Posfitnezna Številka 20 vinarjev. Stev. 52. y Ljubljani, v soboto dne 15. marca »319. iefo I. Insoratl: Enostolpna petiinsta (53 m« Prat* klu visoka ali nja prostor) te enftrat po SO mu n M* bi vetkrat po 43 vin. — Os sofeottt tfiojfri Urit. — Poslano: Enostolpns pclitvrsfs K V—. — kbala mk cian, tivzenJI nedrje In praznih*, ot) 1 mi oopoMsa. C«W C9!o!«5bb p 15 posli K 40"—. za Lj;ii>lj*ao 8 36' POttctnO m m m 20 -~. „ „ ■ 13- ktrdftlMI N « ■ M. M ■ ^ j, . ^BSaCslO Nan 3’50« n m n 3 “f«cniit»o In uprava: Kopitarjeva ulita 8. — Teitfon 59 igrica, Trst in istra izgubljeni 1 Posebno poročilo »Večernemu listu *< Bero, 15. marca« švicarski dšploma-‘tfčal kro£a so prejeli iz Parna vest, da se *e ®v*t de*2torice spoiazumel s sledečo *e$itv!;o jjugolovansko-H albanskega spora; ^ Italija odi topi Jugoslaviji Dalmacijo in 8i Pridrži le nekaj otokov vojaškega pomena. 2 Reka postane svobod u mesto pod protektoratom velevJasti. 3, Jugoslovani se odrekajo vsem pravicam na Goriško, Trst in Istro« 4. Italijanske in jugoslovanske man« ju c dobe v obeh dr/avah svojo avtonomijo. Vse zahteve Stalile sprejete 1 LDU Berlin, 15. marca (ČTU) K vesti *>Hfise)cr Nachrichtenc i■/. Pariza, da so zavezniki sprejeli vso zahteve Italijo, pripominja »B. Z. «m Mitiag«; Spor zaradi Soče, Roko in Dalmacije prepuščamo Italijanom in Jugoslovanom. Protestirati pa tooramo zoper diktatorično priklopitev ftemSko j ur. iv Tirolske, popolnoma nemških dolov ob zgornji Adižl in popolnoma Nemških mest Holcann in I3rixna. Ravno tako moramo protestiiati proli priklopitvi draškega (klanskega k poljski državi. Na tak n« Cin no moro priti do rairft. Vendar pa se kaže, da bodo Sole po prihodu predsednika Wilsona končnoveljavna odločili o leb vprašanjih. Ne paipozuamo odoločit-ve, ki enostavno odklanja samoodločbo delov nemškega naroda- Italija mora pomisliti, da mora v svoji hodoči politiki zopet računati s sporazumom z Nemško Avstrijo, da bo imela zaslombo proti Franciji v Sredozemskem morju in proti Jugoslaviji v Adriji, Mažarl pripravljajo med prekmurskimi Slovenci plebiscit. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Ljutomer, J 5. marca. Mažari so po c^’em Prekmurju razvili velikansko agita-c,l° proti Jugoslaviji. Vrgli so med ljudstvo "a tisoče letakov, tiskanih v prekmurskem v katerih hujskajo proti Jugosla-JH, Češ, da se bo ljudstvo moralo posrbiti, e Prekmurje pride pod Jugoslavijo, j . Predvčerajšnjim jc dvoje mažarskih ^tal metalo raznobarvne listke po prck-.^^kih vaseh. Na teh lističih hujskajo pro-.1 s’ovenskim duhovnikom v Prekmurja. Citati je na teh letakih edo to, da imajo slovenski duhovniki pripravljen strup, s katerim bodo zastrupili studence, če bi se ljudstvo ne izreklo za Jugoslavijo, Prekmurski župani so od ogrske vlade dobili nalog, naj med prebivalstvom pripravljajo teren za plebiscit. Dobili so posebne tiskovine, v katere se bo vpisalo, kdo je za Jugoslavijo in kdo ne. Dan glasovanja še ni določen. Nemško-štajerski kmetje se upirajo. »Večernemu listu«. i. Posebno poročilo | . u “ * " . q C**»urck, 15. marca. Poročila, došla iz ^feka, vele: Med kmetskim prebival-■ j«VOln na c°lem Srednjem Štajerskem ae 4^vila velika agitacija proti graški vla-^ edavno sem poročal o uporih kme-v glelchenberškem okraju. Sedaj pri- hajajo enaka poročila tudi iz krajev severno od demarkacijske črte, iz radgonskega, ormoSkega in Upniškega okraja. Med delavstvom in kmetskim prebivalstvom je nastalo veliko nasprotstvo. Graški socialni demokratje prirejajo na Dnevi odločitve. Da se bližamo odločitvi v Parizu, O tem nam pričajo vznemirjajoče vesti, ki prihajajo preko Švice in Italije. Zadnje vesti trde, da so na mirovnem posvetu našli novo rešitev jugoslovanskega vprašanja/ Italija bi se odrekla aneksiji zasedenih krajev, zato pa bi se ^.družila ozemlja Slovencev in Hrvatov^ (brez Srbov) v enotno državo, ki bi bila z Italijo zvezana s trgov-i skimi in carinskimi pogodbami. Italija bi po tem načrtu kontrolirala našo trgovino in jo nadzorovala tako, da bi bili navezani le na Italijo, Bili bi nekaka kolonija Italije. Drugo poročilo trdi, da bo Italija jutri v nedeljo anektirala Reko. Iz tega bi sledilo, da bi Italija zasedla trajno in anektirala vse jugoslovanske luke: Trst, Reko in Split. Split so Lahi-res že zasedli. Tako b«. Italiji bilo omogočena kcVntrola nad jugo* slovansko trgovino. Obenem bi pa Jugo* slavija, razcepljena na dva dela, ne bila močna in bi se Italiji ne bilo treba bati nove države. Načrt, ki ga kolportirajo te vesti, a katerih nc vemo, če so resnične, je popolnoma imperalističen. Italija bi bila gospo* dar, mi pa njena kolonija, ustvarjena le zalo, da bi jo Lah gospodarsko izkoriščal/ Na pariškem mirovnem posvetu sede možje, ki ne poznajo več sodobnega človeštva. Wilsoa s svojimi idejami je stopil v ozadje, tisti Wilson, ki je rešil zapad-no Evropo pred germanskim barbarstvom, stoji s svojimi idejami potisnjen v ozadje.. Londonski pakt, ki ga Wilson noče prizna-* ti, igra odločilno vlogo na mirovnem po« svetu, tisti londonski pakt, ki prepoveduje, da bi se mirovnega posveta smel udeležiti rimski papež kot zastopnik krščanske pravičnosti in krščanske ljubezni med narodi. .Pravičnost/mir in spravo potiskajo * ozadje. Zmago slavi danes sila in moč de-setorice diplomatov. Gorje jim, ki niso poznali pravice narodov in duha časa. Že čakajo pred vrati zastopniki krvavega na* silja, ki ga bodo v maščevanje začeli izva« jati nad zastopniki nasilnih vlad. Za pravico in resnico pa imajo vsi gluha ušesa. Voz drvi v brezdno, Gorje mu, ki fe « a odgovoren? smelih shod hlapcev, dekel in dninarjev, aastopajc proli kmetu ter jih orgrt.izirajti * socialističnih organizacijah. Na drugi strani pa vlada neprestano rekvirira zadnje ostanke živil kmetom. Položaj postaja od dne do dne resne ji. I.DU Berlin, 14. marca, (Brcržično) t t, m, V letakih in na govorih rou-iariajo Na cestah in v delavnicah v Berlinu širijo agitatorji, da se more ta s Širiti med delavstvom ponovno propagando za na vso Nemčijo. »plošno stavko, ki naj bi se začela dne 20. j ------- Streljanje na severni mej?. Tihotapstvo. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Dravograd, 15, marca, Pri Soboti se je včeraj med 3. in 4, uro popoldne zopet vršilo streljanje. Začeli so seveda zopet Nemci. Do spopadov vendar ni prišlo, pač Ija se je iz velikovške okolice culo stre-janje s topovi. Na štajerski črti od Sobote do Radgone ;e popoln mir, Nemci skušajo na prehodih čez demarkacijsko črto vtihotapljati velik? množine živil. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 15. marca ob devetih dopoldne iz uradnega vira: Dne 14. t. m. je nemško letalo preletelo naše postojanke na Ljubelju. V ostalem Je položaj neizpromenien. —- Včeraj so Nemci izročili naši predstraži deset orožnikov, ki so jih bili ujeli pri napadu na Soboto in jih odvedli v Celovec. Ostale i?^še vojake, k so bili pri tej priliki ujeti, pričakujejo danes. LDU Maribor, 14, marca. Kako je naš policijski šef dr. Senekovič osovražen pri Nemcih tudi v Gradcu, se zrcali tudi iz nastopnega primera: Neki Fistranetz, neko-i.k c podoben dr. Senekoviču, se je peljal v Gradec, Komaj izstopi na kolodvoru, že ga nahruli straža, aretira ter zmerja s surovim? izrazi kakor »Jugoslavischer Schw einehund« itd. Aretacija in psovanje sta vzbudila splošno pozornost. Na ulici se c nadaljevala hujskajoča demonstracija, s catero so spremljali dozdevnega dr. Senekoviča do policijskega ravnateljstva. Šele, i:o se ;e tu zadostno legitimiral, so uvideli zmoto, in policijski uradnik je moral hujskačem šele izjaviti, da jc osebno odgovoren, da dotičnik ni dr, Senekovič. LDU Pariz, 14, marca. (Dun. KU) Brezžično, Danes so osnovali v Belgradu frtm-coski komercialni urad, da se ustanove trgovski in gospodarski stiki med Francijo in Jugoslavijo, Naloga tega urada bo tudi to, podajati .Jugoslovanom vsa potrebna pojasnila glede francoskih izdelkov in laj-tati promet s francosko trgovino. Potiski wm minister. LDU Varšava, 14. marca. (Brezžično.) General Lechiewski je bil imenovan za poljskega vojnega ministra. Nova *jlada m Ouuaiu. LDU Dunaj, 14. marca. (ČTU) Glavni odbor narodno skupščino bo še tekom današnjega dneva stavil svojo predloge za sestavo novega,ministrstva. Glavni odbor je. sestavljen iz treh predsednikov in iz petih pripadnikov krščanske socialno de-mokratičue stranke in petin pripadnikov soc. dem. stranko. Nemški nacionalci so zastopani po enem Članu, ki bo pri važnih glasovanjih tvoril jeziček na tehtnici. Nova vlada se bo bržkone že v jutrišnji seji predstavila zbornici. Okoli poldneva jc krožil v poslanski zbornici nastopni seznamek novih ministrov, ki bo najbrže tudi kon-čnoveljaven. Državni kancler: dr. Rcnner; namestnik državnega kanclerja brez port-felja: deželni glavar Predarlskega dr. Oton Ender (on bo krščansko - socialni državni zastopnik in minister - govornik v zastopstvu dr. Rennorja); poljedelski minister: Josip Stockler; trgovina, veleobrt in javna dela (ta ministrstva bodo združena): dr. Ellenbogen; državni podtajnik: Zc-rdik; minister za socializacijo (nov urad): dr. O. Bauer; zunanje zadeve: dr. Franc Klein; finance: dr. Schumpcter; naučno ministrstvo: dr. Feliks Meycr; promet: prejšnji prehranjevalni' minister Paul; narodna hramba: dr. Deutseh; prehrana: dr. pl. Ldvvenfcld - Iluss. Nadalje se govori, da vstopi dr. Stdlzel kot državni podtajnik v justično ministrstvo. V današnji seji ustavnega odseka je bil sprejet zakonski načrt o pripravi socializacije. Najvažnejšo določbe toga zakona so: Iz ozirov javno blaginje smejo država, deželo ali občino primerne gospodarske obrate razlastiti in jih prevzeti v lastno upravo ali izročiti v upravo javnopravnih korporacij. Koristi nameščencev teh obratov so zajamčene s posebnim zakonom. Priprava toga zakona bo poverjena držvni komisiji za socializacijo, koje predsedništvo bo obstojalo iz predsednika, podpredsednika in treh članov. Obravnav proti napadalcu Gem@nceau-ia. LDU Pariz, 14, marca. (Brezžično.) Danes se jc pred drugim vojnim svetom pod predsedstvom polkovnika Hiverta pričela obravnava zoper Emila Cottina, ki je dne 19, februarja oddal 9 strelov iz revolverja na francoskega ministrskega predsednika Clemenceauja, SnMrFa v Oraiu. LDU Moskva, 14. marca. (Brezžično.) Finančni minister sibirske vlade te ->red 1 ratkim potoval po Uralu, da se prepriča o gespodars!-cm stanju te pokrajine. ra norčevali, češ, kaj pa je to meni, par sto krone, zaslužil sem pa le lene tisočake. Nekateri so prodali na Hrvatsko oo sto konj in še več, za katere ne bo nihče več zvedel. Poštenim kmetovalcem pa, ki so ubogo žival čez zimo iz golega usmiljenja prerodili, se bodo pa konji pri klasifikaciji bržkone zelo visoko cenili. Isto je tudi z govejo živino. Najlepši voli so se utiho-tapljali tja doli in izvažalo se je najboljše meso. Poizvedbe so bile le površne, ugotovilo se je tihotapstvo le za eno ali dve glavi, —- pa je bilo dosti. Koliko pa sc jc v resiiici utihotapilo in potem prodalo za tri- ali štirikratno ceno našim strupeni® sovražnikom, to . pa jc ostalo vsled brezbrižnosti prikrito. Ako pa domač obrtnik’ pobije kako živince, da potem postreže domačemu uradništvu in bolnikom, je P3 tako občutno kaznovan, da sc ne upa teg3 nikdar več storiti, medtem ko so se tihotapci takoj ozrli po novem dobičku. kr Kače. Resnično se torej na po slopi11 naše železniško postaje blišči črno na bcJ lem: Račje. Bogsigavodi, kateri učenjak j° to modrost za drag denar prodal železnF Ski upravi / Občinski pečat in pošta imata-Rače. In vsakdo le reče: Račo — v Račah) Hpčo — v Hočah, Rušo — v Rušah, L«*0 — v Lučah; ne pa v Lučjern, v Rušjcin, v IIoč je m! Froč torej s tistim kozjim repi' čem! —• Mimogrede hodi povedano, d* imamo v Račah tudi »Tovarno vinskcS® cvetja« (spiritus). kr Ornigovo premoženje pod držtri' nim nadzorstvom. Predsedništvo dežel®’ vlade za Slovenijo je z odlokom od dn° 10, marca 1919 na podlagi § 1 naredbe 2 dne 30. dec. 1918 št, XXXI. Ur. 1. p od nazor vse premoženje, podjetja in zemlji®* Jož, Omiga iz Ptuja ter imenovala v svrh® izvršitve te odredbe za nadzornika g. af> Ivana Fermevca, Zoper to nardebo ni n0r< bene pritožba, kr Begunci, pozor! Dve begunski kn®* čki družini, vsaka z najmanj eno delavsk® močjo — če več, tem bolje — za obdei®* vanje večjega posestva ter reje živine bližini Belgrada se sprejmeti pod izred® dobrimi pogoji. Ponudbe, brez rizike. Močna dekja (begunka) se sprejme v. d~ M družini v Belgradu, — Sobarica, resna ne premlada (begunka) sc sprejme v dobri družini v Belgradu. Pogoji zelo do-"5*1 hrana dobra, tečna in zadostna, Vožnja povsod prosta. Natančnejše pogoje se 12vc pri »Posredovalnem uradu za begun-cc v Ljubljani« Dunajska ccsia 38/1, kr NaSi ganije v laškem ajeinišivu. Iz ■lilijo je prejelo naše ureuništvo vojno do-Pisnico. ki nam jo jo pisal Jože! Poje, vojni kurat žo dno 6. novembra prejšnjega leta. Dopisnica so gla^i: »Prosim, naznanite v slovenskih in čo mogočo tudi v nemških '-ttsopisih našim sorodnikom, da smo vsi vojaki 7. lovskega bataljona živi m zdravi ^ laškem ujetništvu « ki Za častnega meščana je izvoli) za-fifeliKii. mestni občinski zastop bivšega žu P&na it. Amruša, ki je pokloni! mestu dve veKirj ustanovi: za otroško polikliniko ir. Otrov!