Štev. 128 TRST, ponedeljek 9. maja 1980 Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN »b redaljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Faaamlčne iter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tcfcakarcah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani. Išabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zaetarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). •3«LA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p* *tO st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utoiljivo *? Trstu. ===== NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" T m Primorsko. j€ mtmčt za ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na* ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, lartialna nt nedeljsko Izdanje „EDIJTOSTI" etane: aa eeio let« Kron S'30, xa pol leta Kron 3-80. Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se m vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. ===== FoItno-hranllnRnl račun tt. 841 652. TELEFON St. 11-57. Ljubljanska II. D. 0. u Trstu. Doživeli smo včeraj zopet enkrat lep,» prekrasen dan. Nebo je bilo sicer oblačno in po njem so se vlačile celi dan črne me^le. Vendar : v srcih tržaških Slovencev in v Trst došlih ljubljanskih gostov ni vladala nikaka megla, se niso podili nikaki črni oblaki ; tu je sijalo najlepše najkrasnejše in najjasnejše solnce bratske ljubavi, čistega in nedolžnega veselja. Mi tržaški Slovenci potrebujemo v svojih borbah pomoči na tej izpostavljeni točki od zunaj, potrebujemo ne toliko materijalne, kolikor moralične pomoči, ki sloni v zavesti, da v svoji veliki borbi nismo osamljeni, pač pa da imamo za seboj brate, ki čutijo z nami in ki so pripravljeni, nas podpirati v naših težkih bojih. In baš zato, ker črpamo iz te zavesti, da imamo močno oporo v svojih istokrvnih bratih tam zunaj, smo sprejemali in sprejemamo vedno t^ brate, ki prihajajo med nas, z onim navdušenjem, ki izvira iz naše ljubezni do skupne slovenske stvari in našega, pod vplivom južnega solnca se lahko razvnemajočega temperamenta. In tako je bilo tudi o priliki včerajšnega prihoda N. D. O. v Trst. Tržaško slovensko delavstvo je pozdravilo prvikrat v svoji sredi ljubljansko slovensko delavstvo, in celokupno tržaško slovenstvo je pozdravilo prvikrat ljubljanske Slovence in Slovenke v številu, kakor še nikdar dosedaj. In umevno je zato, da je včeraj zjutraj že pred sedmo uro, kljubu neugodni uri bilo vse polno našega ljudstva na trgu pred južn m kolodvorom. Prihod gostov. Sprejem na kolodvoru. Na peronu je bil zbran odbor N. D. O. s zastavo, odbor pol. društva „Edinost" in mnogo druzega ljudstva z godbo na čelu. Cimseje vlak približal postaji, zadoneli so urnebesni Živio-klici, godba je zasvirala našo narodno himno „Hej Slovani", ljudstvo se je odkrilo ter mahalo gostom s klobuki in robci v pozdrav; Ljubljančani so odzdravljali na enak način skozi okna voz. Ko so gostje stopili z vlaka, jih je podpredsednik N. D. O. g. Kranj e c v kratkih, pa jedernatih besedah toplo pozdravil imenom delavstva, ki se zbira v okrilju N. D. O. ter jim zaklical iskreni dobrodošlico na tržaških tleh. Odzdravil je predsednik ljubljanske N. D. O. g. J u v a n, ki je izrekel zahvalo na toli prisrčnem ir« nepričakovanem vspre-jemu. Povdarjal je posebno, da niso prišli v Trst z namenom, da bi koga izzivali, ampak z namenom, da bi se kaj naučili. Tembolj jih veseli, ko vidijo že v prvem PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel koraku, da niso prišli na tujo zemljo.! Imenom vajenske skupine se je zahvalil j na vsprejemu g. Drenovec, ki je povdar-jal, da moramo s srcem čutiti za narod, ; z glavo misliti na reševanje socijalnih problemov, ki trkajo na naša vrata, a J roke posvečati delu. To nalogo da si je j postavila vajenska skupina ljubljanske N. D. O. Kakor obema prejšnima govornikoma je sledilo tudi tem navdušenim besedam simpatičnega mladega govornika burno odobravanje. Pred kolodvorom. Sprevod po mestu. Pred kolodvorom je bilo zbrano na tisoče ljudstva, ki je pozdravljalo goste z navdušenimi vskliki: Živeli Ljubljančani ! Živeli bratje ! Živela N. D. O. Z j godbo načelu, ki je svirala neprestano j naše narodne himne in med navdušenimi j vskliki se je pomikal sprevod po ulici j Benvenuto Cellini in Ghega proti „Narod- J nemu domu". Ko je bil prvi del sprevoda ; že na trgu vojašnica, je bil zadnji del še | na trgu pred postajo ! V ulici Ghega sta bila vstavljena dva tramvaja ! V sprevodu je bilo gotovih 4000 oseb ! Pozdrav v „Narodnem Domu". Gledališka dvorana „Narodnega doma" je bila v hipu natlačeno polna. Imenom tržaške N. D. O. je pozdravil g -ste najprej dr. B r n č i č, ki je povdarjal, da si šteje v posebno čast, ker mu je mogoče pozdraviti imenom tržaške N. D. O. bratsko ljubljansko N. D. O., ki je že dolgo gojila željo po slovesnem izletu v Trst. Tržaški v N. D. O. zbrani delavci in tržaški Slovenci sploh so pozdravili z največjim zadoščenjem misel, da jih obiščejo ljubljanski tovariši, da pokažejo svojo žarko ljubezen in neporečno zvestobo do središča Slovenije — do bele Ljubljane. Številen obisk dokazuje na eni strani napredek ljubljanske N. D. O. in na drugi izraz volje, da bi se temeljiteje