8i>5A- A A 60 L00200 OSREDNjk p.P• 66001 KOP 6* KMJllNlCA okSKI dnevnik Poštnina plačana ? gotovina /-> i> Abb. postale I gruppo LiCDcl 400 il V Leto XXXVn. Št. 96 (10.918) TRST, četrtek, 23. aprila 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V PALERMU SE JE VČERAJ ZAČEL 42. VSEDRŽAVNI KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE Craxi v glavnem potrdil znana stališča Napovedanih «velikih novosti» ni bilo Predlog o veliki reformi za prilagoditev ustave sedanji stvarnosti - Nobene vladne krize, če ni vnaprej nakazana rešitev - Za «konstruktivne» odnose s komunisti - Zvestoba atlantskemu zavezništvu, vendar ob večji teži Evrope - Prve reakcije - Danes posega Piccolija in Berlinguerja (Od našega poročevalca) PALERMO — šele v zadnjem delu svojega nad tri ure dolgega poročila na 42t kongresu italijanske socialistične stranke, ki se je pričel včeraj popoldne v Palermu se je tajnik PSI Bettino Craxi dotaknil vprašanj, ki so v ospredju pozornosti v italijanskem političnem svetu in zaradi katerih so prihiteli na ta kongres PSI prvič v zgodovini kongresov italijanskih političnih strank, glavni tajniki najvidnejših italijanskih strank od demokristana P.cfcolija do komunista Berlinguerja, od socialdemokrata Longa do republikanca Spadolinija in Magri-ja (PDUP) ter tajnikov sindikalnih zvez Lama, Carnitija in Benvenuta. Gre za vprašanja takozvane »velike reforme* vseh italijanskih javnih struktur, pa do odnosov med socialisti in drugimi političnimi strankami ter s sindikati. V Craxijevem poročilu ni bistve-ih novih stališč, saj je povedal vrsto stvari, ki jih je že najavil na raznih prejšnjih govorih in intervjujih. Niso se uresničile napovedi, da se je Craxi zaprl v svoj dom in naskrivaj kuje nove naklepe kot je zanj značilno. »Velika reforma* pomeni v prvi vrsti uresničitev tistih delov republiške ustave, ki še niso uresničene, istočasno pa spremembo tistih točk, 1 i so se pokazale kot zastarele, kot nekaj kar je bilo dobro v prejšnjem stoletju, v času ko so se ljudje vozili s počasnimi kočijami, niso pa ■nikakor v skladu s sedanjim tempom življenja, ko gredo letala po več kot tisoč kilometrov na uro. Niso kontradiktorna stališča, ki zahtevajo uresničitev ustave in spremembo njenih zastarelih in neaktualnih točk, je dejal Craxi. V osmi zakonodajni dobi si moramo odkrito in odločno zastaviti to nalogo. Parlament deluje prepočasi, kar ni pravilno in niti uspešno. Odpraviti je treba v njem tajno glasovanje, katerega korenine segajo v piemontski parlament. V veliki večini evropskih parlamentov tajnega glasovanja ni, prav tako ga ni v večini deželnih svetov v Italiji. Ni moč še dopuščati, da bi Italija še vnaprej imela rekord v številu vlad, ki trajajo le leto dni, šest mesecev, mesec dni ali samo kak teden. Ni moč dopuščati nekaterim posameznikom, da skrivaj povzročijo padec vlade, tiste vlade, ki bi morala ne samo izdelati program, marveč ga tudi d< konca izvesti, je dejal Craxi in poveda' da v tej stabilnosti vlade tiči socialistična parola o vladanju. Do reform pa mora priti na vseh področjih javnega življenja in javne uprave. V sodstvu, ki je tolikokrat pod bodicami kritike, v javni u-pravi, ki zaostaja za razvojem, v šolstvu, v zavesti ljudi. Nedavno o-bjavljeni podatki o nepoštenih davkoplačevalcih kažejo, da je moč najti v državni upravi tudi način, ka ko uresničevati in spoštovati za: kone. Socialisti se ne predstavljamo kot vodilna sila v državi, je dejal Craxi, obrnjen predvsem k demokri-stjanskim in komunističnim prvakom, ki so ga v dvorani pazljivo poslušali. Stojimo trdno na svojih pozicijah, je dejal, priznavamo veliko vlogo, ki ga imata dve veliki ljudski stranki v italijanskem političnem življenju. Nudimo možnost, da ne pride do nasilnih sprememb v demokratičnem ustroju države. Z veliko reformo lahko onemogočimo namere desnice, ne tradicionalne, marveč nove desnice, ki je še nevarnejša, ki bi rada odpravila demokratične svoboščine, ki bi rada da bi prišlo do konservativnega u stroja v državi in družbi. S komu nisti nočemo sporov, je dejal taj nik PSI, hočemo, da se med nami ustvari konstruktivna klima v med sebojnem spoštovanju o različnih stališčih v parlamentu, kar še ne Pomeni, da se morajo te različne pozicije iz Rima avtomatično prenesti na krajevne uprave. Če smo danes na vladi skupno z demokristjani in drugimi v lojalnem sodelovanju, smo tudi s komunisti v lojalnem sodelovanju na čelu številnih dežel, občin in drugih krajevnih uprav, v sindikatih in zadrugah. S komunisti ne soglašamo, ko ti želijo danes padec Forlanijeve vlade, kot so včeraj hoteli padec Cos-sigove vlade. Socialisti nismo za to, da pride do krize v temi, je še dejal Craxi hočemo vedeti, kaj bo potem. Ob tem nočemo reči, da bomo do onemoglosti podpirali sedanjo Farlanijevo vlado, v kateri imamo socialisti velike odgovornosti. Vlada, sedanja vlada, mora spoštovati obveze, ki so jih sprejele stranke sedanje koalicije. Če tega ne bo, potem bomo zahtevali njeno zamenjavo. Od komunistov pa zahtevamo tudi, da pospešijo njihov revizijski proces. S tem nočemo od njih zahtevati, da pozabijo na svojo preteklost. ki je bila zgodovinsko utemeljena, hočemo pa da pospešijo svoj korak k jasni izbiri socializma zahodnega tipa, je dejal Craxi. Na drugi strani pa je tajnik socialistične stranke dejal demokristjanom, da si njegova stranka v tem trenutku ne postavlja alternativnega vodenja vlade. To je vprašanje, na katero je treba gledati z objektivnega stališča, splošnih interesov demokracije in države. V krščanski demokraciji sicer vidimo veliko težav, ki so posledica nepretrganega 30-letnega vladanja in i-stovetnosti te stranke z državnim ustrojem, Socialisti menijo, da se mora tudi krščanska demokracija preosnovati, kot so se oni sami pre-osnovali, je dejal Craxi. Na kratko se je potem dotaknil tudi danes prijateljskih odnosov s socialdemokratsko in republikansko stranko, dejal a je, da so bili socialisti razoča-T-i zaradi ce’e vrste stališč .radikalcev, s katerimi sicer ohranjajo prijateljstvo in voljo po dialogu. Bolj malo se je Craxi posvetil notranjim vprašanjem stranke. Na kongres je njegova reformistična struja prišla z nad 70 odstotki glasov, ki jih je dobila na krajevnih kongresih. Nobena struja, noben prvak, mtl sam PšStro Nenni ni imel nikoli tolikšne zaslombe v socialistični , stranki. To poudarjajo ,v-tel) dneh vsi novinarji, komentatorji' v italijanskih javnih občilih. Prav zaradi tega se je še do prejšnjega tedna zdelo, da ne bo kongres zanimiv, češ da bodo na njem samo vprašanja notranjih odnosov v stranki. Napoved prihoda tajnikov najvažnejših italijanskih strank in tajnikov treh najmočnejših sindikatov pa so notranja vprašanja, če-prgv so bila dana tako kot zadeva pravilo, na prvo mesto v tajnikovem poročilu, {»svetila v ozadje. Dalj časa se je Craxi zadržal pri vprašanjih zunanje politike. Italija naj ostane v atlantskem zavezništvu, vendarle ne v takem položaju kot je'bila do sedaj. Atlantska zveza se mora posodobiti. Niso več aktualni razlogi, ki so privedli do njene u-stanovitve, v njej morajo evropske države imeti večjo težo. Ne sme vse sloneti na ameriških ramah, ne sme biti atlantska zveza samo zagovornik ameriških interesov. V tej zvezi se je Craxi dotaknil mirnega sodelovanja z drugimi državami, predvsem z onimi iz vzhodne Evrope — pri tem je izrecno o-menjal Jugoslavijo, s katero ima Italija prijateljsko politiko dobrega sosedstva na vseh področjih — precej poudarka pa je dal odnosom s tretjim svetom, še zlasti z arabskim in afriškim svetom. V Ameriki čudno gledajo na naše odnose s tem svetom, ne razumejo jih, je dejal. Z arabskimi in afriškimi državami pa morajo biti v prijateljskem sodelovanju in to sodelovanje moramo pospeševati. S tem v zvezi je Craxi dejal tudi, da je treba pravično rešiti arabsko-izraelski spor, katerega je sedanja Beginova pogubna politika še bolj zaostrila. Izrazil je pri tem željo, da bi kmalu prišle ponovno na oblast v Izraelu socialistične sile, ki bi znale uspešno izpeljati politiko pomiritve in sodelovanja z Arabci ter da bi se te hitro soočile s Palestinci, kajti palestinskega vprašanja brez Palestincev ni moč rešiti. Italija naj torej ostane v atlantski zvezi tudi zato, ker je Sovjetska zveza v zadnjem času povečala svoj vojaški potencial in svojo vojaško prisotnost v nekaterih afriških državah in še predvsem v Afganistanu. Da niso sovjetski voditelji očitno pravilno ovrednotili svojega vojaškega posega v tej azijski državi. Prav v zvezi s tem je važno tudi, v kako smer bo šel razvoj dogodkov na Poljskem, smo s svobodnimi poljskimi sindikati, je dejal tajnik PSI, ki jih podpira velika večina poljskega prebivalstva. Spoštujemo previdno in trezno politiko ppljske komunistične partije, lipa mo, da bodo Poljaki imeli možnost sami reševati svoja vprašanja brez posegov od zunaj. Delegati so mestoma poudarili točke Craxijevega govora z dolgimi a: plavži. Zelo dolgo so ploskali, ko je dejal, da se socialisti upirajo referendumu za odpravo zakona o prekinitvi nosečnosti in da mora sodobna družba ženskam samim prepustiti pravico do odločanja o tem važnem vprašanju. V začetnem delu kongresa so poslali pozdravno brzojavko predsedniku republike Sandru Pertiniju. Po Craxijevem govoru pa je posl. Fortuna prebral Pertinijevo pozdravno brzojavko, ki so jo delegati in gostje sprejeli s toplim aplavzom. Med delegacijami iz tujine je zastopana tudi Zveza komunistov Jugoslavije s članom centralnega komiteja Miloradom Zoričem in Socialistična zveza delovnega ljud- stva na čelu delegacije katere je član predsedstva Azem Zulfikari. Omenimo še izjavo, ki jo je dal Armando Cossuta v imenu delegacije KPI. V njej pravi, da je v Cra-xijevem poročilu potrjena politika tajništva PSI zadnjih mesecev, kar ni morda v skladu z realnostjo, ker se je položaj medtem poslabšal. Izrazil pa je zadovoljstvo komunistov, da je Craxi dejal, da hoče izboljšati klimo med silami levice in o-hraniti enotne pozicije v krajevnih upravah. Predstavniki vladnih strank pa so bili s Craxijevim posegom zadovoljni, le republikanec Spadolini je dejal, da v njem ni zasledil bistvenih novosti. Po tem dolgem Craxijevem posegu postaja najbolj zanimivo to, kar bodo danes povedali prvaki drugih strank, predvsem tajnik Krščanske demokracije Piccoli in še bolj tajnik komunistične partije Berlinguer. MARKO VVALTRITSCH Nfl VČERAJŠNJEM ZASEDANJU PREDSEDSTVA SFR JUGOSLAVIJE MIJATOVlt POZITIVNO OCENIL SVOJ NEDAVNI OBISK V AFRIKI Zvezni zbor skupščine razpravljal o stanju na Kosovu - Zimske ure v Jugoslaviji ne bodo uvedli - Zakon o nagradi «Edvard Kardelj» BEOGRAD — Na včerajšnji seji predsedstva SFRJ je predsednik Cvijetin Mijatovič obvestil predsedstvo o svojih uradnih in prijateljskih obiskih v Zambiji, Tanzaniji in Zimbabveju. Dejal je, da so se med temi srečanji pogovarjali o perečih problemih mednarodnih, političnih in gospodarskih odnosov, izhajajoč predvsem iz ciljev in nalog politike neuvrščanja in iz možnosti ter programov razvoja dvostranskega sodelovanja. V pogovorih so posebno pozornost namenili zaskrbljujočim razmeram na Jugu Afrike in soglasno poudarili nujnost uresničitve dekolonizacije ob spoštovanju neodvisnosti in suverenosti vseh držav in narodov tega območja. Opozorili so tudi na nujnost večjega angažiranja neuvrščenih držav za preprečitev blokovskih tekmovanj in tujega vpliva na račun neodvisnosti majhnih držav. Obisk v teh državah Afrike je, kot so poudarili na seji predsedstva, potrdil visoko stopnjo prijateljstva, vzajemnega razumevanja in sorodnost stališč Jugoslavije in teh neuvrščenih držav. Zvezni zbor skupščine SFRJ pa je včeraj po hitrem postopku sprejel zakon o sanacijah, zakon o nagradi Edvard Kardelj in več dru gih zakonskih osnutkov. Delegati so na začetku seje poslušali poročilo ZIS o dogajanjih na Kosovu, o tem je delegate seznanil podpred sednik ZIS Ivo Margan. Poudaril je, da organi notranjih zadev skupaj z drugimi organiziranimi silami družbe sprejemajo od ločne ukrepe proti vsem sovražnim elementom, da bi zagotovili normalizacijo vseh oblik življenja in varnost prebivalcev. Proces proizvodnje in posebej nadaljnji boj za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Hkrati pristojni organi iščejo organizatorje in pobudnike sovražne dejavnosti. ZIS bo predložil skupščini SFRJ celovitejše poročilo o tem, ko bodo pripravljene ustrezne odgovarjajoče analize in ocene v pokrajini Kosova SR Srbiji in organih federacije. Na predlog štirih odborov je zvezni izvršni svet včeraj odločil, da ne bo razpravljal o zakonu o računanju časa. To odločitev je opravičil z razlago, češ da manjka argu- V FRANCIJI MISLIJO ŽE Nfl DRUGI KROC VOLITEV Zadržanje komunistov odločilno za volilni uspeh Mitterranda Marchais vztraja, naj Mitterrand upošteva KPF pri sestavi nove vlade (Poseben dopis) PARIZ — V preteklih tednih, ko se je zaostril predvolilni boj v tekmi za Elizejsko palačo Je bilo veliko povedanega o razcepljenosti levice, še posebej o trenjih med socialisti.-in komunisti. V resnici tokratne predsedniške volitve v Franciji po svoje ponazarjajo te razmere, saj vstopajo v prvi krog volitev tako socialisti kot komunisti s svojim kandidatom. Pred sedmimi leti je bilo drugače. Mitterrand je bil enotni kandidat levice in si je ^ ki tj, prisiuhnejo brez težav priboril vstop v drugi krog volitev. Zdaj so se, kot rečeno, razmere spremenile, in volitve niso le boj za predsedniško mesto. tudi tisti, ki so izraziti protikomunisti. Seveda ostaja brez odgovora IU3U 1C MUJ CU3t,lU«I3IVU 1UVCUV, ... .. temveč tudi celovito preverjanje vprašanje ali m zavoljo popušča vpliva posameznih političnih strank. |n-,a evrokomurusticne usmeritve Toda starih zvez oziroma zavezni- PartlJa.ule izgubila vpliv tam kjer štev, kljub vsemu ni mogoče povsem ^ PoLfebuje: med mladino zanemariti. Kakorkoli se obrnejo vo- m intelektualci. \ saj deloma bodo lilni izidi prihodnjo nedeljo, je mo-: n,a. to vprašanje odgovorili nedelj-goče z gotovostjo trditi naslednje: lskJ volllm lzldl- Vsekakor Marchais brez komunistične podpore Francois vzti’a.ia, naj sociahs.icni voditelj Mitterrand ne more vstopiti v Elizejsko palačo. Naj bodo spremembe Mitterrand v primeru svoje zmage upošteva komuniste pri sestavi nove frankoske vlade. Poleg druge- trenutku ni v ospredju ocena, da se je vpliv komunistov zmanjšal, zakaj iniiiiiiiutiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHniiuinKiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiuniiuiiiiiiB V SEVERNI IRSKI NARAŠČA NAPETOST PO NEDEUSKIH SPOPADIH Zaskrbljenost zaradi Sandsovega zdravja v ravnanju KPF še tako velike, par-1ve ,ra''K0SKie roieg uruge- tija je vendarle ostala ena od štirih Marchais p?novd 10 zall.tev.0 najpomembnejših dejavnikov v fran-, ^uc ' v sv°Jem včerajšnjem televi-coskem političnem življenju. V tem zl>skem nastopu. Mnogi pa se v teh dneh sprasuiejo ah bo Mitterrand sploh zmogel prestopiti prvo oviro in se v drugem krogu spo- LONDON — Včeraj so v London- trije parlamentarci izjavili, da mo- derryju (Ulster) pokopali na dveh ločenih pogrebnih žalnostih dva severnoirska mladeniča, stara 18, oziroma 19 let, ki sta prejšnjo nedeljo izgubila življenje, ker ju je povozil neki angleški vojaški džip. Pogreba sta minila brez neredov, toda že takoj po poldnevu so katoliški demonstranti postavili barikade na ulicah predmestij Creg-gan in Bogside ter začeli napadati s kamenjem policiste in an- ra sedaj dublinska vlada navezati stike z angleško, da bi rešili življenje Sandsu in njegovim tovarišem. Apostolski nuncij v Dublinu Gae-tano Allibrandi je izjavil, da je papež Janez Pavel H. zelo zaskrbljen zaradi položaja v, Ulstru. Allibrandi sam bo skušal obiskati Sandsa v zaporu, če mu bodo angleške oblasti to dovolile. Peticijo v korist severnoirskih zapornikov je vložila tudi skupina italijanskih parlamentarcev v evropskem parlamentu (Sergio Segre in drugi). Angleške oblasti bodo v kratkem izpustile iz zapora 30-letno Dolours Priče, ki .je bila 1. 