St. 3. V Gorifii, v cetvrtek 15. januvarija 1874. Tecaj IV. „Soca" izbaja vsak Cetvrtek in vclja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto......f. 4.00 Pol leta .......2.30 Cetvrfc leta .... „ UO Pri cznanilih s- plaouje za uavadno priatopno vrsco: 8 kr., ce se tteka 1 krat 7 ¦-„¦ „ „ „ 2 krat -G „ „ „ „ 3 krat Za vecc crke po prostoru in vsak pot 30 kr, za kolck. SOČA Posamczne §tovilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PaternolUju in So-harju; v T:3tu v tobakarnicah „Via del Belvedere 17fl" in „Via della caaeroia 60'' Narocnina in. dopisi naj se blago voljno pofiiljajo uredniku: ViktorjuDo' Uneu v Gorici, Con.delCristo 186 Mizvs Jivinskega trga.kdorse nahaja tudi uprav. niStvo.—Eokopiai Bene vraCajoj dopisi uaj se Wagovoljno frankujejo. — Dela!. cum indruglm nopromoJniru so narpfinina zniBa, ako se oglaae pri uredniitvu, ¦ Glastlo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodhih pravic. 10>«**«*JL:*m;JL »*»€*:¦». 10. seja due 9. januvarija o 5, uri popoludne, — Predseduje dei. glavar grot' Corouini. Navzoeni so vat poslanci razvun Pagliaruzzija in Prctisa. Tri uove petieije se izroce petieijskerau odseku. Cesarski komisar odgovou na interpellaeijo po-slanca Del Torre-u in tovarisev zastrnn nepoatavnosiij, ki so st; nekda godiie v cemluili koinisijab. Z drugimi besedanu pove to isto, kur jo unuiestnik odgovoril Avi, odboru. (Glej zadnje porociio) Ta odgovor se izroci isterau odseku, kateri jo bil zadnjic voljea za razpravo uamostnikovega odgovora. Dalje beru cea. komisar odgovor na intei-prjllacijo dr. Ueperisa in tovarisev zastrau nekatenh sprememb v dezetnem Solskem svetovalbtvu. Zugotovljo, da nu bo viada v dei. solskem svetu uic spremeuila, kar bi bilo postavnin ua^piotuo in da tudi ue bo takniia nje-gove ueodvjsuosti. §. 31. o solskoui uudzoratvn, pravi, pridriuje uamcatniku r/.iekoma vodstvo dez. solskega svetovalstvn, in da on to vodstvo opravlja in da iraa v ta numeti pri sebi ekouomieno-adinitiistrativnega re-ferenta, kar jo cisto postavno. Vlada uij nikdar nameruvala, odstaviti onega uda de2. Solskega svetovalstva, ki sluzbuje kot dez. Solsk n ulzormk, a pjstava (§. 40. pustave o aohkcm uad-zjrstvu) pripusca, da so imenujeju so drugi ik-z. sol. uadzormki, kauri imajo pri aejah do2. Sol. sveta po-svetovalni glas. Naj be se omeni, da po ucuih strokub razdeljeno nad/orovanje se vjema z iniuistenskim uka-zum 11. julija 18G9. stev. 129, da so namrec nadzor-stvo loci v tri dele: za ijudske sole, za huuianisticne predmete in za re.ilisticni p red met. Taka ra/.delitev mora gotovo tmli goriski grofiji ugajati, ker so po]nj«j po^pesuje solsko poslovanje; mudster za uk pa ima po postavi 26. marcijit 18G9. stev. 40, ozirouia po out 6. Hprila 1S72. pravico, da odloci sudeze in delokrog de-zeloim solskim oadzorfiikom14. LISTEK. I. Tudi Goriea, akopram majbna in in domestna do sedaj^ hoce odslej naproj pristevati se velikim mestom. ICamor pogledal, pov^o I lutuno zabave, is to je r.tz-IoCekr dia je pov-sod iu vserod le eno in isto: pies in pies. Gorica je svet ua majhaera, tukaj nabajas za-stopnike treh giatnib evrupskih iiarodov; Slovane, llo-mane in Germane, Vsakedo se hoce veseliti. Roman ima svoje filodmmaticno drustvo in gtm> uu*tiko. Prv« urastvo je uie imelo svaj pies in s^cer Daj'ievHrnejsega due v tednu, v petek. Kaj porekd nasi verski fanatiki k teinu ? Xic, ker pri tein dru-stvu nijmajo nitesar upraviti; tu gospoduje hberalno plebejstvo gonsky. Ginnastica in Concordia pi dnjeti svoje plese ob sabotah. Zakaj ? Pri njih valja zh na-Lelo to, da se drugi daa lehko spogijejo, kakor je tudi tia§ bog po strasneui delu — in pies je trudopolno delo — potival. To so dobri krscentki! Citalnica, o kateri smo niisliii, da bodo v njej nasi klerikalci in njih pobozne tercjalke svati ro^enkranec mobli iu sv«te stacijone obbajali, so je zacela tudi gibati in napove-dala je svoj prvt plea na - nedeljo. Iz extrema v extrem. Na sveti dan uganjajo na§i ijudje svoje burke. To pae* nij lejw! Pa pustiiuo to, na§ arednik je tudi 5italni6ar, on pile nad erto, in pravt da citalmca ima Striti etovon-sko omiko na Goriskeui na vse §tiri strani. In ce ob nedeljah sirijo omiko, to old ne de, ampak to je se dobro, da nasi oitalniearji posvedujejo celo nedelje na-rodu. Na§e preljubezujive gospodidine* se tudi zmenijo za tako posvedenje mnogo in pridejo vobilnem Stevdu. I'ojva tudi jaz in ti prijatelj, v Sttaluico. Prav pri- Dr. D o p e v i s predlaga uaj bq voli odsek 5 udov z nalogo, da pr.uskuje, ali in za koliko 89 vjemn, kar je vlada dolucila ali namerava doloeiti zantnin de^ol-nega solskega svetovalstva s postuvami, in da pretllozi Se v t«i sesiji primerne predlogo, po katorilt bodo za-gotovljeno, da se bodo vladno dolo&be tako ixvrsile, da bo mogel de2olni Solski svet, kakor jo zilaj sestavljeu, dalje poslovati". Protllog se sprejnie in v dotiini odsok so izvoljeni dr. Uep-u'is, dr. Pajer, dr. Abratn, dr. Lrivrie in dr, 2igon. Na tu dovoli glavar besedo dr. I*avri5u, kateri bere to-le intoi pelluej.): Z doptsoiu 31. avgusta 1872. St. ia37[T. ,jo c. k. namcstnijstvo v Trstu naznanilo nasemu iU*/elncmu odboru, da pripi'uvlja vcleslavuo cos. kr. ministorstvo za pravos'jdju iia^rt postavo z;istcan osuovo noviU zcmlji-scndi kujig ua GoriHkem, kateri nacrt uamerava pred-loziti kot vladni predlog dczelnomu /boru v ra^pravo. Od tistega casa se jo degoliti zbor uzc ,v drugid zbral, pa obljubljenega vladuega prddloga se uij. Kur j^ uiti na§ zbor sum po iiadrobiiom protre-sanji vseb tukajsudi razmer potidil in vladi piedloz;il eu tak nacrt postavo, kateri pi nij bil potrjen, kcr so puzaeje goriski okro^ua sodaiju, tiv.aaka uadsodnija in ua§ do2idni odbor o tej zadevi jobSirno poro6uli in naise razinere in potrebe zastraa javuilt knjig na vse atrani pojasttili, ker itm tedij voloslavuo muisterstvo za tak namen