seznanili z našimi razmerami ter napraviti z nami vedno tesneje zveze. Tega se tudi tržaška N. D. O. zaveda in zato pripisuje temu obisku toliko važnost. Oa razmerah v katerih živimo, nam je stik s severnimi rojaki neprecenljive vrednosti. Pokaže naj se, da čuti severno delavstvo enako z našim. Naše razmere so krive, da gostov ne moremo sprejeti, kakor bi želeli, a storiti hočemo kar mogoče, da jim bo bivanje v Trstu kolikor mogoče prijetno. Izrekel je željo, da bi se čutili gostje kakor doma, da ponesejo seboj v Ljubljano, prepričanje, da stoji tržaška N. D. O. trdna kakor skala na strani ljubljanske N. D. O. in da hoče nadaljevati po začeti poti, ker nam so cilji skupni. Ako bomo le složni, — tako je zaključil govornik — zmaga ne more izostati. Živila N. D. O. (Živahno odobra vanje). Dr. Brnčič je dalje naznanil, da je pjslal predsednik N. D O. dr. Josip Mandić (Viharni klici: Živio dr. Mandič) sledeče pismo : Častiti rojaki! Zanosnim a ob enem bolnim srcem se lotim peresa. Pozdravljeni mi bodite ! Neizprosna volja usode je hotela potisniti me v samoto. To čutim posebno britko danes. Morda za to, ker sem se preveč veselil danajšnjega dneva ! Vaš izlet v Trst ni čin prazne etikete. Za Vašim prihodom v Trst se skriva misel, ki jo zasledujemo že dolgo in ki jej hočemo dati formelnega izraza na izrednem občnem zboru N. D. O. 24. tek. m. Ljubljana—Trst naj se prelivata v eno dušo, ki bo razpihovala iskro organizacijske misli v močen plamen po vsah deželah, povsod, kjer je našega rodu. „Dim ne dokazuje še navzočnost ognja". Izrekel je te besede sicer velik mož. Vendar si upam izrekati omenjeno željo. Seznaniti se hočemo medsebojno, bolj kot je bilo dosedaj. Med Ljubljano, prestolnico Slovenije in Trstom, prestolnico primorskih Slovencev, hočemo učvrstiti most, po katerem se bodo vsi jugoslovanski delavski sloji pomikali k narodno-političnemu in gospodar iko-pro-svetnemu blagostanju. In ta most naj bo za nas demokratična misel. Pozdravljam Vas tedaj, zaveznike v širjenju demokratične misli. Dragocen Vaš zaklad, vajenški odsek, predstraža N. D. O. naj služi v izgled prijateljm tržaške N. D. O. Učimo se eden od druzega. Bodimo zares vzajemni! Druge organizacije premagujejo kontinente, A mi, naj bi ne mogli zediniti majhno jugoslovansko ozemlje pod našo zastavo? S temi občutki želim, naj bi Vam dan?jšnji dan v naši sredi prinesel obilo zadovoljstva in trdno prepričanje da hočemo vkljub vsem sovražnim naskokom ostati zvesti sinovi skupne nam matere. Zdravstvujte ! Trst 7.— 5.—1910. Dr. Josip Mandić. Prečit anju pisma je sledilo zopet burno vsklikanje : Živio dr. Mandič ! Dr. Ryb4r (viharno pozdravljen) je pozdravil ljubljanske goste kot edini zastopnik tržaških in okoličanskih Slovencev na cesarskem Dunaju. Povdarjal je, da Kakor gnezdo razdraženih sršenov se! jej je najedenkrat dozdela ta družba. Vsak! je hotel biti prvi, vsak imeti prvo besedo,! pa so vsi skupaj začeli kričati. V izobilju! pa so padala sramotenja tako na Bibiča,' kakor na Fricico. Naposled je Garašev se; svojim močnim glasom prekričal vse, — | celo isto Lisičko. Psoval je Bibico, ker sej je na zadnji promenadi izprehajala z nekim | davčnim oficijalom, a na njegov pozdrav jej komaj ganila z glavo, — tako, kakor kaka i princezinja (pri tem je s povešeno glavo in; navzdol visečo ustnico pokazal, kak je od-! zdrav „ala princeza") ; odgovorila da ni j ničesar, da-si jo je on pozdravil glasno, kakor zna le on : „Klanjam se, gospica Bibiča !" Za njim se je oglasil Simon Kohn ter se pritožil, da je gospica Bibiča na plesu, po tomboli pevskega društva, dala prednost nekemu pisarju. A pomnila bo, kdo je Širne. Na to so začeli sklepati, kako „zasole" Bibiči! Pri tem sta s ponosom in slavnostno opozarjala, kako sta lanskega leta zložila pesem se sliko na gospico Jelo ter jo razširila povsod. Garašev se je izdal, da jo je spisal on, a Levi, da jo je ilustriral. Oba sta se s tem ponašala bolj, nego-li katerikoli francoski pisatelj se svojim najboljšim delom. Jurkica se je skoraj zgražala in ni mogla umeti, da bi človeško srce moglo biti tako hudobno in prosto. Spomnila se je včerajšnjih Smiljaničevih besed. Pa glej — sama sebi se je sedaj čudila, da se je danes šele sedaj vprvič zmislila nanj. Zabava je trajala nadalje se zaroto proti Bibiči ter so razpravljali čim bolj živahno. Tako Lisička kakor Milkovičeva je nista mogle trpeti. Med tem razgovorom pa ostali niso puščali polnih čaš. Vse je postajalo čim bučneje in prosteje. Lisička in Milkovičeva sta se smejali debelim njihovim dovti-pom, a ko so ti mladeniči začeli peti, pridružili sta se jim tudi onidve. Lisička je pevala tenkim glasom, Milkovičeva pa vedno „tremolo". Jurkici je bilo grozno. Z elementarno silo jo je prešinila bol po domači družbi. Zadrževala se je, da ne bi zajokala na glas. Ta na pol pijana druhal, ti razgovori, ki jih je morala poslušati — ah —, ona ni bila vajena take „prijetne domače zabave", kakor jih je nežno nazival Levi: vse to se jej je dozdevalo poniževalno. V megli pa se jej je dozdevalo, da čuva nad njo tiha domača hiša, dobri lepi očesi očetovi, sveti obraz matere, veseli, angeljski obrazi mlajših bratov in sestric — žal pa —, tako daleč — tako daleč —, a njo