1973 obsojena skupaj s sestro na dosmrtno ječo zaradi delovanja v korist IRA. Izpustili jo bodo, ker je hudo bolna. Pogreb 18 letnega Jamesa Browna, ki so ga pred dnevi povozili z vojaškim avtom, ki je zavozil med demonstrante, se je v Londonderryju spremenil v množično manifestacijo katoličanov (Telefoto AP) pasti za predsedniško mesto s G! scardom ali Chiracom. Za naklonjenost volivcev se namreč poteguje kar šest kandidatov, katerih politično usmeritev moremo označiti kot levo. Tudi to kaže na neenotnost levih sil. Delna tolažba za Mitterranda so podobne razmere v meščanskih političnih krokih. še posebej nasprotovanjem med Giscardom in Chiracom. Slednji .je sinoči v Nancv-ju znova povedal, da ne dvomi v svoj uspeh na volitvah in zadnje raziskave javnega mnenja potrjujejo vzpon njegovih možnosti. Chirac tudi govori kot bodoči predsednik francoske republike, v svojih nastopih se ne ukvarja v prvi vrsti z drobnimi vsakdanjimi težavami malega človeka, temveč postavlja v ospredje težnjo po močni Franciji. Tu sta si s Giscardom blizu, vendar ima pariški župan v primerjavi z dosedanjim predsednikom republike to prednost, da mu nasprotniki ne morejo naprtiti odgovornosti za inflacijo, zastoj gospodarske rasti in nezaposlenost. Vse to pa so bistvena vprašanja v tokratni bitki za predsedniško mesto. Pred Francozi je prihodnjo nedel.jo velika odločitev, vendar bo Dolours Priče, ki bi jo morali v kratkem izpustiti iz zapora gleške vojake. Zažgali so tudi nekaj avtomobilov. Sedanja napetost v Severni Irski se je porodila zaradi težkega zdravstvenega stan:a 27-letnega Bobbyja Sandsa, voditelja organizacije IRA. ki že 54 dni skupaj s tremi drugimi zaporniki vztraja na gladovni stavki ter so mu dnevi šteti. Včeraj zjutraj se je irski zunanji minister Lenihan sestal s tremi irskimi poslanci, člani evropskega parlamenta, ki so pred tremi dnevi obiskali Sandsa v zapo ru. Po srečanju z ministrom so SOGLASNO ZAVRNILI ZILLETTIJEV ODSTOP RIM — Člani višjega sodnega sveta so soglasno zavrnili odstoj svojega podpredsednika Uga Zillettin ja. Slednji bo svojo končno odločitev najverjetneje sporočil danes, ko se bo višji sodni svet ponovno sestal. Kot znano je podpredsednik Zilletti ponudil svoj odstop s položaja potem ko je nanj sodstvo iz Brescie naslovilo sodni poziv v zvezi s finančnim škandalom Banca Ambrosiana in njenega predsednika in lastnika Roberta Calvija. Za Zillettija sumijo, da je pritiskal na milanskega državnega pravdnika Gre-st.ija, da bi Calviju vrnili potni list, ki so mu ga zaplenili pred dvema letoma. Včerajšnje zasedanje, ki je trajalo šest ur, je bilo prav gotovo zelo razburljivo, preden so se člani sporazumeli za enotni komunike, ki so ga izdali ob koncu seje. V njem ugotavljajo, da sodni poziv sam po sebi še ne pomeni, da je Zilletti kriv, temveč je le sodni akt, s katerim opozorijo osumljenca, . da so v teku preiskave na njegov račun. Zato, menijo člani višjega sodnega sveta, ne obstajajo razlogi, da fci Zilletti ne mogel več opravljati svojo ugledno funkcijo. V dokumentu je še priznana avtonomija sodnikov iz Brescie in hkrati izraženo upanje, da bodo vso zadevo čimprej razčistili. Uvodoma pa je svoje poročilo prebral sam predsednik Pertini, ki je imel težko nalogo zediniti mnenja članov sveta, ki so se zavzemali za Zillettijev odstop (v glavnem pobudniki »Magistratura demo-cratica*) in tistih, ki so hoteli vso zadevo čimprej zamegliti. Pertini je izrazil svoje popolno zaupanje Zillettiju, hkrati pa je tudi pohvalil prizadevnost preiskovalnih sodnikov, kar naj bi zvenelo kot jamstvo, da je bila odločitev višjega sodnega sveta povsem nepolitično, temveč strogo juridično dejanje. Vendar pa so številni opazovalci mnenja, da so odločitve, da potrdijo zaupnico Zillettiju sprejeli le zato, da ne bi sejali še večjega razdora v vrstah italijanskega sodstva, kjer so mnenja že itak zelo deljena. Zilletti naj bi torej »sporazumno* vrnil svoj mandat že danes in tako dokončno prekinil vsakršno polemiko. Ugo Zilletti njihova izbira vse prej kot enostavna. LUDVIK ŠKOBERNE Predsednik Sarkis ukazal prekinitev sovražnosti BEJRUT — Včeraj v poznih po-po’danskih urah je libanonski predsednik Elias Sarkis ukazal prekinitev ognja na vsem državnem o-zemlju. To je že 20. nameravana prekinitev sovražnosti v 20 dneh, odkar so se začeli spopadi. Še v včerajšnjih popoldanskih u-rah so divjali boji v Bejrutu, pri Zahlu in v Južnem Libanonu. mentov, ki bi bili nujni za sprejetje tega zakona. Zvezni izvršni svet je sprejel zakon o nagradi «Edvard Kardelj*, ki jo bodo podeljevali posameznikom ali skupinam ustvarjalcev za največje dosežke pri razvoju teorije in prakse socialističnega samoupravljanja, in sicer vsaka štiri leta na Omejen uvoz kave v SFRJ BEOGRAD — Brez carinskih dajatev bo prihodnje mogoče uvoziti v Jugoslavijo samo kilogram kave na osebo. To predvideva dopolnile) o določanju predmetov in vrednosti, za katere pri uvozu blaga veljajo carinske olajšave. Spremembo odloka je sprejel ZIS zaradi tega, ker so v zadnjem času pošamezniki uvažali večje količine kave. Posamezniki so namreč večkrat zapored prestopili mejo z Italijo ali Avstrijo in v Jugoslavijo prinašali po pet kilogramov kave, tako da so nekateri samo v enem dnevu brez carine prinesli tudi do 25 kilogramov kave. Da bi preprečili prepredajo kave, so sklenili, da je brez carine mogoče v državo prinesti samo kilogram kave. (dd) rojstni dan Edvarda Kardelja. Prvič bodo to nagradi podelili 27. januarja 1982. (dd) PRIŠTINA — Rektorat kosovske univerze je včeraj sporočil, da so se na vseh fakultetah in višjih šolah v pokrajini ponovno začela redna predavanja, ki so bila prekinjena zaradi sovražnih demonstracij. Kosovski študentje so se začeli prijavljati za izpite v rednem aprilskem roku, ki se je začčl pred tremi dnevi. Včeraj so odprli zagrebški velesejem ZAGREB — Na zagrebškem velesejmu so včeraj slovesno odprli specializirani spomladanski mednarodni sejem, na katerem bo do 28. t.m. sodelovalo preko 1700 iazstav-ljalcev iz 28 držav sveta in Jugoslavije. Zagrebški sejem je v imenu ZIS odprl član ZIS in pred- sednik zveznega komiteja za pro-ADIS ABEBA — Včeraj je imel met in zveze Ante Zelič. Na 15 italijanski zunanji minister Emitio specializiranih razstavnih prostorih, Colombo prve uradne _ pogovore z ki skupaj obsegajo 187.000 kvadrat- etiopijskimi voditelji, danes pa se bo sestal s predsednikom Mengi-stujem. Govorili bodo zlasti o dvostranskih odnosih med državama. nih metrov, so predstavljeni najnovejši dosežki 1462 OZD iz vseh republik in pokrajin ter 265 tujih družb, (dd) nillllMMIIIH|||||||||||||||||||||||||||t||||j|||||||||l||f|in|fll|„|||,|,|||||||||,|||,|||||||||||||||||||||||||||||||t||||||||a PRESENETLJIVA ODLOČITEV ZALOŽNIKA ANGELA RIZZOUJft Največja časopisna založba prodala 40 odstotkov delnic Negodovanje m zaskrbljenost v sindikatu časnikarjev MILAN — Največja italijanska časopisna založba, delniška družba «Rizzoli* je močno izboljšala svoj finančni položaj. V kratkem bo močno povišala glavnico, kljub temu pa je prodala 40 odstotkov delnic. Ta zadnja odločitev, s katero je včeraj seznanil upravni odbor predsednik in največji delničar dr. Angelo Rizzoli, je vzbudila nemajhno presenečenje v vsej italijanski javnosti in siepr iz več razlogov. Založba krije namreč okrog 25 odstotkov italijanskih sredstev javne1 ga obveščanja prek najbolj razširjenega dnevnika «Corriere della sera* in desetine drugih listov, med katerimi je tudi tržaški «Piccolo*. ter številnih tednikov in revij. Po drugi strani vzbuja določeno vznemirjenost tudi dejstvo, da je kupec finančna družba »Centrale generale*, ki jo nadzoruje denarni zavod Banco Ambrosiano, list finančnika Roberta Calvija, ki ga sodstvo dolži velikega tihotapstva z valuto. Ob tem postajajo precej dvomljiva zagotovila Rizzoli ja, da bo kupec pripravljen odstopiti delnice italijanskim industrijskim in finančnim družbam, »z namenom, da prispeva k ohranitvi objektivne informacije v okviru demokratične rasti države*. Spoštovanje neodvisnosti založbe in posameznih časopisov naj bi zajamčil prof. Bruno Visentini, predsednik republikanske stranke, ki so mu izrecno poverili to nalogo. Vsedržavni sindikat časnikarjev je že sinoči izrazil obžalovanje, da založba ni spoštovala obveze o predhodnem obvestilu glede prodaje delnic in zahteval določena jamstva v zaščito kakovosti in vsebine in-, formacije pred kakršnimi koli pogojevanji. Odlikovanja SFRJ bivšim partizaiiom v Pordenonu PORDENONE - V soboto, 25. t. m. bo jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj izročil v Pordenonu v sklopu proslav 36. o-bjetnice osvoboditve, odlikovanja 19 partizanom iz pordenonske pokrajine. s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ za njihove zasluge v NOB na jugoslovanskem ozemlju. Slovesnost se bo začela ob 8.45 pri spomeniku padlim v Pordenonu na Trgu Ennea Ellero dei Mille, kjer bo po polaganju vencev spregovoril podtajnik v obrambnem ministrstvu Martino Scovachricchi. Po pozdravu predsednika pordenonske pokrajine bosta priredili koncert godba 32. oklepne brigade Mameli in mestna godba, ob 9.45 pa se bodo udeleženci svečanosti v sprevodu podali v bivšo vojašnico Mar-telli, kjer bo po polaganju vencev govoril najprej predsednik pordenonske sekcije VZPI - ANPI, nato pa bo ob 10.20 generalni konzul SF RJ v Trstu Štefan Cigoj izročil odlikovanja. Slovesnosti se bodo udeležili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. CS NEPREKINJENEM ZASEDANJU MILIŠ K EGA OBČINSKEGA SVETA Naraščajoč odziv na boj za ohranitev ladjedelnice Cantieri Alto Adriatico Danes stavka in manifestacija prizadetega delavstva v Trstu ter zasedanje načelnikov pokrajinskih svetovalskih skupin v Miljah ■ Solidarnost devinsko-nabreiinske uprave Čez pet dni bodo v miljski ladjedelnici Cantieri Alto Adriatico dovršili poslednja dela n? trajektni ladji »Julia* ter jo ko j zatem izročili naročniku - Tržaškemu Lloydu. S tem bo tudi konec vsakršne dejavnosti v zadnjem ladjedelskem o-bratu tržaške pokrajine. Če torej pristojni rimski dejavniki do tedaj obratu črno na belem ne zagotovijo nadaljnjih naročil, je useda CAA zapečatena: ladjedelnica bo storila enak konec kakor že njena prednica Sv. Marko. To bi pomenilo nepopravljiv udarec celovitemu gospodarstvu Tržaškega, predvsem pa bi utegnilo sprožiti val silovitih protestov, katerih učinkov danes ni mogoče predvideti, bili pa bi nedvomno hudo škodljivi krajevnemu družbenopolitičnemu tkivu; dokončno zaprtje CAA bi pokrajinsko skupnost tako pretreslo, da bi bila izročena na milost in nemilost avtonomistič-no-reakcionamim silan Od tod nenavadna pobuda milj-skega občinskega sveta, ki od pred-sinočnjih ur neprekinjeno zaseda in bo zasedal vse dotlej, dokler iz rimskih oblastvenih svetišč ne pride zagotova vest o sklicanju medministrskega odbora za industrijsko načrtovanje - CIPI. Ta naj odobri področni načrt za ladjedelstvo, o katerem je miljski župan Bordon jedko naglasil, da gre za zadnjo priložnost, ki jo finančna družba Fincan-tieri lahko izkoristi zato, da prepreči ustanovitev novega upravnega organizma v CAA. Kot znano, bi slednjega morali sestavljati sama Fincantieri ter deželna finančna družba Friulia z delniškima deležema 51 oziroma 49 odstotkov. Tej operaciji se vodja Fincantieri Ba-silico — kot je ravno tako dobro znano — na vse kriplje upira. Kaj pa, če iz Rima ne bo razveseljive vesti, ali pa bo prišla, toda bo ostala mrtva črka? Miljski občinski svet bo neprekinjeno zasedanje nadaljeval, poleg tega pa še proučil nove, bolj kričeče oblike boja. Kot je bilo slišati še pred časom, sodi mednje tudi možnost, da se miljska občinska uprava odreče svojemu poslanstvu. Seveda le v primeru, da bi vrata ladjedelnice dokončno zapečatili. Čemu taka zamisel? Ker bi se v takšnem dramatičnem primeru občinski možje z županom na čelu čutili soodgovorni, čeprav so v resnici doslej storili prav vse, kar je bilo za rešitev ladjedelnice mogoče. Ne kaj ,takega je seveda bolje ne misliti: prvič, ker bi odstop upraviteljev napeljal veliko vode na mlin tistih, -ki jim hočejo izkopati luknjo, drugič pa, ker po logiki ladjedelnice ne bi smeli zapreti. To bi verjetno zapečatilo tudi usodo rimskih vladnih mož ne glede na njihovo opredeljenost. Dogajanje v sejni dvorani milj-skega županstva, kakor smo mu prisostvovali včeraj, je namreč neizpodbitno dokazalo, da se za CAA ne borijo le Miljčani, temveč ves družbenopolitični in kulturni mozaik Tržaškega. Ne samo, čuli smo obveze, da se protest raztegne na deželno raven. Ko bi se vsaj velik del Furlanije - Julijske krajine spun-tal Rimu, bi se Rim očitno ne mogel spuntati nam. Bordon, ki je bil včeraj ob petih popoldne že kar šestintrideseto uro nepretrgoma pokonci ter je bil videti res utrujen in neprespan, nam je povedal, da je nad odzivom na trajno »sejanje* prijetno iznenaden. Navzočih je vselej več kot predpisanih šestnajst svetovalcev (poleg tajnika, ki mu je poverjen zapisni-karski posel), poleg tega so mnogi neprekinjeno prisotni tudi izdatno prek desetih ur proti prvotno določenim osmim. To odraža enotnost zadržanja do žgočega problema. Svetovalci razpravljajo o najrazličnejših vidikih ladjedelniško-pomor-ske problematike, vmes pa,sprejemajo delegacije, ki jim prihajajo izražat solidarnost. Včeraj popoldne so .jih obiskali glasniki tržaške federacije KPI To-nel Martone in Monfalcon, odposlanstvo devinsko-nabrežinske občinske uprava, ki so ga sestavljali župan Albin Škerk, podžupan Caldi in odbornik Depangher, pa še predstavnik LpT v deželnem svetu Giuricin. Tonel je v imenu KPI pohvalil omikani način protesta in se obvezal, da bo partija prek svojih parlamentarcev posredovala za rešitev CAA tako na ministrstvu za državne soudeležbe kot pri