u/-o davuo vso potrebno gradivo nabrano; gledu dalje, da so so lutoi drugun ^Qzoluim zborom predlozili taki vladni predlogi, nasomupaae, dasiravno so naSe javne kujige zclo pomanjkljive in je potreba novih zemljiHcmh knjig na Goriskiiinj najveca, prasara.) podp.sani: Ali so sinemo zana§ati, da bo veleslavaa vlada vsaj v prihodujt sesiji predluziU nascinu zboru aacrt postave zaslran osnove novib zeodjiscnili knjig'za naso poknezeoo groBjo?" jetno je, in lepa je gledatt te bledoliCne go^podicine in gospe. Tuli te ple§ejo za narod ins;iKiv za pruv po>-klicali so se bili, ker nikedo teb nij hotel vi§« plesati. Sli so na vrcke piva, in tisti, kateri jib je ve6 izpil, tisti je zmagal, V tem dru§t^a so izrekli (raogofiai Judeniaki, da s e v e r a a expudicija je tako neuiano pocetje, kakor I radunjeuje sredojove§kih skolastikov, koliko angeljev Podpisani bo: Dr. Lavrio 1. r„ Faganel 1. r.f dr. Abram 1. r.f dr. Zigon 1. rM Uoljak 1. rM Karol Polaj 1. r., Gertie I. r. CeBarski komisar sprejrae interpollacijo in obljubi, da odgovuri nu njo o svojeiu 6asu. Po prestopu na dnevni red bere poslanec W i n-kler poro5ilo odsekovo o proSnji trziSkega tnesta za poseben obfiinski red, katero sklepa s prodlogora, da da ima dezelni odbor prosnjo 8 priinemimi raalogi po-vrniti mestnemu zastopu. Dotturi zugovarja v precej dolgem govoiu proSajo tr^iSke obcino. On jo pnporoda zaradi tega, ker ima Tr8ic kot zdravstveu kraj in mesto s posebno morako luko nekako va^.nost. Trdi, da bi so ruastu vsled po» Hcbnega Btatuta oskrbnistveni stroSki zolo ue pornno-/,ili, ker ima u>.o zdaj svojo lepo meatno bUo. mustno atra?,o, bolnidnico in tudi v tnestnem zbor>: spoiobno moci. Pro.llaga tedaj naj se proSnja iprujme id izvoli poseben ods«k 7 udov, kateri bo ras^ravljal obciuski red za Trzic, Ces. komisar pravi, th je vlada iz tehtoib uzrokov nameri tr^ifikega rne^ca nasprotna. On in po-rojievalec izpodbijata Dtltrrijev predlog, kateri je bil pri glasovanji vendar od vecine sprejet. V odeek za razpravo statuta so '.woljeni: dr. Zigon, Benardelli, dr. Depens, Dottoii dr. Pajcr, Del Torre in baron Bitter, 0 drugi tjclci, to jo o vladuem prodlogu zastrun postave o luavnavi zdiavstvenega poslovanjav obfiinab poroca dr. Maurovicb in predlaga, naj sorazprava tega predmeta odlozi do one prihoiujih aesij. Mej tem pa itr-.j bo deLelni odbor poizvedaval mnenja okrajnth zdrav-nikov nase de^ele in popraseval ob6inske zastope o tej zadevi. S pomocjo nabranilt dat bo po tem mogel odbor podati svoje predlogo, ali inskakirai premembami bi bila mogoca vpeljava zdravstveue postave za na§e ob<5iue. Ta predlog se potrdi. Dalje poroca dr. 2igon imenu peticijskega odseka se upa sodeti na osti nosa. Veliko bolje bi bilo, rekel je tiekedo teb udenjakov, ko bi §Ii na ju2ni pol, tarn gotovo ne zmrznejo, kakor na severju. Meni so do* zdeva pa, da je ta razlog tudi tako neumen ali pa de bolje, kakor preiskovanjo, ali je Aeneas z dosno ali levo nogo nujprej na italska tla stopil. U6enjaki so to; treba je bo imenovati castne ude na§ega U(5enja6-kega zbora. §e druge veseliiie cakajo nas malomestue Go-ricane. Ko sem bil n i Dunaji, upraSala me je brhka Ban:ij5.mka, ah se v Gorici o pustu samo ple§e, ali ne poznaju Goricani druzih veselic. Da bi v Gorici drsalnico uapiuvili, tega si nijsem nikedar misltl, in ventlar imamo sedaj tudi svoje veselje na ledu. V nedeljo je toliko ljudij v sosedni Panovec drlo, da se tist'krat no toliko, kedar so Spitzerja in njegove tova-ri§e obesili. Godba in drsanje, to je pa6 kaj prijet-noga. Co tudi tukaj ne nabajam iste slegaucs in istega ljubeznjivega kretanja, kakor na Dunaji, vendar nekaj je, in vo3elje je glodat«, kako naSe gospe in gospodi-cine Ijubeznjivo padajo. Pa tudi ny nobeua umetuost, na ledu paati. Na§ de^elni zbor se veJno sedi, in mozje in pr-vaki naroda skrbe vsak po svojo za blagor uaroda. Ne-kateri, ki se ravnajo po zlatera pravilu, da govorenjeje zlato, in mol&uija pa le srebro, so tudi zvesti svoj-jrau naaeiui drugi pa ki so poprej le ^srajali", sedaj so zaceli nobel Bparlirati". Sloveusk» porofiati bi bila paS potrata €asa taste-ma, ki se tohko z«» to poteguje, da bi de2eloi odbor br^zpladno delal. Cerne se temu pa smeje in porofia v slovenskem jeziku. Pa to so le malenkosti proti velikaoski odborovi plafii 1 Te dni so v Grgarji fanta ubili, ko so ga soci-rali, hotel je zdravnik s trupla srajco zrezati. „Kaj bode na sodnji da* z raztrgano in prerezano srajco ustal ?* zajo5e poleg stojeSa iena. ... Glasov listkar uLe dolgo tarna in joce, da je aveti ob odhorOVMR predlogu zastran odstopa dezeloega po-slopja §tey. 8 ip 9,? gradiSki oudastiji obcioi iu sklene s" predlogom: 1. Veleslav. zbor naj prestopi o predlogu clezel-nega odbora na dnevni red. L Solsko poslopje v GradiSfii Stev. 8 in 9 se ima okraoiti za solsko rabo aa konsfc okrajnega Solskega avetovalstva, katero naj nosi tudi doticna bremena." Predloga se potrdita. 4. tocka* Poslanec 1) o 11 o r i predlaga v menu peticijsk?ga odseka, naj veleslavni zbor odstopi peticijo jameljske obdiue na Krasu v dosego Rename pomoci zaradi velike revSSine [dezelnemu odboiu z narocilom, da se na njo ozira, kedar vtegue vlada dovoliti pod-poro, za katero je dezela proaila. Sprejeto, 5. tocka. Dr. La Trie poroca v imenu istega odseka o pritofcbi §martin«kega 2upanstva proti r»z-lodbi dezelnega odbora zadevajoci reSitev obcmskib racunov biviega iupana Antooa Jakoncicain predlaga, naj te ta pritoiba izroft deielnemu odboru, da jo reSi vavojem podrucji. Sprejeto. 6. tocka. 