je morila žalost in dolg čas. V sredi tega hrupa čutila se je osamljeno — tako osamljeno, kakor bi bila sredi puščave, na katero se je spomnila iz zgodeb sv. pisma. V sobi se je zrak zgostil vsled tobakovega dima od pipic in svalčic, po mizi razlito vino je dišalo po kislem, neočiščena petrolejka se je kadila, a zunaj je neprestano udarjal dež na okna. Jurkici je bilo čim dalje neznosnejše. Ni mogla vztrajati dalje. Če tudi jej je bilo težko, ker bo Lisička morda nevoljna, vendar je vstala na odhod z izgovorom, da je zelo vtrujena od potovanja. Lisička jo je jezno premerila od nog do glave. — Ali jaz nisem še pripravila vsega ! — jej je rekla naposled. (Pride še.) nam je vsak tujec vedno 'dobro došel posebno pa so nam Še dobro došli naši najbližje bratje. Dočim se tujci čudijo lepoti naše domovine mi sami vseh teh čudežev dosedaj takorekoč še nismo poznali. V zadnjem času začeli smo potovati vendar tudi in po svojih domačih krajih. Prišli ste tudi vi — je rekel govornik — da vidite čudežev tega industrijskega mesta. Naše stoletje je stoletje dela napredka in demokracije, Kakor so propadli graščaki, ki so nekdaj gospodovali nad našimi kmeti, tako bode propadlo tudi nemškutarstvo in lahonstvo, ki gospoduje sedaj v mestih na slovenskem ozemlju. Naloga, ki so jo imeli nekdaj kmetje, da so zlomili moč tujih graščakov, so prevzelii sedaj delavci glede potujenih mest. Kar vidite tu dobrega, — tako je zaključil govornik — sprejmite in vzemite seboj, a kar vidite slabega, pustite nam tukaj. Učimo se tudi od nasprotnikov. (Burno odobravanje). Gospod J u v a n, preds. ljubljans'ce N. D. O. je ponovno zahvalil na krasnem, nepričakovanem vsprejemu in povdarjal da se čudi moči tržaškega slovenstva, ki se upa po tržaških ulicah na čelu z godbo, ki svira narodne himne. To vse pa je zasluga narodnega delavstva. Gosp. S i a r d je govoril imenom vajeniške skupine in se zahvalil na lepem vsprejemu. Gosp. Škrl je povdarjal, da je videl že mnogo narodnih manifestacij v Trstu, a take kakor ta dan še ne. Gospa Juvanova je izrekla pozdrave ljubljanskih Slovenk in posebno onih, ki se zbirajo v^N. D. O. ter pripela med viharnim odobrovanjem na zastavo trž. N, D. O. venec z narodnimi trakovi. Zatem so bili gostje razdeljeni po gostilnah, ki so jim bile določene za zajutrek. Po zajutreku so si ogledali mesto in razne druge naprave. Pri tem ni bilo možno se držati točno določenega programa, ker je bilo premalo časa. Popoldanska veselica Za veselico je bil zbran nesrečen prostor. Priznavamo pa, da je imel odbor N. D. O. v tem oziru težko stališče, ker pač nimamo v blizini mesta primernih prostorov, kjer bi bilo mogoče primerno sprejeti tolike mase ljudstva. Pri Tirolcu je prostora za — recimo — največ 1000 oseb. A če računamo, da jih je bilo včeraj pri veselici petkrat toliko, ne bomo dosti grešili. Umeje se torej, da so se vračale kar cele trume ljudstva nazaj, ker niso dobile prostora. Ko bi bilo lepo vreme, bi bilo seveda še mnogo več ljudstva ; seveda bi se bilo moralo potem še več ljudi vračati, ker ne bi bili dobili prostora. Med veselico je neprestano pihal neprijeten veter, kar je uplivalo seveda precej neugodno na razpoloženje udeležencev. Ako pa izvzamemo premajhne in za tako priliko neprimerne prostore, je veselica prav lepo izpadla. Predstava „Divjega lovca". Večerna predstava je bila sicer dobro obiskana, a z ozirom na včerajšni dan bi bilo pričakovati ipak večje udeležbe. Moglo bi se reči, da smo videli v gledališču več Ljubljančanov nego Tržačanov. Opravičiti se da ta brezbrižnost sicer s tem, da so bili ljudje zvečer že utrujeni, ker bi bilo pač preveč zahtevati od vseh onih, ki so se vdeležili sprejema zjutraj in veselice popoldne, da bi se udeležili še predstave zvečer ; vendar pa smo pogrešali na predstavi marsikoga, ki bi ne bil smel manjkati. Znamo pa tudi, da je marsikoga odvrnil tudi skepticizem, da se ni vdeležil predstave, češ, kaj pa morejo nuditi vajenci. In da povemo odkrito: Tudi mi smo se vdeležili predstave „Divjega lovca" z največjim skepticizmom, a bili smo iznenadjeni. Ljubljanska N. D. O. je lahko ponosna na svojo vajensko Stran II. »EDINOST« št. 128. V Trstu, dne 9. maja 1910. skupino ! Kaj takega ne bi bili res nikdar pričakovali. Osobito glavne vlog-e so bile v dobrih rokah in deloma prav dobro interpretirane. Igralci so bili po vsakem de: nju klicani opetovano na oder, kar je pri nas v Trstu zelo redka prijazen Osobito je ugajala igra g Juvanove; njej ie stal vredno ob strani g-. Drenovec kot Janez, pozabiti pa ne smemo g. Pluta, ki je lepo pog-odil revčeka Tončeka in vzbujal s svojo igro mnogo smeha. Po „Divjem lovcu14 je nastopil gosp. Scluverz iz Zagreba v solo prizoru, ki je bil res izpeljan umetniško-do vršeno. Z eno bc t_do rečeno: Ljubljanska N. D. O. nam je nudila z večerno predstavo res ler> užitka polen večer, za kar smo jej prav hvaležni. Odhod gostov. Točno ob dveh popolnoči so se odpeljali Ljubljančani s posebnim vlakom nazaj proti svojemu domu. Kljubu pozni uri se je zbralo na peronu južnega ko-loivi ra kakih par sto Tržačanov, da bi s - poslovili od Ljubljančanov. Bil je veli-č sten prizor, ko se je začel pomikati vi k. Ljubljančani so mahali z robci, na p ronu