>o vzgojevališče. kr Dijaški svet so te dni ustanovili MttSplelU belgrajskego vseučilišča, ki 1C.«588 galskih felap! jo naročilo na-,'iSno ministrstvo pri belgrajskili obrtnikih, ^ jih podpre v njih težavnem položaju. kr Kunec jttaSjaKkih šol ca Hrvat-■sko® Na Hrvatskcm in v Slavoniji so od-Plavili, oziroma pohrvatili vse madjarsko •Jolo __ kr BraStvo za premet v Srbi”! se Je ■^fitanovilo v Belgradu z glavnico 10 milijonov dinarjev. Društvo bo pospeševalo Promet na železnicah, rekah in po cestah ^ avtomobili in vozovi. kr Koliko bo si a! k/»'.<:&?. pšenice, *Js. 't-fonom.« prinaša račuo c pridelavi pše-'ftiee. Gb danih razmerja bo stala kmet i . ■pr>oflava pšenice p0 333 K vin. kvio-•tal' Akc prištejemo prevozne in mlinar-1 * e k c, bo stal kiiog-anr. moke približno 6 K in lej ceni tur* odgovarja cena 'pšenice k. nam jo bo n vazala Amerika, •‘to bcTT c^radali kruha.’ kr Mestax vejvedi SlepaasvUu, To dni 5° prišel v Mostar vojvoda Stepanovič, ki ga Mošč&ni slovesno sprejeli in mu potonili zlato sabljo in dve dragoceni pu-*ki. __ kr UsjreeM pustnih zabav v S"zajeva 150 so kazali med drugim tudi v mestni ^dravstveni statistiki. Število spolnih bo-ezai se je zvišalo vsak teden za približno 200 slučajev. i k Ljublisne. ’ i itnessovauje. Ministrstvo vojaštva in °^aarice kraljestva SHS je podelilo mor-,.ariskcrna superijorju, prideljenemu ljub-lanski garniziji in bolnici Dragotinu ICo-°'la Vi, činovni razred (čin polkovnika). 1 Gledališki svet Seja gledališkega v ko jutri (v nedeljo) v pisarnici Slo-friske matice ob devetih dopoldne (ne fa ob desetih, kakor je bilo pomotoma nagnjeno), j.., 1 »Obrtno tajništvo uraduje v prosto- o0 ObrJno-kreclitnc zadruge v Ljubljani, P o n l!l" vsa^* dan od 2, do 5, ure Se Poldne, Naše obrtnike opozarjamo, da g v svojih zadevah obračajo na ta naslov. uje se »Obrtna Zveza«, ki bo izdajala Sv°l lisi. I Drnštvo zasebnih uradnikov in nirad-jalc opozarja člane in članico, ki so vpisani \r srbohrvaški točaj, da se je pričelo s trgovsko korespondenco v cirilici ter jih prosi, da pouk redno obiskujejo. 1 Prekodao gospodarski urad v Ljubljani bode imel tekom tega meseca na razpolago nekaj vagonov drva (največ bukovih) po 900K za desettonski vagon /ranit o namembna postaja. Prebivalstvo, katero na lo blago reflektlra, se poživlja, da naznani svojo potrebščno ter namembno postajo do 25. t, m, na označeni urad, V prvi seji po imenovanem datumu upravne komisije Prehodno gospodarskega urada se bode izvršila razdelitev, pri kateri se bodo v prvi vrsti upoštevali najpotrebnejši sloji prebivalstva, 1 Mesarska aadrnga v Ljubljani naznanja, da se bodo preizkušnje za vajence oziroma za pomočnike vršile v petek dne 28. marca 1919 v Mestni klavnici. Pričetek ob 2. uri popoldne. Izpričevala in druga poirebna pojasnila je prinesti s seboj. 1 Čebula. Večja množina čebule je na prodaj pri Kogovniku, Udmat št. 13. 1 Čegavaje košara? Dne 16. svečana sta dva neznana moška v neki hiši v Škofji ulici rdprla z vitrihom stanovanje in hotela krasti. Ker so se v istem času vračale stranke domov, sta tatova pobegnila m puška v sobi košaro, £»•#• lastnik je neznan. j astnik košare se pozivlje, da se z:slas: v kriminalnem oddelku policijskega ravnateljstva v sobi št. IS. Politična kronika. ]> Politično 'pihanje jragaslcvanskesa 'žensiva. Dno 9. marca so jo vršila v lielo-varu ženska protestna skupščina proti Italijanski okupaciji in nasiljem. Nastopilo jo več govornic in so navdušeno sprejeli znano resolucijo. V poročilu o tem shodu piše »Hrvat«: »Resno pojmovanje organizacijo in zavest, ki je vodila vse, je mnogo jačja, nego srno bili vajeni pričakovati od gibanja žen Njihovo navdušenje jo bilo enako stvarno kakor tudi razpravljanje. Skupščina je bila najboljša apologija in dokaz, da morajo in hočejo haše Ženo poslej trajno sodelovati v našem javnem in splošno narodnem življenju. Vsak državnik in vsak rodoljub more v vsem tem gibanju videti le nov prirastek naše narodno energijo in dela, napredki:a in uspeha. p Don Ante Jagič, proiesor katoliškega bogoslovja ter upravitelj semenišča »Zmajevič« v Zadru, je ušel Italijanom in prišel v Zagreb, odkoder je skupaj z drugimi člani državnega veča odpotoval v Bclgrad; pristopil je »Narodnemu kltfbu''. p Srbsko društvo Rdečega križa. O delu srbskega Rdečega križa začasa _voj-ske poroča v »Epobi« njegov predsednik Borisavljevič, Društvo je delovalo v bolnišnicah, med ranjenci in bolniki, preskrbovalo in delilo je hrano najrevnejšemu prebiv dstvu, dopisovalo je glede padlih, ujetih in pogrešanih itd, V kratkem otvori društvo več novih bolnišnic za ran'ene in bolne vojake ter ustanovi sanatorij za jetične častnike in moštvo, p Prenos SupPovega »?j>e’a v domovino, Truplo onk. Frana Sunila ie bil dal njegov iskreni prijatelj in zaščitnik, urednik »Timesa« Steed, sežgati v krematoriju ter pepel shraniti. Ta pepel prenesejo sedaj na slovesen način v domovino, p Hrvatska krščanska delavska zveza je minulo nedeljo zborovala v Zagrebu, Zbora se je v imenu slovenskega delavstva udeležil I, Gostinčar. p »Jadran« ustavljen. Na zahtevo splitskih italijanašev je okupacijska oblast ustavila katoliški dežnik »Jadran« v SpKiu. Po suetu. s Angleži so strogi, iz Kolina poročajo, da so Angleži v okupiranem ozemlju, kar se tiče morale, zelo strogi. Nekaj mladih deklic, ki so v predmestju nekoliko opite prepevale in razgrajale, so zgrabili