1st! porocevaleo predlaga v iraeuu pe-¦ ticyskega odseka, uaj veleslavni zbor zavrne proaojo kataatr. obcino Dol-Otlica za lo&tev od lokavsku zu-paoije in da bi sejej dovoiila iastna zupanija. Obvelja predlog. T. tocka. Or. Deperia bere porocilo peticijskega odseka o prosoji fiumicelskega zupanatvii, da bi se raej' skladovne vvratila cesta od Fiunvcella proti morozinskein otoku in sprejme 8* predlog, da se ima nacrt omenjene ceste izrociti dezelneinu odbora, k .teri naj sklice na lice kraja lastuika moroziuskega otoka, fiumicelsko zupanstvo in cervinjanaki oeatoi odbor, da se mej seboj porazume, kako bodo skladah stroSke »» vzdrzevanje in popravljauje te ceste, kedar bode Bkladovna. Dezelni odbor naj poroca o prihudoji se-siji in naj stavi avoje predloge o tej zudevi. 8. tocka. Porocevalec peticijskega odseka dr. 2igou predlaga, naj veleslav m zbor zavrne proSujo lokavskega zupaustva, da bi se za skladovno izrokla ona casta, katora drzi od Sv. Kriza skozi Lokavec proti Bolec. Sprejeto. 9. tocka. Po predlogu peticijskega odseka, o ka-tettm poroca dr. L a v r i c, se zavrne proSnja zupau-stva v Logu na BovSkem, da bi se tamo&nji obciui odpuatil vsaj deloina dolg na bolnisni&uik stroSkih. 10. toCka. Poslanec C e ru e poroca v inienu pe-ticijskega odseka o proSuji koineuakega zupanstva in c. kr. kmetijskega drustva v Gorici, da bi se usiano-vili stipendiji za zivino-zdravniske dijake. Sprejmo se sledeci odsekovi predlogi:, a.) Dezeluemu odboru je naroceno, da naproai vi-8oko vlado, naj vsaj enega diplomiranega zivinozdrav-nika za naso dezelo se sedezaru v Gorici postavi iaga iz drzavnega zaloga placuje* b.) Ob eneni naj priporodi odbor visoki vladi, da po tern primerno pomuozi stevilo zivinozdravnikov v grofiji gonsko-gradiSki. (Drzavna postava 30. aprila 1870 §. 6. crka b.)} c.) O prosnji, da bi se nstanovili stipendiji za dijake zivinozdnivuiskih gol iz dezeinega zaloga se prestopi za zdaj na doevni red. 11. todka. Porocevalec peticijskega odseka dr. La.vriS predlaga, naj sklene veleslavni zbor: 0 hadoben, da je svet od doe do due slabeji. Deuasnja uiladina mu n j ve6 po godu. Oa, da, pruv iraate go-Bpod, presli so oui arecni dnovi, o katerih poje Go-thejev minister na fiiockabergu: nJetzt ist man von Jem reohten allzuweit, Ich lobe mir die guten alten; D6nn freilich, da wir alles galten, Da war die rechte guLlne zeit*. _____ Hellanicus. (Poleg Montesguieu-a prire&il Bogdan Trnovec.) Razrosur perzijsko drzavo hotel je Aleksander, da se ga ima za sina Jupitra. Polni gujeva so bilt Ma-cedonci videci, da se njih vodja sramuje imeti za otca Filipa, pa Se nejevoljniSi so postali, ko se je dej.il v perzijsko obleko in prevzel perzijske obidaje §ege in navade. Jezilo jih je, da so toliko storili za moza, kateri je zacel jih zanidevati. Mrmralo se je v vojski, godrnjalo se je uze javno. Neki modroslovec, po imeni (Kalisten spremtjal je kralja z vojska. Ko ga je necnga dne po grski po-zdravii, uprasa ga Aleksander: „Kako je to, d:i me ne dasti8'?' - nBGospodil*tt zavrne ma Kalisten, „vi ate nacelnik dveju narodov, eden nju je bil robski, predeii Bte ga premagali, a nije mem robski sedaj, ko jte si ga poajarmili; drngi je bil svoboden, preden Yam je pripomogel k tblikim zmagam, pa je svoboden Se flan danes, ko ate toliko 2mag pridobili. Jaz sem Grk, gospodinel pa Vi ste povzdignoli tako v fiasti to ime\ da ga ne moremo ve6 poui&ati, ako necemo Vas sarnega raz2alifci.« - StraSan^ke so bile straati Alek-¦androve, kakor so bile neskoncne njegove kreposti. proSnji 8elslte*pb5ine v cerniSk' zupaniji . za razdelitev tamkajinjib obcinskih zemljisc se prestopi na dnevni fed. Sprejeto. 12. tocka. Po predlogu peticijskega odseka, o kutetem poruda'dr. Lavric, se dov«»li podpirulnemu odboru sloveoskih visokosolcev v Gradci denarna po-mou 50 gld. 0 zadnji tocki dnevnega reda poroca poslanec Dot tori v iraenu peticijskega odseka ob udborovem porocilu zastran popravljanja necega zidu kraj potoka Hubelja pri AjdovSdini in predlaga, naj veieslavui zbor skkne: nNaroLi se dezeliumu odboru, naj naznaut c. kr. vladi, da je zahtevn, katero je sprozilo r. k. ukr. gki-varstvo gorisko, Se prezgodnja in da treba poprej do-gnati vse to, kar je doloceao v 6. razdelku dezelne postave od 30. a\gusta 1870, - se le po rem bo mo-gel dezelni zastoj> na zanesljtti podiagt sotiti, a!i in kako se ima skleniti dezolna postava v zmislu §. 45. poprej omenjene po9tavo o rabi vod-:. Ta ptedlog se sprejme brez ugovora in 8 tem je seja koncana. __^ Dopisi. V Gorici 14. januvarija. Nas dez. zbor ima do 9A. t. m. ivaiti Se mnogo prav vaznih re^ij, posebuo pu j«>, kakor se cbSi, zanimiva ona peticija, kr jo bode po-slal dez. zbor drz. zboin zarad narodmh Sol, ta peticija y nekda tako ostra, da Hat, kateri bi jo prinesel predno bn preoitana v dez. zboru, gotovo pnSel pod kolosa voza, ki se zovo wObjektives VeriTahrentt. Zarad tega pa si naSi odvisiu pcslanci mocno prizadevaj*, da bi one ostros'i peticije ali adreas« nekuliko okriiali, kar pt ne bo 51o, ker so za odlocno bes^do v adressi vsi sloveuski iu italijanski neodvisni podanci. — Nad dez. odb.rom visi, kakor Damokl'jev mec, predlog Doljakov, kateri na to raeri, da se odstrauijo placeni odbornike iu namesto njih nastavi dva dubia tajnika; 4 odb.irniki naj bojo p> tt-m brezplacni in naj dobi-vajo dijeto za vsako sejo. Vslel tega p.'edloga b»ido lehko tudi zunanji dez. poslanci po^tali odborniki in ne bo potreba uze pri volitvi ozirati se na take po-slance, ki bivajo v Gorici. la predlog je zdaj v odsekti, kateri ga atrize na vse strani, da po tfiu pride eita srednja re6 v zbor-nico, nainrec obveljal je nov paragraf, po kuterem pride ta prenaredba Se le po novih dezelnozbor»kih voiitvah v veijavo. . 