zbrani Trža^ani pa so peli : ,Hej Slovani* ! Mislimo da so bili Ljubljančani zadovoljni ne-le s sprejemom, temveč tudi z odhodom. PopraSali smo enega in eruzega Ljubljančana, kake utise ponesejo seboj v Ljubljano in d bili smo odgovore, da so zeio zadovoljni z vsem, kar so v Trstu videli in doživeli. Gotovo ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, ker mi sploh do-st-daj že nismo bili niti navajeni, da bi sprejemali v svoji sredi toliko gostov naenkrat. Uverjeni pa smo, da, ko se napravi drugi izlet v tako velikem obsegu, kakor je bil ta prvi, bo odstranjen mar-sikak nedostatek, na katerega se sedaj ni mislilo. Čin italijanskega junaštva. Ko so se Ljubljančani sinoči okoli 6. vračali iz veselice ..Pri Tirolcu", je en vajenec — 15 leten deček — pri kavarni Chiozza nekoliko zaostal za ostalo družbo. Takoj je priskočilo iz omenjenega irreden-tiškega gnezda par pobalinov, ki so odtrgali dečku znak, ter - mu dali par klofut! Tržaško italijanstvo se je zopet enkrat prav lepo izkazalo. Svarimo ultrairredento najodločneje, da se varujejo takih junaštev ! Gospodje se lahko štejejo srečne, da ni biio v bližini par slovenskih Tržačanov, ker bi morali sicer danes pobirasi pod oboki kose razbitih stekel, kakor se je to že večkrat zgodilo. Mi ne izzivamo ni ogar, a zahtevamo, da se pusti pri miru nas, kakor tudi naše brate, ki pridejo med nas v goste. Sicer naj si gospodje zapomnijo, da pojde zob za zob. K^kor se nam bo posojevalo, tako bomo vračali, a to z bogatimi obrestmi vred. Ako izvzamemo oni incident pred ka v.rno „Chiozza" se ni zgodila — kolikor jIliiii znano, celi dan niti najmanjša nepri-ličnost. Kljubu vsem ogromnim masam našega ljudstva, ki so se včeraj gibale po našem mestu, ni imelo redarstvo nikjer povoda poseči vmes. Naše ljudstvo je dclcazalo, da je element reda. Ko je prišlo pred par dnevi v Trst 150 Pado-vanov, je bilo vse redarstvo na nogah, a včeraj, ko je bilo tu okoli 600 Ljubljančanov, ni bilo redarjev takorekoč niti videti ! C. kr. redarstveno ravnateljstvo se je včeraj lahko prepričalo, kako zna naše ljudstvo skrbeti samo za red. In mi priporočamo našemu ljudstvu, naj bo vedno tako pametno in trezno. Le s tem si pridobimo tudi spoštovanje nasprotnikov. je trajal eno uro. PARIZ 8. Kralj Jarij in mini-ster zunanjih zadev Gray sta poslala na fran-cozko vlado in predsednika Falieresa zahvalne brzojavke za izraženo sožalje, CARIGRAD 8. Govori se, da se vde-leži pogreba kralja Edvarda turški prestolonaslednik. 1 LONDON 8. Na rodlagi dvornega poročila je nadškof Chanterburšky v zadn-ih trenutkih kralja Edvarda oprav-molitve v njegovi iobi. LONDON 8. Za kraljem Edvardom je določeno enoletno dvorno žalovanje, od tega pol leta globoko žalovanje. BEROLIN 8. Za angležkim kraljem je določeno 4tedensko dvorno žalovanje. PETROGRAD 8. Carska dvojica je kondolirala brzojavno kralju Jurju. Zasedan o turškega parlamenta podaljšano. CARIGRAD 8. Zasedanje turškega parlamenta je podaljšano. Povodnji na Moravskem. BRNO 8 V vtčih krajih Moravske so prestopile reke svoje bregove ter preplavile travnike in polja. S Spoinladai*. zdravilo je potreb?.o vsakomur, kdor trni za hemeroidami, revmatizmu, glavobolom in zastarelimi tajnimi bel znimi =j Kuhan preparat Sarsa^arilje Froadiui Čistijo in osvežujejo kri. — 6 preparatov K 1*20 Pošilja p > pošt. povzetju Odlikovana lekarna Prendini — Trst. Via tiziano vecellio št. e (Angolo via alfiero 3(=i! i"! Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje 5RZ0JRUNE UESTI. Radi smrti žene se ustrelil. RIM 8. Minulo noč je umrla žene bivšega državnega podtajnika in poslanca Popili-ja, ki je znana pesnica. Mož se je r^di tega iz obu_>a ustrelil. Položaj v Albariji. CARIGRAD 8. Splošen položaj v Kosovem vilajetu se je zboljšal. Muftije sandžaka Wdihra so podale na Skopljan-ski mestni svet brzojavke, v katerih pov-darjajo zvestobo prebivalstva ter obsojajo usta o. 7 Angleški kralj Edv&rd. BEROLIN 8. Nemški cesar, ki je dospel danes predpoldne sam, je napravil pri angležkem poslaniku žalni obisk, ki Domače vesti. Gdbor-ova seja političnega društva i jSS „Edinost" se bo vršila jutri, 9. t. m. } ob 3. uri popoludne, v prostorih Slovanske Čitalnice. — Gg. odborniki in njih namestniki so vabljeni, da se udeležijo seje v polnem številu. Predsednik. Neprejeten Incident v restavraciji „Balkan". Sinoči je izročil natakor v resta vra-ciji „Balkan" nekomu Ljubljanskemu nem- j ški plačilni listek ; kakor smo se mi pozneje imformirali, se je zgodilo le pomotoma. Natakarji imajo namreč v tej restavraciji tudi nemške plačilne listke, za tujce, ki sestavljajo ogromno večino gostov hotela in restavracije ^Balkan". Dotični ! Ljubljančan je radi nemškega plačilnega ! lista protestiral, a to na način, da je prišlo 1 do neprijetnega incidenta med njim in re- i stavraterjem g. Koglom. Dotični ljubljan-Ski gospod je prišel v spremotem nekega ! Tržačana v naše uradništvo in se pritožil • □ proti storjeni krivici. Nam je res prav žal, | da nimamo sredstev proti vsaki bolezni. | To, a natakarji v restavraciji „Balkan" j £3 slov nskim gostom ne pišejo račune na j £3 ciri! Metodove listke, moramo najodločneje f Q obs iti. A ker so natakarji pač taki, ka } koi li so in jih ne more niti gospod Kogel preobrniti, a t^mmanje moremo to j r' mi. bo pač najbolje, vsakdo, ki je volje}; dobre da daruje 2 vin. v cirilmetodovo j ■1 pušico, ki se nahaja v restavraciji „Bal- . kan" ter zadosti s tem svoji narodni dolž nT IHIIIAIIIIIIBIIBMHI iSL nnmnnnnniBiiuiiui niniBiiinriMiiimniiBii li. Oasperi d, c. kr. a vs tri jakih drž. železni*? prejme mmm lihiHimu oi j z mite. dostaTijagjs n dem POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. PMC DAJA NA DROBNO pohištva in tapetarij • • • • Velike nove prodaj&lmce aolo TRST, ul. Stadion ši 6 - Telefon 22-85 (MSa gledališč i Fenlce) Dva oddelka: Fino pohišt -o - Navadno pohištvo. Cene znerm Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v niijuovejšem nlogru. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo Bog=ia izbera vsakovrstnih stolić, — pouolns oprem« in posamezni delt- s; m—= — □ G 19B DAN!El£ PILU r^s ■ a " dotte 94 TELEFON *JS4< ^liika mfoga yašenega žive04 apna laaesrsszrsra tovarn*> cememnih pžošc r z*,tog® oglj* peči VV I i Luigi G ramaccini 'R3T ulica B rriera vecchia št. IS Cese dopFoim • Plačilo na obrote Sprejme sp popravljanje šivalnih stro ev vsaksRE zi^tsjr.a Prodaja ue!, oha in aiarstnv OjKui ^uje in prodaja že rablje; « iva'.ne stro?e. 111 m 11 ■ m—I zavaruje osehe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15 ter | starejše od 80. leta. Vsakdo za- c 1 r . — — ^ w ^ w more zavarovati sebe v korist dru- nosti. ^ kravaliran em ss pa narodni stvari . . ... . . , , .V1 , , ne le nič ne koristi pač pa škoduje. To'?^ °Zir°T ° l l'\T° ' ? t0 abrez pravniškega pregleda. velja posebno za onega gospoda Tržačana, Ysa P°Jasnila za bonsko glavno Zasniva zaDrUgS j(crcuhs V gOflCl ali pa kije prišel radi priomenjenega incidenta |L BEVnElCljSt/0 pOdpOP ZEClrUge ,HSrkUi8SU 113. RS^-j (Filipe). razvajati v naše uredništvo._ Gospodarstvo« Preslane jedi in vodena bolezen. Vsak dan nam nudi dokaze, da je pretirana upotreba kuhinjske soli škodljiva in nevarna. Četudi se v naši vsakodnevni hrani soli ne da zabraniti, ker testena in mesena jedila rabijo dosti soli, se mora vendar priznati, da mnogi ljudje svoje jedi preveč solijo, celo one, ki so tudi brez soli okusne in užitne. Zaradi tegfa je kri teh ljudi često preplavljena s soljo. Kuhinjska sol zahttva mnogo vode, ki io, krožeč po telesu, jemlje deloma iz krvi, deloma iz staničja v človeškem telesu ; na ta način pa trpe tudi stanice ledvičnih Uradni prostor Janez Trdinova ulica 8 podružnica £rst, uS. St. Bioa 3. SkkDišče in kisa v £jufe!jani in 2rstu a a AuRQ-»$EviK JH je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. umoliš! vir p i nakupovanju felaga ® H^^fe^tf^s ? Um tna 9n°iila' &alica- žve Io" P'lIVAl) f Jhl M. o k "milj. semena stroji in orodja i® s ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Eeiningfhaus in iz meščanske tov ;rne „Pilsner Urqnel" v Plznu - v sodčekih kakor tudi v buteljkah. - Z A L~0 G A ffattonijeue Glesshnmer i vedno sveže kisle vod« pri RMT0MI0 DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in IO. TELEFON 505. , I ŠS štajerska, istrska, da matinska. dolenjska, goriš ;a, vipavska z?. am. pristna Sl^maslo I Žita^moka^olja itd. AOBO-MEtiKU^ preskrbi eploh vsako bla^o ASRO-SSE MUkupuje vee pridelke in ledelke. Cene najugodnejše I ag^:^ Postrežba točoa ! ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! PONUJAJTE SVOJE FR.DELKE ! ___I &SZ3&mttf*^™« i Ja obroke ! UeliKa izbera Na obroke I izgotovfjan. oblek za gospude m manuf. b^aga — po jeko zmernih cenah --------—.....— — JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, H. n. V Trstu dne 9. maia 1910 »EDINOSTc št. 128 Stran lil kanalov ali takozvani ledvični epitelij. Ljudje, ki jako solijo svoje jedi, lahko oboli o na ledvicah in zanimivo je omeniti, da kuhinjska sol ne more odpraviti dela vsesane vode iz organizma po ledvicah, ampak je spravi skoz kožo in jo tam odlaga. Radi tega je kuhinjska sol formalna prou ročiteljica vodene bolezni. V novi dobi je tudi dokazano, da izločujejo na ledvicah oboleli 1 udje zelo malo soli, ker zastaja v krvi in ^taničju. Posledica tega za-toja soli v naSern organizmu je velika žeja, ki jo opažamo pri onih bolnikih, kateri trpijo na srcu radi vodene bolezni. Ti so vsi tem boli žejni. Čim manj dobivajo vode za pijačo in čim več soli v jedi S poiskusi, izvedenimi na živalih, je dokazano, da morajo oni, ki trpijo radi vodene bolezni, opustiti uporabo soli, ali jo pa omejiti na najmanjšo mero. Zato je takim priporočati osobito jedi, ki so vkljub pomanjkanju slanosti dosti okusne, na primer mleko, jajca, riž, sadje in zelje. Nasprotno pa se morajo bolniki varovati slanega mesa, krompirja, soČivja in kar je enakega. Ali ne samo enim, ki imajo vodno bolezen, ampak vsem, ki so podvrženi toku iz ušes, driski, krvotoku in enakim boleznim, škodi zelo velika raba soli. Omejimo torej porcijo soli, ker "bomo tako zmanjšali stik obolelih mest z vodo, katera je potegnila iz krvi nepotrebno sol, da jo spravi iz organizma. Kolikor manj bomo solili, toluvo bolj bomo preprečili bolestno izločevanje telesnih sokov iz kože, sluznic in ranjenih me*t. — Tudi najbolj zdravi ljudje naj ne rabijo preveč soli, če hočejo ohraniti zdrave