in jih zaprli za 48 ur. Nobena prošnja ni nič pomagala, tudi niso dovolili, da bi plačale kazen v denarju. Dva hišna posestnika, ki sta sprejela pod streho ženske dvomljive vrednosti, sta dobila dva mesca zapora in morala plačat' 500 mark kazni. Ženske dvomljive vrednosti romajo kar po vrsti v zapor ali pa jih izročijo zoravstveni policiji, s Poveljniki nemških podmornikov p?ed sodiščem, Jz Londona javljajo, da je preiskovalno poverjmstvo nabralo o delovanju nemških podmotnikov toliko ebte-žilncga materijala, da lahko posadijo dvajset poveljnikov nemških podmorskih čolnov na zatožno klop. Sedem poveljnikov je obdolženih t^ko, da. se bo glasila obsodba na sniri,,; Kazenski predlog bo predložen mirovni konferenci. Oni poveljniki* ki so zbežali v nevtralne države, ne bodo ušis, ker bo ententa prosila te, naj jih izročijo, s Ogromni brzojavi. Pariški dopisnik »Timesa« je poslal povodom atentata na Clemenceauja o tem dogodku svojemu listu ogromno brzojavko, ki je obsegala Sf>00 besed. Od ostalih dopisnikov je prejel »Times« o tem dogodku 15.000 brzojavnih besed- Če pomislimo, da so bili vsi brzojavi poslani pod »nu no« in da se v tem slučaju plača za vsako besedo 75 cen-icsimov, je lahko izračunali, koliko stroškov je povzročil atentator na Clemenceauja »Timesu«, s listoreiio v MoSakovesn. Nihče ne zna današnji svetovni položaj izkoriščati tako kot Italiiani. Neki mnntovski list se danes s strasHo zavzema za to, da naj Italija zahteva še osem Tintorettijevih slik, ki se bn e nahajajo pri Mdnakovem, ker so bile baje v letu 1630. ugrabljene v vojvodski palači v Mantovi, Gre najbrž za ciklus Gonza^a, to je šest sUk od Tintorelti-ja, ki sc nahaja o danes v Monakovem, Slike so res iz Mantove, a se nahajajo že par sto let v posesti ror5b;ne Wittelsba-cliov. Že leta 1743. je bil ta ciklus ome-rijcn. Slike so bile last Vo:vcde Karla nrm-tovskerfa, ki je vzel slike na svc‘ein be^u leta 1706 s sebo’ v Benetke in jih je baje prodal lota 1709 vojvodu lo^rinč^emu. Ker med Bavarsko in Italijo ri bilo r kdar nobenih bo'-ev, je gotovo- da rii^e niso prišle no neoošteni poti v niili nnsesL s Sejmi sužnjev v Maroku, Čeravno *o ponehali lovi na sužnje, vendar je še dandanes središče te sramotne kupčije Marokeš. Človeško blago ne dobe danes iez morje, ampak potom karavan iz znake in tafiletske pokrajine. Kupčija se vrši v mestnem delu »drogerijskih trgovcev«, kjer jih prevzamejo tako zvani »dellals« in jih priporočijo svečano varstvu Sidi ten Abesu, ki je mestni patron in prosijo po prečitanju prve sure korana Alahove E omoči, Nato se sklene pogodba pred ne-akim notarjem »adouls«. Cene so odvisne od starosti, spola in zmožnosti osebe, 24 letnega moža je videla francoska zdravnica Ledy prodati za 64 mark. Za ženske plačajo bolj visoke cene. Deklice od 10 a o 12 leta stanejo 500—600 mark in ženska, ki razume kuhati, je vredna do 2000 tnark. Če suženj ne ustreza pogojem, tedaj se lahko kupčija v teku šestih tednov jrazderc. Kupci peljejo svoje sužnje pred podkralja, ki je bil dovolil to kupčijo, To je bil zaukazal že Mu!ey Hafida. Pod njegovo vlado so bile prodane v velikem številu tudi bele žene, Ker je prišlo zato mnogo pritožb, da je zaukazal sultan, da sc smejo zanaprej prodajati samo zamorci in mešanci, Del od teh kupčij je dobil tudi sultan, kar mu je prinašalo obilih dohodkov, Marokanski haremi so številni. Imenovana zdravnica je videla hareme s 1500 in več Žanami, Vsak malomežčan ima po 20 žena; kdor nima nobene sužnje, sanja samo o tem, kako bi si jo kupil. Sultanov harem je nekaj takega, kar presega vsako fantazijo. Poleg žena, ki prebivajo pri njem v Fezu, ima še 3G00 žena v Marokešu ko rezervo. Njegov harem v Marokešu ima posebno organizacijo. Vsako mesto, vsako pleme je dolžno plačevati sultanu tribut v ženah, ki so razdeljene po deželah v različnih paviljonih. Vsak kadi, ki je razžalil svojega gospoda in se mu hoče zopet prikupiti in dokazati svojo lojalnost, mu pošlje po trop žena svojega rodu, da ce- lo lastne hčere pogosto. In tako se dogaja, da se število teh rekrutinj množi za zidovi harema od dne do dne, in jih reši samo smrt, zakaj sultan ne proda nobene sužnje, le poroči jih tu pa tam s svojimi dobrimi prijatelji. Poleg teh suženj, ki so nekake gospodarice v haremu, pa se nahaja še cela vrsta šužnjic, ki kuhajo, cedijo in strežejo favoritkam. Po postavi se smejo sužnjice zopet ponuditi v prodajo, kar se pa navadno izvrši s tolikim uspehom, ko boj med železnim in glinenim loncem. Marokanci zaničujejo ženo. Ona ima samo denarno vrednost. Ljubosumnje mu je tuje. On kupi sužnjo in jo proda dalje, če mu kaže kupčija, ko naši špekulanti, Na la način ženske moralično silno trpe. Delajo nič ne, če niso prisiljene v to. Delajo si toaleto, ščebetajo in se prepirajo. So popolnoma brez vsake izobrazbe, prav po marokanskem izreku: »Ne pusti hčere na teraso in ne uči jo brati!« Ne ve ničesar, ne pozna, življenja in izve o svetu samo toliko, kolikor izve od židovskih obiskovalk, ki edino smejo tu pa tam v harem, ki pa so po večjem tako nevedne, ko ženske v haremu same. Tu imajo Francozi že veliko polje za civilizacijo in reformo. Naj pomagajo tem najšibkeišimi med šibkimi in naj jih dvignejo k dostojanstvu človeka. Sicer pa, kako naj sc zgražamo. Saj smo mi vprizarjali bujc suženjstvo in hujše kupčije v znamenju civilizacije in svobode, Še pred Marokanci nas mora biti sram, s Nemški prestolonaslednik. Holandec Parkcrson je imel daljši razgovor z bivšim nemškim prestolonaslednikom, ki ga opisuje: »Spremil sem prestolonaslednika v njegovo sobo. Mal prostor je to, skoraj podstrešnica. Eno samo okno in še to deloma zakrito s staro ruto. In spi prestolonaslednik v ozki, prastari postelji. Dve stari posteljni zagrinjali, nekaj polomljenih stolov, dve mizi in zelo majhna mizica, to je edina sobna oprava. Dejal mi je, da peč greje pogosto tako slabo, da mora iti v posteljo, da se izogne mrazu. Prestolonaslednik je tudi dejal, da je bil zelo vesel, ko je slišal, da njegov oče cepi drva, »Jaz delam tu pri nekem kovaču podkve, To je edino gibanje in zabava, ki jo imam. Ko je začela vojska, sem bil nje nasprotnik. Povedal sem nemški vladi, da bo Anglija vkorakala v Nemčijo, pa mi niso verjeli. Vedel sem že vnaprej. Potoval sem mnogo in sem bil šest mescev v Indiji. Poznam moč angleške organizacije, imam prijatelje mi Angleškem, sem Anglijo vedno čislal in ni bilo po moji volji, bojevati sc z Anglijo, Moja misel je bila, zabraniti vojsko, vložiti eno tretjino angleškega kapitala v našo industrijo in eno tretjino našega kapitala v angleško industrijo. Toda mi bi dobili vojsko takoj prve mesce leta 1914., če ne bi bile napravile vodilne osebe mnoge pogreške, Zato sem hotel miru. Bil sem vedno pripravljen, dati Alzacijo Loreno, nazaj in se. z Anglijo pogajati za naše kolonije. Toda niso me poslušali. Ostal sem tiho in posledice so prišle.