3 tem hoce odsok menda odvezati sedajne dez. odbornike, da ne bodo b>„>zali iz seje, kedar pride Doljakov predlog na glasovanje. Kakor se sliSi, bo vendar v glavnih nacelih Doljakova obveljala, ker je vecina dez. poslancev zanj vneta, in dobimo 8 prihodujioi dez. zborom 2 tajnika, enega italijanskega in euega slownskega; najbrze bodo po tem dez. za-deve bitrejso res-va e in dezeli se bode tudi nekoliko novcev prihranilo. Pri vcerajsni seji de2. zbora so bile na dne^n-jin retlu ueke spremembe soisk;h postav, namrec ona o izdelovanji Solskih pnlopij po obcimh in pa druga zarad dovoljenja uoiteljicem, da se saiejo moziti. Pri glasovanji bilo je 8 glasov za in 7 proti tem spremembam in vendar je postava padla. Kako je to mogece — je uganka. G. predseduik se je najbrze vstel in uobeden se nij oglasil, da bi z^liteval StraSen je bil v jezi svoji, da je celo grozoviton postanal, llkazil je odseci Kalisteuu ncgi, nos in usesi, pa dejati ga v zelezen ticnik, v katerem so ga vlacili za vojhko. Ljubil sem Kalisteua, i ko so mi opravila pripn-SLala, hodil a*to ga obiskovat in posluSat. Pa ee dines kreposti ljubim, moram so zato zabvaliti njegovim govorom, ki so ua me uplival:. §el sem i^a obtakat. „Pozdravljam VasA mu rocem, Bimenitni nesrecnez 1 motreci Vas v zoleznem tifiniku kakor gozdao zverino, kajti Vi sfce v cell vojski edini junak." .Lizimase!" mi on odgovori, nkedar se nahajam v takem polozaji, ki zahleva cvrstosti iu poguma, do-zdeva se mi, da sein na pravem svojem mestu. Zare-t, ako bi me bih postavili bogovi na svet, di bi vodil razkosno zivenje, mislim, da bi mi bili zastonj poda-rilt veliko in neumrljivo duSo. Uzivanje cutiirtga ve-selja je vs&m ljudem mogode, in da bi me bili bogovi sarao za to stvarili, izvrSili bi bdipopolniSe delo, nego so hoteli, in vuc bi bih napravili, uego so mislili na-praviti. Naj uze, mi zavrue, da bi b«ijaz neobcutljiv. Vi sami . ^ spomiujate, da nijsem neobcutljiv, kajti, ko ste me ;>nsli obiskat, vneli ate v meni veaelje, vi-deti yas tako pogumnega. Pa v im»;ni bogov, naj bode to zadujikrat. Naj jaz trpim svoje nadloge, pa ne bo-dite tako grozovitni, Se svoje mi ntkladati.** „Kaltateneal mu zavrnem, „vsak dan bom priSel vas obiskat. Ako bode kralj videl vas oJ vseh z.ipu-S6eoega, ne bi ga ve6 pekla vest, i misld bi, da ste krivi. All I n.idejam in zanesem se, da on ne bode imel zadoSdenja videti, da bi mi njegove kazni prisi-Hie zapustiti prijateljatt. Necega due mi re&e Kalisten: „Neuinrljivi bogovi so me utolazili, pa od vseh dob obcutim v sebi nekaj tako bozjega, da ta obdutek anicuje mop ka- popravo; kesueje se je 1 poslanec oglasil, a drugi se je rogal vsaki popravi, del, da je prekasno in pirla-mentarnemu redu nasprotno, ker so uze,drugi predlogi na dtievnem redu. Ker se tedaj nij hotelo resultat glaaovanjv proiak>va*i, je tvjki pos'a-ieo zipu;Ml dv)-rano z besedam;, da dane* njegov glas u\6 ne velja. Clowk obtca, bog pa uln-nil V tem sluiiji gor jj .va.$[ niio^>, da napravi natatijcao delo v tem obziru; uame->t> temeljite prena-redbe pa je predlozil le nsko krpanje postave in brz ko ne, je ta pot osoJ i atopila na mej to poslancev in odbor pusvanla, da naj v prihoduji se^ijs kaj ba js.'ga predlozi. Vendar pi bolo m>.ale ub)gi uciteljice so bog ve|kokko easa z Jihovati v celibatu na sramoto libe-ralnim Itftlijanom, katen hocejo nune m duhovno o-prostili cettbata, udtteljic, ki imijotudi naravui poklic, matere pwtati, pa nel Da ne zabredtmo v filozofii5ao tubtaoje in da ne r.tzJrazim> zopetkuega Brenceljua, povrnemo se zopet k dez. olbmi. Uz! vec cm s; odioru naroca, di bi napravil postavo zarad zdruz^nja ob6in v velilo zupanije. To je gotovo vazua rec in inira bid doiiro prevdarjena. Proti zdruzenju obdin se da rnarstkaj ^ovoriti; veidar pa nam je poatialtci, da le velikt obuiia zamore vsa bremena prev&fte, katera ticejo obdtnam v zm.slu ua-predka iu samo3taliiOiti(selbstgouveriieint:nt). Le velike obSine zamirejo prevzett velikt del ou>h opravil, ki jih dozdaj opravljajo glavar?tva, davkar+tva itd.f le v ta-kih obciuah je raogncd ustanoviti sodn je o malih pre* pirih in nap>aled se more le po takib obciuah s ca-soraa odstraniti birokratizem, ki pravetnu razvitku naSe drzave se zmeram n ijvec Sko luje. K »j ne, to je teJaj prevazna ztdeva; a naa odbor si jo drugaCo prel* slavlja. Nek odbjruik, liferent v tej zaJavi, saaja, da bi ga morda vendar znali napa-iti neki ktnetski «itne/,i v dez. zboru in ga prtv dobro oSteti, da n;j nic nare-dil, skoci s postelje in bitro ziqjcc nekoliko obciu v eno skledo, nekoliko v drugo, tretjo itd., tak> na pr. Grgar, Cepovan, Solkan, Kavnico in S j vec druzih gor-sk.h vaaij a Sempaso n v eno akled i, zjutro pa pride sfuehijaje se v dez. b So iu slav. zboru predloisi nacrt postave o velikih obcinah. Tako se pri nas delajo postave in po tem naj Se ljubljan.«ki d >piittik piSt*, da je tins oce Dotjak siteii. V oda»tku »o jo aicor ta postava nekaj popravila; vendar pa no bo staluo delo, kakor bi lehko b la vslel prip)mo6kov, katoro jo imel referent v rokah. Nij cuda, da vsska poitava, ki jo ietos sklene d«2. zb ir, drug.* leto ak: p latano pomatij-kljiva in da po tem krpanja nij nikoli koueu. Zdaj pa nekaj dez. pjslaucem na vest. Za bozjo voljo naj se naSi posiauci pri razdelitvi obciaskih paSnikov toliko ne ozirajo na pritozbo vaakega vkajzlarja*; gotovo je, da neobdelani puSniki dezeli jemljejo obilo dobrega pridelka, tedaj kapitala; tako na pr. bi se dalo na Krasu po razdelitvi obcinskili zemljiso in po dobrih preiuijah v«6 storiti za po^ozdovanje, nego je to mo-goce po iuSpektorjih in zupaustvih. Goto--o pa je, da tieba pri razdelitvi na razhene pravne razmere ozir jemati in posebno n i to paztii, da tudi ubogi nepo-seatuikt, ki so dozd.tj lmeii kaj uzitka ua srenjskih paSmkih svoj pravicen del dobe. Ra/Jelitev obfiinskih zemljiSe jo eno prvili pogojev dob.eg.i narodnega go-spodarstva in vvseb napredovaluih dezelah uze davno zen. Videl sem v senji velicega Jupitra. Vi ste seduli na njegovi desnici, drzali ste v roci zezlo kraljevsko, na celu ste pa inieli vez lo viadarako. Dozvolil mi je, vas videti, ter mi je dejal: „Ta te napravi sreeaise-gau. Zatnakujen se /.budim, roki sem imel pretnu. ue-besom skloj»ljeni, pnailjen, da recem : „ Veliki Japitro I Ako mora Lzimah vladati, nij vladi pravicno. Vi bodete vladali, Ltzimise! vemjte clo-eku, kateri mora biti bogovom mil, ki trpi za krepoat". Seznav meju tem ASekaafcder, d i cenim Kaliste-novo re;aOini, di gi h>btu obiskovat, ter da obzalu-jem njegove nadloge, zabeani z novic: nHodi, nesrecnez! mi rec>, „bojev.it se z orodant, ko te uze tako mocno veaeli ziveti ae zverinami.