29. julija do 3. avgusta se je Tito udeležil
Konference o evropski varnosti in sodelovanju
v Helsinkih.
1976
Od 10. do 14. marca obisk v Mehiki.
Od 14. do 17. marca obisk v Panami.
Od 17. do 19. marca obisk v Venezueli.
Od 20. do 21. marca neuraden obisk na Portu-
galskem.
Od 30. marca do 1. aprila prijateljski obisk na
Švedskem.
Od 10. do 13. maja prijateljski obisk v Grčiji.
Od 8. do 11. junija obisk v Turčiji.
Od 29. junija do 2. julija je Tito vodil jugoslo-
vansko partijsko delegacijo na konferenci
predstavnikov evropskih komunističnih in de-
lavskih partij v Berlinu.
Od 13. do 21. avgusta je Tito sodeloval na peti
vrhunski konferenci neuvrščenih držav v Co-
lombu.
1977
Od 18. do 20. januarja obisk v Libiji.
Od 16. do 24. avgusta obisk v ZSSR.
Od 24. do 30. avgusta obisk v DLR Koreji.
Od 30. avgusta do 8. septembra obisk v LR
Kitajski.
Od 12. do 14. oktobra obisk v Franciji.
Od 17. do 20. oktobra obisk na Portugalskem.
Od 20. do 21. oktobra obisk v Alžiriji.
Od 3. do 4. decembra obisk v Romuniji.
1978
Od 7. do 9. marca obisk v ZDA.
Od 10. do 11. marca obisk v Veliki Britaniji.
1979
Od 1. do 4. februarja obisk v Kuvajtu.
Od 4. do 8. februarja obisk v Iraku.
Od 8. do 11. februarja obisk v Siriji.
Od 11. do 12. februarja obisk v Jordaniji.
Od 16. do 21. maja obisk v ZSSR.
Od 28. do 31. maja obisk v Alžiriji.
Od 31. maja do 3. junija obisk v Libiji.
Od 3. do 5. junija obisk na Malti.
Od 3. do 9. septembra je Tito sodeloval na
sedmi vrhunski konferenci neuvrščenih držav v
Havani.
Od 2. do 4. novembra obisk v Romuniji.
Žalujoče zastave
Na pol droga, žalostno kot trepetlike v deževnem maju brez sonca nemijo zastave. Ne samo pred Narodnim domom v Celju. Po vsej
domovini. Ne bo ga več k nam na obisk. Toda - saj je tu. V nas samih je. Naš Titol In ni samo naš. Za svojega ga imajo vsi v svetu, ki vedo,
kaj je to svoboda, demokracija, kaj je človečnost!
18 - 8. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
Bili so njegovi ponosni junald
Ni bolj pretresljivega od solz na obrazih starih preizkušenih borcev, klenih vojakov, ki so neštetokrat
zrli smrti v oči, ki so z bombami v rokah sproti maščevali smrt svojih tovarišev, ki so prehodili tisoče
kilometrov iz bitke v bitko, ki so na nosilih kot tifusarji zrli v valove deroče Neretve, ki so kdo ve
kolikokrat jurišali v strmine ob Sutjeski, ki so ponosni na svoje rane še okrvavljenih obvez planili v nov
bojni metež.
Tokrat so nam z drhtečim glasom pripovedovali o svojem komandantu, edinemu, ki so mu za vse življenje
prisegli, kajti že dolgo niso več aktivni vojaki, Titovi vojaki pa bodo do zadnjega diha. Njihove stavke je
prekinjala stiska v njihovi duševnosti, oči so jim meglile solze.
Si pretresljivejšega od solz starih, prekaljenih borcev.
Vaso Starovič:
Ponosen sena, da sem
bil Titov partizan!
Vrhovnega komandanta in
vojnega tovariša v slavnih
bitkah na Sutjeski in Neretvi
ter srečanj z Josipom Bro-
zom-Titom se spominja bo-
rec I. proletarske brigade
VASO STAROVIC:
»V tem trenutku težko naj-
dem besede, s katerimi bi
mogel izraziti vso svojo lju-
bezen in bolečino, ko je pre-
nehalo biti srce našega veli-
kega očeta, našega koman-
danta, predsednika republi-
ke Josipa Broza-Tita.
Ponosen sem, da sem bil
partizan v vojski, ki jo je vo-
dil tovariš Tito in ponosen
sem, da danes živim v naši
Socialistični samoupravni
Jugoslaviji.
Nikoli ne bom pozabil tre-
nutka, ko sem prvič srečal
tovariša Tita. To je bilo 5.
marca leta 1942 v Foči, v mo-
jem rojstnem kraju, ko je bil
pred železniško postajo po-
strojen Kragujevški bataljon
slavne I. proletarske briga-
de. Naša mladinska četa, se-
stavljena iz mladih fantov in
deklet, je poslušala nepozab-
ne besede tovariša Tita in
mu predala zastavo bataljo-
na. Prav tako sem ponosen,
da sem se udeležil prireditve
ob prvem maju leta 1942, ko
Smo se vračali z uspešnih ak-
cij, ki jih je izvedla I. prole-
^rska brigada v vzhodni Bo-
sni. Borci smo skupaj s pred-
sednikom Titom praznovali
maj v svobodni Foči. Živo
spominjam 7. novembra
'eta 1942, ko je bila v Petrov-
sestavljena Prva proletar-
ska divizija v Jugoslaviji in
je naša brigada, postroje-
na pred našim vrhovnim ko-
J^andantom tovarišem Ti-
^om, častno prejela vojno za-
stavo brigade. S kakšnim po-
JJ,osom smo zrli v lik tovariša
poslušali vsako njegovo
^^sedo! Kako ponosni smo
^orakah pred njim! Pod za-
stavo I. proletarske brigade,
pod neposrednim vodstvom
tovariša Tita smo se borili v
bitki na Neretvi, na Sutjeski:
ko smo reševsili ranjence in
izvojevali bitko nad nadmoč-
nim sovražnikom v najtežjih
okoliščinah, ki lahko dolete
človeka. Danes, ko prav tako
dežuje, se spominjam neke-
ga deževnega jutra na Sutje-
ski. Bilo je okrog četrte ure,
ko smo po napornem poho-
du malo počivali. Kako so
nam zasijali obrazi, ko smo
zagledali kolono Vrhovnega
štaba s tovarišem Titom na
čelu, ki nas je tako pogle-
dal... ki nam je z izrazom
velikega dostojanstva in he-
rojstva vlil novih moči za na-
daljnji boj do končne osvo-
boditve naše drage domovi-
ne. Ponosno je biti partizan,
Titov vojak, ponos je, stati v
jugoslovanski armadi, kate-
ro so po vojni čakale velike
in težke naloge: jačati jo, ra-
zvijati, ustvariti takšno ar-
mado, ki je sposobna ohrani-
ti sadove naše revolucije,
bratstvo in enotnost narodov
in narodnosti Jugoslavije.
Biti v takšni armadi, živeti v
takšni domovini je ponos za
vsakega človeka.
Ne morem verjeti, da sem
4. maja slišal prvo obvestilo
predsedstva Centralnega ko-
miteja Zveze komunistov
Jugoslavije, da je prenehalo
biti srce tega velikega člove-
ka. Titove ideje, njegova ve-
lika dela, njegove misli bodo
živele z nami. Borili se bo-
mo, da ohranimo vse, kar
smo pod vodstvom tovariša
Tita zgradili, da bomo dalje
gradili našo samoupravno
socialistično Jugoslavijo in
na ta način najboljše in naj-
lepše izrazili naše spoštova-
nje in ljubezen do našega
Tita.«
M. A.
Milan Bila:
Ob vsaliem srečanju ini
je srce vzburjeno bilo
Pred tedni je praznoval
šestdesetletnico. Na spreje-
mu v Rimskih Toplicami je po
nagovoru in čestitkah poleg
zahvale izustil samo en sta-
vek:
»Vse, kar ste povedali o
meni, je Titovo delo!«
Milan Bila. Upokojeni ma-«
jor JLA, vojni vojaški inva-
lid, nekdanji borec slovite 7.
banijske divizije, udeleženec
bitk na Neretvi in Sutjeski,
tifusar, še vedno aktiven po-
litični delavec. V nedeljo
zvečer je na seji v Laškem
sedel tiho, potrt, pogreznje-
nih oči, ki jih je obkrožala
rdečica. Skoraj neslišno se je
umaknil. Na samem je moral
preizkušeni vojak izbojevati
bitko s svojimi čustvi.