« s Mučenik tj utežni do bližnjega. Na Havajskih otokih jo umrl brat Josip Dut-ton na gobavosti, tako poročajo »Katoliški misijoni«. S tem je končalo pravo junaško življenje. Brat Josip Dutton jo bil iz zelo ugledne protestantske rodovine v Uniji in so ga izvrstno vzgojili. V državljanski vojski jo služi! naj prvo kot navaden vojak, a so jo odlikoval s tako hrabrostjo, da so ga odpustili kot stotnika. Pozneje je vstopil v železniško službo. 'Življenje mu jo zelo dobro kazalo, lepa bodočnost sc mu je obetala. Let. 1889. jo pa prestopil h katolicizmu, živel jo najprvo v nekom dominikanskem samostanu, pozneje pa v trapistovskem. V samostanski celici je Citat življenje patra Damiana in to jo bilo odločilno za njegovo življenje. Niti trenutek so ni bal gobavosti in njenih posledic; študiral jo medicino, zapustil domovino in se portal na samotni otok gorja, kjer ga jo vpeljal v službo pater Damjan, že sam plen bolezni. Skoro 25 let jo ostal »brat« Dutton med gobavimi. Skupaj z brati Pi-jeve družbo in s not rami frančiškankami jo stregel nekdanji častnik z junaško potrpežljivostjo ubogim bolnikom Vsako jutro si je oblekel modro suknjo in površnik in je šel tja, kjer je rekel, da jo njegova delavnica; v leseno stavbo z verando, kjer jo stala vrsta klopi in nekaj skled s toplo vodo. Od vseh strani so se privlekle uboge izsesane postavo in so se vsedle po klopeh. Brat Dutton je pogumno in potrpežljivo pral njihove rane, jih odel z novimi ovoji in obliži; za vsakega je imel prijazno besedo. Temu je podaril cvetlico, dragemu jo preskrbel udobnejši stol, da so je odpočil, drugega jo podpiral z blazino itd.* sploh, naredil je vse, da bi nesrečnikom življenje vsaj nekoliko omilil. S posebno vnemo jo skrbel za nesrečno otroke kana-kov — kannkc imenujemo domačine vsoh ototkov Velikega oceana, torej tudi doma* t čine Havajskega otočja —; kajti če jih j® napadla strašna bolezen, so jih zapodili starši iz hiš, prepustivši jih bolečinam ih domotožju. Prav po otroško so je nekdanji stotnik zabaval z njimi, izmislil si j0 vsakovrstne igre, zlasti prav veselo vrste* da je bodril in tolažil uboge pohabljence* — Skoro 25 let je vstrajal, v bedi in tip' j ljenju, na otoku Mololiaj. To je eden H3/1 vo jsk ih otokov, kamor pošiljajo vse g°' bo ve, da drugih otokov preveč ne okužijo* Tu je umrl tudi on kot žrtev bolezni, proti kateri se je toliko časa boril. Začuden ie čital moderni svet o požrtvovalnem življenju patra Danjiana in ga'je hvalil na i najlaskavejši način. Enaka čast gre ■ tudi njegovemu nasledniku Duttonu, ki ifl hotel iti trpel ravno isto. s Indijanski, »umetniški koledarji«- Mu- zej za kulturno zgodovino v Newyorku jc razstavil pred kratkim indijske umetniške koledarje. Ti značilni, za indijsko kul-turo zelo zanimivi dokazi, so iz Dokota rodu Sioux, napisani s podobami na kože bivolov, ki so zvezano v eno vrsto in katerih vsaka označuje eno leto. Zaznamova- j njo let se pri Indijancih ne vrši potom let' nih številk, ampak na ta način, da zazna- \ mujejo kak pomemben dogodek, ki sc j®1'-' dogodil v zimi dotičnega leta. Indijanci sami menujejo koledar .'-Pisanje zimskega štetja«. Ti indijanski koledarji so redkost in ne\vyor.ški muzej ima zdaj eno celotno kroniko te vrste, od dveh drugih pa samo posamezne dele. Nekatere teh kronik P°' sezajo daleč nazaj, nekatere colo v 1. Il7< \ V teh indijanskih koledarjih jc najti sledove amerikanske zgodovine, kot so sl j° predstavljali Indijanci. Tako so leta 1770*. in 1781. označena kot zime koz. Leto, v ka-tereiri jo bilo potemnilo solnce, se imenuje ko zima, ko je šla mimo »zvezda z velikim šumom«. Ko je predsednik Zedini0-1 nih držav podpisal zakon, po katerem bil umor Indijanca kazniv, govori kron1' ka o zimi, ko »ded njih umor ni priznal ko postavo«. Ko jc bil umorjen predsednik Mac Kniley leta 1902,, so zaznamovali l0" to: »Zima pradedovega umora«. Ko so spe-ljo.ll Evropejci železnico blizu središč® Ogalala Indijancev, so zapisali tožno: »Zi' ma železnico Ogolala in umorite jih.« bi vprašali Dokota Indijanca po rojstv0' nem letu, ne bo rekel morda 1853, ampalc »leto debelega snega«, ne leto 1889, ampa^ leto »mesečnega mrka«. s Od važna duhovitost. Znano jc, jc Clemenceau oster porogljivcc, okrutth proti žrtvi, a tudi proti samemu sebi. K? je prišel po atentatu domov, je dejal p*1-1 šotnim: »Videl sem tega človeka, ko je kel za kočijo, in sem pomislil: ta človek jc nespreten, ne bo m« zadel, a motil sen® sc.« Ko jc slišal, da ga je indijski poslamk oovabil v Indijo na lov na tigra, jc deja* ‘Poslanik je samo pozabil povedali, da j sem ta tiger jaz!« — Generaiu Mordacc, ^ ga nagovarja neprestano, da noj bo oprezen, odgovarja redno; »Ali mislite, da 5ein dete?« Clemenceau se ne boji revolta, a sc silno boji prehlada. Ko jc v Strassburgu obiskal vse cerkve in židovsko tudi, je dejal: »Židovsko vero sem izbral,« — »Zakaj?« — »Ker ta edina dovedle, da obdržim v nji klobuk na glavi.