* Prenese se moje pokore dan, da bi imelo ljudstvo z miao svojo javno zabavo. Pied zaloatnim so.laim dnevom uapiaal sem Kali-stenu te vratiee : nGreiu v smrt. V%e moste in do-miSlije, katere ste mi vdihnoli o raoj; bodooi velikoati, razprSiie so se v mojiin umu. PoveiuUti bi zelel trp-Ijenja 6loveka, kakor ste vi.* Presap, katerega sem se sluztl, prinese mi ta le odgovor: nLiz>masel ako so bjgovi odlocdi, da vla> date, ae more vain Aleksauder vzeti 2ivenja, kajti ljudje ne migo kljubovati bozjemu ho.enjuu. To piamo me s pogumim navdihie, pa pointsliv, da ljudt i najsroc'nisi i najaasrecnise veduo bozja de-snica obdava, vlam ae osodi, ne izroi.m se upu, am-pak pogumu terakleuioi, br.initi sedozadnjega zivenje, a i katerem sj bile tako velike obljme. Odpeijo me na stratiSce. Okoli mme je bilo vse polno ljudatva, price moj^ga poguma in moje predrz-ntisti. Leva mi spuate* n»sprott. Plai6 bil som si ovil okoli moje roke, poatavim levu naspivtti to roko, po- doganna rec; zatorej pa u:ij nu bodo na§i dez. pn-slituci v tern obziru tako skr.tpulozni, ump.ilc naj raj si saini inicijativo prevzamejo v tako vazm gospodarski zadevi; dez. odbor pa naj pazi na t>, da si ob&narji ne bodo sami d Mi p-tsmkov po nkouiparjih',<, kak»" 8e je to v Sem.) isu gedilo. Se nekaj go-podje Ijuiski zaaiopuiki! Znanu Vain je solkanska zai'va; zupansGvo solkaosko se je po-guamo potezaln za narodne pru-vice, vkljub tenia pa uij bilo uslisan • pri lututsterstvu 1 Solkansko iii druga zupanstvu zdaj tirjnjo od Vas, da se, kakor v ^alevi sol, tudi v solkanski zadevi o-braete ua drz.ivui zbar, naj ta as'tor ia<;soJi, ue je §. 19. o* jovnih po*tav §e ve'javett; drz. zbor ga vendue ne bo razveljavil, ker s tem bi samega sebe razve-ljavil. - Nus dezeln: poslanec Faganel je interp 'Ural vlado v slovenskem jeziku, zakaj nij preskrbela, d i bi g<* v maleakostnih to/bah ne uradovalo se Sloveuci po slo* veusko. Ta iut^rpellactja iiij bila po misli naseutu okrajnemu glauirju, kajti z neko nejevoljo je mrmral obriijen proti italij.-tnsktin posbinceM v ittthjauskem jeziku, da bo uze vladi porocal. Big ve kako? Znano nam je dovdje, da baron Rr zopet sklenen tit ce popraSajo poslnnei, kaj vaiupga so v preterm sesiji dognali, morajo sami priznati, da zahboze tudi pri iiaibolj&t volji itijfcj» mogli ubogt dcieli posiibno kori-stiti; za tlabe rezultate ! ne m ¦ ) vec misliti, ampak postiti mo raj o orodjv> za nemsK' kulturo. K cemu so su sklepi, adrcsse itd. dez. zboraV Nafia' trgovska zbornica je izdala obsirno statistiko naSe dezele; v tej stutistiki nahajamo mnogo popafienih slovenskih imsM in druzih pristranostij; vendar pa je na koncu ve5 dobrih sestavkov o materijoinih in dusevnih potrobah wM dezolo. zarad eosar bomo tudi mi pri priliki govoriii o tr-h pi,trebah in posneli nekatere bolje interesantne statisticne date. 0 predelski zeleznici nam je rioslo od zanesljive strani porocilo, da to praSanje prido gotovo v prib. sosiji drz. zbora na dnevni red in da bo skoro gotova po vecini sprejot dotifini predlog ministorstva, ki jo Se zmerom za predelsko z doznico vneto. Loska zeleznica je vrzena pod klop in se o njej ne bo vefi govorilo, po-sebno pa po tem, ko so. je.trzafiki magistrat (to fe se skrivnost) straSno blamiral. IzdaJ je namrefi za studije Wike zcleznice crez 40.000 gold,, a to studije so tako povrSne in nozanesljivo, da se jih doticni odsek ne upa predlagati; za to pa tirja se denar za nove studije in trzaski magistrat mu nofe ve5 dati, ker se je vecina menda vendar streznila in sprevidela, da vsa lozka ze-leznica je bila sama fcista ,mangiariatt za nekatere de-naraieljne kiifea«\e. S tem je tedaj revno nobala opo-zicija v Trstu proti predelski zeleznici in upnti je, da 8f! bode odsl \j zopct dolalo se zedinjenimi moduli za predtdsko zole%nico. Iz Tomaja 11. jaouvarija, [Izv. dop.] Brez vika in krika, brez §uma in hruma sesol se je danes v bisi dezelnega poslanca g. Antona Crneta vsled povsbila predsodmka g. Jos. Deloue odbor, kateri bi imel na-cttati pravila za vzajemoo zavarovalno krasko drustvo, pri katerem bi prebivalci tega bejtmanstva mogli za-varovati svojo domaco zivino. Ptetresovala se je ta zuleva prav re-jiio in zivrthuo na vse kraje. Vseh pet odbonnkov se je izreklo euoglasno za to, da bi tuka naprava za te kraje prttv koristua, da cold neobboduo potrolina bila. PreiuiSljevaje pa, da je vec* kraskib poswstnikov uze pri dtug.b druitvib s«?oja goveda za-uirovalo, glede- ua to, da bi kuzaa bolezen itnela wa-ktfkor saj za sedaj izk.jnciti se iz zuvarovanja, vsled cebar bi pa le redki pusestntki imstopiti 2uatt b temu drustvu, glod6 na to, da je lattska letina v vuukom o-ziru pr.iv s'aba biln, ter da no bi se vsled tega moglo tirjatt od zavarovaucev ved kot eden od sto od zavu-rovaiie zivinu, po tem bi cisti dobodek tako inajlien bil, da ue bt se mugli i njim nikakor pokriti admi-nistrativui stroskovi, sklenila je petorica odboruikov, da se cela stvar mllozi do boljsih Snsov. Okoli zdravo Marije lodili so m o'lbormki iz gustoljubao btfte s po-zdigtijeiio kitpicu starega teruna uazdravljaje, da,|bog po2ivi ki na mnogo I eta gospode odbor niku. skusi jo pozret', in jaz zagrabiv ga za jezik mu ga izdreni, ter si ga raztegn-m pred nogami ua tla. Po cudi sv »ji ljubil je Aleksander pogu.ana d»da. Cudil se je moj; preurznosti in v tem trenutku vine se vanj velika dula njegova. Poklice me k sebi, poda mi roko rekoC: „Lizimase! ponujam ti svojo desmco in svoje pnjattljstvo, pokloni mi ti svoje. Za drugo nij bila moja ncjevoljnost, nego da izvrsis dejanjp, s katerim se ue more bahati v svojem 2ivimji Alek-8..nder.tt Stekel seiu milost kraljevo, klanjal sent se bo/.j:m odlukom pricakovaje njili ubljub, da si nijsem jib ne iskal, ne se jih izogibal. — Aleksander umrec njegovi narodi so bdt brez gospodarja. Kr.tljev sn je bil otrok; njegov brat Aridej je bd vednc tak. Olimpija sama bda je le majhen dub, ker vsako grozuvitno de-janje bilo je za njo ponos. Evridika, Statira bili sti v ialost vtopljeni. V*i ljudje v dvorih znali so sto-kati, ali nobeden nij znal vladati. Temu zavoljo so doglavnici Aleksaudra zaceli motriti njegove driave, pa vsacega dastdukomnost razbiia se jev castizeljnosti vseh skup. Ra/delili smo i drzave in vsak naa je u-mel, da je dobil povracdo svojili trudov. Osoda me je povzdignola za a/.ijskega kralja, in sedaj, ko vse premorem, polr«bujem najbolje Kaliste-novih navkov. Njegova zadovoljnosb mi pravi, da mar-sikaj dobrega delam, da popravljam marsikako nered-nost. Nahajam ga mej sabo in mej ljudstvom svojim. Kralj seiu ljudstvu, katero ljubira. Kakor svojim otrokom) zele mi druzinski oeetje dolgo ziveti; kakpr svoje ruditelje boje se njih sinovi me izgubiti. Sreeni so moji podlozuici in sre^en sent jaz & njimi. Bamberg a zaradi zanemarjene uredniSke dolzhpsti. Ko bi bil namrefi g. Pevca tozil, prisla bi jbila pravda pred porotnike, katerih se je pa zupnik hotel • ogniti; tozil je torej samo nrednikain .obrayasva se, je vrSila brez porotnikov pred sodiSfiem obstQJe^jofi iz %h ^od-nikov. Toznika, ki je bH aam nayzofiec^je. zastopS dr. Aha6i6, zatozenca dr. Zupan. PriS je Mb ,v4 dheh blizo 80 zaslisanih, .Nekatere so zupnika zeld .hvalile, druge post. g. Pevec ga zelo ogrnile, iz vse obravaftve pa se je videlo, da je g. Jarec svoje ovce res. izvr&taio strigel. Pa vse to izbranega navzofinega obfiinstva ny toliko zanimalo nego v juridicaem oziru fulmjnantan in raojsterski zagovor dr. Zupana, ki je jasno MoSazal, da vsa obravnava bi so morala pred porothiki vrSiti m da zaljeni zupnik nema nobene pravice toziti orednika, ampak samo dopisnika, Urednika toziti zarad zane-marjene uro.iniske dolznoatl iraa sam drzavai prav4uik, a ne privatna osoba. SodlSue je zagovorniku pritrdilo ter izreklo, da^ij kompetentno pravdo razsoditi. Obsodilo je zupnika J arc a, da plaea sodniSke stroSko, ki znafiajo blizo 700 gld. Vsakako pa je 6udno, da je sodnija veB m~ secev pravdo v rokah imela in. Se le pri konoont pbrav-navi do toga spoznanj i pribla, da je ne more razsoditi. Ve&krat so se uze MNoviceM pohvulilo, da mo^je klerikalne strani „vse brezplaenott za domovlno delaio. V ilustracijo tell novi&kib Wed je prinesel tednl rt3Na-rod" prav zanimiv rafiun, iz katerega se vidi, ka jo dr. Costa, flbrezplacni domoljub", za ono samo pravdo, v kateri jo zastopal dc/,, odbor pred drz, sodiScem aa Du-naji, ra^unil in potognit 986 gld, 41 soldov, K temu bi imel jaz Se dostaviti, da je dr. 22 up an liubljanski mestni magistrat dvakrat pred dunajskfm drzavnim go* discern zastopal, a za to niti krajoarja nij raiunil. In da ie bolje posvetim, kako razlicne nazore imajo ilbo-ralei in klonkalci o domoljubji, vain (moram povedati, ka je dr, VoSnjak, ko jo odSel v drzavni in dozelni zbor naznanil dez. odboru, da za ves tisti 2us, Jko ga ne bode v Ljubljani, ne5e niti krajoarja plafco Bprejeti, katera mu gre kot primariju v dez. posilnl delavnlci, Gdo je Sistejii domoljub, dr. Oosta all dr. VoSnjak, me-uim, da zdaj vsak lobko razsodi. V Postonji je bil 8. t. m, izvoljen za doz. poslanca narodni Hberaied g. Adolf Obreza. SmeBno je, kako se ga nasi klerikalci laste, kakor bi bil g. ObrezB njih gore list, dasiravno jo pri zadnjih dveh flojah dez. zbora ko je bil havzocen, vsolej z uarcdnimi llberalci V Ljubljani 7.jan. [Izv.dop.]*) (Ve6ni kandidat — G. Hreu pa g o r e n j s k i f a j in o § t r i.) Vedui katididat, ljubljanski trgovec Ivan Vi I bar je tudi notranjskim popom iz zadrego pomagal 1 Ti mozje so bili uze v strasanski zadregi. Ker mej soboj nemajo zmoznega tnoza (kajti toiiko se vsvuji najhujsi stiskt ne mogo izpozabiti, da bi starega brbljaca ka-plana Domicelja za kandidata postavilil), so uze po gresuem bberalci, gosp. 0 b r e z i posegli ter ga v Klunovem rBrtncelji" za kandidata priporoculi. Ne-radi so sicer to storili, a v sili se hudic inube zre, zakaj bi torej klertkalec tudi enkrat liberalca no vo-lil. A has ko je bil kaplan Klun boben, ua kuterem je za g. Obrezo razbjul, odpel in odlozil, piide drez skaloviti Kras vefini kandidat Ahasverus Vilbar in — bri so se obesili klerikalci na Skrijce njegovega fraka, da se bode nusrecni mo^ spet enkrat za svojo stranko blamiral! Prav smili se mil Klunov ..Kikeriki" se v zadnji stevilki norca dela iz vrlega agitatorja g. Hrena, ker je nekemu volilcu o volilnih zadevab pisal listnicu v ne eisto pravilni slo-venseini. To je res smejnol Pezdir vidite v Hrenovih oceb, bruna pa ne v svojih?! Citajte nezaupnico, katero so poslalt goreojski vo-blci dr. Razlasu! 19 ftjmoStrov in 0 kaplanov, tedaj 25 duhovnov je na njej podpisanih, pa se 19 grama ti-kalnih uapak nabaja v njej! Pa jo se zagovarjate, d i nij falsificat nego istiniti dokument, v tem ko je Hre-nova l'stnicu pnvatno pismo. Ce 25 vrlih gorenjskih duhovnov ne zna javnega pisma pravilno sestavlii, gdo more po tem g. Hreou uepravilno slovenscino o5itati ? *) Dopis nam je Salibog prekesno doScl V Ljubljani 13. jafl. [Izv. dop.] (Pastor bonus. — Domoljub, k i vse „b r e z p 1 a S n oH d e 1 a. — N o v p o s 1 a n e c. — K o z e.) Veliko hrupa dela pravda, ki se je te dni vr§ila pred ljubljansko dez. sodnijo. „Laibacher Tagblatt" je lansko leto raeseca februvarija prinesel vefi dopi&ov iz Dola, v katerih se je ondotnji zupnik g. Jarnej Jarec dolzil, da izpraSevanjske in birmske listke svojim far-manom prodaja, da s eerkvenimi stoli kupfiujo, da krste, poroke in pokope predrago raSuna, da je nestrpljiv, strasten, neusmiljen, brutalen dugni pastir, ki svoje ovce ii9 samo strize, ampak kar na meh odira. Dasiravno se je dopisnik, dolski po§tar g. Pevec sam imenoval, vendar zviti gospod zupnik nij njega tozil zaradi za^ene Sesti, ampak samo ,'odgovornega utednika g. Otomarja Oujo se, da bo bodo pocitnico zaradi koz fie do 8. februvarija podaljSale. Tudi po dezeli so se v vec kr a-jih koze prikazale. 0 dezelnem zboru pribodnjie. Politicni pregled. Zopet so sklenili nekateri de2. zbori letoSnjo uajzadnji, mej njimi tudi goriSki bodo jenjali 21. t. m. Na Ceskem so bile 10. t. m. Yoiitve v drz. zbor namesto onih deklarautov, kateri so vsled nevstopa v drz. zbor izgubili svoje mandate. Od 17 izvoljenih je 16 StaroCehov in 1 sam Mla4p8eth, uamrefi dr. Sladkovsky. Narod se je tedaj odloCno izrokel za nadaljno passivno politiko in venemob-aim je fcak strajen narod obcudovanja vreden; vendar pa vtegne morda ta propad MladoCehov slabo upiivati za bodoCno narodno edinost, kajti Mlado-Cehi, Ceravno zdaj majorizirani znajo dragi pot vefi terena pridobiti in razpor mej ceskim narodom vtegne tako velik postati, da bodo iz njega le u> stavoverci korist imeli. Zatorej pa je neopravifi-Ijiva in pogubna brezobzimost starih, ki ne trpe" nobene opozicye in se zmerom amatrajo narod za svojo domeno. . V moravskem dez. zboru je ,slovansKa desmea zapustila zbornico, ko se je hotelo ¦ obravnavati o vladnem predlogu glede* kazenskega preganjanja ka-cega poslanca. Ker po tem abor »jj mogai ^arad premalega stevila ve5 sklepati,Je moral predBednik ono toeko iz dnevnega reda izhrisati. Na Kranjskem je bil v Postojni 8. t m. vkljub vsej agitaciji po klerikaleih in vkljufi temu, da se je klerikalni generalstabsqhet Oosta sam po-dal na vojnopolje, vendar kandidat jiberalne stnuike «¦ Adolf Obreza iz Cirknice in tudi. veliki posest. ? Gorici za poslanca, proti g. Ivanu Yilharjn iz-volien, kar mora g. Costo toliko veg jeaiti, ket je menda zdaj sprevidel, da §e vBostojw,. 5njepyi mandatarji ve6 zanj ne marajo. Ministerstvo je zarad konfesijonelmh posti\y v zmerom ve6i zadregi; u^Uvoverci jih enkraH'h^e^, dvor pa jih menda fie no&e, aU saj ne V'odlo|m obliki, mej dvema ognjema se tedaj ministerstvo vendar ne bo moglo dolgo drzati. Po vem Nem&kem-so se vrSile zadiye dm tolitve za skupen dr2. zbor: skoro povsod so zma- gali kandidatje naprednjaske narodno-liberalne sttan-ke, konservaiivci in kierikalci so udobili le inalo V glavnem mestu Rnskega v Peterburgu, je bil vojvoda ¦Edinburgski, ki ae :;o2eni z edino carjevo hCerjo, slovesno sprejet; tudi so v Peterburgu uze zdaj delajo priprave za slovesen sprejem nasega cesarja, ki bode potoval 8. februvarija v Peterburg, da obisSe ruskean carja. Ta obiskovanje je gotovo znamenje bodo?Vprijaznosti mej na§o in rusko dr-za?o in dobro znamenje glede* evropskega miru, morda pa tudi glede* notranje nase politike, poseb-no pa nas Sloranov. ' # / " Na Francoskem je nie zopet enkrat muuster-ska kriza, Broglie hofie odstopiti, Ce parlament ne sprojme postave o maire4U (zupauihj. Mac Mahon hoSe neki novo ministerstvo sestaviti iz samih stra-kovnjakov, ki nijso udje paramenia. V Parizu so Bonapartisti 9. t. m. praznovali obletnico za Na-poleonom, pri kateri priiiki je par 1000 ljudij demonstrathrao kri&b : Vive 1' empereur! Na Spanjskem je Castellar odlocno protestiral proti temu, da je general Pavia oskrunil veljavo kortezev; ta protest prejasno govori proti Spaniji in kaze nesreSne razmere v tisti dezeli. Sedajni predsednik Serrano je izdal proklam, da ne bode kortezov toliko easa sklieal, dokler ne bode mir za-goMjen v dezeli, po tern je razpustil vse politiC-na druSfcva in sploh postopa z najvefio energijo; pa kaj to koristi, ker Karlisti vsak dan veL moci do-bivajo in so tudi razne drugo stranke nastopile pot nstaje, vzlasti pa so se komunisti vgnjezdili in po-zigajo po juzhem Spanjskem. Ce pa bi se prav po-srefiilo Serrano-u, mir narediti, kaj vse to koristi, ker on sam bo najbrze republiko prodal sinu po-prejSnje kraljiee Isabelle, don Alfonsu, kateii se nekda tudi pripravlja, da jih udari, Karlistov, Al-fonsistov, Intransigentov, Federaicev, Komnnistov in bog ve" Se koliko barv ljudij je na Spanjskem, le patrijotov je malo in za to bo skoro gotovo po-ginila republika in tudi spanjski narod. Razne vesti. (*'al deielnl 'rtor) je iniel §e seji 13 in 14 zveSer, o katerih bode na3 porocevalec prihodnjic ob-§irno porocal. Omenimo le to, da spremembe v solski postavi, akopram v prvi seji zavrzene, so bile v sredu sprejote, ker je del glavar konstatiral, d i je mej u a-vzocninii poslanct vendar vediui za iijeglasovala. Tako je zmejena strena reseua. — Pri debati o zdruzenji obcio,, so sopet nekateri Ita.ijani pokazali, kako zaajo pravicni biti. Dvema slov. poslanceraa bi radi sveto-vali, naj se iztrgata iz zank, v .katere sta uze vjeta. Prihodnja seja bo jutre ob 5., in po tern menda Se.ena. Iwnina Ipolicija. u%e ZOpefc se nam porcca iz Read, da so tam zasacili tatu, ki je v Gorici v neki hisi, dve zenski krili, dve rjubi in eu robec ukral. Ponudil je namrec ta „merkantK omenjeue reci na pro-daj; a Rencani so mislili, da mora bit: najbrze ukra-deno blago, ter ga koj k zupann [pritirajo. 2opan ga da pregledati, ter ga izprasa, — odgovon 'pa so bili tako zamotani, da ga hipoma za skusenega tatova spozna, i c. kr. sodniji v Gorici izroci. Doma je neki iz Dutovelj oa Kiasa. Mi le. pristavimo, da ko bi imele vse obcine take dobre straznike i tacega znpana, zabranila bi se mar-sikatera tatvioa. Zdi se nam, kakor bi hoteli Rencani — Angleze posnemati, kajti ako gre za poraoc, pri taki priiiki nobeden avoje roke ne odtegne. To je dobra policija! (»ornii«rtk» ^M.laica) napravi v uedeljo 25. t. m. sloveaao besedo. Program razgiasimo prihodnjic. Kakor so bile dornberSke besede vselej modoo obisko-vane, nadejamo se, da bode tadi ta. (Kco del I.iforale) je bil zadnjo saboto koofi-skovan, ko so bile po mestu skoro vse gtevilke uze razdeljeue. Mi smo dtali clanek, zaradi katerega je bil list saplenjen, toda obstati moramo, da nijemo mo-gli najti uzroka, zakaj se je to zgodilo. Olunek „La storia d un testamento^, je tako mirno pisao, da kaj toko miraega do sedaj Se nij pisal Fra Galdino. Saj Clanek, akopram podpisan od Fra Ginepro, je meuda vender le njegov. (V Semp»«u) jQ 2gore| defiko, katerega je njegov towjriS se sirgdico zaigai. Ko je bilo dete .vnajvedem ¦wWji, obhh so ga z vodo iu umrlo je na teh bolici-nah. Mi opozorujemo na§e starSe, naj nikar samih otrok ue pnste, ii 5e se obleka voanie, najbo!je je, je /. dmgu «rliSeko d'ibi-o poknti, tako da ne pride ni6 zraka do zublja, ki vsled tega takoj ugasne. . (lietomor.j Soprt se nam poroca iz BovSkega, da je tamoSuja dekltna na skrivem porodila in po tem dete umorila. Sramota in strab j».i y. mki h lo pred svojimi starsi. — Menda nij bil nobeu cas na Gori-skem tako bu^.'.t euacib zlocinuv i i iiudobij, kakor ravn.) sedaj. Kde bi pad tema uzroka iskaliV (Hmeiiaica.) V Innsbruku je umrl nekdo brez spovedi in za to so ga civ'Ino, alt brez dnhovt.isk«»ga spremstva pokopali. Ta dogodek je vzbudil, kak*>r poroua nek tamosuji l»st, smesno pripof edko^ ki seje nagio raz^iiila po mestu. Tukaj jo imate; Ko pride mrivec nt uni svet, jo br/.u kreue proti nrbesom. A pred vbodjui ga sv. Peter ostro zavrne: He bo «i6; kedor se nij pied s-urtjo spuvedal, ue juordhen?. ttoter. JSas moz be ue ustrasi in naglo segue nebe§kemu vra-tarju v bosed.t: Knj pa, ku bi se zdaj spoieda), saj zgrevano sice najde pred bogom v**lej usmiljcnja? Ta q>azk.i osupne sv. Petra in ker muje zahteva oisto nova, mora poprej na visjem mes>tu popraSati, kuj mu jo v tem sliu'aji poceti. Veli mozu pocukati in zgine za oblaci. Vinivse:nu se bare se uze ua ue-voljnem oiirazu, da nema nic kaj ugodnega porocati in zgine zi obtaoi. Bog ooe, pravi, bi ue imel s^c^r nife zoper zazeljeno poznejo spove tem njea moz, g. vikar Giacometo pa njeu gospodar. Mtslifce si tedaj moj revni stan, in se zalostneji stan omenjenega dekleta. Kaj ticega se more zgoditi le v vebcth mestih, nikakor pa v majhni icra§ki vasi. Ali kaj, na vse to, se ne zmeni rsasa mlada kurija cisio nid, iu tlaja se prilozr»t)st, da se demoralizactja povsod sin. Imel bi Vain, blagorudui posestuikt §e mnoga povedati, nego to naj bo zadosti; ce to ne bo pomagalo, vedela »i bova g. Trampnz in jaz po drugem uacinu pomagati. V Konstanjevici 24. decembra 1874. Sebastjan Urdih 1. r. Gospod zupaa v Komnu! Va§i zelji, da bi Vas odslej naprej v miru pustil, bi rad ustregel, ako bi Vi mesto meue ne siiiijah. — Gospod, vzbudite se, da Vam po§epetam to le na uho: Na Krasu je postavljeno gozdnarsko osobje, ia mej tem sem tudi jaz. Temu gozdnarskemu o«obju-tako veleva dekret — morajo znpanstva br^z ugovora na roko iti; vsaka upornost od strani zupaaije v tej za-devi mora se pol. gosposkt naztmniti. Iniim tedaj pravico po u*m dekretu, ki je tudi Vam dosel, Vas opomiuti in tirjati to, kar je Vasa dolznust; a Vi sto se temu prvi uprli. Jaz se ravnam po dekretih in za-povechb, Vi zaiibog — nel Da bi se jaz po Vaseia previdljivem mnenji r ;voal, tega ne nabajam v dekretih. Ah moreda Vi kaj tacega iz dekretov ditate? — To je znamenje, da jih ne umejete. — Vi valite ka-meoje na pot, iu hqdete^jla pojde delo srecno izpod rok ? Resnica jo, da se je iatisko leto na Volarijih na-sadilo pod mojim vodstvom 40000 drevese, a ne ua polovici prostora, ampak le na 6 ali 7 oralili, mej tem ko vse Volarije merijo 17 oraiov. Vi se bojite izgube trave, ali gospodiue, oboje ue more na istein kraji in ob istem cusu rasti. Tudi nij istiua, da bi se nobene drevesce ne prijelo, nataknite si le ocali in videli boste marsikatero cvrsio drevesce. Da bi pa na Volarijih prvotua drevesea izkopati, in po tem druga nasadili, to je cislo nemogoce, ker sploh tarn nobene rastliue nij, teuivec sami golicava. 6e je pa za grizo tako veiikanska §koda, po tem prodajto jo v Trst, neizmerno si pridobiti & njo, ker je je bhzu-dva kosa. Ddje pravite, da je moje.delo jalovo. Mozka je tal Jelite, Vi ste presueto umen gospodar, zakaj ste pa lan8ko leto trte obrezovali in rumeno 2ito se- *) Za taka poslana nij odgororuo orednBtvo. jair, kotiko ste neki .od tr-ga v klet ali v hram spra-vifi? Ali ste morda Vi krivi slabe letine? Gospod zupan p;§ite na Spanjsko, zdaj dulapoluo dezelo, po gozdnar' , kateri se tam nahaja z Mozesovo palico, da pride . d»bro pla5o serrj, kder bo ob casu velike su5e se s*vjo 6udovito palico po skalab mabal, iu z vodo drrvosea zalival. Pokli&te tacega gozdnasja, in jaz lira bom §el za drvarja, ki bom seka!, kar on izreds. Kar dalje kvas.te, da bi vlala prepuitila stare-iinstvom denar, ki re potrebuje za pogozdevanje, sole pobozue zulje. Vlada ima prehistro oko, da bi zopet isto nepremi§ljeno delovanje vpeljala, kar je uze k sreci.oipravila. Ne ostaja Vara drugega, gospod Lupari, kukiv se udati deknftom in s rem mir^ baTedyT Vasa lipornost je kriva. da aero jax prt«j, po torn Vi j.adli v So5o, gljte, da se izkobacate, kajti mrzla je po zimi.J Komen 13. jan. 1874. ANTON MRAK, gozdnar Cenik ruxjiegtt l>la^a na gori§hm trgu, i5, jan. **?TW Paenicii kraska, vagan „ gorska „ oriSka „ lomaca ,, TurSica d( „ oetska, „ Jecmeu eel „ ,, pehan „ Oves laiki „ „ ogrski „ . , Filol laski „ n gorski „ M „ . . Krorapir nov cent . Seno „ , Blama ¦ „ Slanina [spell] doinaca cent „ amcrikanskft ,f Vino arno, vedro [Em] „ ljclo, „ Vivo gradBko „______. . 19 do 14 „ 3' «5 ;j 50 21 4.r) a; so ». so 1! 4i» ffif. 1. vrste po 13 II, vwfco po 12.50 III. vrsfc«) po 10.25 IV. vrsto po 9.50 V. vreto po 8 fl. 34 dtflaie biinke ^lovenlje Je mi prodiij po jako nizki ceni. Ved o (em se lure iirl o« I. ©f, F