»Bil sem preprost kmečki
fant, potomec srbskih be-
guncev v Baniji. Kaj bi se z
mano zgodilo, kaj bi sploh
postal, četudi bi morda po
naključju ušel ustaškim no-
žem v pogromih nad
srbskim prebivalstvom... In
takrat v tistih usodnih dneh
leta 1941 so me sprejeli v
SKO J in takrat sem prvič sli-
šal za Tita. Potem sem v sebi
nosil tiho željo, da bi ga kdaj
srečal. Bojna pot me je pelja-
la vedno bolj v njegovo bliži-
no, bliže Vrhovnemu štabu,
čeprav takrat tega nisem ve-
del. In v četrti ofenzivi smo
bili vkopani na Kobilji glavi
in branili svoj kos začasne
frontne linije. In takrat je
prišel k nam Tito, se pomen-
koval z borci. Bili smo
vzburjeni, ko nas je, vedoč za
naš odgovor, vprašal: Boste
vzdržali, tovariši!«
Milan Bila je Tita srečal še
večkrat. Tako na primer ob
veličastni proslavi bitke na
Sutjeski leta 1958, kjer je Ti-
to vsakemu preživelemu
borcu, ki je prišel na prosla-
vo, stisnil roko. Potem na ve-
ličastnem zboru na Okrogli-
ci, pa v Velenju in 1973 leta
spet na Sutjeski:
»Ob vsakem srečanju mi je
srce vzburjeno začelo hitreje
utripati. Bila so to nepozab-
na srečanja s človekom, ka-
terega boj in modre odloči-
tve so spreminjale zgodovin-
ske tokove in v katerih sem
postal drug človek, z neslu-
teno življenjsko potjo nekda-
njega banijskega kmečkega
fanta.«
Ne da bi ga o tem kaj vpra-
šal, Milan Bila nadaljuje:
»Za nas borce je jasno. Do
konca bomo Titovi vojaki,
tudi zdaj ko ga ni več. Tito je
bil edini človek, komandant,
ki sem mu prisegel zvestobo,
zvestobo njegovi partiji in
Jugoslaviji, kakršno je
ustvaril. Kot njegov vojak
sem bil do konca moje voja-
ške poti.
In tako, mislim, bo tudi
vsaka sedanja in bodoča ge-
neracija, trdno vztrajala na
Titovi poti. Včasih sem prav
hud, ko nekateri ljudje s
takšno skepso gledajo mladi
rod. Ko da bi jim bili nevošč-
ljivi, če jim gre bolje, kot je
šlo njim. Ko pripovedujemo
o našem trpljenju in bojih, bi
v tem ne smel tičati niti kan-
ček očitka, češ, mladi vsega
tega niso okusili. Saj smo
vendar jurišali z geslom, de-
belih žulje ob naporih za ob-
novo domovine z besedami,
da bo bolje jutrišnjim poko-
Ijenjem. So mar bile to le be-
sede?«
Milan Bila, zaradi posledic
usodnega tifusa od vojne
sem šepa, toda vseeno je
ostal vojaški starešina. Tito-
vi vojaki pač niso bili nikoli
paradni stroji, za katere je
pomemben samo vnanji iz-
gled in do pike izpiljeno po-
našanje dresiranih bitij.
In na koncu razmišlujoč
star vojak takole pravi:
»Trdno verjamem v to, da se
bo Titovo obdobje nadalje-
valo, da nič ne more zlomiti
svobodoljubnosti naših na-
rodov in narodnosti, da sta
bratstvo in enotnost, skova-
na v borbi, trajna vrednota,
da je samoupravljanje način
življenja in miselnosti in da
je ohranjanje miru mogoče
le tako, kot si ga predstavlja
neuvrščena politika, katere
glavni steber je bil Tito.«
Milan Bila je eden od mili-
jonov ljudi, katerih življenje
se je s Titovo epoho močno
spremenilo, so ljudje, ki niso
imeli nič, bili nič, se borili za
svoj prostor pod soncem, ga
dobili in ki so pripravljeni
pridobitve braniti, svoje in
občeljudske.
J. K.
Trenutki iz narodnoosvo-
bodilne borbe, ki so nepo-
zabni in nepopisni, katere
sem preživel in mi bodo
ostali trajno v spominu, so
IV. ofenziva na Neretvi in V.
ofenziva na Sutjeski. Vse
trpljenje, nepopisna vera v
življenje ter zmago, je pre-
magala bolečine, utrujenost
in lakoto v legendarnem pre-
boju od Makljena do Prozo-
ra, ki ga nameravam ponov-
no obuditi in opisati.
V sklopu IV. ofenzive smo
se premikali v smeri Prozo-
ra, ki je bil v rokah sovražnih
sil. Na področju Makljena je
moja enota vodila srdito bor-
bo. Naloga, ki so nam jo po-
verili, je bila zaščita glavnine
enot, ki so se pripravljale na
zavzetje Prozora. Po likvida-
ciji predstraže, smo s kote na
Makljenu opazovali borbo v
Prozoru in istočasno varova-
li glavnino naših sil pred so-
vražnikom, ki je prodiral iz
smeri D olj nega Vakufa in
Bugojna. Pogled na Prozor
je bil en sam velik pekel in
ga je nemogoče opisati. Po
zavzetju Prozora je naša eno-
ta zapustila položaj in se
skupno z ranjenci centralne
bolnice, civilistov in ostalih
enot pomikala skozi Prozor
ter nadaljevala pohod po do-
lini reke Neretve proti Jabla-
nici. Po prihodu v Jablanico
sem bil razporejen v deseti-
no, ki je imela nalogo prepre-
dala srdito. Iz borbe v borbo
smo se pomikali proti Kali-
noviku. Ponovno smo nale-
teli na Italijane in četnike,
tako imenovane Vasejeviče,
ki so bili pripravljeni braniti
Kalinovik do poslednjih mo-
či. Naše enote so uspele po
težkih borbah razbiti njiho-
vo obrambo in zavzeti me-
sto. Po zavzetju smo nadalje-
vali pot proti Ustikolini -
prehodu preko reke Drine.
Približno 40 prostovoljcev,
ki smo znali plavati, smo v
jurišu preko reke Drine z
bombami napadli in uničili
obrambne položaje Italija-
nov in četnikov, ter tako
omogočili prehod naših enot
čez reko.
Na Zelengori smo vodili
težke in strahotne borbe z
Nemci, Italijani, četniki in
ustaši. Ko sem bil na položa-
ju, nisem vedel, da se je vr-
hovni štab s tovarišem Ti-
tom na čelu nahajal 200 do
500 metrov od nas. Vest, ki je
prispela po dveh dneh težkih
bojev do nas, da je tovariš
Tito ranjen, nam je dala še
večjo moč, čvrstost, straho-
vito smo se branili in napa-
dali ter nam ni bilo pomemb-
no naše življenje.
Po težkih borbah smo se
umikali proti Sutjeski preko
Dragoš sedla. Tu smo vodili
dolge boje, ne vem koliko ča-
sa, morda deset do petnajst
dni. V spominu mi je ostal
Vice Petrina:
Iz treh obročev
čiti morebiten poizkus pre-
hoda sovražnih sil preko po-
rušenega mesta na Neretvi
oziroma zavarovanje mosto-
brana. Ni nam bilo jasno, za-
kaj je bil most porušen in
sam nisem mogel verjeti, da
je to res. Medtem ko smo na
področju Jablanice čakali na
prehod preko Neretve, so
nemške »štuke« ter artiljeri-
ja bombardirale most, civil-
no prebivalstvo, borce naših
enot in ranjence. Pekel je bil
strahoten, bombe so padale
na nemočne civiliste, pobija-
le otroke in starčke, tako da
si še danes ne morem zami-
sliti, da je sploh lahko kdo
ostal živ in prešel reko Nere-
tvo. Na tem položaju sem bil
pribhžno dva dni, dokler se
naše enote niso začele pomi-
kati preko pontonskega mo-
stu, ki so ga naredili naši in-
ženirci. S prehodom opera-
tivnih enot, civilistov in bol-
nice z ranjenci preko Nere-
tve je bila naša največja nalo-
ga opravljena. Ko je naša
enota dohitela ranjence in ko
smo videli izmučene tovari-
še, ki so nosili na nosilih tež-
ke ranjence, smo obesili svo-
je orožje okoli vratu ter po-
magali nositi ranjence na-
prej. Naša prostovoljna po-
moč in zahvala v očeh ranje-
nih nam je dala dodatne mo-
či, da smo lahko skupno pre-
nesli ranjence do mesta, ki
ga je odredil vrhovni štab.
Naša enota pa je nato nada-
ljevala pohod proti Ivan Sed-
lu in Zelengori.
Na tej poti pa so se začele
težke borbe z ustaši, četniki,
Italijani in Nemci, v katerih
smo mislili, da ne bomo osta-
li živi. Borbe so trajale dolgo,
ne vem koliko časa, iz juriša
v juriš, štiri do petkrat dnev-
no po visokem snegu, ki je
segal do kolen in ponekod še
čez. Cetniška enota je napa-
podvig komandanta III. ba-
taljona I. proletarske briga-
de, ki je brez ukaza, na lastno
odgovornost obšel sovražni-
ka, ga od zadaj na hribu Vje-
nerski obkolil ter napadel v
jurišu v času večerje. Prese-
nečenje Nemcev in ustašev
je bilo veliko, sovražnik se je
umikal s svojih položajev
proti robu hriba in ker ni bi-
lo izhoda, so vojaki z višine
štirideset do petdeset me-
trov skakali v globino. O tem
sem se prepričal leta 1958, ko
so zbr^i okostja borcev na
Sutjeski. Slovenec, ki je slu-
žil vojaški rok in je sodeloval
pri zbiranju okostja borcev,
mi je ob tej priliki opisal, da
je slučajno naletel na tifusar-
ja, ki je imel puško okoh vra-
tu, bil pokrit z odejo ter na-
slonjen na bukev, puškina
cev pa se je zadrla približno
tri centimetre v jedro dreve-
sa. Ni mogel verjeti, da je bi-
la bitka tako strašna.