« s Največji MdrOpIan, Največ ji hidro-na svetu jc dograjen v Roclcavay Par-(Long Island) in jc že imel nekoliko po-J^aisnih poletov z vrlo dobrim uspehom, j Gorenje krilo je dolgo 38 metrov, široko tri metre in 65 centimetrov, gorenje "l-Io je oddaljeno od dolenjega za 3 metre ^ 65 centimetrov, vijak je dolg 21 metrov, roleg vsega tega pa se more hidroplan dvignili v nekaj minutah do 600 melrov višine, s »Social wcrkcrs«. Tako kot sc moro nas izučiti inženirstvo, tako so v Ameriki posebno šole za one, ki se hočejo posvetiti socijalneinu delu človekoljubja. To K°le, ki jih moro obiskovati samo oni, ki Pohaja na univerzo, so osnovane na temenu praktičnega podučevanja. Dajejo se fiaioge: Kako J>i sc mogel odstraniti ta ati <)n* nedostatek. Iz te šole pridejo zelo dobri voditelji, javne dobrodelnosti, ki se bri-8ajo za ureditev v življenju tvorniSkin delavcev, za uničenje alkoholizma, za od-S°jo otrok itd. — Za vse to skrbijo praktično in ima njih delo voden uspeli. s Politik John Ctines. John Robert ^lines jc ena najinteresantnejših osebnosti, ki jih je zadnja vojna spravila na površje. Njcjicv oče je bi' siromašen delavec z veliko družino, ki se jc s težavo rinila dalj«. Zo je imel Robert deset let, je moral že delati. V 17. letu se je naučil citati, To znanje mu jc nosilo en »pehny« na teden, to jc nagrada, ki so mu jo dajali trije slcpci, da jim jc bral časopise. Pozneje, ko jc obiskal razne sestanke, sc jc J»čil izražati jasno in z uspehom. Will ^horne ga jc pozneje učil govoriti in uga-1*1 nm jc toliko, da ga jc poslal na vsC sestanke, ki jih je on skliceval. Najzani-^livejša epizoda iz življenja mladega politika je bila, ko se mu jc posrečilo dobiti ”cko stavko s pomočjo Shakespeareja. V jfrutenu je bil btiknil štrajk apnarjev. Ustnik podjetja sc Mi hotel razgovarjati i fintriganti in nevedneži«. Ciines se je Zvito spoznal z lastnikom, ki se je izdajal ž* učenega Šekspirijanea. Toliko ga je p *ral, da ga jc lastnik povabil na obed. ri obedu je CHncs govoril in govoril in nazadnje deklamoval celo dejanje iz »Ro-?c* in Julije« brez besede o stavki do ^rne kave, a ko so prišli na likerje, so do-e8u sporazum glede stavke, p s Zakopano Goethejevo pismo- Neko ^thejevo pismo čaka svojega vstajenja temeljnem kamenu gradu »Lepi vrh« pri tolpenu. Ta grad jc dal sezidati pl. juamdt, prvi predsednik 1. 1828. v Draž-anu ustanovljenega saškega društva jetnikov, in takrat je stopil v zelo ozke 1R3 Z’ vel‘^m nemškim pesnikom, V letu st dobil Quandt za letovišče pose- ko Dittersbach pri Stolpenu, kjer je po-e>c sezidal omenjeni grad v krasnem aristokratskem sloga. V nemirih 1. 1830, mu jc pisal Goethe pismo, v katerem ga vprašuje v skrbeh, če bo on na svojem posestvu varen. To pismo je zelo čislal, pokazal ga je samo dvema osebama, dal ga potem v steklen cilinder in ga leta 1831, položil v temeljni kamen novega gradu. Kdaj bo prišlo pismo zopet na svetlo, samo Bog ve. s Wilsonovo stanovanje v Parizu, Neki pariški list prinaša fotografije in opis opreme, ki jc namenjena VVilsonu za časa njegovega drugega bivanja v Parizu, Stanovanje jc v hotelu -Bischoffstc.inu*, ki jc last Francisa Etroiseta. Oprema ima. poleg k opel ji in drugih pritiklin, češt velikih sob, spalno sobo Wilsonovo, spalno sobo za njegovo ženo, sobe za telefoniste, budoar za gospo, pisarno za Wilsona in sprejemno-sobo. Oprema je obilna, okusna žn umetniško izbrana. Vse sobe so polne samih originalov neprecenljive vrednosti, Rubensa, Van Goy-a, Watteau-a, Dela-croix-a in drugih. Stropi so polni fresk, zavese od najfinejših čipk. Budoar gospe Wilson jc kot dražesten čudež' iz pravljice, a stene kopeljne sobe so iz čistega porcelana. Na kratko; Niso si mogli zamisliti lepšega bivališča za odmor po težkem delu. s Boj prcS »feoljšeriškiim« plesi v Angliji, V plesnih zabaviščih v Londonu so zavladali boljševiški plesi. »fax-trott« in vjair«. Proti tem plesom ja začel boj kongres londonskih plesnih učiteljev, ker ti plesi pretijo, da uničijo fino kulturo, par-ketov. Ti plesi so divje udarjanje s pitanji in vrtenje v krogu, da se vse meša. Ob pjesu zveni vsa dvorana od ropota z negami, a glasba še nadkriljuje ta šum. Zastopnik londonskih plesnih zavodov Mr.. Thaw je izjavil, da jc slanjo« še idealen pies nasproti »fox-trottu« in »jaru«. Tango prikazuje lepe linije in mu ni mogoče od-reči neke estetike, med tem ko xbol;ševi-,lki« plesi spominjajo na plesa mornarjev v predmestnih krčmah, V tih plesih ni nobene enotnosti, ker pleše vsak plesalec »po svoie«. Kongres plesnih učiteljev je sklenil, da se bo z vsemi močmi boril proti tem plesom, s To var fi iške sircae v Parku. Vojna jc prinesla marsikaj s seboj in med drugim tudi molk pariških tovarniških siren. Zračni napadi, dejstvo, da so vojaške oblasti uporabljale sirene za posebne signale, so dali povod, da so morale dolgo molčati. Pariz jc bil vedno krasno, a vedno šumno mesto. Ko so pele tovarniške sirene po trikrat na dan, je bil to tak šum, da . je spreletel človeka leden mraz. Ko je končala vojna, so sirene pričele znova vreščati, a Parižani jih niso bili več navajeni, zato so se pritožili proti temu, da bi imela kopica tovarnarjev pravico vznemirjati s tem piskanjem vso okolico. Pritožba je vložena in podprta tako, da ni dvoma, da bodo morale sirene v kratkem vtihniti popolnoma. s Dviganje ladij. Mnogo ladij, potopljenih na dno morja, bodo poskusili zopet dvigniti na poseben nov način, in sicer s pomočjo balonov, ki se dajo napolniti s plinom v poljubni množini. Potapljači bodo šli v vodo, spravili balone skozi odpr- tine v z vodo napoljcne ladjine prostore., tam bodo napolnili balone s plinom takos da bodo ti zavzeli ves dotični prestor v; ladji in na ta način izrinili vodo, ladja bo postala lažja in mogoče jg bo dvigniti na lahek načih. s Bradata ž«sa,.V Boulogtao-sur-Mer je umrla gospa Lestienne, slovita bradata žena Francije, v starosti 85 let. V njenih mladih letih je vzbujala veliko senzacijo v panoramah, ker sc je kazala za denar, pozneje pa je postala samostojna in je ©tvorila slaščičarno, Nosila je svojo brado proti francoski modi razdeljeno počesano* tedaj takozvaiii »kajžerbart«. Ob priliki njene smrti so' konštatirali, da jc število žena z brado v" Franciji zelo padlo, s' Ponarejam dvesiokronski bankovci,. Po Nemški Avstriji kroži vse polno ponarejenih dvestokronskih bankovcev. Av-stro-ogrska banka je zato razpisala 5000 kron nagrade za onega, ki bi pripomogel priti na sled ponarejevalcem denarja. s Španska fcaJezera v Pariz«, Na Francoskem še vedno ni ponehala španska bolezen, V Parizu te bilo zadnji teden 358 mrtvih. s Letnice bivših cesarjev Karla in Vrijema, Bivši cesar Viljem: rojen 1. 