ledvice, kajti kdor oboli na ledvicah — gorje njemu. Razne vesti. Brezžični brzojav z spijo ski službi. — Francoski vojni inženirji v Parizu za brezžični brzojav so že dlje časa opažali znatne nerednosti v brezžičnem telefonskem prometu. Na por.taji, ki je nameščena na Eifielovem stolpu, opažati je bilo velikih z nešnjav. Uvedli so strogo preiskavo in vspeh je bil ta, da so konštatirali, da nekdo nepoklicani lovi brzojavke. Mejtem je župan iz Montmorency-ja javil v Pariz, da se v nekem opuščenem samostanu nahaja postaja za brezžično brzojavljanje. Takoj je bila uvedena preiskava, ki je dokazala, da je postajo uredil nek inženir dovoljenjem oblastnije, a s tehnične strani ni mogla ta postaja provzročiti zmešnjavo v prometu na EifFelovem stolpu. In sam inženir je na svojem aparatu opazil silne zmešnjave in je začel zato stvar marljivo preiskovati ter je našel, da je na nekem brdu na gori Montmorency-ja posts/ljena privatna postaja. To postajo so namestili nemški inženirji in s pomočjo iste lovili orzujavke z Eitfelovega stolpa. Tako jim je vsptlo, da so dobili važne vojaške vesti. Mesto Aomori pogorelo. »Morning Le- ader« poroča iz Kobe na Japonskem : Po-2ar je uniči', mesto Aomori. Pogorelo je booo hiš. Brez streha je 30.000 oseb. Življenje je izgubilo deset oseb; veliko jih je pa ranjenih. 600.100 K izgubil na igri. Iz Budimpešte javljajo, da je povzročilo mnogo razburjenja, Ker je izginil glavni ravnatelj Aleksander Tyrnauer, zastopnik angleške tvrdke Scott Emujsionc. V igri baccarat je izgubil 600.000 K. Prvo židovsko mestno zastopstvo. Te d:ii so se v Jeruzalemu vršile dopolnilne volitve v mestni svet. V Jeruzalemu zamore biti izvoljen mestnim svetovalcem vsik turški podanik, ki je dovršil dvaj-stto itte, Ki poseduje zemljišča in plačuje najmanje 20 pijasuov davka. Skupno je 1100 volilcev. Izvoljena sta bila dv<* mo-namtdanca, t:ije Žiaje in še lc na šestem mestu je bil izvoljen kristjan. Židje se vesela nad to zmago in se nadejajo, da dobe večino na prihodnjih volitvah, ko se bo \0iiI0 drugo polovico. Sol in praznoverje. Odkoder obstoja svet igra sol veliko ulogo v življenju "ljudstva. V meksiki se n. pr. vsako leto obavlja »praznik soli« ir. tedaj izberejo za ta aan najKpša deklica za »ooginjo soli«. V starih časih so smatrali sol kaKor sve-ti nj o in bilo je več narodov*, ki so v njej c _«c>ža val: življensko moč. Stari Germani se gradili soli kakor božanstvu temple in oltarje, izlasti v bližini slanih studencev. Indoevropejska pravljica pripoveduje, da je kralj Liži mah postavil davek na sol ; zbog tega je nestalo soli z zemlje in pojavila se je še le potem ko je bil ta davek odpravljen. V Bavarski je še danes običaj, da na viljo sv. treh kraljev po-siplja hišni gospodar v vsaki vogel sobe soli, da bi mu bili domačini obvarovani pred slabim pogledom. In tako so razni običaji se soljo tudi v drugih deželah. Skoraj vseh narodih se malim otrokom stavlja sol v povoje, da bi se jih očuvalo od copernic, zlih oči in duhov in da se ko se prvikrat stopi v novozgradjeno hišo, nosi v roki hleb in sol. da bi imela hiša vedno vsega, kar je potrebno. Slovani zopet pričakujejo goste pred hišo. nudeč jim kruha in soli. Ta otičaj so držali do go časa v Srbiji, a dandanes ga drže največ v Rusiji. Istotako verujejo vsi narodi, da zaljubljena žena ali dekle vedno preveč osoli juho. Delo Žensk po noči so prepovedali na Švedskem. Postavno se je določilo, da v rudnikih, tovarnah in obrtnih podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 10 delavcev, mora imeti žena-delavka najmanj 11-urni nepretrgani odpočitek. V ta čas počitka mora spadati vsekakor čas od 10. ure zvfcč*r do 5. ure zjutraj. Delodajalec sme samo v nepredvidenih slučajih ta čas počitka skrčiti in sicer največ za dobo enega tedna. Obenem mora to reč takoj naznaniti nadzorstvenim uradom. Daljšo omejitev*sme dovoliti samo rudniški nadzorstveni uradnik ozir. obrtni inšpektor. Za podjetja, ki izdelujejo materijal ki se hitro skvari, se dovolijo izjeme s kraljevim razglasom. Ta zakcn se ne tiče dela, ki ga opravljajo žene doma. V veljavo stop« 1. jan. 1911. Nočno delo Žensk je na podlagi bernske konvencije že prepovedano v Nemčiji, Danski, Španski, Francoski, Angleški, Italiji, Lux.emburgu, Nizozemskem, Portugalskem in Švicarskem. Avstrijsko je tudi pristopilo k bernski konvenciji, a dotična zakonska osnova še ni bila ustavno sprejeta. Vsebuje: nočni počitek za Žene-delavke 11 ur v vseh obrtnih podjetjih, v katerih je zaposlenih več ko 10 oseb. Ta nočni počitek mora na vsak način obsegati ciobo cd 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. V podjetjih, kjer je uvedena 8-urna menjava, se lahko določi začetek nočnega počitka za delavke, ki so že prekoračile 16. leto, na 10. uro zvečer. Zakonu ni podvržena erostilniška obrt, kmetijski obrat in rudniki za gotove minerale. Zakon bi stopil v veljavo s 1. jan. 1911, če bo do takrat v parlamentu sprejet in sankcijoniran. Prestopki tega zakona bodo kaznovani kot prestopki obrtnega rada. Obenem se namerava podvreči nameščanje žensk v nočnem delu kazenski sodniji. Kaznovalo bi se z zaporom do 3 mesecev ali z globo do 1000 kron. Boj irskih dijakov za , narodne pravice. Tužna Irska že stoletja