Ker smo bili obkoljeni v
dolini Sutjeske s tremi so-
vražnimi obroči, smo morali
za vsako ceno zapustiti doli-
no Sutjeske ter se začeli pre-
bijati v smeri Balinovaca.
Ko smo tako prebili prvi
obroč na Sutjeski, smo se
premikali proti Balinovcu,
kjer smo razbili drugi obroč
sovražnika. Pred Miljevino
pa smo naleteli na tretji
obroč. Na ta preboj smo se
pripravljali cel teden. Borbe
so bile izredno težke in prve
dni nismo imeli uspeha, saj
je sovražnik krčevito branil
položaje, v katerem sestavu
so bile tudi tankovske enote.
Na ukaz tovariša Tita so pro-
stovoljci v nočnem času z
bombami jurišali na njihove
položaje, razbili njihovo
obrambo, jim uničili tanke
in tako omogočUi prost pre-
hod našim enotam proti Ja-
horini v smeri severne Bo-
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj 1980
Celje: Tito je kakor svoboda
v ponedeljek dopoldne je bila v Celju ob smrti predsednika republike tovariša Tita žalna
seja vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Na žalni slovesno-
sti je o življenski poti, delu in misli tovariša Tita govoril Aleš lic, sekretar občinskega
komiteja ZKS Celje, ki je orisal tudi Titovo povezanost z delavskim Celjem. Aleš lic je med
drugim dejal:
»Niti danes, niti kdaj pozneje ne bomo govorili o Titovi zapuščini. Ne bomo ostali le pri
navajanju njegovih citatov. Niti ne samo pri proučevanju njegovega življenja in dela. Kajti
mi živimo v Titovi dobi in snovali bomo družbo, ki ji je Tito vklesal neizbrisno podobo.
Titovo življenje in delo sta eno z našo ljudsko revolucijo, z vsemi nami, jugosloveinskimi
narodi in narodnostmi, z vsemi občani in samoupravljici, ki hočemo osmišljeno živeti v
svobodni in samoupravni družbi. A tudi z vsem naprednim človeštvom, ki je že zdavnaj
vzelo Tita za svojega, kajti Tito je kakor boljši kruh, je kakor upanje, kakor svoboda, nekaj,
kar si človek preprosto želi v življenju doseči in spremeniti.«
Z žalne seje šo poslali tudi sožine brzojavke predsedstvu SFRJ, Centralnemu komiteju
ZKJ, predsedstvu SRS in Centralnemu komiteju ZKS.
Foto: D. S.
Slov. Konjice: lito živi, ostal bo med nami
S temi besedami so konjiški delovni ljudje in občani uokvirili osrednjo žalno sejo
najodgovornejših družbenopolitičnih, samoupravnih delegatskih in skupščinskih delav-f
cev.
Sejo je v polnem Kulturnem domu začel sekretar občinske konference ZK Maks Brečko,
svečani govor pa je imel dosedanji predsednik skupščine občine Franc Ban. Seji je
prisostvoval tudi Janez Zahrastnik, sel^etar Medobčinskega sveta ZK za celjsko območje,
Ob tej priložnosti so tudi odprli tri žalne knjige, ob katerih so stali na častni straži
pripadnik teritorialne obrambe, borčevske in mladinske organizacije.
Že v nedeljo, 4. maja se je v Slovenskih Konjicah sestal komite za splošni ljudski odpor in
družbeno samozaščito, ki je izdal poseben razglas, skupno s predsedstvom občinske
konference SZDL. Ta razglas je bil v ponedeljek objavljen tudi v posebni izdaji konjiškega
glasila, v katerem je bil še pregled žalnih svečanosti po vseh krajevnih skupnostih konjiške
občine. Že v ponedeljek so imeli takšno sejo v Ločah, v torek v Stranicah in Tepanju, v vseh
ostalih krajevnih skupnostih občine Slovenske Konjice pa včeraj. Podobno je bilo tudi v
konjiškem združenem delu, ki je na žalnih svečanostih in zborih osvetlilo lik našega
ljubljenega predsednika Tita.	MITJA UMNIK
Žalec:
Bolečina, a tudi ponos
Savinjski hmeljarji so se nemo zazrli, pa vendarle ponosni
vzravnali kot ponosno stoje hmeljevke sredi doline zelenega
zlata. Statve preboldskih tekstilcev so žalostno tkale nove
metre tkanin in polzelski nogavičarji so se za trenutek zazrli
v lepe, sodobne proizvodne dvorane, rojene v Titovem času.
Usnjarji na Vranskem, livarji v Ferralitu, keramiki v Libojah
ter šivilje v Petrovčah in Preboldu doživljajo težko bolečino
združeno z odločnimi željami, da bo treba naprej. Tako kot
doslej. Kajti Tito ni umrl. Človek, ki ga imajo v srcih otroci,
matere, očetje, stari zabukovški rudarji..., takšen človek ne
more umreti. Kot da to pojejo tudi smreke in bukve okrog
Smiglove zidanice, kjer je bila pred 42 leti prva konferenca
KPS in se je je udeležil tudi tovariš Tito.
Komemorativne slovesnosti so bile na vseh osnovnih šo-
lah, šoli s prilagojenim učnim programom ter centru usmer-
jenega izobraževanja že v ponedeljek dopoldne. Prav tako
tudi v vseh delovnih organizacijah. Osrednja občinska žalna
seja je bila v torek popoldne v Hmezadovi dvorani v Žalcu,
kjer je zbranim spregovoril predsednik skupščine občine
Vlado Gorišek. Včeraj in danes se vrste komemorativne
slovesnosti v dvajsetih krajevnih skupnostih žalske občine.
Od ponedeljka naprej se tisoči vpisujejo v knjigo žalosti v
Savinovem razstavnem salonu.
JANEZ VEDENIK
Branil je »detinjstvo« drugih,
čeprav svojega ni imel
Ponedeljek, 5. maja 1980. Ura je bila deset dopoldne.
Ploščad v centru Velenja je bila prazna. Sivina, dež,
nerazcveteni rdeči tulipani. Sredi blokov in zgradb
mogočna Titova skulptura, ki je od zdaj naprej Titov
spomenik. Iz kulturnega doma odmevajo po ploščadi
zvoki žalnic... Velika dvorana kulturnega doma je bila
povsem polna. Veliko ljudi je celo stalo med vhodnimi
vrati, da bi prisostvovalo žalni seji ob smrti tovariša
Tita.
Zatemnjen oder. Dva reflektorja, ki sta osvetila dr-
žavno zastavo pod katero so bili venci in Titovo veliko
sliko pod katero je bil ogromen šopek rdečih nagelj-
nov. Sredi odra platno, kamor so med svečanostjo
projecirali slike s Titovih obiskov v delavskem, rudar-
skem Velenju.
Svečanost ob smrti tovariša Tita je začel predsednik
Občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, za
njim pa je o liku tovariša Tita govoril sekretar komiteja
OK ZKS Janez Miklavčič.
Z žalne svečanosti so poslali predsedstvu SFRJ in
predsedstvu CK ZKS brzojavko in v njej med drugim
zapisali:
»Delavci, komunisti in občani Velenja smo še po-
sebno tesno povezani z uresničevanjem vseh Titovih
idej socializma, saj je Velenje postno vizija sociali-
stične izgradnje, ob kateri se je tovarišu Titu na vsako-
kratnem obisku vzradostilo srce. Zavedamo se odgo-
vornosti do naše družbe, odgovornosti zvezi komuni-
stov in odgovornosti tovarišu Titu, ki nam je s svojb
genialnostjo idej in odločnostjo v borbi zagotovil to,
kar danes uživamo. Zato še enkrat zagotavljamo, da
poznamo samo eno pot - Titovo pot, poznamo samo
eno Jugoslavijo, Titovo Jugoslavijo. To je naša trdna
odločenost. Obljubljamo in zaprisegamo, nikoli ne
bomo skrenili s Titove poti, naše poti.«
TONE VRABL
Vojaki
svojemu
vrhovnemu
komandantu
Včeraj ob 12. uri je bila na
dvorišču celjske vojašnice
žalna komemoracija za umr-
lim vrhovnim komandan-
tom jugoslovanskih oboro-
ženih sil tovarišem Titom. O
njegovem liku ter poti v bo-
doče, je govoril Nikola Mi-
trič. Sicer pa je tako kot pov-
sod, tudi v celjski vojašnici
ob vesti o smrti tovariša Tita,
zavladala neizmerna žalost.
Vojaki in starešine so se na
predhodnih srečanjih poklo-
nili spominu velikega sinu
Jugoslavije, borca za mir in
neodvisnost tovariša Tita ter
tako kot vsi ostali trdno ob-
ljubili, da bodo še odločneje
in zvesteje nadaljevali pot, ki
jo je v dolgih letih z velikim
naporom in ljubeznijo po le-
pem začrtal tovariš Tito.
Na dvorišču vojašnice so
vojaki tudi uredili izložbena
okna z gradivom o življenju
in smrti tovariša Tita, pred
vojašnico pa so zastave na
pol droga v slovo nepozab-
nemu in enkratnemu ko-
mandantu naših oboroženih
sil.
T. VRABL
Sožalje iz ZRN
Ob smrti vašega šefa države in partije Josipa Broza Tita prejmite naše iskreno sožal
Z maršalom Titom je umrl vizionar in hrabri borec socialističnega napredka in mir<i
ijubnega sožitja med narodi. Žalujemo z vami za velikim možem.
Reisache
Nemška sindikalna zve«
Okraj KonstaH
To je besedilo brzojavke, ki so jo poslali celjskemu občinskemu sindikalnemu svet
sindikalisti iz Konstanza. V tem času pa je v Celju tudi sindikalna delegacija iz Singena,
jo vodi Heinz Rheinberger. Delegacija je v ponedeljek popoldne obiskaJa tudi Likovr
salon, kjer je vodja delegacije vpis^ v spominsko knjigo: >■ Želim jugoslovanskim narodon
da bi nadaljevali z uresničevanjem Titovih ideji«	Foto: D. N
18 - 8. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 13
Laško: Poklon Titovemu liku
v ponedeljek je bila v Domu Dušana Poženela v Laškem žalna svečanost. Poleg delega-
tov vseh zborov občinske skupščine so se umrlemu predsedniku Titu, njegovim velikim
mislim, idejam in delu, poklonili tudi predstavniki dnižbenopolitičnih organizacij, samo-
upravnih interesnih skupnosti, prvoborci in še mnogi družbenopolitični delavci. Govoril je
predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh in sekretar občinskega komiteja Zveze
komunistov Laško Cveto Knez. S tega žalostnega srečanja so poslali sožalno brzojavko
predsedstvu SFRJ in CK ZKJ.	M. A.
Kurirčkova pošta je zastala
Mladi slovenski kurirji, ki po petih progah po skrivnih poteh nosijo kurirčkovo pošto, se
v teh dneh izmenjujejo na častni straži ob svoji pošti. Namenili so jo svojemu najdražjemu
vzorniku. 5. maja, ko je onemelo veliko srce človeka in prijatelja mladih, so kurirčki
Šentjurja sprejeli v varstvo torbico od svojih vrstnikov iz šmarske občine. Kurirčkova pošta
zdaj počiva ob dostojanstveni mladi straži na katero je bil naš ljubljeni maršal tako zelo
navezan in jo imel srčno rad.
Foto: M. P.
Maršalu
Titu
Tak je naslov tretje števil-
ke letošnjega, devetega, let-
nika glasila Osnovne šole
Stranice. Sicer pa so na na-
slovni strani, ki jo krasi še
slika pionirja - partizanske-
ga kurirja, še zapisali »Po-
svečeno maršalu T^tu«. To je
glasilo »TV-33«.
Glavni zapis učencev
Osnovne šole »Veljko Vlaho-
vič«. Stranice, nosi naslov
»Umrl je naš Tito.« V njem
j so zapisali:
! »Naša srca so zatrepetala,
. ko smo zvedeli za tvojo smrt.
!'Četrtega maja 1980 je ob
15.05 za vedno nehalo biti
^ tvoje plemenito srce. Vsa na-
ša domovina in ves svet sta
se odela v žalost. Bil si junak
v borbi in bolezni. Ost^ boš'
v naših srcih kot svetla luč
: prihodnosti.«
In potem zapisi in pisma
pa pesmi... »Vesela sem, da
živim v deželi, ki jo vodi to-
variš Tito...« risbice in dru-
go... vse delo mladih rok,
veliko toplih in iskrenih be-
sed ... vse posvečene drage-
mu tovarišu Titu.
Štorski železarji: Mr smo Titovi
Štorske železarje je globoko pretresla vest o smrti ljubljenega predsednika Tita, vendar
jih je tudi spodbudila za še večje in boljše delovne ter proizvodne rezultate. Prav dobro se
zavedajo, da več ton železa in jekla pomeni najboljši dokaz ljubezni in spoštovanja do
predsednikovega dela.
V ponedeljek so orisali lik predsednika Tita na osrednji komemorativni seji delovne
orgaruzacije železarne Store v Kulturnem domu, naslednji dan in včeraj pa so bile žalne
svečanosti in zbori delavcev po vseh temeljnih organizacijah združenega dela in samoup-
ravnih delovnih skupinah. Prav s samoupravnimi delovnimi skupinami, najprej kot obliko
zbora delavcev, nato pa tudi z drugimi samoupravnimi razsežnostmi, so štorski železarji
med prvimi na širšem celjskem območju odprli novo poglavje v pogljabljanju delavskega
samoupravljanja.
Z osrednje ž^e svečanosti so poslali tudi sožalno brzojavko obema predsedstvoma, naše
partije in države.	MITJA UMNIK
Mozirje: Boledna,
ki daje moč
Tudi Gornja Savinjska dolina je zavita v bolečino in
žalost, toda takšno, ki daje moč, ki je »zahteva po
nadaljnjem izgrajevanju naše družbe, je velika obvez-
nost in dolžnost, da se enotno, zavestno, vztrajno, od-
ločno in neomahljivo bojujemo za tak svet, za kakrš-
nega je izgorel predsednik Tito,« so med drugim zapi-
sali v proglasu predsedstva Občinske konference
SZDL ob smrti tovariša Tita.
V	krajih ob gornjem toku Savinje in ob Dreti so se že
od ponedeljka dalje vrstile v delovnih kolektivih, šolah
in l^ajevnih skupnostih žalne svečanosti, osrednja ob-
činska pa je bila v ponedeljek, 5. maja pozno popoldne,
na kateri so se v prosvetnem domu v Mozirju zbrali
delegati zborov občinske skupščine, člani izvršnega
sveta, vodstev občinskih družbenopolitičnih organiza-
cij, krajevnih in interesnih skupnosti in drugi.
Na njej je o Titovi poti in delu, o življenju voditelja,
misleca, ustvarjalca, heroja naše revolucije ter gradite-
lja neuvrščene samoupravne Jugoslavije spregovoril
predsednik Občinske skupščine Hinko Cop. V teh be-
sedah se je z bolečino v srcu spominjal tudi dveh
obiskov predsednika Tita v Gornji Savinjski dolini,
maja 1952. leta pri Plesnikovih v Logarski dolini in
julija 1968. leta v Robanovem kotu. Oba obiska sta
ost^a v nepozabnem spominu tudi med prebivalci
Luč ter delavci nazarskega GLIN in Mozirjani.
Z osrednje komemorativne seje so poslali predsed-
stvu SRS sožalno brzojavko, sprejeli pa tudi proglas
predsedstva Občinske konference SZDL.
V	Mozirju so odprli žalno knjigo, v katero se je že
prvi dan vpisalo veliko število domačinov.
Šmarje pri Jelšah:
Naš dolg je velik
»Ugasnil je plamen, ki je sedem in več desetletij
podžigal revolucionarni žar v naši domovini in v svetu,
ki je bičal krivice in izkoriščanje in je v svojem siju
zlatu pravičnost, svobodo, enakopravnost delavca.
Umrl je tovariš Tito.«
S temi besedami je nagovoril nemo množico predse-
dnik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah Darko Biz-
jak na žalni seji vseh treh zborov skupščine, ki so se je
udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organi-
zacij in skupnosti ter delovnih orgainizacij. Žalna slo-
vesnost je bila v ponedeljek 5. maja v kulturnem
domu.
Po končani minuti, v kateri se je molčeča množica
pogreznila v še globji molk in z njim počastila spomin
na velikana našega časa, je sekretar občinske konfe-
rence zveze komunistov Milan Pugelj orisal veličino
človeka in državnika, delavca in komunista. MBP
Žalna seja v Šentjurju
V	ponedeljek, 5. maja so se na osrednji komemora-
tivni slovesnosti zbrali v šentjurskem kulturnem
domu predstavniki družbenopolitičnega življenja v
občini in počastili lik velikega moža, tvorca naše socia-
listične samoupravne družbe in ustanovitelja gibanja
neuvrščenih. O Titovem življenju in o njegovi bogati
zapuščini je govoril predsednik skupščine občine
Šentjur St^e Lesnika.