1859, leta 1918, je bil star 59 let, prestol jc zasedel leta 1883,, vladal je 30 let; skupaj 3836 let. —- Bivši cesar Karel: rojen leta 1887,, leta 1918. je bil star 31 let, prestol j c zasedel leta 1916, vladal je dve leti; skupaj 3836 let. — 3830.: 2 —- 1918, ko sta oba izgubila prestol. s Š$le. času primerno: »KjpJcp. čudovito fine kavalirje-ima ba^onesa! In koliko!« Druga: »Kaj hočete? Da.se socializirajo tudi ti?« — V avgustu 1. 19J8- je neki polkovnik v Nemčiji- pregledoval nove bataljone in vprašal pri ti priliki tri nove rezervne častnike to in ono, nazadnje tudi, kakšen poklic imajo v civilu, »Bogoslovec sem, gospod polkovnik,« je dejal prvi, »Tako, bmt dobro,« je odgovoril ta. Drugi: »Tudi bogoslovec, gospod polkovnik.« Polkovnik je pogledal debelo, obraz mu je oblila rdečica. Zamrmral je nekaj, česar ni mogel razumeti nihče- Iskal jc tolažbe pri tretjem, »In kaj sle Vi, gospod poročnik ?v Usoda je hotela; da je tudi pod tretjo vojaško suknjo tičal bogoslovec, Tu pa jc bil ogenj v strehi, »Ti pro , , je izustil zelo dolgo nemško kletev, sestavljeno iz najmanj petih zloženk, »ali sem polkovnik ali. sem škof?« Vedno n ob el«, »Ali greš danes v gledališče? Danes igrajo Šekspir-jevega Beneškega komercijalnega svetnika,« — Orožnik: »Kaj vi zopet beračite tu?« —»O, ne! Jaz samo nabiram podporo za brezposelne.« ■—- Viden vzrok, »Še enkrat moram v gostilno nazaj,« — »Kaj, ali ste pozabili dežnik?« — »O, ne, ampak vžigalice.« — Sredstvo, Kmet pravi kmetici, ki hoče namazati vrata z mašijo, da ne bi škripala: »Pusti, Neža, naj škripljejO', da bodo mislili nadležni meščani, da nimamo nič mast5.« — Času primerno. »No, Berta, ali tc tvoj mladi mož še vedno kliče »princezi-nja« in »kraljica mojega srca« ter z drugimi sladkimi imeni.« — Berta: »An, kaj še! Kliče me vendar »poveijemca« m predsednica mojega srca J«. s Sentimentalna politška. Grki bodo predložili mirovnemu posvetu prošnjo, da vrnejo Carigrad Grški. No, to je bolj pobožna žel'a, kot pa resna zahteva. Čc tudi ta zahteva nima podlage za uspeh, interesantna je zaradi upornosti, ki jo je grški narod ohranil skozi vse dobe. O tem je ohranjenih mnogo legend, katere pripoveduje > Times«. Vsak Grk pozna legendo o nekem duhovniku, ki je izginil v zidu, ko »o vdrli Turki v cerkev sv. Zofije in se bo prikazal zopet tedaj, ko se bo v ti cerkvi nadaljevala ortodoksna maša. Druga legenda pripoveduje o svetili relikvijah. Po ti legendi je ukazal angel, naj re odnese iz ecrkve relikvije v tri ladje. Ladje so se potopile blizu Ausine, kjer vlada šc ob eajhujšem viharju največja tišina. Podmorski toki se premikajo neprestano in nosijo svete relikvije s seboj. Ko pridejo na kraj, leda; pride osvobojenjc Carigrada. Tretja legenda pripoveduje o monahu, ki jc pekel sedem ribic, ko je prišla vest o napadu. Monah ni verjel in je delal, da ne bo verjel, dokler ne ožive pečene ribice. Ni izrekel tega, ko so pečene ribice skočile in pobegnile. Ribice žive še danes v nekem jezeru prš Carigradu Jn čakajo dne osvobojenca, da se vrnejo :.n dajo speči. Matere! A''reven posvet, ki v svoji ledeni počasnemu n.ina primere, se bliža svojemu koncu. Rezultat vseh naših želja, okoli-tč'n, ki sp še nakopičile, in slutenj jc, da smemo bjlŽ veseli samo za eno — da živimo. Naše besede so glas otroka, ki ne sme govoriti, kadar so »veliki« zraven. Kaši sodniki so rablji. Kdor bi sodil pravično, je izločen. Tako čakajo naši begunci, ki bi sc radi vrnili pod oljke in trte na solnčni jug. Tako ginejo naši ujetniki po italijanskih taboriščih in zaman san.:ajo o domu. Tako živijo do naših vaseh ljudje, izločeni od slovanskega debla, od naše kulture, od svetih bratov in sester, obsojeni v obup in pogin. in ko čakamo zadnjo besedo, se kažejo obrisi, ki nas navdajajo s strahom in nam jemljejo vsako upanje, ne samo v sile, ki danes reprezentirajo gospodarje zemlje, ampak v človeštvo sploh. Pesti se nam stiskajo in nehote se obračajo naše duše na vzhod. Kaj bo? Naše matere naj govore! Ve matere, ki ste vzgojile svoje sinove v trpljenju, ki so jih vam iztrgali skozi štiri leta, vedli z njimi ko z živalmi in jih tirali v gorje in smrt, kaj boste rekle? Ve matere, katerih sinovi so pchablfenci, ve matere, kateri hsinovi so mrtvi in leže na Krasu in v Brdih, v okolici Tolmina in Kobarida^ ali boste pustile, da bedo ležali grobovi vaših dra<5ih na tujih tleh, da ne boste megle romati nanje? Matere! Ali ste slišale? Vaši sinovi j trpijo v italijanskem ujetništvu grozne muke, V vlagi, in mrazu, v lakoti in ne- Ijejo iz tal meso crknjcnili konj in ga uživajo. Vaša srca, matere, r.c smejo ostati mrzla, ker je nevarnost, da pride pod laški jarem tisoče in tisoče mož, žena in otrok, ko se igrajo s krvjo in trpljenjem vaših sinov, grdo in ostudno. Iz vas mora vzcvesti ideja nove zedinjene .Jugoslavije! Poslušajmo, kaj pravi D'Annunzio: »Naj bo sklep kongresa kakršenkoli, Dalmacija ostane naša, ostane zemlja in vera Italije. Konflikt ne more biti končan, razen po zakonu naše zmage. Siccr bo trajal in trajal, dokler ta zakon ne bo vsiljen barbaru!« Na srcc sl nam govoril, dAnnunzio! Da! Naj bo sklep deseterke kakršenkoli, Goriška in Trst, Reka in Dalmacija ostanejo naši, bolj naši kot kdaj poprej. Danes jih znamo ceniti. Spor mere biti končan le po zakonu naših pravičnih zahtev. Da bo končan tako, leži v rokah naših žena in naših otrok. Ni se nam treba bati Evrope! F. B, 0b m duhov. Pred palačo na »Qaui d' Orsav« stoji občinstvo, kočijo in avtomobili, fotografi in vojaki; časnikarji se ozirajo v okna in stopicajo z nogo na nogo ... Palača jo živa. Šestdesetorica zboruje v dvorani »do 1' korloge«. Predsednik, ki sedi tik pod uro, govori z rezkim, mrzlim glasom. Ledeno sijejo obrazi, dolgočasje jo sedlo med nje. Gre namreč za košček zemljo, za neznan narodič, ki nima no bankirjev, no ladij in komaj desetorico vojnih dobičkarjev in katerega četrtina je v ti vojni že itak izkrvavela . . . Dva ali trije ljudje v dvorani so razgreti.,. — »To jo krivica!« Nihče so no zgane. Pač, eden jo planil, dva sta planila . . . »Kakšna krivica?