vzdihuje pod tri-noškim nasiljem Angležev. Od časa do časa so vstajali možje, ki so tolažili svoje rojake in se z mnogimi lastnimi žrtvami potegovali za stare pravice. Toda angleška vlada ni hotela slišati glasu vpijočega, šla je preko človeških pravic. Zato je končno tudi dijaštvo dvignilo svojo glavo. Separatistične ideje in prizadevanje Ircev, vpeljati irščino v vseh šolah in izobraževališčih kot obvezen predmet, je pred kratkim povzročilo dijaške poboje na dublinskem vseučilišču o priliki, ko so se imele razdeliti doktorske diplome. Ko so se zbrali v slavnostni dvorani profesorski kolegij, doktorski kandidatje in povabljeno občinstvo, so na galerijah razobesili zastavo z napisom : „Irska kraljeva univerza naj v miru počiva!" Med otvoritvenim govorom vicepresidenta so zagnali vrišč in razobesili novo zastavo, na kateri je bila izražena njih želja.- „IrŠčina bodi obligatorična !" iver se demonstracija ni polegla, je jeio občinstvo zapuščati slavnostno dvorano. Prava panika je nastala, ko so si dijaki osvojili vodne cevi. V nekoliko trenotkih je bila dvorana izpraznjena, a v njej je vihrala zastava : „Irščiua bodi obligatorična !u Blagoslovljen oče. V nekem mestu Združenih držav, ki čuje na pompozno ime Babilon, živi mož imenu Darling ki je sedaj star 65 let in ima — 28 si 10v. Od teh jih je 15 iz prvega zakona, ostalih 13 pa iz drugega zakona. Avl civilni zemljemarec IKHstjasi Pertoi Ima stola pisarna u Trstu u ulici detlu Cflsernia šteu 5,21. nadstropje. Priporoča ae B;abeio iu drobno Porka/R.0« Tnrt Via cieii« Acqii« 3, rr.sproti Caffe Centrala Velik izbor fraBcc^zeg-a šampanjca, penečih ar cortnik italijanskih in a *-3tro-ogrskih. vin. Bordsfcttt Bnrgunder, ren.skik vin, Mosells. »n Ciuanti. Ritas konjak, razna žganja Ur posebni pristni ^rojTicoT*". aliTOvec in brinjevoc. Iz d 11 ki I. vrste, do51i iz di> ličnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. R*i pošilja ae pa povzetju. — Ceniki na :ah;a»vi * Iranke. — fc-zpredaja od pol litra napr*). ž Jraill&OS »■* mizar - Trst - iišiea Leo štev* 2 priporoča slavnemu občinstvu il i svoje mizarnico. Mh 2-đal«Je vnakovrstno, tudi 1 ~ ~ 4 iK NAJFINEJŠE V O HI Sa" V O Zaloga ovsa klaje, detelje in korobačev po zmernih cenah Trst ulica Seluedere steu. 19 In ulica del Bosio štcu. 14. Poskusite FI- ki Je nai" GOVO KAVO »OdiUIIII finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Podpisani naznanjam elavn. občinstvu, da sem otvorit znano gostilno ,?ri Valentinu", Srst Bn,r;?iera Teochia štev. 34. Točil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj! gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča jc\. DEKLEVA. soe GOSTILNA „Rndemo de Natal" TRST, Bel^edare štev. 47 toči furlanska in dalmatinska ina kakor tudi L vrste PimtiiafflsKfliiiFflveflis/Bžfi Domača kuhinja. Cene zmerna. 0 I DGiacomo jtionsro 1 m-rnn—i— _ urar in drapotinsr v Trstu, ulica U !T RlUAPfi hi I —— urar in dragotinar v Trstu, ulica deila Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IS NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJ1H CENAH. ž Kupuje ae zlato in srebro. i- liulfo Redtienen 4 TRST, u!ic? Giosuo Carducci stsv 23 r. :: TELEFON štev. 3x* :: .: Kirnrgično orottje. ortopodifisi ^parai:, Moderui, umetne roke in noge« bergrije, kilni pas!, elastični pasi in nu^oviet) clektrotersipevtičue pripraf--, apiiruts ja ........"i'Humi1« Inhalacijo. sr//»/'/'« oKLAilŠOE pot.-obio.n zs. kira?»tona idrnc-a Fotzobšolae is gTia:*"« ii nersvdAtrz^eg .* .*.*:::: : blaga. :::::::: 1 i RIHARO NOVAK & C Pekarna in slaščičarna s prodajo moke T^ST — ULICA FARNETO ŠT. 13 izvršuje vsakovrstna brušenja Rodolfo Botteri bruaar, via Belvedere št 2 C Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, škari}, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah Tovarna cevi in cementnih plošč, teracov, betona in artificijainega kamna s zalogo cementa jlristide gnalu - Crst ulio* Sžsn Servoio štev. 2 Telefon 21-42. Trst. 9 maja 1910. „EDfNOST" f . 128. Stran IV' Odhajanje iii prihajanje Tlakov od 1. n a]a nsprej. tfapj za pribo.l, oziroma odhod bo uaznanjeci po »rednje-evropejsteiu času. C. Ur. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5 10 0 Herpelje— (Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.05 0 do Poreča in medpostaje. 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Unec—Praga —Draždane — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 9.48 0 Herpelje—Pola s.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunsj. 9.27 H Le do Buj (in medpostaje). 100 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 235 M Koper—Boje—Poreč. 3-40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 6.54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 7.1jO 0 Le do Buj *in medpostaje). 8 23 0 Herpelje—( Divača—Dunaj)—Pula. 8.55 B Gorica - Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj- ~~ — SE! MALI OGLASI i BBSH 4m\ MALI OGLASI se računajo po 4 j stot. besedo. Mastno tiskane be- { sede se računajo enkrat več. Naj- j manja pristojbina stane 40 sto- j tink. Plača se takoj Ins. oddelku. I Pri C tr«J Minu vip>v*ko lastnega pridelka, rUl&lHrt. Wil«a istrsko in kraški^ teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc 5?trancar, lastnik gostilne -Pri Vipavcu- v ulici Inđu?tria 5, zraven ulice G-uliaci. 