Istega dne so v prostorih skupščine občine v Šent-
jurju ^prli žalno knjigo, v kateri bodo svojo globoko
žalost in spoštovanje izražali delovni ljudje in občani
šentjurske občine.	MP
Velenje ob Titovi snarti
•	žalne svečanosti v velenjski občini so bile po delovnih
organizacijah že v ponedeljek zjutraj, v REK Velenje pa ob
13. uri. Po krajevnih skupnostih so bile v ponedeljek popol-
dan in v torek ves dan. Podobno je bilo tudi po šolah.
•	Ob Titovi smrti so v Velenju v avli Kulturnega doma ter
Družbeno političnih organizacij pripravili priložnostni raz-
stavi slik tovariša Tita ter njegovih knjižnih del. Vsak dan je
izšla tudi posebna številka »Našega časa«, kjer so zabeleženi
vsi podati o akcijah delavcev in obČEinov velenjske občine
v teh težkih trenutkih.
•	V avli skupščine občine Velenje so takoj po ponedelj-
kovi žalni svečanosti odprli knjigo žalosti, kamor se mno-
žično vpisujejo občani in delovni ljudje. Kot prvi se je vpisal
član sveta federacije Franc Smon iz Zavodenj, za njim pa
sekretar Medobčinskega komiteja ZKS za celjsko območje
Janez Zahrastnik.
•	Današnji dan (četrtek) v velenjski občini ne bodo delali.
Dve uri pred začetkom posebnih svečanosti v Beogradu se
bodo občani in delovni ljudje velenjske občine zbrali na
Titovem trgu ter se tako zadnjič poslovili od velikega prija-
telja, borca, voditelja, človeka. Ta dan bodo z delom nado-
mestili v eni izmed prihodnjih sicer prostih sobot. -pv
Pot tovarištva
Globoko pretresen in rahel v visoki starosti je Lojze
Diacci, s Trnovega pri Rimskih toplicah, član Sveta repu-
blike in ustanovni član pokrajinskega odbora OF za Štajer-
sko povedcd: »Bil sem na obisku pri sinu. Globoko sem bil
pretresen ob vesti, da smo izgubili našega dragega maršala
Tita. Vzela nam ga je smrt v času, ko bi ga še t^o potrebo-
vali. In ne samo mi. Vsemu človeštvu bi bil v času hudih
nemirov še kako potreben. Vse, kar smo se naučili, vse kar
danes znamo, je delo predsednika Tita. To je bil človek, ki
nas je popeljal na veliko pot tovarištva, ljubezni med narodi
in narodnostmi Jugoslavije in na pot napredka. Prepričan,
sem, da imamo danes dobro predsedstvo, ki nas bo v duhu •
Titovih idej vodilo novim zmagam naproti.«	M. A.
Knjiga žalosti v Žalcu
Prvi na našem območju so se pričeli vpisovat v žalno
•^jigo občani in delovni ljudje v žalski občini. Knjigo so
^'iprli že ob sedmi uri zjutraj v Sa vino vem razstavnem
^onu in do danes je v njej nekaj tisoč podpisov.
Foto: T. T.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 18 - 8. maj 1980
»Prava je!«
Tako je dejal predsednik Tito ob svojem zadnjem obisku 10. maja 1979 v Bistrici ob Sotli, ko si je ogledal kip svoje
matere, postavljen pred osnovno šolo, ki nosi njeno ime. Tedaj se je vpisal tudi v šolsko spominsko knjigo s temi
besedami:
>>U ovoj školi, koja nosi ime moje majke, želim, da se mlade generacije vaspitavaju u duhu tekovina naše revolucije.«
Foto: D. M.
»Čudovit človel(«
Prof. dr. Herbert Zaverš-
nik iz zdravilišča v Rogaški
Slatini:
»Srečo sem imel, da sem
prišel v službo v Rogaško
Slatino leta 1969. Komaj ne-
kaj dni sem bil tu, ko so mi
povedali, da bo prišel na
obisk predsednik Tito. Bil
sem vse iz sebe. Sprejeli smo
ga pred »Pošto«. Potem, v
njej, sem sedel poleg marša-
la. Na drugi strani je sedel
tovžiriš Djinovski. Takoj seje
razvil silno zanimiv pogovor.
Tovariš maršal je bil zelo do-
bro razpoložen. Ko je ugoto-
vil, da imam rad glasbo, mi
je povedal, da tudi sam igra
klavir. Za sprostitev, je dejal,
igra Chopina - ampak na laž-
ji način. Govorila sva tudi o
lovu in omenil je, da je ustre-
lil medveda, ,ki sploh ni bil
privezan'.
Spremil sem ga do avto-
mobila in se tam poslovil z
željo, da se kmalu zopet vrne
v Rogaško Slatino. In je re-
kel: »Prav sigurno se
vrnem.« Zal, tega nismo do-
čakali.
Res je bilo moje srečanje z
maršalom bežno, le dobro
uro je trajalo, toda že v tem
času sem sprevidel, kako so
ga morali imeti radi, kako so
ga ljubili ljudje, ki so bili z
njim, Razumel sem, da zanj,
da z njim pač ni težko iti sko-
zi ogenj in vodo. Zame je to
neizbrisen spomin. Nikoli ne
bom pozabil tega srečanja, ki
mi je razkrilo, da ni le velik
državnik, ampak tudi čudo-
vit človek.«
»Ne morem verjeti«
Marica Spiljak, natakarica,
je stregla tovarišu Titu, ko je
obiskal Šmarje pri Jelšah.
»Dobro se spominjam. Bil
je praznik in sem bila prosta.
Nepričakovano me je pokli-
cala upravnica. Rekla je: 'Ta-
koj moramo vse pripraviti,
ker imamo za jutri veliko na-
ročilo.' Seveda smo bili vsi
radovedni, kaj bo. Ni nam
povedala takoj. Sele drugo
jutro. Nisem mogla verjeti,
da bom ravno jaz tako sreč-
na. V vseh enaindvajsetih le-
tih dela v gostinstvu še ni-
sem doživela take sreče. Dol-
go potem še nisem verjela,
da sem to res jaz doživela, da
sem res stregla tako velike-
mu človeku.
Tako je to. Takrat nisem
mogla verjeti, da sem tako
srečna, zdaj pa ne morem
verjeti, da ga ni več med na-
mi. Se vedno upam, da še je
kje, da bo še prišel v
Šmarje.«
Občam so zapisali
v knjigo žalosti
Delali in ustvarjali bomo po tvoji poti:
človek za sočloveka.
Dragi Tito, hvala, ker si nas naučil lju-
biti in spoštovati vse narode na svetu in
nam pokazal pot v lepšo prihodnost.
Tito zame ni mrtev. Nesmrten bo v mo-
jih treh sinovih, ki jih bom vzgajala v
Titovem duhu.
Srečni smo, da si živel, dragi Tito. Ne
bomo te razočarali.
Vedno boš z nami, naš Tito. Živel boš v
našem delu.
Tito ni mrtev. Tito smo mi vsi.
Tito -
naš velik učitelj
Smrt predsednika republi-
ke tovariša Tita je globoko
presunila tudi mladince, ki
jim je bil Tito vselej najdražji
učitelj. Radi so poslušali nje-
gove besede in zapomnili so
si, ko je Tito nekoč dejal:
Mladini, kot je jugoslovan-
ska, se ni bati za prihodnost!
Mladi so ponosni, ker živijo
v Titovem času in ponosni
zato, ker bodo nadaljevali
pot, ki jo je začrtal njihov
ljubljeni Tito.
Čeprav je bolečina ob izgu-
bi dragega predsednika hu-
da, so mladinci Pedagoškega
šolskega centra v Celju vsee-
no s srčnostjo in ponosom
govorili o Titu.
Karmen Lešer: »Tito - ta
beseda mi pomeni srečo,
mir, nekaj, kar se ne da popi-
sati, srečen občutek. Zame
Tito ni samo osebnost, je vi-
zija prihodnosti, lep pogled
na svet.«
Nives Florjane: »Tudi me-
ni pooseblja Tito vse, kar je
na tem svetu lepega. A sedaj
ko ga ni več, bo težje. Kajti
pomenil je srečo za vse nas,
za ves svet.«
Metka Pratengrazer: »Ko
izgovorim besedo Tito, mi.
slim na ves delavski razred
Jugoslavije, na samouprav.