Fincantieri. Albn škerk je napovedal, da bo jutri ob 16. uri v dvorani sesljan-ske letoviščarski ustanove izredna seja devinsko-nabreiinskega sveta o problemu miljske ladjedelnice ter je nanjo povabil Bordona. Omenil je tudi kritični položaj štivanske papirnice, kateri je nato miljski občinski svet izrekel najglobljo solidarnost s soglasno (s ploskanjem) izglasovano resolucijo. Giuricin je svoj poseg prelevil v nekakšno volilno kampanjo za LpT, česar se je sicer zavedel in na kraju nekako prosil za odpuščanje, češ, saj nisem mislil prav tako. Dejansko je prišla do izraza volja — tudi na podlagi že predsinočnje-ga Bordonovega toplega poziva — da se protestu miljske uprave tako ali drugače pridružijo tudi druge izvoljene skupščine. Kot poročamo nadrobneje na drugem mestu, se bo za neprekinjeno zasedanje odločil danes tudi tržaški občinski svet, devinsko-nabrežinski bo obliko solidarnostne akcije določil verjetno jutri, a danes dopoldne se na milj-skem županstvu izredno sestanejo načelniki svetovalskih skupin s pokrajine. Ravno tako danes bo tudi stavka uslužbencev CAA, ki se bodo ob 9.30 zbrali na Šentjakobskem trgu, od koder bodo v sprevodu krenili v mestno središče (menda se bodo postrojih pred sedež deželne vlade). Z njimi bodo tudi delegacije tovarniških svetov drugih krajevnih tovarn ter seveda zastopniki enotne sindikalne zveze, (dg) • Na sedežu združenja La Spirale v Ul. Venezian 7 bo drevi ob 20. uri predaval dr. Nevio Sfiligoi o temi »Padec človeka*. KOORDINIRA ROSICE V KORIST TRSTA IN f-JK V RIMU SE JE VČERAJ SESTALA POSEBNA SCOTTIJEVA KOMISIJA Ustanovili štiri podkomisije, ki se bodo sestale v petek, 8. maja V palači Chigi v Rimu je bilo včeraj plenarno zasedanje komisije, ki koordinira posege v korist Trsta in dežele Furlanije - Julijske krajine. Komisija, ki je bolje poznana pod nazivom «Scottijeva komisija*, je v obširni diskusiji proučila in poglobila vsebino dokumenta, ki ga je pripravila deželna uprava, ki zaobjema vrsto predlogov raznih zainteresiranih krajevnih uprav. Na sestanku so glavno pozornost posvetili najvažnejšim aspektom operativne metodologije; sklenili so ustanoviti štiri podkomisije, ki bodo pristojne in proučevale načrte za prometne infrastrukture, za železniške povezave, za pomorske zveze in druga dela, ki so vezana s tem sektorjem ter za proizvodne dejavnosti. Te komisije bodo z delom začele v petek, 8. maja, v Rimu; sestavljene bodo takole, da bo vsaka imela predstavnika deželne uprave, V njih pa bodo sedeli tudi delegati drugih krajevnih uprav iz dežele. Namen dela komisije je v tem, da bi koordinirala in uresničila kon- kretno akcijo vseh krajevnih, državnih in komunitarnih sredstev in posegov, da bi tako izpeljala vrsto potrebnih pobud, s katerimi so strogo povezani razvoj tržaškega in tržiškega pristanišča, kakor tudi gospodarski preporod tržaške in goriške pokrajine in vse dežele Furlanije - Julijske krajine. Delegacija štivanske papirnice na deželi Delegacija tovarniškega sveta štivanske papirnice Cartimavo se je'včeraj mudila na sedežu deželnega sveta. Sprejeli so jo deželni svetovalci KPI, PSI, PDUP in KD, ki so se tako podrobneje seznanili s težkim stanjem v tem obratu, kjer se je vodstvo krepko po-služilo dopolnilne blagajne. Predstavniki štivanske papirnice so predstavnikom omenjenih strank o-risali še druge težave in izrazili zaskrbljenost nad vsem tem, kar se dogaja v obratu. Predstavniki svetovalskih skupin pa so se s svoje strani obvezali, da bodo urgi-rali sklicanje sestanka med predstavniki sindikalne zveze in tovarniškega sveta, krajevnih ustanov, deželne uprave in iastnikom Fab-brijem, da bi dosegli sporazum o kratkoročnih in dolgoročnih perspektivah obrata. Svetovalca Tonel in Scampolo, ki sta predstavljala KPI, sta delegacijo seznanila, da sta v zvezi s tem vprašanjem že na začetku meseca v deželnem svetu vložila interpelacijo. Miljski občinski svet med neprekinjenim zasedanjem Seznanili ministrstvo s škodo zaradi slakga vremena Deželno vodstvo za kmetijstvo je včeraj s telegramom seznanilo mi nislrstvo o veliki škodi, ki so jo vremenske razmere v prejšnjih dneh povzročile v tržaški, videmski in pordenonski pokrajini. Pozvalo je odgovorne organe, naj s krediti pristopijo na pomoč kmetom; deželna uprava pa je pokrajinskim kmetijskim nadzorništvom dala navodila, naj preverijo škodo, tako da bi lahko stekel postopek o priznanju izjemnega značaja, uiHuiiiiiiiiiiumiiimiii Tudi tržaški občinski svet bo zasedal neprekinjeno Tržaški občinski svet bo dre-višnjo sejo posvetil izključno vprašanju miljske ladjedelnice Alto Adriatico; seja se bo sicer začela z odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije, nakar bo skupščina razpravljala in sprejela enotno resolucijo v podporo prizadevanjem za ohranitev miljskega obrata. Resolucija tudi določa, da bo občinski svet zasedal neprekinjeno, kakor se sicer od torka dalje dogaja v Miljah. Tako so včeraj sklenili načelniki svetovalskih skupin, ki so se opoldne zbrali v občinski pa lači. Sestanku je prisostvoval tudi miljski župan Willer Bordon, ki je predstavnikom svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu orisal razvoj dogodkov in trenutno stanje v o-bratu. Govor je bil tudi o drugih pobudah v obrambo ladjedelnice, o katerih pa bomo slišali na drevišnji seji, ki se bo kot običajno začela ob 18.30. • V kinodvorani Arlston predvajajo danes ob 16., 18. in ob 20.30 za člane ameriško - italijanskega združenja ameriški film v izvirniku »Big Wednesday» (Velika sreda) Johna Miliusa. Ljudje so bolj pozabljivi kot elektronski možgani V občinski izpostavi na Opčinah so že deset dni brez osebnih izkaznic V času Spaccinijevega županovanja je tržaška občina korenito pre osnovala svojo anagrafsko službo. Da bi lažje in učinkoviteje radostila potrebam prebivalstva, je to slin«, o decentralizirala. Sedeži dvanajstih rajonskih svetov so tako postali tudi sedeži nekakšnih anagraf-skih terminalov. To je odpravilo neskončne vrste pred okenci osred njega anagrafskega urada, elektronske naprave v decentraliziranih u-radih pa so v nekaj minutah oskrbele občanom vse potrebne dokumente Včasih se zgodi, da tudi najbolj izpopolnjeni elektronski možgani odpovejo. Vendar je to redek in običajno kratkotrajen pojav. Veliko bolj se reči zapletejo, kadar odpove človek. Kako sedaj poslujejo ti anagrafski terminali? Če naj sodimo po decentraliziranem anagrafskem uradu na Opčinah, je poslovanje skrajno pomanjkljivo. Pa ne zaradi elektronskih možganov, ki so tokrat nedolžni, pač pa zaradi neodgovornosti ljudi. Ni nam do tega, da bi prav za vsako ceno metali senco na sedanje listarske občinske upravitelje, vendar nas negodovanja in pritožbe številnih ljudi večkrat v to Pr^Za kaj pravzaprav gre? Uradniki openske občinske izpostave, ki krije anagrafske potrebe prebivalstva vsega vzhodnega Krasa, namreč zaman čakajo na osebne izkaznice, po katerih pač povprašujejo ljudje, že deset dni se ponavlja vedno ista pesem — občani, ki bi radi obnovili zapadlo osebno izkaznico ali naredili novo, prihajajo in se dan za dnem vračajo ter s tem pomnožujejo vrsto pred uradom, a odgovor je kar naprej eden in isti: morali se boste vrniti, izkaznic še ni. Uradniki so seveda večkrat posredovali v občinski *centrali*. toda iz kaznic kljub temu ni in odgovora tudi ne. Pa naj si vsak pomaga, kot ve in zna! (dk) I .avJl*XOUii\ 1/*Vajfii HOV V JUTRI, V SOBOTO IN V NEDELJO 71TTJT 1111111111111111111111 Številne proslave ob 40-letnici 0F in ob dnevu vstaje v Italiji Ta teden se bomo spomnili na dva zgodovinsko izjemno pomembna datuma in sicer na 27. in 25. april. Pred štiridesetimi leti je bila 27. aprila ustanovljena v Vidmarjevi hiši v Ljubljani Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Petindvajsetega aprila pa praznujejo v Italiji dan vstaje, od takrat je minilo 36 let. Ustanovitev OF je pomenila za slovenski narod usodni skok iz tlake v svobodo, Slovence in druge jugoslovanske narode in narodnosti so čakali krvavi dnevi, leta borb, žrtev, muk, porazov in zmag, ki pa so nas privedli do osvoboditve in dokončne zgodovinske osamosvojitve. V tem legendarnem in hkrati globoko človeškem boju smo sodelovali tudi Primorci, zato bomo primorski in zamejski Slovenci slovesno praznovali ustanovitev OF, praznovali jo bomo v znamenju narodnega ponosa in hkrati mirnega sožitja in sodelovanja z italijanskim narodom. Osrednja proslava ustanovitve OF bo v nedeljo v tržaškem Kulturnem domu, s pričetkom ob 11. uri. Proslavo so priredili SK GZ, VZPI - ANPI, Vsedržavno združenje bivših deportirancev. Vsedržavno združenje političnih preganjancev protifašistov, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov. Zboru bo predsedovala Neva Lu-keš, slavnostna govornika pa bosta Mario Lizzero - Andrea in Boris Race - Žarko, govoroma bo sledil kulturni program. Na predvečer 40-letnice ustanovitve OF, to je v nedeljo, bodo po vsej Primorski goreli kresovi. Pobuda je prišla iz vrst mladinskih organizacij tostran in onstran meje, zato so še posebno mladinci iz naših vasi (in seveda mladinci onstran meje) vabljeni, da poskrbijo za kresove in tako aktivno sodelujejo pri prazniku, ki mora živeti kot svečan spomin in obveza v vsej naši mladini. Po vaseh bodo v prihodnjih dneh tudi predavanja o tako pomembnem dogodku, kot je bila ustanovitev OF. V soboto, 25. t.m., pa bodo šte vilne proslave v spomin dneva vsta je v Italiji. Proslave prirejajo raz ne ustanove, kot so dežela, pokraji na in občine, borčevske organizaci je in druge organizacije, ki vklju čujejo nekdanje aktivne protifaši ste in preganjance. Tako bo že ju tri v tržaški Rižarni slovesna ko memoracija žrtev nacifašistov. Komemoracijo prirejajo tržaško pokrajina. občina in vse okoliške občine ter stranke, borčevske in sorodne organizacije skupaj z organizacijami, ki združujejo demokratične lju di Tudi dežela bo prisotna s svojimi zastopniki na vseh pomembnej ših proslavah. V Trstu bodo de- želni predstavniki jutri ob 12. uri položili venec pred spomenik odporništva na griču Sv. Justa. Delegacija, v kateri bosta tudi predsednik deželnega sveta Colli in odbornik Coloni, bo jutri prisostvovala komemoraciji v Rižarni, ki se bo pričela Danes na Šentjakobskem trgu manifestacija v obrambo zakona 194 V organizaciji Kolektiva za zdravje žensk bo danes, s pričetkom ob 18. uri na Šentjakobskem trgu manifestacija v obrambo zakona 194, ki ureja prostovoljno prekinitev nosečnosti. Na sporedu bodo pesmi in recitacije, ki so jih pripravile ženske, da bi obrazložile javnosti, kako so splavljale pred zakonom, kako je sedaj in kako bi bilo, če bi zmagala referenduma o odpravi sedanjega zakona. Na ogled bo tudi bogata razstava, ki bo prikazovala vprašanja splava, kontracepcije in zdravja. ob 19. uri. Posamezne občine tržaške pokrajine bodo še same priredile slovesnosti ob prazniku vstaje, natančnejši spored proslav pa bomo objavili jutri. Tržačani na zagrebški razstavi Transadria Včeraj so v Zagrebu odprli drugo mednarodno razstavo Transadria, ki je posvečena pomorskih kontejnerskim prevozom. To .je prireditev, ki jo sporazumno izpeljujeta zagrebško in tržaško sejmišče izmenično v teh mestih. Prihodnjič bo razstava npr. v Trstu, in to od 5. do 8. maja 1982. Zagreb ška razstava, ki se zaključi 28. t.m., sovpada s krajevnim tradicionalnim pomladnim velesejmom ter s 5. mednarodno razstavo o prometu in prevoznih zvezah. V Zagrebu so poleg tržaške pristaniške ustanove zastopani še številni drugi tržaški operaterji, med temi Tržaški Lloyd, Adriatica, ACS (Adriatic Container Service) ter ICCU. Razstavo si bo ogledal tudi predstavnik italijanskega ministrstva za industrijo in trgovino. PRILJUBLJENA ODDAJA RADIA TRST A Polfinalno srečanje «Med dvema ognjema» ffiHs Včeraj se je na sedežu RAI vršita polfinalno srečanje «Med dvema ognjema*, ki ga prireja radio Trst A. Gre za znano oddajo, na kateri se pomerijo v znanju predstavniki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Včeraj sta se tako srečala poklicni zavod za industrijo in obrt iz Trsta ter učiteljišče «Simon Gregorčič* iz Gorice. Včerajšnje srečanje, ki ga je radio Trst A neposredno prenašal, je bilo seveda še posebno napeto, saj sta se ekipi obeh šol borili za vstop v finale. Oddajo je kot po navadi vodila Mariuča Oficija, ki je dijakom zastavljala vprašanja iz različnih predmetov. Tako so morali predstavnici ooeh šol po- iniimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimnimniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii Violinist Č. Šiškovič drevi v Kulturnem domu Violinist Črtomir šiškovič, nekdanji gojenec Glasbene matice bo s svojim današnjim koncertom v Kulturnem domu v Trstu sklenil letošnjo koncertno sezono Glasbene matice. Črtomir šiškovič, katerega bo s klavirjem spremljal pianist Cornelius Fonvein, bo v svojem recitalu predstavil prvo rapsodijo za violino in klavir Bartoka, dve uspavanki (za violino in klavir) J. Matičiča, sonato opus 115 v D-duru za violino Sergija Prokofjeva, Mozartovo sonato v G-duru KV 379 in Schumanovo sonato opus 105 v A-molu za klavir in violino. Mladega Violinista šiškoviča prav gotovo ni potrebno podrobno predstavljati, saj ga naša publika precej dobro pozna. Vseeno pa bi ponov- Kresovi ob 40. obletnici ustanovitve OF V nedeljo, 26. aprila, točno ob 21. uri (po-tegaloam času), na predvečer 4i),, obletnice u-stanovitve Osvobodilne fronte, naj bi - vsaki slovenski vasi, od Kanalske doline preko Tolminske in Goriške do morja, na obeh straneh meje, zagoreli kresovi. V akcijo »veriga kresov*, katere pobudniki so mladi z obeh strani meje, naj se poleg mladinskih organizacij vključijo tudi vsa kulturna in športna društva ter posamezniki, tako, da bo v sleherni vasi v nedeljo zvečer zagorel ogenj, da bo veriga kresov trdna in neprekinjena, dokaz povezanosti primorskega ljudstva z matičnim narodom. no zabeležili, da je pričel s študijem violine na Glasbeni matici v šoli prof. Oskarja Kjudra ter se nadalje izpopolnjeval v Ljubljani pri prof. Veroneku. Po odlično opravljeni diplomi na konservatoriju Tartini v Trstu je šel na visoko šolo v Kdln, kjer se izpopolnjuje z violinistom Igorjem Ozimom. Pianist Cornelius Forwein pa je pričel s študijem klavirja v Frankfurtu, po opravljeni diplomi se izpopolnjuje v Kolnu pri prof. Ludwiku Giintherju. Trije gojenci CM na tekmovanju v Sarajevu jenci Glasbene matice iz Trsta in sicer: hornist Zoran Lupjnc, kitarist Marko Feri in klarinetist Miran Košuta, ki so se prejšnji mesec uvrstili na odlična prva mesta na tekmovanju glasbenih šol in akademij SR Slovenije in si s tem zagotovili nastop na omenjenem zveznem tekmovanju. Sodelovali bodo z istim programom, ki so ga že predstavili v Mariboru. Danes bo v svoji kategoriji tekmoval mladi Marko Feri (šola prof. Tullia Možine), nakar bo jutri na vrsti Zoran Lupine (šola prof. Nika Pertota), katerega bo pri klavirju