688 Veselico s petjem, igro in piesom — priredi bralno - pevsko društvo „Dneva žar" vKazljah danes due 8. mnja t. 1 Začetek veselice točno ob 3. uri popoludne. Iz prijaznosti Eodelujtta na tes* lici bratski dr« 4tvi „Uraga" iz Orltka in „Venček" iz Dutovelj. — Del čistega dobička je nt.menjcn ia družbo av. C.rila in Me-todija. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (748 Konec sveta se približuje. Repatica Hnl-ley je tu, ali jez imam še dobrega vina in po ceri. S'ovenci ! pijte moje vino in vam rep»tica ne bode šztdovala. Prihitite vsi v goBtilno -Al ginnasio", uli a Squero nuovo štev 7. Hinko Kosič. 1273 -Monakovo — Draždane — Hiša št. 7 v Eoljuncu, zraven vrt s trtami dvorišče in še nekoliko posestva Berolin 8e Prot*a preste roke. Cena po dogovoru Pojas- .„„_ _ ~ . . , T ,, Dila daje gusj. Andrej Magajra v Dolenjih Vremab _10£> 0 Gorica—Jesenice—Beljak— Inomost —Mo- pošta VrernsU Britof. 776 n o irAtrn Na prodaj je hiša s prostori, 500 sežnjev zemlje. Vrdela, Školj 218. (739 Koza Herpeljah. (4 litri mleka garantirani) in dve jagnjeii se predajo za 140 K v Tubljah l'J pri 779 mizarski mojstar, Trst, ulica Belvedere štev. 8, izv ršuje vsakovrstna mizarska dela. Lepa prilika za „peke"! Hiša s popolnoma opravljeno pekarijo se pro3a ali da v najem pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah na Gorenjskem. Pekarna brez konkurence. Hiša je nova, krita z opeko in ima vodovod Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bledu. 665 nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Borfit—Herpelje—Divača. 2.27 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnoprada, Celovca, Mona- _ . ^ . kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljub- JOSID oIOsTcl ljane, Jesenic, Gorica. " . 7.10 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.27 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.05 0 Iz Buj /in medpostaj). R.40 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Du-nsja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine). 9 39 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10.18 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.17 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. §|0V6ncj 111 ITI6SČd-HI ' 12.50 0 Iz Poreča in medpostaj. " 2.08 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.36 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.27 0 Iz Buj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. fc.50 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.58 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.34 0 Iz Poreča in medpostaj. .0.22 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). ll.iu 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 0 Iz Gorice in medpostaj. lQ. 16 0 Iz Ižole in medpostaj. 3 20-OOO sadnih iai vinskih mlinov veliko števila hidrav. stiskalnic za obrt in gospoflarstv. je Izišlo iz JKayfartovih tovarn Leta 1909 je bilo vsega izdelanih: 2500 stiskalnic in 1200 mlinov. ... Jasen dokaz za dobroto teh izdelkov. Obruite se z zaupanjem na « Ph.MayM&Co. Tovarne poijerteJjsfeih strojev, livarne, fužlue MAVFARTH & Co. Dunaj II, Taborstrasse 71 plačno pi.Žiljatev ilustroranlh k«- tulvt. in iaiogo ci«ktritalh ..-S* prolaia gra- ncfctiOT, «-.acfcac», Ju i'r.nogr«^c7 Kdov prlpTfcv za toćlti liro •ielanilca «» j^jprt^lja^jo Ut. »trojev k^k* Luotokoiei it-l Velika kalota pripadkov pa cenah. ^ELEFON Ste v. 3734. Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtnrčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimenco j^rafico Triestino), Telefon 742. TRST, Piazza della i^orsa 13. Telefon 7 42 Zalog-a avtomatičnih numeratorje v itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. z bogato opremo za vsaka-[vrstni pogr«b. in prodaiai [nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana — V^fika zaloga Corsa 49 H. Stbiei in dru.j se je preselilo na Tel. 1405 (Piazza Goldoni) A V i $m Prod-Ja ?!£ čbfceio ip drebuo zgalmca Eave TELEFON 1743 K&Jboljii vi? za dobivanja p-'ćese ka* Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcello št 2 priti vogal ulice Tigor izdelovatelj biljardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert in sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejših cenah vsakovrstne poprave biljardov palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se zvrši točno in solidno. Zaloso In izdelOMlnlca glasom C. Olivo, Trst ulica Geppa 16., I. nadstr. G.eso?iji in Planini - Ortatoni zaiojiii toyosii Prodaja — Uenjaya — Posojajo. Ugl&sanja in popravljanja. — Cene zmerne. ,mm p ■ • ^ ijčmjm Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11. Ca-UZDO & UO-O COBf 100.000 buteljk od Šampanjca za refošk. Prodajajo in kupujejo buteljke vsake vrste za refešk, šamj>anjec, bordeau*. rensko vino, konjak, itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra in od eden in pol litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se dopoSiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst yy e( Artističn! zavod za izdelovanje o°co°o»co klišejev po raznih fotomehaničnih zistemih Trst, ul. Giorgio Vašari št. II TELEFON 8 {J^