Ijanje in socializem. Tito rtii
pomeni srečo, svobodo ir,
ljubezen. Da je umrl, ne mo.
remo dojeti. Živel bo v nas še
naprej.«
Jasna Vahčič: »Tito bc
med nami večno živel. On
sploh ni mrtev, kajti zapusti;
je svoja dela, ki bodo v naj
večno živela.«
Tadej Zupančič: »Ne vem
kaj naj rečem. Zmeden sem
Vem samo to, da je bilo Tito-
vo delo in življenje tako, dj
bi moralo postati vodilo sle
hernemu mlademu člo
veku.«
Vito Babič: »Tito nam j(
pomenil simbol sreče, sva
bode, enakosti. A šele ko je
umrl, smo spoznali njegove
pravo veličino.«
Nema žalost v srdh
DANICA BEROSEVIC,
dijakinja CUI: »Mladi vemo,
da smo tako srečni zato, ker
smo imeli Tita, ki nas je vo-
dil in učil. V ponedeljek do-
poldne, ko smo gledali tele-
vizijski prenos iz Ljubljane,
smo jokali, v naših solzah pa
se je zrcalilo prepričanje: Ti-
to, ne bomo te razočarali.«
JOŽE SALEJ, Gotovlje:
»Velik kos kruha nam je re-
zal naš Tito. Tito ni umrl, ker
nikdar ne more umreti. To
bomo vedno in povsod doka-
zovali, kajti samo tako je
prav in pošteno.«
ŠTEFKA RAZBORSEK,
prodajalka: »Tito je bil naš in
mi smo njegovi. Njegovi bo-
mo vedno ostali.«
RADE CIRKOVIC iz Kni
ševca: »Naš Tito se je na vsa
kem koraku boril za bratstvi
in enotnost in za poštenj«
Srečen sem in ponosen, d:
smo njegovo veliko idej«
uresničili tudi Kruševčani i'
Zalčani in vsi, ki smo iz KrU
ševca prišli v Slovenijo, ozi
roma v Žalec v hotel Goldini
Rubin, bomo na vsakem ko
raku in z vsakim dejanjer
dokazovali, da smo vredni si
novi našega velikega očeta.
JANEZ VEDENll
18 - 8. maj 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
Ne morem verjeti,
da ga ni več
Obsotelje je bilo ovito v žalost. Ni bilo veliko ljudi na
cesti, ko smo se vozili proti Trebčam, kjer danes živi
bližnja sorodnica predsednika Tita, sestrična ANA
KOSTANJSEK. Mirne roke, ki že enainosemdeset let
ne mirujejo, je sklenila v naročje. Sem pa tja si je
popravila ruto, odela se je v črnino. Sprva je besede
samo zlogovala, potem je zmogla oblikovati misli. »Kaj
naj rečem o človeku, ki mi je bil vse življenje tako blizu
in ni nikoli pozabil name. Preprosto ne morem verjeti,
da ga ni več. Zadnjič sva se videla lani, ob otvoritvi
osnovne šole v Bistrici. Tam me je pogrešil, zato so
prišli potem pome. »Pa zakaj se kriješ pred mano?«, mi
je rekel in me potegnil bliže. Potem sva sedela ob mizi
skupaj, bil je dobro razpoložen, nasmejan. Takrat ni-
sem mislila, da se vidiva zadnjič.
V spominu mi bo ostal kot dober in odločen človek.
Veliko vtisov je pustil, a jih ne morem zbrati v tem
trenutku. Morda kdaj drugič, ko bodo misli bolj
zbrane. Ko je pred tednom dni v muzeju prenočevala
štafeta, sem se vpraševala, če jo bo še sprejel. Zgodilo
se je, da je ni.«
ZDENKA STOPAR
Na nas je, da gradimo dalje
Spokojno in tiho je bilo ponedelj-
kovo jutro v Šentjurju. Solze žalo-
sti je izpiral dež. Za okni hiš in
delovnih organizacij so delovni lju-
dje in občani ob televizijskih in ra-
dijskih sprejemnikih zadnjič po-
spremili ljubljenega maršala iz me-
sta herojev.
In že naslednji hip so spet zabr-
neli stroji v tovarnah; nad knjigami
so se v šolskih klopeh spet sklonile
male glavice. »Učiti se, učiti in zo-
pet učiti se!« Tako je naročil mla-
, dim Tito.
Spomini ne umrejo. Svetli ideali
; in trdno začrtane poti tudi ne. Umrl
je arhitekt naše samoupravne so-
cialistične domovine, miru in neu-
V vrščenosti. Ta vest je težko odje-
knila tudi med občani in delovnimi
ljudmi šentjurske občine.
Peter Hlastec, podpredsednik
skupščine občine Šentjur je obudil
spomin na prvo srečanje s tovari-
šem Titom: »Bilo je v začetku maja
leta 1974, ko se je tovariš Tito mudil
v naši občini. Prišel je na Planino
obiskat brigadirje, ki so ga skupaj z
množico občanov nadvse prisrčno
sprejeli. Veliko je spraševal o bor-
cih, ki živijo na Kozjanskem. Pogo-
varjal se je z nami o razvoju naše
občine in nam zaželel veliko delov-
nih uspehov. Obujal je spomine na
svojo mladost onkraj Sotle...
Izgubili smo največjega sina naše
domovine, ki je gorel in izgoreval
za našo svetlo bodočnost.«
Slavko Pečenko, večkratni bri-
gadir: »Izguba je velika. Prevelika,
da bi se jo dalo izraziti z besedami.
Titovi brigadirji obljubljamo, da
bomo še naprej gradili in izgrajeva-
li našo domovino tako, kot si je
želel Tito, tako, kot si jo želimo mi.«
Karel Klauški, delavec pri Ingra-
du: »Tovariša Tita ni več med na-
mi. Ostale pa so njegove ideje in
misli, ki bodo kažipot našega dela v
prihodnje.«
Janko Šlog, iz Ingrada: »Težko
mi je ob misli, da smo izgubili ljub-
ljenega predsednika Tita. Vest o
njegovi smrti me je zelo prizadela.
Cel svet žaluje za njim.«
Toni Zupane, Šentjur: »Ne mo-
rem verjeti, da dragega Tita ni več
med nami. Obljubljamo pa, poseb-
no mladi, da bomo nadaljevali začr-
tano pot in se bojevali za svetle
ideale naše prihodnosti.«
Vinko Kupec, delavec pri Ingra-
du: »Vest o izgubi predsednika Tita
je prizadela domala cel svet. Umrl
je borec za mir in tvorec naše druž-
be. Na nas je, da gradimo naprej.«
Vukadin Petrovič, delavec pri
Ingradu: »Doma sem iz Banjaluke
in včeraj zvečer sem se ravno vra-
čal iz rodnega kraja. BU sem na
vlaku, ko sem zvedel, da je nehalo
biti plemenito srce našega Tita.
Težko je izbrati primerne besede
ob tako veliki izgubi. Preprosto re-
čeno: radi smo ga imeli.«
Rado Razdevšek, Šentjur: »Izgu-
ba tako velikega človeka je težak
trenutek za vse nas. Toda prepričan
sem, da bomo tudi v prihodnje
trdno stopali po uhojeni poti.«
Tine Vodušek, sekretar OK
ZSMS Šentjur: »Mladina je izgubi-
la velikega prijatelja in vzornika. A
zapuščina predsednika Tita bo
neizčrpni vir idej za nas in za pri-
hodnje rodove.«
Silvo Arzenšek, zaposlen pri
obrtniku Milanu Tovorniku v Šent-
jurju: »Stisnilo me je v grlu, ko sem
slišal vest o smrti predsednika Tita.
Bil je in ostal bo naš vzor.«
Stane Jager, zaposlen pri obrtni-
ku Milanu Tovorniku: »Velika in
neizmerna je bolečina. Vse, kar lah-
ko v tem trenutku rečem je to, da
vemo za pot v prihodnost.«
Marjan Gradišnik, učitelj: »Izgu-
ba je velika, kot je velika žalost, ki
preveva našo domovino in cel svet.
To, kar nam je dal Tito, nam ne
more nihče več vzeti.«
Edi Jakob, pleskar: »Izgubili
smo velikega moža. Človeka, ki
nam je dal največ, kar sploh lahko
kdo da. Bil je najbolj priljubljen
državnik doma in v svetu.«
Edvard Fjačko iz Ingrada: »Tito
nam je umrl. Ob tej vesti je zastal
dih vsem ljudem po domovini. Ra-
di smo ga imeli. Še posebno otroci.
Pogrešali bomo najljubšega držav-
ljana Jugoslavije.«
litu tudi zadnji pozdrav
športnikov
Tovariš Tito je bil vseskozi velik
jjubitelj in navdušenec športa in te-
lesne vzgoje. V mladosti se je sam
aktivno ukvarjal s številnimi špor-
ti, kot plavalec, sabljač, rokoborec,
Ovigovalec uteži, pa tudi zdaj je na-
čas za sprostitev in rekreacijo -
'ov, ribolov, keglanje, biljard ...
Celjski športniki so s tovarišem
^itom tesno povezani, kajti mnogi
So bili zaradi svojih uspehov pri
^iem na sprejemu. Mnogi celjski
( ^Portniki so dobili za svoje dosežke
Titovo odlikovanje, prav tako tudi
društva. AK Kladivar ga je povabi-
lo na odkritje spominske plošče
Borisu Kidriču pa je tovariš Tito
odpisal, da žal zaradi drugih obvez-
nosti ne more priti na to slovesnost.
Višek pa sta dosegli društvi Parti-
zan v Storah in Celju - Gabeipe, ki
sta v zadnjih dveh letih osvojili za
svoje široko in kvalitetno delo pre-
hodno Titovo zastavo. Celjski
športniki so ob izgubi tovariša Tita
pripravili tudi več žalnih svečano-
sti.
T. VRABL
Otroci iz Bistrice
ob Sotli so zapisali
Sprva nHern mogla verjeti, da je umrl
tovariš Tito. Zelo sem žalostna, ker smo
izgubili našega najboljšega in najdražjega
prijatelja, revolucionarja in pobudnika
neuvrščenosti, tovariša Tita.
Milka
Ob novici, da je umrl tovariš Tito. sem v
srcu začutila nepopisno bolečino.
Cveta
Zelo sem žalostna, ker smo izgubili naše-
ga dragega Tita. Ne morem si predstavlja-
ti, da Tita ne bo nikoli več med nami,
čeprav nam je lani obljubil, da nas bo še
obiskal.
Stanko
Danes mi žalost prekriva obraz. Ni več
tovariša Tita. Čutim se silno osamljena.
Vesna
Danes je zame najbolj žalosten dan.
Umrl je naš veliki revolucionar, borec,
graditelj miru, tovariš Tito. Vsi ga imamo
zelo radi.
Pika
Ko sem sinoči izvedela, da je umrl tova-
riš Tito, me je zelo pretreslo. Zelo sem
žalostna, da ga ne bo več med nami.
Stanka
Zelo meje prizadelo, ko sem zvedel, da je
umrl naš dragi tovariš Tito. Ko smo lani
dobili novo šolo, nas je obiskal in obljubil,
da še pride. Naročil nam je. naj se pridno
učimo, da bomo vredni člani samoupr. so-
cialistične družbe.
Zvonko
Danes smo vsi žalostni. Žalostni smo,
ker je umrl naš predsednik, voditelj, ki
smo ga imeli vsi radi.
Ponosna sem, ker živim v Titovi Jugosla-
viji. ki jo je osvobodil in nam priboril mir
in svobodo.
Lidija
To. kar se je zgodilo včeraj, je nekaj naj-
hujšega kar se nam je moglo zgoditi. Izgu-
bili smo našega najdražjega človeka, tov.
Tita.
Matjaž
Zvonil je veliki zvon
»Vse vernike je globoko presunila
vest o smrti predsednika Tita«, je izja-
vil celjski opat Friderik Kolšek.
»Vest smo oznanili v nedeljo zvečer
med mašo. Ljudje so jokali in nadalje-
vali smo z molitvijo, med tem je bilo
tudi zvonjenje z velikim zvonom, kot
je predpisano ob smrti najpomemb-
nejše osebnosti v državi.
Danes, v četrtek, na dan pogreba bo-
mo zvonili v vseh cerkvah z velikim
zvonom, v nedeljo pa bodo v vseh
cerkvah v dopoldanskih urah maše za
blagor domovine.«
Prva se je vpisala Ana
Spominska žalna knjiga v osnovni šoli Marije Broz v
Bistrici ob Sotli je bila pripravljena že v ponedeljek, v
dopoldanskem času. Prva se je vanjo vpisna Titova se-
strična enainosemdesetletna Ana Kostanj šek iz Trebč. Po-
tem so se vpisovali krajani, otroci, med katerimi se je tovariš
Tito zadrževal še lani, desetega maja.
FOTO: A. S.
Lani ta čas
je bil med nami
Otroci osnovne šole Marije Broz v Bistrici ob Sotli so ob
našem obisku žalostno spremljali zadnje vesti o komemora-
cijah v naši domovini. Tudi oni so bili med prvimi, pripravili
so žalno slovesnost takoj po prihodu v šolo. Strahotno so bili
prizadeti, kajti ni še minilo leto dni, ko se je Tito ves nasme-
jan ob odkritju materinega kipa slikal z njimi. Takrat so mu
stiskali roke, v teh dneh pa so onemeli od bolečine.
JOŽE POLJŠAK, ravna-
telj šole: »Tako kot je bilo
lani prijetno ob pričakova-
nju obiska tovariša Tita, tako
zdaj ob obletnici je nasprot-
na vest hudo boleča. To je bil
nož za naše srce. Nasmejan
je bil lani še med nami, gle-
dal je skozi okno rodni Ku-
mrovec in se zazrl v kip svoje
matere ter čez čas dejal:
»PRAVA JE!«
BERNARDA BABIČ, 8.
razred: »Ko sem ravno stopi-
la v kuhinjo, sem po radiu
zaslišala hudo novico. One-
mela sem. Bratje bil solzen,
mama je bila tiho. Še danes
ne morem verjeti, da Tita ne
bo več med nas. Lani se je z
nami še fotografiral, pogo-
varjal, gledal naše učilnice,
nam daroval stružnico za
praktični pouk.«
RIHARD KUNST, 5. ra-
zred: »Ko sem zvedel za Tito-
vo smrt sem bil neizmerno
žalosten. Umrl je človek, ki
ga je poznal ves svet. Imel
sem ga rad, bil je moj vzor,
bil je naš jugoslovanski oče.
Ko je sestrica zvedela za ža-
lostno novico je bila zelo po-
trta, mati pa je nemočno ta-
vala po kuhinji. Vsi smo ga
dobro poznali in se z njim
srečavali.«
BORIS ŠPOLJAR, 5. ra-
zred: »Ko so prekinili televi-
zijski program, sem takoj za-
slutil, da se bo nekaj hudega
zgodilo. Potem Terčkov tre-
soči glas in solze so mi pri-
vrele v oči. Takoj sem stekel
ven in zastavo postavil na
pol droga. Samo to sem ta-
krat lahko naredil za držav-
ljana sveta, za našega ljublje-
nega Tita.«
ZDENKA STOPAR
FOTO: ALEŠ STOPAR
Sporočilo zdravnišicega konzilija
LJUBLJANA, 4. maja (Tanjug) - Danes, 4. maja 1980, se je v zgodnjih popoldanskih
urah še hudo poslabšalo splošno zdravstveno stanje Josipa Broza Tita. Navzlic vsem neo-
gibnim medicinskim ukrepom so polagoma ugašale vse življenjske funkcije, tako da je
predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov
Jugoslaviie in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito
preminil ob 15.05.
Tovariš predsednik je vrsto let bolehal za
sladkorno boleznijo. Kot njena posledica so
se razvile hujše arterosklerotične spremembe
na krvnih žilah nog, živčno-mišične okvare
nog z motnjami hoje in okvaro ledvic.
Prvi znaici motenega pretoka krvi skozi
krvne žile na levi nogi so se pokazali ob
koncu decembra leta 1979.
Ko se je navzlic intenzivnemu konserva-
tivnemu zdravljenju stanje slabšalo, je bila
opravljena arteriografija leve noge, ki je
pokazala, da sta zamašeni površinska arteri-
ja stegna in končni del golenske arterije.
Zaradi neugodnih možnosti za uspeh re-
konstruktivnega operativnega posega je bilo
sklenjeno, da se nadaljuje intenzivno kon-
servativno zdravljenje. O tem so se posve-
tovali tudi z dvema znanima tujima strokov-
njakoma.
Kljub intenzivnemu zdravljenju pa so se
pokazali znaki gangrene. V tem položaju,
ko je postajala neogibna amputacija noge,
je bilo ob vsem soglasju s tovarišem predse-
dnikom sklenjeno, da se poskusi rešiti ogro-
žena noga z operativnim posegom.
Sredi januarja 1. 1980 je bila opravljena
načrtovana operacija, katere neposredni re-
zultat je bil dober. Kmalu potem pa so nasta-
le splošne komplikacije v krvnem obtoku, ki
so tako skazile učinek operacije, da je bilo
sedem dni pozneje s privolitvijo tovariša
predsednika treba amputirati levo nogo.
Tovariš predsednik je obe operaciji zelo
dobro prenesel. Neposredno po drugi op)era-
ciji se je začela rehabilitacija in tovariš pred-
sednik je začel delno opravljati svoje predse-
dniške zadeve.
V nadaljnjem so ledvice povsem prenehale
delovati, kar je bilo posledica že poprej ome-
njene ledvične okvare in infekcije. Ker se
ledvična funkcija navkljub storjenim ukre-
pom ni obnovila, so bile uporabljene umetne
ledvice (hemodializa), in sicer vsak dan.
V nadaljnjem poteku bolezni so nastajale
številne komplikacije, ki so čedalje bolj ote-
ževale zdravstveno stanje tovariša predsedni-
ka: sepsa, večkrat ponovljena pljučnica, mot-
nje v zvezi s strjevanjem krvi in z občasnimi
hudimi krvavitvami, zlasti v želodcu, črevesju
in pljučih, naposled pa huda okvara jeter, ki
sta jo spremljali močna zlatenica in koma.
Večkratne hude infekcije in dolgotrajna
visoka temperatura so ob ledvični insuficien-
ci, okvarjenih jetrih, srčni slabosti in motnjah
v krvnem obtoku kljub vsem terapevtičnim
ukrepom progresivno izčrpale splošne moči
predsednika, tako da so polagoma ugašale
življenjske funkcije in je nastopila smrt.
Pri zdravljenju so ves čas sodelovali osebni
zdravniki tovariša predsednika.
Prav tako so angažirali ali so se občasno
posvetovali z večjim številom strokovnjakov
različnih specializacij, med katerimi so bili
stalni konzultanti: prof. dr. Ivo Obrez, prof.
dr. Ludvik Ravnik, prof. dr. Saša Luzar, prof.
dr. Janez Fettich, prof. dr. Vinko Kambič,
doc. dr. Jože Drinovec, dr. Čedomir Krstič,
dr. Jože Videnšek in dr. Rado Kveder.
Zdravniški konzilij:
Prof. dr. Bogdan Brecelj
Dr. Miojjub Kičič
Dr. Miro Košak
Dr. Predrag Lalevič
Dr. Stanislav Mahkota
Dr. Djordje Popovič
Dr. Jovan Ristič
Osebni zdravniki:
Dr. Zvonimir Dittrich
Dr. Radosav Djordjevič
Dr. Svetislav Čelikič
Dr. Damir Hranilovič
Dr. Mladen Radmilovič
Dr. Milomir Stankovič
Sedemdnevno splošno
ljudsko žalovanje
BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) - Tik po seji predsedstva SFR Jugoslavije in predsedstva CK
ZKJ je imel zvezni izvršni svet izredno sejo, na kateri je sprejel sklep o splošnem ljudskem
žalovanju.
Zvezni izvršni svet izraža občutke žalosti in bolečine vseh narodov in narodnosti, delavskega
razreda, delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije ob smrti
tovariša Josipa Broza Tita, vodje in heroja našega narodnoosvobodilnega boja, socialistične
revolucije in socialistične graditve, stratega vseh naših zmag, tako v vojni kot v miru, velikana
boja za uresničitev zgodovinskih ciljev delavskega razreda, za svobodo in neodvisnost naše
države, za enakopravnost in neomajno bratstvo-enotnost naših narodov in narodnosti, za
socialistično samoupravljanje, za človekovo srečo in blaginjo, za humane odnose med ljudmi,
graditelja politike in gibanja neuvrščenosti in neomajnega borca za mir na svetu in sprejema:
Sklep:
o sedemdnevnem splošnem ljudskem žalovanju.
1.	Ob smrti predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednika Zveze
komunistov Jugoslavije in vrhovnega poveljnika ob^ženih sil Socialistične federativne
republike Jugoslavije, maršala Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita, je razglašeno sedem-
dnevno splo^o ljudsko žalovanje v dneh od 4. maja do 10. maja letos.
2.	Med splošnim ljudskim žalovanjem bodo na vseh državnih in javnih poslopjih razobesili
zastave na pol droga.
3.	V dneh splošnega ljudskega žalovanja so odpovedane vse javne manifestacije, kulturne,
zabavne, športne in (biige prireditve v državi.	„ ^ .	. .
^	^	Beograd, 4. maja 1980. leta
r'
celotno celjsko območje, kot vsi kraji v nasi socialistični
samoupravni domovini tesno strnjenih bratskih narodov, v
teh dneh stoji vzravnano v globoki bolečini, ki ni obup, v
zavesti o veliki izgubi in vendar ne izgubljeno. M vrtca,
šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti in vasi, kjer
bi Titove slike ne obrobljal črn žalni trak, kjer bi ljudje od
najmlajših do najstarejših ne izpovedovali svoje prizadeto-
sti in hkrati odločenosti, ostati zvesti dedič njegovega poli-
tičnega, globoko humanega izročila.
Zadnje slovo od
predsednika Tita
Ljubljana 5. maja - Ljub-
ljana se je dostojno in slove-
sno poslovila od ljubljenega
predsednika. Preozke so bile
Subičeva in Titova ulica ter
Trg Osvobodilne fronte, da
bi na njih mogli vsi, ki so si
želeli posloviti od državljana
sveta, častnega občana vseh
jugoslovanskih občin, naj-
ljubšega gosta, borca, revo-
lucionarja, arhitekta nove
Jugoslavije.
Pred Skupščino SR Slove-
nije so se od predsednika Ti-
ta poslovili najvišji predstav-
niki mesta Heroja in republi-
ke Slovenije ter vidni druž-
benopolitični delavci Jugo-
slavije. Med njimi so bili Sta-
ne Dolanc, Fadil Hoxha, To-
do Kurtovič, Mika Spiljak,
Vlado Sčekič in drugi. Po-
slovilne besede Ljubljanča-
nov je izrekel predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Rožič, ki je med dru-
gim dejal: »Med nami si zad-
nje dni svojega življenja pre-
stal dve operaciji, pa kljub
vsej tvoji silni in neumorni
volji ter izrednim naporom
in znanju zdravnikov nismo
mogli preprečiti najhujšega.
Vseskozi smo bili s teboj. Ko
si bil zadnje dni svojega bo-
gatega življenja med nami,
smo na delovnih mestih, v
samoupravnih organih, pov-
sod kjer bijemo boj za socia-
lizem, skrbneje in še bolj
zvesto, zavzeto in odgovorno
kot doslej, uresničevali tvoje
prepričljive, vedno vspodbu-
jajoče ideje, zamisli in nalo-
ge... Srca stiska neizmeren
bol, besede odpovedujejo,
ker ne morejo izraziti velike
žalosti in vseh toplih ljud-
skih občutkov, ki jih preživ-
ljamo mi vsi in z nami ves
svet socializma, neuvrščeno-
sti in napredka, ki si mu pri-
padal in mu boš z vsem svo-
jim umom in delom pripadal
tudi v prihodnje.«
Žalna povorka je nato ne-
mo krenila do ljubljanske že-
lezniške postaje, kjer so
krsto s posmrtnimi ostanki
tovariša Tita prenesli na pla-
vi vlak. Ob progi praktično
ni bilo kotička, kjer ne bi de-
lovni ljudje in občani še zad-
njič, kot mnogokrat poprej,
spremljali poti plavega vla-
ka. Značilne slike iz vseh
mest ob progi so se ponavlja-
le, a ko je sivega in deževne-
ga ponedeljka vlak vozil sko-
zi mesta, so tisoči in tisoči
Jugoslovanov pozdravljali
svojega najljubšega gosta
nemo, z žalostjo. Tokrat ni,
kot vselej poprej, stal ob
oknu, da bi nasmejan poma-
hal v pozdrav. Plavi vlak se
je ustavil v Zagrebu, kjer so
se od ljubega predsednika
poslovili desttisoči prebival-
cev hrvaškega glavnega me-
sta. Ob 17. uri pa je pripeljal
v Beograd, kjer so ga na
glavni železniški postaji pri-
čakali prebivalci glavnega
mesta in ga pospremili na
poti do poslopja skupščine
SFRJ. Skozi Skupščino se je
nato vse do danes pomikala
neprekinjena kolona delov-
nih ljudi in občanov Jugosla
vije, ki so izražali svojo nemo
žalost. Ob krsti so se vsesko-
zi menjavale častne straže
predstavnikov vseh organov
federacije, socialističnih re-
publik in socialističnih avto-
nomnih pokrajin, organiza
cij združenega dela, v kate
rih je delal tovariš Tito, dele-
gacij glavnih mest republik
in pokrajin, organizacij zve-
ze komunistov, rojstnega
Kumrovca in oboroženih si!
Jugoslavije. Pred oder s po-
smrtnimi ostanki tovariši
Tita so vence položili druži-
na tovariša Tita, predsedstva
SFRJ, CKZKJ, Skupščina
SFRJ, predsedstvo družbe
nepolitičnih organizacij, de-
legacije republik in avtono-
mnih pokrajin, oboroženih
sil in delegacij iz tujine.
Danes, 8. maja 1980, ob 11
uri, se je začela zadnja pol
tovariša Tita. Pogrebne sve^
čanosti niso samo v Beogr»
du, so po vsej Jugoslaviji, pi
vseh krajih sveta, kjer so Ti'
ta poznali in cenili njegov«
delo. Danes svet žaluje tt
človekom, ki mu je v dolgiJ
in tudi težkih letih tega sto
letja dal svoj neizbrisljiv pe
čat. Zadnja, najbolj za nal
vse boleča pot, bo peljala iJ
pred zgradbe skupščin!
SFRJ po Ulici kneza MiloS
in po Bulevarju Oktobrski
revolucije mimo Muzeja 2i
maj do mesta pokopa na D«
dinju - v Užički uhci pri šte
Vilki 15.
Lazar Koliševski,
predsednik predsedstva SFRJ
BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) - Na podlagi 328. člena 6. odstavka Ustave SFRJ je
predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije na seji 4. maja 1980
sprejelo
SKLEP
o prevzetju funkcije predsednika predsedstva Socialistične federativne repu-
blike Jugoslavije.
1. S prenehanjem funkcije predsednika republike funkcijo predsednika pred-
sedstva SFRJ v skladu z Ustavo SFRJ, prevzame Lazar Koliševski, dosedanji
podpredsednik predsedstva SFRJ.
Z. Ta sklep začne veljati takoj.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, LaSko, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar,
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana.
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletria naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Stev.
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.