spremljal prof. Aleksander Rojc. V soboto na bo oh klavirski spremljavi prof. R avla Kodriča nastopil Miran Košata (šola prof. Marcella Manuellija). • Jutri,1 24. t.m., se bo sesta rajonski svet za Rojan - Greto -Barkovlje; zasedal bo od 18.15 dalje v sejni dvorani v Ul. Ermacora 3 in razpravljal o službi ostarelih v javnih vrtovih, o poletnih centrih, o namestitvi-Sekte«-4er o organizaciji javnega .zborovanja o. vilLCo-sulich. Včeraj odkrili truplo ženske, ki je umrla pred mesecem dni Smrt, ostarele osebe, ki umre popolnoma sama, ne da bi .ji bližnji zatisnil oči, ni za naše mesto več novost. In vendar je smrt 73-letne Regine Furlani vd. Sibelia iz Ul. Ucekar 3, pretresla tudi gasilce, ki so vajeni podobnih prizorov. Ženska je namreč umrla vsaj pred mesecem dni, šele včeraj zjutraj pa je njen zet opozoril policijo in gasilce, da se je morda zgodilo najhujše. Gasilci so se do stanovanja v 4. nadstropju povzpeli z lestvijo, truplo pa so odkrili v spalnici. Ženska je obležala na postelji, bila je popolnoma oblečena in v napol klečečem položaju, kar daje misliti, da ji je bita nenadoma slabo in da je nato skušala vstati, toda brez uspeha. Sodni zdravnik je ugotovil, da je bilo truplo v razpadajočem stanju, o vzrokih smrti pa bo povedala obdukcija. S stanovanja v Ul. Ucekar 3 so gasilci odpeljali tudi trupli siamske mačke in kanarčka, ki sta poginila zaradi lakote in žeje. kazati svoje znanje iz raznih šolskih predmetov, odgovaajati na aktualna vprašanja, in na vprašanja iz slovenske preteklosti ter iz kulturnega in športnega življenja, dokazati pa so morali tudi svoje glasbeno znanje in posluh. Pianist in skladatelj Aleksander Vodopivec je namreč priredil nekatere znane motive iz klasične in modeme glasbe tako, da ni bita prav enostavno u-gotoviti, za katere glasbe ali popevke gre. Poslušalcu je seveda lahko soditi znanje obeh ekip, posebno še, ker je točkovanje dokaj zgovorno, biti pred mikrofonom pa je čisto nekaj drugega. Tako je med obema ekipama nastalo malce zmede pri vprašanju o športu, ko so morali dijaki zapisati, s katerimi nogometnimi reprezentancami sta se morali pomeriti Italija in NDR v kolu za vstop na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo v Španiji. Poklicni zavod za industrijo in obrt ni dal potem pravega odgovora na vprašanje, kaj se je pomembnega zgodilo v Sloveniji 27. aprila 1S41. Najbolj napeto je bilo seveda zadnje vprašanje, ki je veljalo šest točk. Iz branja članka, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku, so morali dijaki ugotoviti, katera znana i-gralca SSG sta letos praznovala 35. obletnico dela na ediu slovenskega gledališča v Trstu. Obe ek pi sta vedeli, da gre za Jožka Lukoša in Zlato Rodoškovo, dijaki poklicnega zavoda za industrijo in obrt pa so napisali namesto Rodošek Radošek in so zaradi črke a dokončno izgubili partijo. Srečanje, sedaj že lahko zapišemo, se je zaključilo z zmago učiteljišča «S. Gregorčič* iz Gorice. Podrobne kronike vsega včerajšnjega srečanja v pričujočem članki) nišrhd-'zapisali, omeniti pa, m<»v, ramen na* top slovenskega kantavtor-ja-‘Marka'Breclja in kviz, ki je bil namenjen prisotnemu občinstvu. Tokrat so morali gledalci zapisati i-meni astronavtov, ki sta poletela v vesolje z ameriškim trajektom »Columbia*. No, med tistimi, ki so pravilno odgovorili na vprašanje, so izžrebali dobitnike plošč in radijskih majčk. Tudi tu je bila največja težava pri pravilnem zapisovanju imen obeh astronavtov tako, da je bito žrebanje omejeno na manjše število gledalcev. Pri podobnih srečanjih je pač že tako, da morajo biti odgovori točni in pasti so nastavljene tam, kjer jih tekmovalci najmanj pričakujejo. Podobne pasti so se sprožile tudi v včerajšnji oddaji, čeprav moramo zapisati, da »razsodišče* le ni bita prestrogo. Kakorkoli že se je tudi včerajšnja oddaja zaključila veselo in brez prevelikih razočaranj. Konec koncev gre za igro, ki je namenjena tudi temu, da se dijaki višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice spoznajo in med sabo navežejo prijateljske stike in to neglede na trenutni tekmovalni zanos (am) Učenci, starši in učiteljica 1. razreda osnovne šole «F. Bevk* na Opčinah izrekajo globoko sožalje Tamari Operti in njeni mami ob izgubi ljubljenega dedka oz. očeta Zorana. Danes se prične v Sarajevu 10. tekmovanje glasbenih šol in aka-, demij SFRJ Jugoslavije, na katerem bodo sodelovali tudi trije go-' uniiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiHiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiMiiimiiiiiMHimiiiimMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiHiMHiiiiMiiiimimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii PADEC Z MOPEDA JE BIL USODEN Smrtna nesreča v Miramarskem drevoredu Žrtev je 48-letna upokojenka Lina Parovel - Do nesreče prišlo v trenutku, ko jo je prehiteval tovornjak V prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj ob 12.10 v Miramarskem drevoredu, kakih 50 m pred železniškim nadvozom, se je tra- gično končata življenje 48-letne u-pokojenke Line Parovel iz Ul. Gat-teri 13. Kot so ugotovili agenti prometne policije, se je ženska vozila z mopedom proti Barkovljam, ko .jo je v višini doma železničarjev dohitel tovornjak, ki ga je upravljal 22-letni Fabio Collovati iz Tržiča. Do nesreče je prišlo v tistih sekundah, ko sta moped in tovornjak vozila vštric, oba na desnem pasu cestišča. Iz še nepojasnjenih razlogov sta se vozili dotaknili in ženska je izgubila ravnotežje ter padla na asfalt. Pri padcu je verjetno udarila z glavo ob pločnik in si prebila lobanjo. Ko so prihiteli na kraj nesreče reševalci, ni bilo več zanjo nobene pomoči. Agenti prometne policije, ki so prvi prišli na kraj nesreče, skušajo sedaj dognati točno dinamiko nesreče in morebitne odgovornosti voznika tovornjaka. Vojaške služnosti v središču pozornosti Včeraj se .je sestala prva deželna svetovalska komisija, na seji katere je odbprnik Bomben poročal o stališčih deželne vlade o vprašanju vojaških služnosti, kateremu bo namenjena vsedržavna konfe-renza, ki bo 5. in 6. maja v Rimu. Seji je sledilo zasedanje načelnikov svetovalskih skupin, ki so sklenili, da bo deželni svet razpravljal o tem vprašanju v sredo, 29. aprila. V zvezi z vprašanjem je svetovalska skupina KPI izdala ostro tiskovno poročilo, v katerem obsoja popustljivo zadržanje deželne vlade, ki se ni zoperstavila namestitvi štirih novih vojaških skladišč v deželi. Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče in sin ENRIC0 0D0RIC0 Pogreb bo danes, 23. aprila 1981, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mavhinje. Žalujoča žena Norma, hči Erika, mama Oliva in drugo sorodstvo Mavhinje, Villesse, Rivignano, 23. aprila 1981 Pb dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša nepozabna UDBA SAMEC Pogreb drage pokojnice bo jutri, 24. aprila 1981, ob 13.30 iz cerkve v Dolini na domače pokopališče. žalujoča hčerka Karmen z možem, vnukinji, bratje, sestra In drugo sorodstvo Žalovanju se pridružuje družina Corbatti iz Žavelj. Zavije, Dolina, 23. aprila 1981. Gledališča VERD) Jutri, 24. aprila, osma predstava opere «Mazepa» Petra Hijiča Čajkovskega za red H v vseh prosto rih. Dirigent B. Bartoletti, režiser Giulio Chazalettes, zborovodja An-drea Giorgi. Nastopajo: Kari Nur-mela (Mazepa), Paolo Washington (Kočubej), Ruggero Bondirio (An' drejj, Radmila Bakočevič (Marija), Nora Jankovič (Ljubov) ter Dario' Zerial, Angelo Nosotti in Franco Ricciardi. Zadnja predstava v torek, 28. a-Prila, (G). » * * V četrtek, 30. t.m., otvoritev spo mladanske simfonične sezone. Na sporedu Haydnov Oratorij «Letni časi». Dirigent Gert Meditz, kot solisti bodo nastopili Eva Csapo, Jo sef Protcha in Karl Helm. AVDITORIJ Danes ob 20.30 komedija »Un sial per Carlotta* v tržaškem narečju. Glasba Nini Perno, režija France-sco Macedonio. V abonmaju odrezek 8. Red H. četrtek. Kino Ariston Zaprto Jutri ob 16.30 «La grande truffa del rock and roli*. Nastopa rock skupina The sex pistols. Eden 17.00 «Quando la coppia scop pia*. E. Montesano in D. di Laz-zaro. Barvni film za vsakogar. Ritz 17.00 «Asso». Adriano Celen-tano, E. Fenech. Excelsior 17.00 «1 carabbinieri*. Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.30 «Robin Hood*. W Disney. Fenice 16.30 «Falchi nella notte*. S Stallone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16 30 «Camera d'albergo». E. Montesano, M. \7itti, V. Gassman. Barvni film Vittorio Vencto 16 30 «11 bisbetico domato*. A. Celentano, O. Muti. Capitol 16 30 «Assassinio allo spec chio* Agathe Christie Moderno 16 00 «Exterminator». Barv ni film Preoovedan mladini pod 18 letom lunvere 16 00 «Addio fratello cru-dele» Charlotte Rampling. Barvni film Prepovedan m'adini pod 18. letom. M'»non 16 30 «Le notti di Salem* Prepovedan mladini pod 14. letom Nazionale 15 45 «Le porno camerie-re , • v' f “ V KULTURNEM DOMU, UL. PETRONIO 4 Govorila bosta: MARIO LIZZERO - ANDREA BORIS RACE - ŽARKO predsedovala bo NEVA LUKEŠ Sledi kulturni program Slovenska kulturno - gospodarska zveza ANPI - Vsedržavna zveza partizanov Italije ANED - Vsedržavno združenje bivših deportirancev ANPPIA - Vsedržavno združenje političnih preganjancev protifašistov Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov m GLASBENA MATICA TRST Sezona 1980 - 81 9. abonmajski koncert Danes, 23. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu RECITAL VIOLINISTA ČRTOMIRA SIŠKOVIČA Pri klavirju Cornelius Frowein Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosveta ivo k\ovie - Kolonkovec prireja filmski večer «01impiada 80» z Aljošo Žerjalom danes, 23. aprila, ob 20, uri.v društvenih prostorih. Vabljeni! Zadruga Planinski dom' ■ Mangart vabi člane in planince “n# redni tob* ini zbor, ki bo v prvem sklicanju jutri, 24. t.m., ob 10. uri in v drugem sklicanju, ob vsakršni prisotnosti, v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). Dnevni red: poročilo upravnega odbora, poročilo nadzornikov, poročilo blagajnika, iz volitev novega odbora, razno. Razna obvestila Fotokrožek Trst 80. Jutri, 24. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstropje, sestanek za bodočo razstavo. Člani naj se za gotovo udeležijo. Kulturno društvo Škamperle bo 25 t.m. ob 10. uri pri Ljudskem domu položilo venec na ploščo v spomin padlim. K slovesnosti so toplo vabljeni vsi domačini. Illllillli mmm KULTURNO SLOVENSKO DRUŠTVO TABOR “ V soboto, 25. aprila, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Recital violinista ČRTOMIRA SIŠKOVIČA pri klavirju sšinaSTČ ' COrrtCtP»š Frewein lil. -.J Lit IlLi/. __ GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU vabil člane na 81. REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 24. t.m., ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v društveni gostilni na Kontovelu, ODBOR Rajonski sveti Jutri, 24. aprila, ob 20. uri se na sedežu v Ul. Caprin 18 sestane rajonski svet za Sv. Jakob. Urnik trgovin za praznike Zveza nikih. trgovcev je objavila urnik trgovin ob skorajšnjih praz- vse trgovine lahko odprte v bodo ju- SOBOTA, 25. aprila — praznik osvoboditve: zaprte razen mlekarn in pekarn, ki bodo tranjih urah. PONEDELJEK, 27. aprila: vse trgovine bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne z normalnim urnikom. SREDA, 29. aprila: trgovine jestvin, cvetličarne in drogerije bodo lahko odprte ne samo zjutraj, ampak tudi popoldne PETEK, 1. maja — praznik dela: popolno zaprtje vseh trgovin. • SOBOTA, 2. maja: vse trgovine strumentalnih dobrin, ki navadno zapirajo ob sobotah, bodo lahko odprte tako zjutraj kot popoldne. NEDELJA, 10. maja — praznik matere: cvetličarne bodo lahko odprte v jutranjih urah. ; Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 23. aprila VOJKO Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.01 — Dolžina dneva 13.56 — Luna vzide ob 23.58 in zatone ob 8.39 Jutri, PETEK, 24. aprila JURIJ Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 15,2 stopinje, najnižja 6,4 stopinje, ob 18. uri 13,2 stopinje, zračni Uak 1013,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ; ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandro Lombardo, Giovanna Pauluzzi, Elena de Ermanni, Ignazio Maria Varvaro, E-lena Stalizzi - Valrisano. UMRLI SO: 24 letna Sandra Pan crazi por. Porcelluzzi, 80 letna Augu-sta Pozzecco, 72 letna Assunta Mac chi, 85 letna Bianca Rossi vd. Da htiasso, 75-letni Angelo Verginella, 73-letni Giuseppe Sporeni, 84 letna Fosca GeUini, 68-letni Alojz Hrvat, 86-letna Antonia Obersnu, 39-letna Ludlla Lucea por. Oecchin, SO letnl Claudio Clabotti, 70-letna Mafalda Stermin por. Chersi, 73-letna Pia Be-nes vd. Rizzioli, 63-letna Antonia Giacovani vd. Rebula, 86-letna Nun ziatina De Salvo vd. Nostro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124. Nov urnik Rižarne Tržaška občina sporoča, da je Rižarna pri Sv. Soboti odprta obiskovalcem po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 19.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih pa bo zaprta. Danes praznuje 50 let SILVAN GRGIČ Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu vošči PD Slovan Padriče Izleti PD Slavec — Ricmanje - Log orga nizira 10. maja t.l. enodnevni izlet v Kumrovec (rojstno vas maršala Tita). Predviden je tudi ogled mu žeja Antona Avguštinčiča, kosilo v hotelu «Matija Gubec* v Stubičkih Toplicah ter ogled kipa - spomenika in muzeja Matije Gubca. Odhod iz Ricmanj ob 6. uri (it. čas). Cena izleta 25.000 lir. Vpisovanje na sedežu društva do 28. t.m., od 20. do 21. ure. Združenje UfrtMpPodlonjer priredi enodnevni izlet-dne* 2. maja v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tov Tfta in muzeja. Kosilo bomo imeli v Krškem. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Valdirivo 30, telefon 64459. Ob 36-letnici smrti dragega moža in očeta Angela Kaučiča daruje žena 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V počastitev spomina Silvija Stoparja darujeta teti Slava in Marija 20.000 lir za Športno šolo - Trst. V počastitev spomina Angela Žerjala darujejo sestre 20.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, 20 000 za PD Ivan Grbec, 20.000 za Dom Ja koba Ukmarja in 20.000 lir za pokrajinsko komisijo PSI. Namesto cvetja na grob Angela Žerjala daruje gospa Marija Sancin 4.000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Silvija Stoparja daruje Anita Fidel 5.000 lir za Športno šolo - Trst V spomin na sina Silvija darujeta mama in papa Stopar 50 000 za Šport no šolo - Trst. 50 000 za Dijaški dom • Trst. 50 000 za Dom Jakoba Ukmarja, 50 000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na >rob Silvija Stoparja darujeta Tatiana in Solza 10 000 lir za PD Ivan Grbec. V sDomin na Silvija Stoparja darujejo družine Štopar. Fcrlupa in Sac chi 30.000 lir za Dom Jakoba Uk marja. Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo Milica Čok 3 ODO. Marija Perhavec 3.000 in Clelia Ursini 7 ti soč lir. v Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 11. do 21. ure in praznična od 8. dj 20. ure, tel.‘88441." " ' PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 - 60.000 km, v dobrem stanju. Telefon 227 284. OSMICO je odprl Oskar Slavec -Kus — Dolina 442. Toči pristno belo in črno vino. IŠČEM v najem stanovanje v Trstu ali okolici. Po potrebi sprejmem morebitne stroške. Telefonirati na št. 410-372. OSMICO je odprla Ada Kante - Fran doli Slivno 25. Toči belo in črno vino OSMICO je odprl Lucijan Košuta (Šimčev) v Križu št. 202. Toči pristno belo in črno vino. PRODAM rulotko fend* 6,20 m letnik 1980 - čoln «so!cio» 4 m 25 KS »evinrude* s prikolico »eledi* 300 — kombi volkswugen - 9 pro-storbv v odličnem stanju ter gumijasti čoln 3,50 m z motorjem «volvo» 8,5 KS, Telefonirati na štev 826-759. '17 LETNI fant išče zaposlitev kot vajenec v pekarni • slaščičarni Telefon 228 701. ZTT za razširitev svoje prodajne mreže v Trstu in Gorici išče mo ške/ženske za zunanje part time delo. Možnost zanimivega dodatne ga zaslužka Dohodki po učinku Interesenti na.i se javijo na tele fonsko številko 794672. interno 35. danes, 23. aprila 1981, od 10. do ; 12. ter od 17. do 19. ure. NA RAZSTAVIŠČU OB LGCNISKEM MOSTU Jutri slovesno odprtje 11. mednarodnega sejma ESPOMEGO bo odprt do 3. maja - Otvoritvene slovesnosti se bo udeležil podtajnik Santuz - Bogat koledar vzporednih prireditev Z uradno slovesnostjo, ob prisotnosti podtajnika ministrstva za javna dela, Giorgia Santuza, bodo jutri ob 11. uri na razstavišču ob ločniškem mostu odprli letošnjo (11. po vrsti) mednarodno blagovno razstavo ESPOMEGO. Gre za prireditev, ki bo tudi letos najbrž o-stala v tradicionalnih okvirih in usmeritvah. Tako bo nad 200 razstavljavcev ponujalo blago in usluge s področja prevozništva, ogrevanja in klimatskih naprav, navtike in smotrne porabe prostega časa, ne bo manjkalo pa niti kvalitetnih vin ter gastronomskih izdelkov. Tako kakor druga leta, bodo v dneh od 24. aprila do 3. maja, ko se bo razstava zaključila, poskrbeli za vrsto vzporednih kulturnih, športnih in glasbenih prireditev, kar bo na razstavišče ob ločniškem mostu prav gotovo privabilo lepo število obiskovalcev. Koledar prireditev je kar natrpan: Že jutri zvečer ter v soboto bodo v športni hali pri Madonini izvedli mednarodni košarkarski turnir v spomin pred dvema letoma umrlega novinarja Sara Finizia. Pomerile se bodo ekipe Kvamera z Reke ter Ci-bone iz Zagreba ter Grimaldija iz Turina, poleg domače Tai-Ginseng. V soboto popoldne bo na razstavišču nastopil folk ansambel Poker del liscio, ki bo skrbel za razvedrilo tudi naslednje dni. V soboto bo na bližnjem občinskem stadionu na Rojcah tudi zaključni del nogometnega prvenstva med enajstericami zavodov Cassa di Risparmio. V nedeljo ob 16.30 bo nastopil Gino Pipia z ansamblom I Trovieri. Med strokovnimi posveti velja o-pozoriti na posvet o gospodarskih vprašanjih, ki bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila dopoldne. 1. maja bo na razstavišču start 68. državnega prvenstva v maratonu, i-stega dne (popoldne) pa tudi tekmovanje daljinsko vodenih avtomobilskih modelov. Zadnji dan prireditve, v nedeljo, 3. maja, bo na sporedu še strokovni posvet na temo Kmetijstvo in prostorsko urejanje, zvečer, s pričetkom ob 18.30 pa kancert klasične glasbe z orkestrom »Rodolfo Lipizer*. Poleg omenjenih prireditev velja vsekakor opozoriti še na «posebne» dneve, posvečene razstavljavcem iz posameznih držav. V sredo, 29. a-prila, bo dan Jugoslavije, 30. aprila dan Avstrije ter 2. maja dan Mar džarske. V GRADIŠČU Možnost občasne zaposlitve Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo s sedežem v Gradišču namerava sestaviti prednostno lestvico za občasno in priložnostno zaposlitev pomožnega osebja. Prošnje naj interesenti pošljejo najkasneje do 15. maja na upravo konzorcija v Gradišču, Ul. Roma 9. V prošnji (nr. navadnem papirju) morajo biti jasno navedeni osebni podatki ter kratek opis opravljenega šolanja ter delovnih izkušenj. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Goriški pokrajinski svet se bo sestal na redni seji y ponedeljek, 27. aprila ob 17. uri. Dnevni red je v primeri z zadnjo sejo, skromnejši. Razpravljali bodo o podelitvi štipendij dijakom in študentom agronomije ter 'o podelitvi prispevkov u-stanovam za glasbeno, strokovno in umetniško izobraževanje ter o imenovanju predstavnikov pokrajine v predstavniška telesa različnih ustanov in organov. Urad ESA tudi v Gorici Deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA) obvešča, da so spet odprli (enkrat tedensko) urad pri goriški trgovinski zbornici. Obrtniki iz goriške pokrajine se bodo torej lahko za reševanje različnih vprašanj odslej obračali na omenjeni urad, ki bo odprt ob četrtkih od 9. do 12. ure. Slovesnosti ob letošnjem prazniku osvoboditve Slovesnosti ob 36. obletnici osvoboditve bodo jutri in v prihodnjih dneh v številnih krajih na Goriškem. Na pobudo občinskih uprav, združenja VZFI - ANPI in drugih organizacij bomo položili vence pred spomenike in spominska obeležja v posameznih krajih ter se poklonili spominu padlih za svobodo tudi na pokopališčih. V naših krajih pa se bomo v prihodnjih dneh spomnili tudi 40-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, zgodovinskega dogodka izjemnega pomena v vsej zgodovini našega naroda. Slovesnosti ob 25. aprilu se bodo ponekod pričele že jutri. Tako bo delegacija goriške občinske u-prave s podžupanom Del Benom na čelu jutri dopoldne položila vence pred spominska obeležja na gradu, na trgu pred železniško postaje, v zaporu, v spominskem parku ter na glavnem pokopališču ter na pokopališču v Pevmi. Ob 11.30 bo ZANIMIVO PREDAVANJE V AVDITORIJU Jasna izbira osnovno vodilo za vpis na vseučilišče Prevec je namreč takih dijakov, ki se za vpis na fakulteto odločijo brez pravega prepričanja - Posega prof. To ti ti ja id Vittura Katero fakulteto izbrati po maturi? Univerza da, univerza ne! To sta bili glavni temi zanimive kon-ferenpe, ki jo je včeraj v avditoriju pripravil Rotaract club iz Gorice in na kateri sta kot poznavalca teh problemov spregovorila prof. Enzo Tonti, docent na tržaški inženirski fakulteti, ter prof. Franco Vittur, docent na medicinski fakulteti. Predavanju je sledilo veliko število dijakov, ki letos zaključujejo višjo srednjo šolo in se bodo morali v kratkem odločiti, ali nadaljevati s študijem in na katero fakulteto naj se vpišejo. Na žalost, pa nismo med prisotnimi opazili veliko staršev in profesorjev, ki ravno tako neposredno prispevajo k dijakovi * odločitvi o izbiri študija. Uvodoma je predstavnik prirediteljev podal. globalni; pregled trenutnega stanja na- italijanskih univerzah in to s posebnim poudarkom na tržaško, oziroma videmsko. Ugotovil je, da se iz leta v leto veča število vpisanih * na raznih fakul- uMimitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittniii v nedeljo dopoldne na vogrskem ------------------------------i—LL—£--------------------------- tetah, vzporedno s tem pa se niža možnost zaposlitve- mladih, ki zaključujejo študije. Tako, denimo, bo letos opravilo maturo kakih 350-400 tisoč dijakov, od katerih pe bo le 28 odstotkov odločilo za takojšnjo zaposlitev." Ostali pa bodo izbrali univerzo. Po podatkih, ki jih je zbral državni zavod ISTAT, se bo od teh dijakov- kakih. 12 odstotkov vpisalo na medicinsko fakulteto, čez 15 odstotkov bo obiskovalo'pravno, okoli 12 fakulteto za strojništvo, 10 ekonomske vede itd. Pri vsem tem Pa je treba vedeti, da tako gospodarstvo kot administracija' ne nudita dovolj mest za zaposlitev vseh, ki so zaključili univerzitetne študije. Iz posega - prof. Tontija je bilo razvidno, da se v Italiji velik del dijakov vpiše na univerzo-brez jasne slike za bodočnost. Večkrat je vpis pogojen od izbire- prijateljev, od želje staršev ali pa od želje po velikem zaslužku. Manj pa- je takih, ki se za nadaljevanje, študija odločajo s preprostega ■ razloga, ker jih snov, ki so jo izbrali, zanima. Pri tem je tržaški docent opozoril na velike stroškev >tro> jrt*i*j Osrednja slovesnost v počastitev 40. obletnice ustanovitve OF Za javnost bodo odprli bunker Pri Barabonovih, kjer so se med vojno zadrževali vojaški in politični voditelji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem - Slavnostni govornik bo dr. Aleš Bebler Prihodnjo nedeljo, 26. aprila, ob 11. uri po jugoslovanskem času bo na Vogrskem osrednja slovesnost na Goriškem v počastitev štiridesete obletnice ustanovitve OF ter ob obletnici začetka narodnoosvobodilnega boja. V hiši . Olge Fornazarič oziroma po domače «pri Barabonovih* bodo odprli za javnost' ob-novljeri nekdanji bunker, v kate rem so se od poletja 1942 in do marca 1943. leta zadrževali vojaški in politični voditelji narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. V tistem bunkerju so tkali niti vstaje ugledni vojaški in politični funkcionarji, med njimi zlasti dr. Aleš Bebler. Njega je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji poslalo na Primorsko kot inštruktorja Centralnega komiteja KPS ter političnega in vojaškega poverjenika Izvršnega odbora OF. Na Vogrsko oziroma v omenjeni bunker je prispel 15. novembra 1942. leta. Med njegovimi sodelavci je bil tudi Anton Velušček - Matevž, doma iz Ločnika. Slednji je bil na prvi pokrajinski partijski konferenci v noči med 4. in 5. decembrom 1942 izvoljen za sekretarja Pokrajinskega komiteja KPS in je obenem odgovarjal za razvoj vstaje v Gorici oziroma njeni okolici. Med osebnostmi, ki so se mudile oziroma delale v bunkerju «Pri Barabonovih* naj posebej omenimo še prvega komandanta slovenske partizanske vojske Franca Leskoška - Luko, ki je prišel na Primorsko v januarju 1943. leta. Vogrsko je sicer eden izmed simbolov vstaje in narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. Iz te vasi blizu Gorice so usmerjali boje na znani goriški fronti po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. leta. Vas se je po vojni zelo razvila, pri čemer so tamkajšnje organizacije skrbno negovale in razvijale tradicije in vrednote narodnoosvobodilnega boja. Pričakujejo, da se bodo slovesnosti poleg obiskovalcev iz vse Primorske udeležili tudi ugledni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Slavnostni govornik bo dr. Aleš Bebler, ki mu je Vogrsko posebno pri srcu. DREVI V DOBERDOBU Razpravljali bodo o delu družinske posvetovalnice Izvajanje zakona o družinskih posvetovalnicah je, kljub temu da je od izglasovanja poteklo že več kakor pet let, še zmeraj težavna, zapletena in predvsem dolgotrajna zadeva, tudi zaradi osporavanja določenih sil. Na Tržiškem je družinska posvetovalnica, ki naj bi zajela tudi do-berdobsko občino, pričela delovati lani novembra, vendar so se tudi tu pokazale precejšnje težave. Po mnogih prizadevanjih je občinska komisija za družinsko posvetovalnico v Doberdobu dosegla, da bo za doberdobske občane — zaenkrat le po nekaj ur tedensko — na razpolago strokovnjak - psiholog z znanjem slovenskega jezika. Vendar to ni v tem trenutku glavni problem, o-p ozar ja jo člani komisije. Bolj pomembno je, da se bodo občani te službe tudi posluževali. V ta namen bo drevi, ob 20.30 v občinski sejni dvorani zborovanje, na katerem bedo udeležence seznanili z delovanjem, pristojnostmi in nadaljnjim programom družinske posvetovalnice. Včeraj pogreb Slavkola Ferfoljc Množica vaščanov iz Doberdoba ter prijateljev in znancev iz drugih krajev .je včeraj popoldne pospremila na zadnji poti 36-letnega Slavkota Ferfoljo, ki se je smrtno ponesrečil v ponedeljek ponoči. Po verskem obredu se .je od pokojnika v imenu doberdobskih komunistov poslovil župan dr. Mario Lavrenčič, v imenu italijanskih tovarišev pa tržiški podžupan Padovan, medtem ko je zbor PD Jezero . odpel žalostinko ima družina za vzdrževanje sina ali hčere" na' univerzi ter na razme- roma majhno verjetnost zaposbtve. Prof. Tonti se je dotaknil tudi vprašanja kakovosti študija na italijanski univerzi in ugotovil, da se je le-ta v zadnjem obdobju precej znižala. Vedno več je namreč tistih, ki študij zaključujejo le, da dobijo diplomo; vedno več pa je tudi profesorjev, ki jim poučevanje pomeni zgolj za pridobivanje osebnih del. O specifičnem položaju na medicinski fakulteti v Trstu je spregovoril prof. Vittur, ki na njej poučuje. Ugotovil je, da glede te fakultete v Italiji manjka selekcija, kot *o delajo v drugih državah. Zato so v zadnjih letih beležili stalen porast vpisanih, kar pomeni, da se šola preveč zdravnikov. Drugi razlog, ki je vplival na povečan vpis na to fakulteto pa je splošno mnenje o velikih zaslužkih, ki naj bi jih imeli zdravniki. Prof. Vittur pa ni pozabil v svojem posegu povedati, da je za nasičenost na medicinskih fakultetah razlog, da je normalen potek študija skoraj nemogoč. Študentje pridobijo ogromno teoretskega znahja, manjka pa jim praktično delo, ki je v tem poklicu najpomembnejše. K temu je treba dodati še, da je veliko medicinskih fakultet slabo« opremljenih s tehn.ičnim materialom in z zamudo sledijo inovacijam na tem področju. Konferenco so sklenili študentje sami ki so obema profesorjema postavili vrsto vprašanj v zvezi z nadaljevanjem študija na univerzi ter o možnosti za kasnejšo zaposlitev. dneh pritegnila izredno veliko število obiskovalcev. O uspehu te pobude priča tudi dobra udeležba na .natečajih za učence in dijake nižjih srednjih šol. Včeraj'popoldne so v dvorani deželnih ustanov na goriškem gradu nagradili učence, tako posameznice J kot razrede, ki so sodelovali v slikarskem natečaju in tekmovanju za ureditev najlepše gredice ter dijake- srednjih šol, ki so sodelovali na fotografskem natečaju. Imena najboljše uvrščenih razredov na prvih dveh tekmovanjih smo objavili že v nedeljski številki. Poglejmo še- zmagovalce, oziroma naj-bpljše uvrščene razrede y posameznih skupinah fotografskega natečaja: msd dijaki prvih razredov je zmagal Alessandro Saunig iz goriške šole Favetti; v drugem razredji sta zmagovalca Federico Portelli za barvne in .Andrea Giglio za čmo-bole slike (oba s šole Virgilio); med .dijaki tretjega razreda je v kategoriji barvne fotografije zmagal Gian-; fuca Moderz (Favetti) v čroo-beli pa Enzo Pascoletti s šole za gluhoneme. V slednji kategoriji velja toesto Barbare Ceni, dijakinje slovenske srednje "šole Ivan Trinko. Dijaki drugega E razreda ^Joue^fke srednje sole so na tekmovanju med razredi zasedli drugo mesto, za dijaki prvega D razreda šole Favetti in pred dijaki drugega D razreda iste šole. Včerajšnja slovesnost na gradu se je pričela s predvajanjem filma pro- fesorja Salvatoreja Mammane o go-riških tradicijah 'ter filma o' razstavi cvetja. Zatem so spregovorili podžppan goriške občine Del Ben, šolski skrbnik Condurelli in deželni odbornik Brahcati, 10 so podčrtali tudi vzgojni moment tovrstnih prireditev in skrb, ki jo moramo imeti vsi, da ohranimo nedotaknjeno naravno okolje in damo mestu čisto in urejeno podobo. Zatem je predsednik letovičarske ustanove prebral imena zmagovalcev med več tisoč sodelujočimi na treh natečajih. Nagrajenci so prejeli knjižna darila, diplome in kolajne, vsem pa so še darovali grb goriškega mesta in značko prireditve ter seveda šope in lončke cvetja. podobna slovesnost na pokopališču v Ločniku, obletnice osvoboditve pa se bodo spomnili tudi s krajšo komemoracijo v judovski sinagogi. V soboto. 25. aprila, bodo predstavniki VZPI - ANPI položili vence pred spomenike v Pevmi (ob 9.15), v Podgori (ob 10.30) ter na glavnem goriškem pokopališču ter na gradu. Delegacije, ki se bodo udeležile slovesnosti na glavnem pokopališču in na Gradu, se bedo zbrale ob 9.30 v domu Andreja Budala v Štandre-žu. V Podgori bo na slovesnosti sodeloval tudi domači pevski zbqr, sledilo pa bo tovariško srečanje. V štandrežu bedo v soboto ob 11. uri odkrili v veži doma Andreja Budala spominsko obeležje z imeni 22 partizanov. Na ta način nameravajo počastiti tudi 40. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Številne prireditve, poleg polaganja vencev, pripravljajo tudi v do-berdobski občini. Tako bo jutri zvečer štafeta in taborni ogenj, v soboto bo polaganje vencev pred spomenike in spominska obeležja v vseh vaseh občine, ob 21. uri pa bo spominski pohod posvečen 40. obletnici ustanovitve OF. Različne manifestacije bedo na sporedu še v prihodnjih dneh, o čemer bomo naknadno poročali. sV sovodenjski občini bodo slovesnosti v soboto dopoldne: ob 10 uri pred spomenikom v Sovodnjah, ob 10.30 pred spomenikom v Gabrjah ter ob 11. uri na Vrhu. Delegacija občinske uprave bo položila vence. Spominu v boju proti nacifašistom padlih borcev pa se bodo tako kakor prejšnja leta poklonil) tudi bivši borci in člani prosvetnih društev. 36. obletnico osvoboditve bedo počastili tudi v številnih krajih na tržiškem območju ter v podjetjih Ansaldo in Italcantieri. V teh dvfeh podjetjih bodo slovesnosti že jutri dopoldne. Pokrajinska sindikalna federacija je ob 25. aprilu objavila poziv delavcem, naj se polnoštevilno udeležijo manifestacij tor na ta način počastijo žrtve odporništva. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 16.45, S. Grum: »Dogodek v mestu Gogi*. Predstava za EGŠ v gledališki dvorani v Solkanu. Kino (i uriva VERDI 18.00-22.00 «Asso». A. Celentano in E. Fenech. Barvni filfn. CORSO 17.15-22.00 »Uno contro l‘al-tro — praticamente amici*. R.' Pozzetto in T. Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 '«Supersex cli-max». Prepovedano mladini pod 18. 'letom.' TrzidM EXCLLS10R 16.30-22.00 »Toro sca-tenato*. PRINCIPE 18.00-22.00 «L’uomo del cOnfine*. /Voivj Gorica in okoliru SOČA 18.00-20.00 »Manhattan*. A-meriški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Emanuela*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Človek imenovan tiger*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži* ču dežurna lekarna Alla salute, UL C. Cosulich, tel. 72-480. Včeraj nagradili zmagovalce natečajev ob razstavi cvetja V ponedeljek se je zaključila prva razstava cvetja, ki so jo pripravili v dolini Koma in ki je v desetih Miniiinilifilll MiiiiimiiMiimHiiiiiiMiiiiiiHiiiiitniintiiimummMUiiumMiHmiiiiiiitiiiiiimnititiK VČERAJ ZJUTRAJ V RONKAH Trčenje med avtom in motornim kolesom Ranjen 17-letni Marko Gergolet iz Doberdoba V prometni nesreči, pripetila se je včeraj okrog 10. ure na križišču ulic Monte Cosich in Capitello v Ronkah, se je huje poškodoval 17-letni Marko Gergolet iz Doberdoba Ulica Gradnikove brigade 11. Fant se je peljal z motornim kolesom. na omenjenem križišču pa ga je z avtom alfa romeo goriške registracije 120669 zadel 29-letni Ful-vio Garbin iz Tržiča. Šaliti Cas-tello 2. Menda je do nesreče prišlo zarad' neupoštevanja prometnih znakov. Gergoleta so prepeljali v trži- ško splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma piščali na levi nogi in drugih poškodb pridržali 40 dni na zdravljenju. Izleti Slovensko planinsko društvo naproša udeležence tridnevnega izleta, da do 30. aprila poravnajo obveznosti. Za omenjeni izlet (od 30. maja do 1. junija) je na razpolago še pet mest. Prijave in vplačila na sedežu društva vsak dan od 9.30 do 11. ure. Razstave V razstavni galeriji v Ronkah razstavlja te dni mladi goriški slikar Silvan Bevčar. Razstava je odprta vsak dan, razen ob torkih, do 3. maja. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giustb, Korzo Italia 244, tel. 83-538. Emssami Člani rajonskega sveta za Pevmo Oslavje in Štmaver so Centru za rakasta obolenja pri goriški splošni bolnišnici, darovali 40 tisoč lir, namesto cvetja na grob dr. Giorgia Massija. trgovinsko za industrijo, obrtništvo in kmetijstvo gorica Espomego riflULu MEDNARODNI SEJEM GORICA 24. APRILA 3. MAJA 1981 vw SEJMIŠČE gotizia esposizioni Ull ’ y‘ ' OBIŠČITE SEJEM Pred mesecem dni so se lotili velikega dela. Najvišjo izključno kovinsko strukturo na svetu Eifflov stolp v Parizu, ki se bliža svoji stoletnici, so začeli popravljati in hkrati modernizirati. Sedaj so na vrsti dela do prvega nadstropja, do leta 1983 pa bodo opravili tudi ostala dela, ki predvidevajo v višjih nadstropjih tudi večjo točilnico in nekakšen avditorij V POČASTITEV ŠTIRIDESETLETNICE OF V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI Partizanska ljudska poezija na Primorskem in risbe, ki jih je Kobe napravil v Dathauu Na vabilo se je odzvalo veliko primorskih ljudi - Poezije odražajo močna doživetja ■■■ w Kako počastiti tako pomemben zgodovinski jubilej po toliko letih, ko je bilo že veliko povedanega in še več napisanega. S to mislijo sem se dolgo ukvarjala, da ne bi izpadla počastitev tako velike zgodovinske obletnice zgolj formalna prireditev, kar se mi najbolj u-pira. Na koncu mi je prišlo na misel; mogoče tudi zaradi tega, ker imam rada poezijo, da bi pripravila razstavo partizanske ljudske pesmi primorskih avtorjev, ki so nastale v času NOB. Toda kako priti do originalnega gradiva? Vedela sem, da je tega veliko, toda kje je zbrano in če sploh je, nisem natančno vedela. Po mnogih spraševanjih in iskanju sem izvedela, da se to gradivo zbira na filozofski fakulteti pri prof. Paternuju, ki menda pripravlja gradivo za izdajo. Tako sem tam dobila nekaj predalov naslovov partizanskih ljudskih pesnikov iz vse Slovenije. Izmed teh sem našla približno 60 naslovov primorskih avtorjev, za katere sem domnevala, da so še živi. Vsem tem sem napisala pisma, v katerih sem obrazložila svoj namen in prosila, naj mi pošljejo po 5 - 6 svojih pesmi, po možnosti originale, če ne pa vsaj prepise. Ko sem nestrpno čakala odziva, sem dobila prva pisma vrnjena s pojasnilom «umrl», ali ^nepoznan*. Bala sem se, da iz •iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiiiiiiiiiiiiMifmiiinfiiiiiiiiiiminimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiitiiiiuaiiitiiimiiiiiiiiiH ZDRA VNIKOVO MNENJE CEPLJENJE KOT ZAŠČITA ŠE POSEBEJ PRI OTROKU Nekakšno cepljenje so poznali že stari Kitajci, vendar je cepljenje kot sistematična zaščita proti raznim kužnim boleznim novejšega datuma Od bolezenskih nadlog, ki tarejo človeštvo, je zlasti velika skupina bolezni, ki jih povzroči okužba z bolezenskimi klicami in jih zato imenujemo s skupnim imenom nalezljive bolezni. Predstavljajo kar 421 odst. bolezni nasploh. - ' Sčvfeda $e je- človek :y svojem iiHMomtiHiiiHfiiuiiutiMiiiiiiiimiiHiiiimiiiiiiiim Prekomorci po poteh boja in v Beograd y «Hišo cvetja» Po programu dela domicilnih odborov I. in II. prekomorske brigade organiziramo 5-dnevni avtobusni izlet «Po poteh borcev prve in druge prekomorske brigade» v počastitev 40-letnice vstaje in Dneva mladosti 1981. Pot vodi iz Kopra v Jajce - Sarajevo - Titovo Užice - Beograd - Zagreb in spet Koper. V Beogradu bomo obiskali Hišo cvetja in se poklonih spominu maršala'Tita. Izlet organizira avtobusno podjetje Slavnik iz Kopra. Avtobus bo. Če bo dovolj nrijav, vozil na relacijah Nova Gorica - Ajdovščina -Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa, nadalje Nova Gorica - Štanjel - Kozina Rupa in na relaciji Piran -Izola - Koper - Kozina - Rupa. Če pa bo dovolj prijav, tudi na relaciji Tolmin Idrija - Kalce - Postojna Rupa. Od tod dalje po predvideni poti. Odhod avtobusov iz Gorice, Pirana in morda tudi Tolmina bo 30. maja ob 5. uri zjutraj. Kosilo bo v Bihaču in ogled muzeja I. zasedanja AVNOJ, nato nadaljevanje poti do Jajca. Naslednjega dne, 31. maja po zajtrku v Jajcu ogled muzeja II. zasedanja AVNOJ, nato nadaljevanje poti v Sarajevo. Dne 1. junija po zajtrku v Sarajevu nadaljevanje poti v Titovo Užice, kjer bo ogled muzeja Uži-ške republike in nato nadaljevanje poti v Beograd. Na dan 2. junija obisk «Hiše cvetja* in poklonitev spominu pokojnega predsednika Tita, obisk muzeja 25. maj. Sledi izlet na Avalo in ogled drugih zanimivosti Beograda. Naslednjega dne, 3. junija vrnitev v Koper oziroma Novo Gorico. Za prevoz, hrano in prenočišče bo vsak prispeval 4.440 N din, nosilci spomenice 1941 imajo popust 640 din, vojaški vojni invalidi pa 440 din/v kolikor pravočasno dostavijo knjižico za znižano voznino. Prijave za izlet bodo sprejemali na sedežih občinskih odborov ZZB v vseh primorskih občinah do 10. maja. Vplačila na naslov; Slavnik Koper. Kidričeva 44 na žiro račun 51400-601-10308 za izlet v Beograd, rok zapade 10. maja. Prijave in vplačila za izletnike, ki živijo izven primorskih občin, pa bo sprejemal neposredno Slavnik iz Kopra na že omenjeni naslov. Morebitne informacije se dobe pri tov. Ivici Zupan pri Slavniku Ko per, telefon 066-11660. ' Priporočamo borcem prve in druge prekomorske brigade, ter svojcem padlih in umrlih borcev, Lu-cianovi« dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Zmaj; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.45 Controluce; 14.33 Li-scio hits; 15.00 Nekdanje popevke; 15.33 Glasbeni collage; 16.00 Zmaj; 16.45 Mini juke box; 17.00 V pogovoru s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrani za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjižna polica; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.32 Scene slovenske opere; 19.00 Glasbeni variete; 19.32 Glasbeni slovar; 20.15 Poje Ilona Staller; 20.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored — objave; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov — najava sporeda; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; gojenci GŠ Ajdovščina; 15.00 Mali koncert lab kih not; 15 37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Za bavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.CJ 6.45, 7.25 in 8.40 Glasbena kombi nacija; 9.00 Radio ailch'io; 11.00 štiri četrtine; ‘12.03 Resnične in izmišljene dogodivščine; 12.30 Ul. Asiago Tenda; 13.25 Kočija; 13.32 Mdster; 14.30 Predvčerajšnjim; 15.03 Errepiuno, popoldanski spo red, 16.10 Rall.v; 16.30 Diabolik in Eva Kant v dobrem in slabem, radijska priredba; 17.03 Star gags: 17.08 Modri Milan; 18.35 Zbori melodrame: 19.30 Maska in obraz, radijska prlredbu v dveh dejanjih: 21.03 Glasbena Evropa 81; 21.50 Film — glasba; 22.09 Evropski objektiv; 22 35 Glasba včeraj in jutri: Danes v parlamentu; Tele’ fonski Dozi v LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne informacije; 7.26 Rekre, acija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.00 Druga jutranja kronika; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 10.41) Tu ristični napotki; 11.05 Rezervira no za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13 30 Kmetijski nasveti; 13,40 Od vasi do vasi: 14.00 lz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce: 1540 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odme vi; 16.30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .; 19.15 Lokalne ra dijske postaje; 19.35 Klavirski Duo Dekleva; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 21.00 četrtkov večer do mačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini: 23.25 Iz naših sporedov: 23.30 Plesna glasba; 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Paleta popevk; 1.05 Nočni program. ŠPORT ŠPORT SPO NOGOMET POLFINALE POKALA PRVAKOV KLJUB PORAZU V MILANU MADRIDSKI REAL V FINALU Inter zmagal z Binijevim zadetkom - Real in Liverpool za pokal Inter — Real Madrid 1:0 (0:0) STRELEC: v 57. min. Bini. INTER: Bordon, Canuti, Bergomi, Pasinato, Marini (od 82. min. Pan-cheri), Bini, Caso, Prohaska, Alta belli, Beccalossi, Muraro. REAL MADRID: Agusdn, Cortes, Canacho, Stielike (od 88. min. Garcia Hernandez), Sabido, Del Bosque, Juanito, Angel, Santillana, Navajaš, Isidro (od 71. min. Pine-da). SODNIK: Ponnet (Belgija). GLEDALCEV: 82.000 (rekorden inkaso od 801 000.000 lir). RUMENI KARTONI: Beccalossi (32), Sabido (60). MILAN — Interju ni uspel podvig. Milančani so sicer včeraj v povratnem polfinalnem srečanju premagali madridski Real z zadetkom, ki ga je v 57. minuti dosegel Bini, kar pa ni bilo dovolj za uvrstitev v finale pokala orvakov, ki bo konec maja v Parizu. Kot je znano, je namreč Real v prvem srečanju v Madridu zmagal z 2:0. Če Bersellinijevim varovancem Včeraj ni uspelo izločiti Špancev iz tega pokala, pa gre priznati, da so Interjevi nogometaši tokrat povsem zadovoljili. V prvem polčasu so bili sicer v velikih težavah proti močnemu nasprotniku, ki je bil na sredini igrišča zelo razpoložen in odločen. Vseeno pa bi lahko domačini povedli že v 3. minuti, ko je Prohaska z glavo poslal žogo mimo nemočnega vratarja Agustina, toda le v drog. Inter pa je nedvomno več pokazal v drugem polčasu. Potem ko je Bini, po krasni akciji, dosegel gol, je vse Interjevo moštvo začelo močno napadati. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo milanski stadion «G. Meazza» in je prineslo Interjevim blagajničar lem rekordni izkupiček (več kot 800 milijonov lir), je uvidelo možnost, da lahko Inter doseže še drugi gol in ob bučnem navijanju le-tega so domačni sprožili nekaj nevarnih akcij, tako da je moral mladi in tokrat zelo zanesljivi vratar Reala Agu-sfin večkrat drzno posredovati. Minute pa so se za Inter «neusmi-ljeno iztekale*. Madridčani so zo-let uredili svoje vrste in tudi sprožili nekaj nevarnih protinapadov. Proti koncu tekme je Inter imel še eno veliko priložnost, ko je Altobel-li, ki pa je bil eden slabših- v -do-mačih vrstah, preusmeril^ žogo jv desni kot Realovih vrat, toda Agq-stin je odlično posredoval in žogo odbil v kot. Interjeva pot v pokalu prvakov s^ je tako končala v polfinalu. Ber-sellinijevi varovanci pa se poslavljajo od tega pokala z dvignjeno glavo. Izločil jih je objektivno močnejši nasprotnik, ki je tudi vče raj v Milanu dokazal, da uvršča več nogometašev evropskega slovesa, kot so zahodni Nemec Stielike. Santillana, Juanito, Navajaš. Milančani so včeraj dali vse od sebe. Požrtvovalno so igrali, kal več kot zmago z 1:0 pa niso mogli doseči. • * • Bayern Miinchen (ZRN) - Liverpool (Anglija) 1:1 (0:0) Ker se je prvo srečanje končalo 0:0, se je v finale turnirja uvrstil Liverpool. POKAL POKALNIH PRVAKOV Feyenoord Rotterdam (Niz.) - Dinamo Tbilisi (SZ) 2:0 (1:0) Ker je v prvi tekmi zmagala sovjetska enajsterica s 3:0, se je Dinamo uvrstil v finale. Benfica Lizbona (Port.) — Carl Zeiss Jena (NDR) 1:0 Čeprav je Benfica sinoči premagal moštvo Carl Zeiss z 1:0, pa so se v finale pokala pokalnih prvakov uvrstili vzhodni Nemci, ki so v prvem srečanju zmagali z 2:0. POKAL UEFA AZ '67 Alkmaar (Niz.) - So-chaux (Fr.) 3:2 (2:1) Alkmaarska enajsterica, ki je v prvem srečanju igrala neodločeno 1:1, se je uvrstila v finale. Koln (ZRN) - lpswich Town 0:1 (0:0) Ker so Angleži zmagali z 1:0 tudi v prvem srečanju, so se uvrstili v finale. (iMITROPA CUP» Visok poraz Zagreba Como zmagal doma V zadnjem kolu evropskega nogometnega tekmovanja za «Mitropa cup* je Como doma premagal madžarsko moštvo Csepel z 2:1 (2:1), medtem ko je Zagreb doma nepričakovano visoko izgubil proti češkoslovaški ekipi Tatrana z 1:5 (1:2). KONČNA LESTVICA Csepel 6 2 3 1 6:2 7 Tatran 6 3 12 10:7 7 Como 6 3 1 2 7:7 7 Zagreb 6 114 4:12 3 KUVAIT - V 3. azijski kvalifikacijski skupini za svetovno nogometno prvenstvo 1982 je Kuvait premagal Tajsko z visokim izidom 6:0 (4:0). DISCIPLINSKI UKREPI Neumann (Udinese) izključen za eno kolo MILAN — Težak udarec za moštvo Udineseja pred nedeljskim, zelo pomembnim prvenstvenim srečanjem z Juventusom. Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je namreč izključila za eno kolo enega najboljših Udinesejevih nogometašev, veznega igralca Neumanna. Brez Neumanna je težko verjeti, da bo Videmčanom uspelo zaustaviti Turinčane. ki v zadnjih kolih i-grajo zelo uspešno. Poleg Neumanna so dobili prepoved igranja za eno kolo še naslednji nogometaši v A ligi: Beruatto (Avellino), Celestini (Napoli), Fan-na (Juventus), Massa (Avellino), Orazi (Catanzaro), Rognoni (Pisto-iese) in Virdis (Cagliari). V B ligi pa so bili izključeni za eno kolo: Lamia Caputo (Palermo), Canestrari (Bari), Chiarenza (Ta-ranto), Gori (Taranto), Gorin (Ge-noa), Mastropasqua (Lazio), Scai-ni (Verona) in Vagheggi (LR Vi-cenza). MILAN — V četrtek, 30, aprila, bo v Ferrari mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med B reprezentancama «under 23» Italije in Romunije. Sodil bo Švicar Mache-ret. FIRENCE — Junija bo na sporedu mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo nastopile polpoklicne reprezentance Italije, Nizozemske, Anglije in Škotske. KOŠARKA JUTRI IN V SOBOTO V GORICI ZOPET ZANIMIV TURNIR Poleg gostiteljev in Grimaldija bosta nastopila še Cibona in Kvarner Zagrebška Cibona, reški Kvarner, turinski Grimaldi in domači Tai-Ginseng se bodo jutri in v soboto udeležili v Gorici prvega mednarodnega košarkarskega memoriala, posvečenega pred meseci prerano preminulemu športnemu časnikarju Sa-ru Finziu. Prisotnost kakovostnih peterk iz Italije in Jugoslavije bo vsekakor prispevala, da bo memorial pridobil na vrednosti in si ga bo ogledalo veliko ljubiteljev košarke s te in one strani meje, športna prireditev pa bo zanimiva tudi zaradi samih srečanj na igrišču. Jutri, 24., se bosta ob 20. uri najprej srečala Cibona in Kvarner, to je ekipi, ki sta igrali finale letošnjega jugoslovanskega pokala. Kot je znano, so v tistem srečanju slavili Novoselovi varovanci z minimalno prednostjo. Brez dvoma se bodo ho- teli tokrat Rečani oddolžiti za poraz. V drugem srečanju pa bodo Goričani igrali proti Turinčanom, v vrstah katerih igra domačin Pino Brumatti. Naslednjega dne bo ob 20. uri srečanje za 3. mesto, ob 22. uri pa bo tekma za naslov zmagovalca memoriala. (pr) V 1. MOŠKI DIVIZIJI Tesna zmaga Borove ekipe BOR A - PREVENIRE 66:64 (30:37) BOR A: Jančar 4, Oblak 2, Ka-pič 14, Trevisan 18, Male 10 (4:6), Perko 14, Sestan 4, Baitz. SODNIKA: Esoppi in Sollazzo. Borovi veterani so v anticipirani tekmi A skupine prvenstva 1. divizije dosegli svojo drugo zmago v treh odigranih tekmah. Tokrat se je tekma pričela slabo za «plave», ki so sicer stopili na igrišče nekoliko okrnjeni. V prvem polčasu so igrali zelo slabo, tako da so nasprotniki v 18. min. že vodili s 35:22. V drugem delu pa so borovci i-grali kot prerojeni, najprej so u-jeli nasprotnika, nato pa so celo povedli kar z 58:49. To jim je tudi zadostovalo, da so v razburljivem končnem delu ohranili malenkostno razliko ter zmagali. Marko . V ' v* *4*^ V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Potomci sužnjev še niso svobodni ZDA iftTatnMBatnMnCTifngn Mehiški zaliv Atlantski ocean mehi: L X Karibsko morje , MALI 10NDURAI A'N T I L I IIKARACUA KOSTARIKA VENEZUELA iOLUMBIJA GVAJANA Srednja Amerika ni sestavljena le iz verige državic, ki se kot most razteza o med severnim in južnim delom kontinenta. Vzporedno s tem »kopnim* mostom se malo bolj na vzhodu razteza še drugi, sestavljen iz Antilskih otokov, ki jih navadno delijo na Velike in Male Antile. Antili so znani predvsem po svojih naravnih lepotah; po tem, da so na njih dolgo gospodarili gusarji; po odličnem rumu in tobaku in po tem, da so še danes priljubljeno pribežališče milijard-derjev, tihotapcev in različnih pustolovcev. Ti otoki so kmalu po njihovem odkritju postali zibelka evropskega kolonializma v Ameriki: s sužnji, ki so jih pripeljali iz Afrike so si evropske velesile tu uredile velike plantaže tobaka, bombaža in drugih tropskih industrijskih rastlin, zlasti sladkornega trsa. Nekateri cd teh otokov so se razmeroma zgodaj osamosvojili izpod kolonialnega jarma, zlasti obe državici, ki si delita otok Hispaniola: Haiti in Dominikanska republika; prva je postala neodvisna republika že leta 1804. druga pa 1844. Politična neodvisnost pa ni jamstvo za gospodarski razvoj, na Haitiju je danes 50 odst. delovne sile brez dela in otroška umrljivost dosega 30 odst. Dekolonizacija Antilov je potekala na poseben način. Velesile so nekaterim otokom dopustile samostojnost, drugje so izpeljale posebne oblike polodvisnosti nekateri otoki pa so ostali navadne kolonije. Politična slika je danes izredno raznolika, socialna pa mnogo manj. Otoki so revni kljub svoji navidezni razkošnosti na turističnih deplianih. Koralna ali vulkanska tla dajejo premalo hrane za prebivalstvo, ki narašča z zelo hitrim tempom. Večina rodovitne zemlje je še vedno namenjena plantažam, ki proizvajajo za izvoz tako, da je prehrambeni deficit kroničen, kar pomeni tudi večjo odvisnost teh dežel od zunanje pomoči. Industrije skoro ni, razen nekaj zelo velikih rafinerij, zato se delovna mesta množijo mnogo počasneje od prebivalstva. Posledica tega je, da je brezposelnost zelo razširjena, ravno tako izseljevanje in da je osebni dohodek na prebivalca zelo nizek. Antili so prav- Neodvisne države 1. Kuba (1902) 2. Jamajka (1962) 3. Haiti (1804) 4. Dominikanska republika (1844) 5. Dominira (1978) 6. St. Lucia (1979) 7. Barbados (1966) 8. St. Vincent (1979) 9. Grenada (1974) 10. Trinidad in Tobago (1962) 11. Bahamas (1973) Polodvisne dežele in kolonije 12. Kajmanski otoki (Anglija) 13. Portoriko (ZDA) 14. Virginski otoki (ZDA) 15. Virginski otoki (Anglija) 16. St. Martin (Francija) 17. St. Barthelemj’ (Francija) 18. St. Kitts in Nevis (Anglija) 19. Antigua (Anglija) 20. Guadeloupe (Francija) 21. Aruba, Curagao, Boanaire (Nizozemska) zaprav, poleg srednje Afrike edino območje na svetu, kjer se poprečni osebni dohodek na prebivalca manjša. Svobodni ali polsvobodni otoki niso nič manj odvisni od nekdanjih kolonialnih držav, kot prej. Kolonialne države so si s podelitvijo. neodvisnosti kvečjemu umile roke. Ni čudno, če na Antilih vre. Državice pretresajo ne le vulkanski izbruhi in tajfuni, ampak tudi pravi politični potresi. Leta 1979 .je na primer, v marcu, državni udar strmoglavil predsednika Grenade, ki je bil vezan na ameriško mafijo in na čilskega diktatorja. Julija je splošna stavka v Dominikam strmoglavila konservativno vlado, isti mesec pa so napredne sile zmagale na volitvah tudi na Sv. Luciji. .Nekateri opazovalci so pričakovali, da se bo z zmago kubanske revolucije, leta 1959, revolucija zelo hitro razširila tudi na ostale otoke. To se ni zgodilo iz več razlogov, predvsem pa, ker so ZDA in druge zahodne sile zelo poostrile svoje nadzorstvo nad območjem. ZDA smatrajo Antile- kot eno izmed štirih strateško najpomembnejših delov sveta. Karibsko morje je postalo z zadnjimi odkritji petroleja v Mehiki največja svetovna rezerva te surovine; četrtina vsega petroleja, ki ga ZDA uvažajo, gre skozi antilske rafinerije; Antili so naravna strateška obrambna črta za Panamski prehod in za vse trgovske poti, ki gredo tam skozi, in končno na teh otokih obstaja že široka mreža raketnih oporišč, ki so jih postavile skupaj ZDA in Anglija. Interesov je torej preveč, da bi ZDA zanemarjale to območje, lanske volitve na Jamajki so pokazale, da se vmešavanje velesil ni zmanjšalo, ampak le spremenilo svoje metode. Leta 1965 so ZDA posegle na San Domingu z vojsko, tokrat, so le z gospodarskimi pritiski odločale o izjdu volitev. A na Antilih se spreminja še nekaj: vedno več je naprednih vlad, sindikalno gibanje se širi med revnim prebivalstvom in razpršeni otočki iščejo nov skupni imenovalec v svoji gospodarski in politični usodi. Včeraj so aretirali še tri skrajneže m odkrili novo skrivališče RIM — Neofašistični terorizem je mnogo bolj organiziran in razvejan kot so sprva domnevali preiskovalci, ki so pred dvema tednoma sprožili v Rimu pravi lov na desničarske skrajneže, ko so hkrati izdali kar 55 zapornih nalogov. Operativno središče in zbirališče gradiva rimskih skrajnežev je bil brlog v Ulici Prenestina. ki je bil za neofašiste vsaj toliko pomemben kot skrivališče v Ul. Gradoli za rdeče brigadiste. Na osnovi dokumentacije. ki so jo zaplenili so agenti Digcsa aretirali vrsto oseb in odkrili še druga skrivališča. Včeraj so na primer aretirali še tri druge neofašiste in nekega skrajnodesničar-skega pristaša. Slednjemu so zaplenili pištolo kalibra 39, ki so _jo verjetno uporabili pri umoru rimskega sodnika Amata. Odkrili pa so tudi skladišče, v katerem so ne-ofašisti skrili popolno opremo za ponarejevanje avtomobilskih tablic in osebnih izkaznic. V Ulici Prenestina so preiskovalci našli tudi podroben seznam sodnikov, policijskih funkcionarjev in časnikarjev, načrte in navodila za uresničitev raznih atentatov ter nadrobni načrt neke vojašnice, ki so jo verjetno nameravali napasti. A-ger.ti so tudi zaplenili seznam u-praviteljev in tehnikov jedrskega središča pri Frascatiju. Pred dvema letoma so neznanci oropali plače uslužbencev jedrskega središča za več desetin milijonov lir. Takrat je odgovornost za rop prevzela neka skrainolevičarska skupina, sedaj pa domnevajo, da so «podvigi« izvedli neofašisti. Preiskovalci imajo torej polne roke dela. Dosedanje najdbe so že o-mogočile identifikacijo avtorjev u-mora sbdnika Amata. ki je prvi zazna! razsežnosti rimske neofašistične celice in je bil zato umorjen. Nanj je po mnenju preiskovalcev streljal Gilberto Cavallini, ki se je doslej vedno izognil aretaciji (sprva so upali, da ga bedo prestregli med predvčerajšnjim poskusom bega v Švico), sodelovali pa so še Giorgio Vale. Valerio Fioravanti in Francesca Mambro, ki so že padli v reke policije. V...času letošnjih velikonočnih praznikov so zabeležili na i-talijanskih cestah manj smrtnih žrtev. toda več ranjenih in več premetih nesreč. Število vozil v prometu je bilo manjše. Od 17. do 21. aprila so zabeležili 114 smrtnih žrtev (lani 133), 3576 ranjenih (lani 3165). Nesreče s smrtnimi žrtvami so bile 103 (lani 115), z ranjenimi SKRB ZA VARNOST NA MORJU Na koprski luški kapitaniji je trenutno vpisanih več kot 4.000 plovil, na slovensko obalo pa pride poleg teh v poletnih mesecih še kakih 10.000 tujih jaht in čolnov PIRAN — Promet po našem morju narašča iz leta v leto. Na koprski luški kapitaniji je na primer trenutno vpisanih že več kot 4.000 čolnov in drugih raznovrstnih plovil, poleg teh pa pride letno na slovensko obalo še najmanj 10 tisoč tujih jaht in čolnov. Piranski mejni prehod je na primer po obsegu prometa prvi na Jadranu, saj tukaj izdajo skoraj četrtino vseh plovnih dovoljenj tujim jahtam in čolnom, ki plovejo v jugoslovanske vode. Ves ta drobni pomorski promet že sedaj pomeni resno nevarnost za posamezna človeška življenja na morju. Če k temu prištejemo ugotovitve, ki zagotavljajo, da bo v letošnji sezoni po našem morju« plulo •4*’ reč plovil ugotovimo, da na .področju zagotavljanja varnosti na morju veliko zamujamo. O tem so spregovorili na seji piranskega izvršnega sveta, kjer so ugotovili, da je bilo na področju varnosti na morju sicer že veliko narejenega, vendar še zdaleč ne vse I kar je Jugoslavija dolžna storiti kot podpisnica mednarodne konvencije o zaščiti človeških življenj na morju. Namreč organizirane reševalne službe povezane s službo opazovanja in javljanja o pomorskih nesrečah. Pomorska inšpekcija koprske luške kapitanije vsako leto ugotavlja pri svojih pregledih vrsto napak in pomanjkljivosti, ki se že tipično ponavljajo in so predvsem posledica malomarnosti ali nestrokovnosti med člani ladijskih posadk. Veliko jaht nima novejših pomorskih kart in o-snovnih navigacijskih priprav. Jahte so tudi slabo opremljene z reševalnimi napravami, tako npr. ne pregledujejo redno pnevmatskih splavov ali druge opreme (zvočne ali optične signalizacije za primer nevarnosti), velikokrat odkrijejo napake v alarmnem sistemu, okvare v strojnem pogonu, v električnih napravah, radijskih zvezah, radarskem sistemu itd. Pri vseh omenjenili pomanjkljivostih luška kapitanija u-strezno ukrepa; seveda to ne zaleže zmeraj. ločala o odprtju vseh kopališč v posamezni občini. Po vseh plažah bodo morali imeti reševalci posebne opazovalnice, da si bodo zagotovili pregled nad kopališčem. Na divjih plažali pa naj bi za varnost kopalcev skrbele posebne enote civilne zaščite. Pri zagotavljanju varnosti je predvsem pomembna vzgoja ljudi. V zadnjih letih je pri koprski luški kapitaniji opravilo obvezen izpit za voditelje čolnov že več kot 5 tisoč ljudi. Ta izpit je pripravljen tako, da se mora kandidat pripraviti predvsem s področja vame plovbe, iz zaščite človeških življenj na morju. Kajpada bi kazalo vzgojo o varnosti na morju zastaviti tUdUrteitoHkO 'šif-še. Nesmiselno je o tem spregovoriti le kampanjsko nekajkrat na leto saj je morje in varnost na njem pomembna dobrina, ki doprinaša naši družbi ne le prednosti, ampak tudi koristi. BORIS ŠULIGOJ V Pulju je predaval pisatelj Iomizza PULJ — V okviru sodelovanja med Italijansko unijo Istre in Reke ter tržaško Ljudsko univerzo je pisatelj Fulvio Tomizza, po rodu iz Buj, imel v Pulju dve predavanji, katerima je sledila debata. Najprej se je srečal s šolarji in dijaki šole z italijanskim učnim jezikom »Giu-seppina Martinuzzi» ter govoril o svojem književnem delu. Kasneje je Tomizza spregovoril rta sadežu'Skupnosti Italijanov, kjer je orisal svoje delovanje »mejnega* pisatelja, ki se Zavzema za plodno sodelovanje med slovenskim, hrvat-skim in italijanskim prebivalstvom. Predavanja in debate so se udeležili številni vidnejši predstavniki kulture istrskih središč, (eo) amiiiifiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii« MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRI pa 2303 (lani 2029). Avtomobilov v prometu je bilo 26.000.000 (lani 28 milijonov 700.000). Skrivnosten požar v milanski tvrdki MILAN — Precej velik požar je zajel prostore tvrdke IPEA v Ul. Lipari. Gasilci so evakuirali prebivalce bližnjih hiš, slišati je bilo tudi nekaj eksplozij. O vzrokih požara v tvrdki, ki prodaja električne baterijske svetilke, še ni znano nič točnega. Včeraj o-poldne je neki moški telefoniral a-genciji ANSA ter izjavil, da je požar delo organizacije FGN — Fasci-sti guardia nazionale. Dodal je še, da bodo našli zadevno sporočilo v neki telef(Miški kabini. Okoli 200 dijakov iz Ilirske Bistrice je včeraj zjutraj obiskalo uničevalno taborišče v Rižarni pri Sv. Soboti in se poklonilo spominu žrtev nacističnega nasilja. Dijaki iz Bistrice so se v spremstvu svojih profesorjev in vodičev zadržali v taborišču smrti dobro uro, nato pa so nadaljevali pot v Miramar, kjer so si ogledali grad in znameniti park. Pred prihodom v Rižarno so se ustavili še na bazoviški gmajni, da bi položili venec k spomeniku štirih junaških mučenikov. Na sliki: dijaki med obiskom v Rižarni ,i”lii.llt.M.>H„>„„>>.„,i..>„.„n„n„.ii„.ii„>„<„<...........................................................................„»„„„„.„„ii>„„ PO ODKRITJU BRLOGA V UL PRENESTINA PREISKOVALCI USPEŠNO RAZKRIVAJO DEJAVNOST RIMSKIH NEOFAŠISTOV Dijaki iz Ilirske Bistrice v Rižarni „„„................mm................................................................................................................ V zaoor zaradi ugrabitve Karabinjerji so aretirali 23-letnega Giovaiuiija Mancinija 12 Guidouie ter ga obtožili ugrabitve cementarja Ercola Blanchija, ki je bil u-grabljen pred 15 meseci in izpuščen pred veliko nočjo na svobodo proti plačilu odkupnine v znesku 600 milijonov lir. Karabinjer.# iščejo še štiri druge osebe, ki so sodelovale pri ugrabitvi. Zdi se, da so bili kriminalci povezani s fašistično organizacijo NAR. Na sliki (te-leloto AP): karabinjerji peljejo Mancinija v zapor SESTAVLJA SE ENOTNA PR0T1VIETNAMSKA FRONTA V KAMPUČIJI Prizadevanja Sihanuka za združitev odpora proti Samrinovemu režimu Zahteva po orožju in finansiranju osvobodilne vojske-Živahna diplomatska dejavnost PEKING — Bivši kampučijski predsednik Norodom Sihanuk je včeraj ponovno pozval Kitajsko in ZDA, naj pomagajo Kampučijcem pri formiranju samostojne vojske. Sihanuk je govoril na tiskovni konferenci, ki so jo oklicali v Pekingu potem ko je kampučijski voditelj končal pogovore s podpredsednikom kitajske partije Xiannianom in z zunanjim ministrom Huang Huajem. To so bili prvi pogovori v okviru intenzivne diplomatske dejavnosti, ki jo hoče Sihanuk razviti na Kitajskem, kamor se je vrnil v soboto po šestmesečnem bivanju v Severni Koreji. Sihanuk je na tiskovni konferenci poudaril, da bi imela Kitajska ves interes, da posreduje «o-rožje, razstrelivo, finančna sredstva in zdravstveno oskrbo* za sestavo nove kampučijske vojske, za katero je sam Sihanuk že zagotovil, da bi jo v začetku sestavljalo 100.000 mladih prostovoljcev. Dodal je še, da je to predpogoj, da sprejme predsedstvo enotne protivietnamske fronte, o ustanovitvi kt.tere se bo v začetku prihodnjega meseca pogovarjal z voditeljem rdečih Khmerov Khiouom Samphanom. Pogovori med obema kampučijskima voditeljema so se začeli že prejšnji mesec v Pjongjangu, vendar je tedaj Sihanuk dejal, da so sicer pri pogajanjih »znatno napredovali*, da pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Eno bistvenih vprašanj zadeva oblasti znotraj »enot-n: fronte*: Sihanuk namreč vztraja pri zahtevi, da bi morala biti ta oblast tako porazdeljena, da bi ob končni zmagi rdeči Khmpri ne nad-krilili ostalih komponent. V nasprotnem primeru bi Sihanuk ne vstopil v vodstvo enotne fronte, ampak bi jo I samo podprl, ne da bi «prevzel odgovornosti pred kampučijskim ljudstvom*. Ob tem je dejal, da je s temi stališči že seznanil kitajske oblasti, vendar od njih še ni prejel nobenega odgovora. Vsekakor pa je Sihanuk izrazil prepričanje, da bosta tako Kitajska kot tudi Zahod soglašala z njegovimi stališči in je pri tem poudaril, da si ...........................II .................................................................................................................. ................................................... Sovjetska zveza in Vietnam neprestano prizadevata, da s tanki, helikopterji in bojnimi ladjami utrdita režim Henga Samrina v Phnom Pen-hu. »Vietnam razume samo govorico sile*, je poudaril Sihanuk in prav zato bi lahko edinole »enotna fronta* s svojo vojaško silo prisilila »sovražnika k pogajalni mizi*. Sicer pa je Sihanuk poudaril nujnost ustanovitve «enotne fronte* še zlasti iz mednarodnega diplomatskega stališča, saj je poudaril, da ne more danes Kampučije zastopati nobena vlada, »ki bi bila vredna tega naziva*. Končno pa je Sihanuk dejal, da bo navezal stike tudi s •predstavniki nekomunistične opozicije ,ki jo vodi Son San, z namenom, da tudi ta skupina pristopi k enotni fronti. V prihodnjih dneh se bo Sihanuk ponovno sestal s Huang Huajem, predvideni pa so tudi sestanki z japonskim veloposlanikom v Pekingu in z diplomatskimi predstavniki Tajske, Malezije in Singa-pura. Verjetno bo Sihanuk v kratkem obiskal tudi Pariz, da seznani evropsko javnost s stanjem v Kampučiji. NAPOVED POSLANIKA IRANSKE ISLAMSKE SKUPŠČINE FUMANIJA «Kurdi in pravi muslimani bodo upravljali Kurdistan» TEHERAN — Zelo je verjetno, da bodo Kurdi kmalu dobjli avtonomijo v okviru islamske republike Irana, vendar pa ne take, kakršno zahtevajo in se zanjo borijo oborožene sile prepovedane kurdske demokratske stranke in pripadniki prav tako prepovedane stranke Romala, ki to podpirajo delavci in kmetje. Teheranski dnevnik »Azadegan* piše namreč. da je poslanik iranske islamske skupščine Haeri Fumani, v govoru, ki ga je imel prejšnji petek v Sanandadžu, glavnem mestu Ktirdistana, izjavil, da »skupščina preučuje zakon, po katerem naj bi Kurdistan upravljali Kurdi in pravi muslimani*. Fumani je pohvalil vlogo Kurdov v boju proti odstavljenemu šahu in v prid islamske revolucije, opozoril ljudstvo na sovražnikove težnje, da izzovejo »pore med Šiiti in Suniti in trdil, da se njegova vlada ne bo nikoli več pogajala z ilegalnimi skupinami, kar pomeni, da ne bo več upoštevala možnosti sporazumevanja s KDS in Komalom. Večina kurdskega naroda v Iranu pripada namreč sunitski sekti islama, manjšina pa šiitski sekti, ki je po uvedbi nove iranske usta ve prav tako uradno priznana veroizpoved. Glede namigov na »sovražnikove težnje* pa je Fumani prav gotovo imel v mislih govor iraškega predsednika Sadama Huseina, ki je dejal, da bo njegova vlada oskrbovala z orožjem vse iranske narode in manjšine, ki se borijo proti teheranski vladi Po mnenju iraških vo diteljev (tudi pred pričetkom iraško-iranske vojne) so namreč v islamski republiki zane marjene /se najosnovnejše pravice nešiitskih muslimanov, kar velja posebej še za arabsko sunitsko prebivalstvo v iranski pokrajini v Kuzistanu. Podobno stališče o verskih pravicah imata tudi KDS in Komala v Kurdistanu, vendar pa njihov boj ni strogo verski. Obe stranki se namreč borita zlasti za u-veljavitev avtonomne kurdske vlade v vseh pokrajinah, kjer so naseljeni Kurdi. Zahtevajo tudi lastne varnostne sile in jezik v šolah, česar sedanja iranska ustava ne dopušča. Teheranski vladi pa bi prepustili le vodenje zunanje politike, organizacijo državne vojske in vodenje globalne gospodarske politike. Če je vest o zakonu, ki bi dodelil »Kurdom in pravim muslimanom* upravo nad svojo deželo točna, pa še vedno ni znano, kako bi napovedano avtonomijo tolmačila osrednja teheranska vlada. Bolj verjetno je, da bi namesto politične avtonomije Kurdom zagotovili zlasti neke vrste verske avtonomije. To potr-iuje tudi dejstvo, da je Fumanijevim posegom v Sanandadžu prisostvovala prava smetana verskih voditeljev pokrajine, katero sestavljajo trije pripadniki sunitske in dva člana šiitske sekte. Pri Semipalatinsku jedrska eksplozija UPPSALA — švedski seizmološki institut je sporočil, da so v Sovjetski zvezi opravili prejšnjo noč jedrsko podzemsko eksplozijo. Središče eksplozije je bilo pri Semipalatin-sku v Sibiriji, jakost pa je dosegla po potresnih merilih stopnjo 6,9 Richterjeve lestvice. V porastu namerni požari gozdov RIM — Lani so gozdni požari v Italiji zajeli površino od 45.219 hektarov, kar je za 10,2 odst. več kot predlani. Precej se je znižalo število tako imenovanih »naravnih* požarov (manj 89 odst.), številnejši pa so bili drugi: namerni za 16,2 odst., požari iz neugotovljenih vzrokov za 17,8 odst., 0D JUTRI DO 3J. MAJA V MUZEJU GORIČANE PRI MEDVODAH ZLATO IZ KOLUMBIJE: ZANIMIVA RAZSTAV A O PREDŠPANSKI KULTURI Odprta je tudi razstava Umetnost Afrike in stalna zbirka kultumo-zgoclovinske razstave Kitajske - V Ljubljani razstava Govorica slovenske kmečke noše Koprska pomoi-ska milica v poletnih mesecih sicer skrbno nadzoruje celotno območje 42 kilometrov slovenske obale, velikokrat mora o-pominjati in celo mandatno kaznovati kršilce. Vendar ljudje kmalu spet ne izpolnjujejo vseh predpisov, namreč takoj ko se motorni čoln milice oddalji. Zato so člani piran skega izvršnega sveta predlagali, da bi v posameznih občinah, predvsem pa v piranski, kjer je gostota kopalcev in plovil največja v treh po.etnih mesecih, imeli miličniki še dodatno ekipo, ki bi nadzorovala spoštovanje reda in varne plovbe na morju. Na piranskem komiteju za družbeno planiranje in driižbeno -ekonomski razvoj načrtujejo tudi posebne pomorske karte, kjer bi bilo točno opredeljeno, kje je prostor za smučanje na vodi, kje za glisiranje, kje za jadranje, do kod lahko plavajo kopalci. Vendar bo za izdelavo teh kart minilo še kar nekaj časa. Precej bolj umestne in sprejemljive so tiste zamisli, ki predlagajo, da bi na vseh izpostavljenih mestih, namreč v pristaniščih, marinah, na pomolih in kopališčih postavili velike table, kjer bi ta pomorska karta jasno in glasno opredeljevala vsem, ki se podajajo na ali v morje kako naj se tam obnašajo. To bi zahtevalo še najmanj sredstev, pomenilo pa bi res izdaten zalogaj pri zagotavljanju reda in varnosti na morju. To zamisel bi bilo mogoče izpeljati še do letošnje sezone. Letos naj bi občinski upravni organi, pristojni za splašno upravo, še pred sezono oblikovali posebne komisije, ki bodo pregledale vsa kopališča, njih opremljenost in pripravljenost na vzdrževanje. Ta komisija bo od- PIRAN — Julija in avgusta bodo vse trgovine z živili in časopisi v piranski občini ob nedeljah in praznikih odprte vsaj 3 ure. Odredijo o tem je sprejel piranski izvršni svet in pomeni le nadaljevanje že dosedaj utečene navade. Povedati je treba, da tega trgovci niso nič kaj radi podprli. V TOZD Jestvina Lj izolski TOZD Živila so predlagali, da bi bile trgovine v juliju in avgustu odprte tako kot v juniju in septembru, namreč le nekatere, ki bi dežurale v omenjenih prazničnih dnevih. Tako stališče so zagovarjali LJUBLJANA — V ciklusu razstav «Kulture neuvrščenih» je pripravil Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane reprezentativno razstavo. Z njo gostuje Muzej zlata Banke republike Kolumbije iz Bogote. Iz največje zakladnice zlata na svetu je bilo izbranih 300 zlatih predmetov in 50 predmetov izredne keramične umetnosti iz sedem najbolj pomembnih starih kultur Kolumbije. To so znamenite kulture Calima, Muisca, Norino, Quimbaya, Sim. Tairona in Tolima. Časovno zajemajo razstavljeni predmeti čas od I. do XVI. stoletja, do prihoda španskih zavojevalcev v Južno Ameriko. V u-metnosti obdelovanja zlata so kolumbijski staroselci dosegli popolnost v reliefu in v vseh tehnikah od varjenja do pozlate, tanjenja, tiska, efo zapletenega vlivanja v tehniki izginulega voska. Predmeti na razstavi v Goričanah vse to dokazujejo. Razstavljene so izredne umetnine: nakit Indijancev, drobne in velike figure, ki so jih polagali z obrazložitvijo, da poslovanje ob nedeljah nima zaželenega pozitivnega finančnega rezultata in da delavci ne soglašajo z dežurstvom ob nedeljah, ker so v trgovinah zaposleno predvsem ženske - matere, ki ob nedeljah nimajo urejenega var-: '.va otrok. Občinski upravni organ piranske občine pa je takim ugovorom nasprotoval. Po njihovem mnenju po dveh letih ni smotrno zmanjševati že vpeljanega dežurstva saj bi b’’ to korak nazaj pri prizadeva njih za čimboljšo preskrbo v času turistične sezone. B. Š. v grobove, daritveni predmeti, zlate maske in glasbeni instrumenti, čelade, oklepi itd. — vse je iz zlata, in vsi ti predmeti so vsak zase tudi velika umetnina. Zgovorno nam predstavljajo staro zgodovino, u-metniški razvoj, zapletenost verovanja in načina življenja starih prebivalcev današnja Kolumbije. Razstava oživlja staro legendo o «El Voradu», o zlatem poglavarju Mui-scov, o zlatu in smaragdih, ki so jih zmetali njegovi podaniki ob njegovem ustoličenju v sveto jezero Guatavita, ki še danes budi poželenje iskalcev zlata. Na razstavi bodo ob predmetih, ki jih že desetletja čuva v svojih trezorjih Banka republike Kolumbije tudi taki, ki so jih odkrili šele v zadnjih letih in so sedaj prvič predstavljeni m razstavi leta v muzeju Goričane. Razstava bo odprta od 24. aprila do 31. maja, vsak dan razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Ker je zanjo izredno zanimanje, prosimo, da že sedaj vse skupine zaradi strokovnega vodstva najavijo svoj obisk na tel. št. 22-475 ali 611-15$ rli pismeno tia naslov: Slovenski etnografski muzej, p.p. 73, 61000 Ljubljana, Prešernova c. 20. V muzeju neevropskih kultur v Goričanah si istočasno lahko ogledate še občasno razstavo Umetnost Afrike ter stalno zbirko kulturnozgodovinske razstave Kitajske. V Ljubljani, v Slovenskem etnografskem muzeju. Trg herojev 1 pa je odprta zanimiva razstava Govorica slovenske kmečke noše. Muzej je odprt vsak dan. razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. ob sredah in petkih pa tudi popoldne od 16. do 19. ure. PORDENON — Pordenonsko kazensko sodišče je razsodilo, da o-bjava na zasebni radijski postaji, da je rdeči brigadist Renato Cur-cio ušel iz zapora, ni kazniva. Na zatožni klopi sta se znašla Rosario Pacini (urednik) in Maurizio I.uc-chetta (odgovorni urednik radijskega oddajnika «LT»). ker sta objavila zadevno vest v dneh, ko je bil ugrabljen Aldo Moro. MniiiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinvtuiuiiMiiuiMimiMitiHMtiMiiitmiiiiiiiiiiimiiiiniiiimiiiHii V PIRANSKI OBČINI Poleti bodo vse trgovine odprte tudi ob nedeljah