« Siv in dostojanstven sloji. Skoraj vljuden, lahek smeh mu je zasenčil sive brko . . . Naenkrat so brki izginili, poteze na obrazu so se ugla-dile, iz civilne suknjo je vzrastla nemška vojaška uniforma, geuoral Hoffmann je zarožljal s sabljo . . . Ura nad predsednikovo glavo jo tiktakala. Nihčo jc ni slišal, ne videl. Kazalca sta so pomikala na dvanajst v svarečo pretnjo. Wilson se je dvignil in zapustil dvorano. »Tiger« govori zrova. Njegove besede so pj.ebudile dvorano, ki gleda predramljeno. General lloffmann so je pomiril. Kazalca na uri sla se pomaknila na f Ivana j st — v ur’ je zdrknil > Kot bi to storili na to jen uVaz, so se dviga' vsi, poklonili s.> n^rno in odSii drug zn diugim. brez k,vi v licih. sedel Trocki, ki je stisnil I.iebknechtu ro ko . . . da, tudi Liobknocht jo bil zraven in Roza Luksemburg tudi in Se mnogo drugih iz vseh dolov zemlje, s turbani in ruskimi kučanami ter s klobuki. Poklonili so sc nemo drug drugemu in so nasmehnili tako, kot se smojo zmagovalec . . . Lenin si je pomel roke, vstal in spregovoril: »Nadaljujmo! Kje smo bili ostali • • -$a Zdi so mi, da te težke sanje niso sanje. Francu Kovk. Profesor na dunajskem konservatoriju Itudolf Friši)of jo izd? 1 knjigo, kjer popisuje, s kom vse jo v življenju 'govoril itd-Zvezda za. zvezdo se vrsti in v nobeno® modernem filmu no bi mogle pisano P o* stavo sprevoda sledili druga drugi hiirOjO kakor slavni in zanimivi ljudje, ki jih po1 stavlja Frišhof pred nas Govori nuni o A dolini Patti, Pavlini Lucca, Kristini Nilssorii Lili Lehmann in drugih slavnih pevkah, ki jih je bil srečal v mladosti, o Listu ia Rubinsteinu, ki jih je videl in slF.al kot deček, o Edvardu Griegu, ki ga je bil flpo-znal na nekem koncertnem potovanju po Skandinaviji, o nam že znanih Brahmsa in Brucknerju, o kralju violino Joahiimi, 0 kiparjih in slikarjih, o pisateljih in pesnikih. Pri tej obilici seveda posameznikov n e moro popolnoma opisati, včasih vidimo samo mimoidočo senco in bled spomin. Iz vseli slik pa odseva goreče navdušenji# za umetnost in razumevanje umetnosti, iz vseh kotov nas pozdravlja to dvojo. Z Adelino Patti, ki preživi zadnja svoja lota na lepem posestvu v Wales, Frišhof ni samo znan, ampak tudi v sorodu. Odkar se je poročila z baronom Ceder-stromom, je niso mogli več pripraviti (i0 toga, da bi še enkrat nastopila. Tudi so ji ponujali tri milijone frankov za 50 nastopov v Braziliji, jo odklonila. Kak® ponudba! Za en nastop (50.000 frankov! Ubogi naši umetniki! Biografično podatko o slavni pavki zaključi Frišhof z dvema zgodbicama, med katerima je pač doba šestdesetih let. Že kot sedemleten otrok ie nastopala Patti v amerikanskih mestih v majhnih vlogah. Enkra jo bila s svojim* starši v mestu C.incinati skupaj z »odra* ščenimi« umetniki, med njimi svetovno' znani violinist Ole Buli. Skupina umetni' kov je navadno skupno obedovala i’i ert' krat jc sedela Adelina poleg Bulla. Majhna primadona je imela vedno posebno ljubezen do šampanjca in je prosila Bulla, naj ji ga vendar malo natoči. Buli je bil p*'1 mnenja, da to no gre in ji jo prošnjo odklonil. Odgovor: sedemletni otrok mu Prl' sloni v znak jeze krepko zaušnico. Šestdeset lot pozneje je bila v Rimu. Med obe' dom so govorili o muzikaličnih dogodkih-Dogodi se pa, da vpraša slavno umetnico njen sosed, zelo znan diplomat: »Ja. 111 a' dam, ali imate Vi radi godbo?« Nesrečno vprašanje je povzročilo seveda glasno veselost; Patti, siccr skoro sedemdesetletna« a še vedno živahna, se je tako smejala, da snagi so obsojeni, da čakajo clo te-*aj, da se izvrši rad delom našega naroda naj-večte hudodelstvo. V?$i sinovi pHo prvo pom^^ir.e.ko travo, da si rtc“'jo glad. vaši sinovi v italijanskem ujetništvu kop- r>’alo so se prikaza’.! -nr-rpi, .glava ori srlavi, Krvavi, blatni, tru !:ii in gladni, s cular ' in v \evigah, jetičij >n ogoljufani za svobodo ... žene, otroci, vojaki... j Nihče se ni ustavil; vsi so šli mimo s tihim nasmehom na ustnicah. Slednjič je vstopil Lenin in se vsedel i na predsednikovo mesto. Poleg njega je to mislili, rta je ».norela. Preplašenemu diplomatu so nazadnje razložili, da njegova soseda ni le švedska baronica, temveč tu- ii največja umetnica petja tistega časa. , Turi p a Pavlino I.ucca je bil Frišhof že Zgodnje-mladosti prav dobro znan. Njen Sovor je bil vedno zabaven, šaljiv in duhovit. Včasih ic bila tudi zlobna in če ji kdo ni bil všeč, ni mogla dobiti dosti ostrih izrazov. Ivo je bila angažirana na °ei'Hnski dvorni operi, je prišel stari ce-^ar Viljem zelo pogosto iz svoje dvorne lc'Že na oder, ki je bila z ložo v zvezi po ;'ar stopnicah. Ob večerih, ko je pola, jo e včasih v pavzi obiskal Tako visoko jo e sppšfovai. tla so nastale iz teh obiskov 'aJoOrc.-tasnejšc in najneumnejše govo-jce in prišle nazadnje celo do ušes cestice Avguste. Tako je biia huda, da dolgo -sa ni hotela povabiti pevke k tedenskim 'vornirn koncertom Nazadnje pa vendar ■h bilo mogoče iti preko velike umetnice tako je bila sledniič kljub vsem govoricam vendarle povabljena, naj poje pri cesarici. Ko ie bil po petju znani splošni po-Povor, jo je cesarica tako le nagovorila: “•'Gospa Lucca, ali pojete v operi raje z gospodom NičenoNem ali Fe ■'obujem?« — j^ujesteta, to mi je popolnoma vseeno,« 'e odgovorila pevka brez vsakega izraza spoštovanja. Cesarica je rekla »To je pa grdo« in jo je pustila Cesar Vtljem je Oškodoval začudeno umetnico tako, da ji le lastnoročno ponudil čašo čaja in se je nenavadno dolgo ž njo zgovarjal, tako da 80 sc vsi čudili. Ko je drugič enkrat prišel monarh na oder, kjer sc je ravno Pavlina pripravljala na nov nastop, je prihitela k sivolasemu starčku in mu jo polna spoštovanja poljubila roko, nakar ji jo cesar odvrnil: »Pavlina, to ni prav, to ne sme biti.« Prijel jo je potem za roko lij jo ji je zelo galantno poljubil. Kmalu nato jo bila napovedana zopet velika predstava v operi. I.ucca bi imela peti. Pričakujoč, da bo cesar zopet prišel na oder, si je naslikala Lucca, v prešerni nagajivosti siv ma-ojdi.« Trepetaje je vstopih »Tu sem; kaj naj storim?« je vprašal. »Vzemi to lopato.« »In potem?« »Tu izkoplji zemljo.« »Čemu?« »No vprašaj. Stori, kar II rečem. Bos že videl.« In pričel je kopati. Kopal je dolgo. »Ha, zlatniki!« j c zakričal. »Poberi jih. V3C, vse. Ali veš, koliko je to?« »Ne vem « »Voč nego s to tisoč »'Klinarjev. Ali veš čegavi so?« »Nc vem« (Dalje.) Izdnjatc-lj konsorcij »Večernega lista*. Odgovorni urednik Viktor Cenčlč. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani«