PRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postale i grupi» - Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 227 (8629)	TRST, petek, 28. septembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerkmta, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO RAZPUSTITVI LEVIČARSKIH ORGANIZACIJ
ZAČASNO PREPOVEDANO DELOVANJE VSEH ČILSKIH POLITIČNIH STRANK
Ukrep zadeva tudi KD kljub njeni pripravljenosti, da sodeluje z vojaškim režimom - 32 osebnosti deportiranih na otok Dawson
SANTIAGO DE CHILE, 27. — Čilska vojaška junta je prepovedala vsako strankarsko delovanje v državi. Ukrep ne zadeva levičarskih strank, ki so jih takoj po državnem udaru 11. septembra razpustili in prepovedali, pač pa vse ostale stranke, ki so nasprotovale Allen-dejevi vladni koaliciji. V prvi vrsti pa ukrep prizadene čilsko KD, ki bo morala prekiniti vsakršno delovanje. Prepoved je začasna, saj bi morala veljati samo dotlej, dokler vlada v državi izjemno stanje. Vsekakor pa gre za nov korak k uvedbi popolne diktature, kjer ni mesta niti za tako blage kritike, kot so jih v preteklih dneh izrekli na račun vojaške junte demokrščanski voditelji.
Zahodne tiskovne agencije med-
tem poročajo, da je dvaintrideset osebnosti bivše Allendejeve vlade ljudske enotnosti zaprtih v koncentracijskem taborišču na otoku Dawson v skrajnem južnem delu Čila. Po teh vesteh so med deportiranci bivši zunanji minister Clodomiro Almeyda (socialist), bivši minister za poljedelstvo Jaime Toha (tudi socialist), bivši minister za javno vzgojo Edgardo Enriquez (radikalec), bivši generalni tajnik vlade Ferdinando Flores (pripadnik MA PU) in bivši podtajnik za notranje zadeve Danil Vergara (komunist). V omenjenem koncentracijskem taborišču so še številni vidni predstavniki vseh strank Allendejeve koalicije, bivši šef civilne policije Joignant, Allendejev tiskovni ataše Jorquera in bivši rektor državne znanstvene univerze Kirberg.
Številni drugi pripadniki čilskih demokratičnih strank pa so se izognili aretaciji ter našli zatočišče v tujih veleposlaništvih. Po nekaterih ocenah se je zateklo v tuja diplomatska predstavništva več kot 1.500 oseb, od katerih je vsaj tisoč v Santiagu. To je povzročilo diplomatskim zastopstvom hude tehnične težave. Tako je panamsko veleposlaništvo vzelo v najem neko večje stanovanje, da bi tam namestilo vsej del okrog 200 beguncev, ki so našli zatočišče v poslopju ambasade. V veleposlaništvih Argentine in Mehike naj bi se zateklo več kot 300 oseb, v venezuelsko predstavništvo pa okrog sto. Vojaška junta je že napovedala, da bo dala tem ljudem dovoljenje, da zapustijo državo, samo če se bodo javili oblastem, ki bodo proučile vsak primer posebej.
V Santiagu so včeraj ustrelili tri mladeniče, ki so se udeležili oboroženih spopadov med vojsko in civilisti 11. septembra, na dan državnega udara. Junta je objavila uradno poročilo o ustrelitvi, v katerem skuša prikazati trojico kot navadne kriminalce. Vendar pa oblast ne morejo prekrivati dejstva, da v državi obstaja obodožen odpor, ki je seveda še v začetni fazi, vendar se kljub krvavi represiji razrašča. Tako iz argentinskega mesta Mendoze poročajo, da je skupina gverilcev, domnevnih pripadnikov polvojaške levičarske organizacije MIR, preteklo noč napadla neko vojašnico in odnesla iz nje vse orožje, s katerim so nato prekoračili mejo in se zatekli v Argentino. Argentinska policija jih sedaj išče tudi s pomočjo helikopterjev, vendar gre za gorata in oddaljena področja, ki nudijo obilo skrivališč in ki bi lahko služila za oporišča gverilcev, ki delujejo v Čilu.
Seveda pa čilski tisk ne objavlja tovrstnih vesti. Predstavniki sindikata čilskih časnikarjev so danes obiskali notranjega ministra generala Bonilla, ki pa je odkrito zavrnil možnost, da bi v kratkem obnovili svobodo tiska. Vse levičarske časopise so dokončno ukinili, za vse druge pa so uvedli najstrožjo cenzuro. Cenzuri so podvrženi tudi tuji dopisniki, ki morajo Izročiti kopijo vsakega članka vojaškim oblastem.
rijo proti krvavi diktaturi vojaške junte». Resolucija ugotavlja, da je vlada ljudske enotnosti ' sprožila v Čilu važne družbene ukrepe in izvedla velike revolucionarne spremembe: agrarno reformo, nacionalizacijo bakra in drugega nacionalnega bogastva ter velikih monopolov. Vlada je hotela privesti čile k socializmu brez državljanske vojne. Toda s tem je ogrožala razredne interese reakcionarnih sil, ki so s pomočjo ameriškega imperializma in preko akcije CIA in večnacionalnih družb, kot sta ITT in Kenne-cott, pomnožile gospodarske sabotaže in politične provokacije. Te sile
so nato izvedle fašistični vojaški u-dar proti ustanovnemu režimu Salvadorja Allendeja, umorile so predsednika, sedaj pa bi hotele vsihti Čilu režim ognja in meča, mučenja in terorja.
Resolucija zahodnoevropskih komunističnih strank poudarja obvezo vseh demokratičnih sil, da pomagajo čilskim antifašistom in da se borijo za mednarodno izolacijo fašistične junte. Čilski narod — se zaključuje resolucija — bo premagal svoje nasprotnike, spet uvedel demokracijo ter bo ponovno gospodar na lastni zemlji.
RIM, 27. — Ministrski predsednik Rumor je poslal vsem ministrstvom, avtonomnim državnim podjetjem, vladnim komisarjem v deželah in predsednikom deželnih odborov okrožnico, v kateri prepoveduje državnim in krajevnim upravam, da bi sprejele v službo tiste državne uradnike, ki so izkoristili možnost za predčasno upokojitev in zapustili državno službo.
iittiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiuiiiiHiiiumifritiiimiifiiiiiiiiiiiiimitiiimiiiiiiiiiiiit
Izstrelitev sojuza 12
Jugoslavija prekinila odnose s čilsko junto
BEOGRAD, 27. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Džemala Bijediča z zaskrbljenostjo in ogorčenjem ugotovil, da je vojaška junta v Čilu s svojim terorjem ustvarila stanje, ki ogroža osnovne ljudske svoboščine, s čimer je bilo onemogočeno delo diplomatskega zastopstva Jugoslavije v Čilu. Zvezni izvršni svet je zato sprejel sklep o prekinitvi diplomatskih odnosov Jugoslavije z vlado vojaške junte Čila.
Zahodnoevropske KP o položaju v Čilu
STOCKHOLM, 27. - Na sedežu švedskega parlamenta v Stockholmu se je danes začel posvetovalni sestanek predstavnikov 21 komunističnih partij Zahodne Evrope. KPI zastopata člana CK Sergio Segre in Lina Fippi. Na dnevnem redu sestanka, ki ga je otvoril predsednik švedske KP Hermansson, so številna vprašanja skupnega interesa, med katerimi mednarodni monopolistični bloki, izseljevanje in monetarna kriza.
Udeleženci sestanka so soglasno odobrili resolucijo, v kateri izražajo popolno solidarnost «delavcem, kmetom in intelektualcem, ki se bo-
NA SEJI POSLANSKE KOMISIJE ZA DELO
MINISTER BERTOLDI 0 VPRAŠANJU POKOJNIN
Zveza, kovinarskih delavcev o smernicah sindikalne dejavnosti za jesen
Po dveh letih so sovjetski znanstveniki izstrelili vesoljsko ladjico človeško posadko. Poročilo na VI. strani
RIM, 27. — Minister za delo Bertoldi je med sejo poslanske komisije za delo izjavil, da je treba občutno zvišati najnižje pokojnine, družinske doklade in doklade za brezposelnost.
Bertoldi je dejal, da bodo v zvezi s tem prav gotovo nastale težave za finančno kritje socialnih reform. Izjavil je, da do sedaj še niso dosegli konkretnega sporazuma, vendar so se načelno domenili za povišek pokojnin, ki naj bi znašal od 5 do 6 tisoč lir. Kar zadeva kritje je Bertoldi dejal, da je kot minister za delo dal nekaj konkretnih predlogov: 65 odst. izdatka bi lahko krili z bolj smotrno ureditvijo upravljanja INPS. nadaljnji odstotek bi lahko krili s preureditvijo socialnih prispevkov ali pa z morebitno odpravo določenih maksimalnih družinskih doklad. Okoli 280 milijard pa naj bi poskrbelo ministrstvo za zaklad. Vlada se mora na vsak način obvezati, je dejal Bertoldi, da bo zagotovila upokojencem, ki nimajo pogajalne moči delavcev, povišanje dohodkov, katerih nakupno moč inflacija izpodkopava.
Po mnenju ministra za delo Ber-toldija bo vlada pozitivno ocenila in sprejela zahteve sindikalnih organizacij po zvišanju družinske doklade ter po prilagoditvi pokojnin dinamiki dohodkov. Še zlasti naj bi bila sprejemljiva zahteva po povišku družinske doklade na 8.000 lir, čeprav je vlada na včerajšnjem sestanku s sindikalnimi predstavniki poudarila potrebo, da se o tem vprašanju posvetuje z delodajalci.
Socialistični minister Bertoldi je potem rekel, da bi povišek za 27.75 odst. najnižjih pokojnin odgovarjal povišku na približno 43.000 lir, kar je sorazmerno precej. Kar zadeva doklado za brezposelnost, je minister samo omenil predlog sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, po katerem naj bi jo povečali na tisoč lir dnevno. Ministrstvo za ek»-lo, je zaključil Bertoldi je predlagalo zvišanje doklade od 400 do 800 lir.
V Rimu se je tudi sestal izvršni odbor vsedržavne kovinarske zveze, da bi proučil gospodarski in politični položaj v državi ter da bi začrtal smernice sindikalne dejavnosti kovinarjev za jesen. Uvodno poročilo je imel vsedržavni tajnik Lattieri, ki je dejal, da obstaja realna možnost, da se šibki jezovi, ki jih je vlada zgradila proti višanju cen, zrušijo pod pritiskom velikih industrij.
Ugotovil je, da sta si stališči vlade in sindikalnega gibanja najbolj narazen v ocenjevanju vladnih programov za Jug. Lattieri je poudaril, da rešitev vprašanj Juga in delavskih dohodkov ni mogoče več odlagati. Še zlasti kar zadeva vprašanje dohodkov, je dejal, da je treba zvišati najnižje plače, pokojnine ter družinsko doklado in doklado za brezposelnost.
Po poročilu tajnika Lattierija se je vnela živahna diskusija, zasedanje izvršnega odbora pa se bo zaključilo v soboto, 29. septembra.
Podaljšan za en dan Kosiginov obisk v SFRJ
BEOGRAD, 27. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Ko-sigin je danes z ostalimi člani sovjetske delegacije v spremstvu predsednika izvršnega sveta Srbije Milenka Bojanoviča obiskal kmetijsko - industrijski kombinat «Beograd», kjer je delovni kolektiv priredil tudi kosilo v čast sovjetski delegaciji. Popoldne je sovjetska delegacija s Kosiginom na čelu, v spremstvu Džemala Bijediča odpotovala s posebnim letalom v Zagreb. Sovjetski premier bo svoje bivanje v Jugoslaviji podaljšal za en dan, namesto v nedeljo bo odpotoval iz Jugoslavije v ponedeljek. Kosigin bo namreč iz Mostarja odpotoval v soboto na enodnevni počitek v Dubrovnik, od tu pa na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik Tito in kjer se bo v ponedeljek končal njegov uradni obisk v Jugoslaviji.
fei:
S sprejema pri generalnem tajniku OZN v New Yorku. Z leve proti desni: francoski zunanji minister Jobert, VValdlieim, novi ameriški državni sekretar Henry Kissinger, britanski zunanji minister Douglas Home in kitajski stalni predstavnik v svetovni organizaciji Huang Hua
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiHiiiimimiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiMiiiHia
GOVOR JUGOSLOVANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA NA GENERALNI SKUPŠČINI OZN
Mink seznanil Združene narode s stališči neuvrščenih držav o mednarodnih vprašanjih
Zavrnil je trditev, da neuvrščene države ustvarjajo nov blok Delo OZN mora biti bolj učinkovito - Ocena dogodkov v Čilu
NEW YORK, 27. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je danes v svojem govoru na plenarni seji 28. zasedanja generalne skupščine združenih narodov seznanil navzoče z rezultati in sklepi nedavne IV. konference neuvrščenih na vrhu, katere so se udeležili zastopniki okrog dveh milijard ljudi, ki so na konferenci izrazili odločnost, da z združeno akcijo skupno z drugimi državami menjajo neenakopravne politične in gospodarske odnose na svetu in zahtevajo rešitev perečih mednarodnih vprašanj. Neuvrščene države sodijo, da brez njihove udeležbe ni mogoče reševati osnovnih vprašanj človeštva. Minič je z začudenjem odbil trditev (mislil je verjetno na izjave ameriškega zunanjega ministra Kissingerja), da neuvrščene države ustvarjajo blok in poudaril, da so neuvrščeni proti blokovski razdeljenosti sveta v zaprte privilegirane politične, vojaške in gospodarske grupacije.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je priznal, da so se zadnja leta dogodile stvari, ki so napovedale prehod od hladne vojne k popuščanju in sporazumevanju, kar so neuvrščene države vedno

iiMiiiimiiiiiiiiminiiiiiiii
Čilska vojaška junta, ki je takoj po državnem udaru razpustila vse stranke Allendejeve vladne koalicije, je prepovedala tudi delovanje ostalih političnih strank, vštevši KD. Ukrep je — po trditvah fašističnega režima — začasnega značaja ter bo ostal v veljavi, dokler bo v državi vladalo izjemno stanje.
Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je v svojem posegu na generalni skupščini OZN orisal stališča neuvrščenih držav o vseh najbolj perečih mednarodnih vprašanjih.
Zunanji minister Moro je v poslanski zbornici govoril o sovjetskih disidentih in poudaril, da so zunanji ministri na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju v Helsinkih soglasno izglasovali priporočila, ki so temeljila na načelih, ki jih izraža deklaracija o pravicah človeka, v kateri je zagotovljena pravica slehernega človeka do svobode izražanja.
Na seji prve deželne komisije, ki je pred odhodom predsednika deželnega odbora v Rimu ukvarja z vprašanji, ki zadevajo odnose med državo in deželami, je razprava zajela tudi problem slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V zvezi s tem vprašanjem je predsednik Comelli dal le vrsto meglenih izjav, ne da bi zavzel jasnejša stališča do naših problemov in ne da bi se kakor koli obvezal, da bo od rimske vlade zahteval večje pristojnosti za ukrepanje v korist naše manjšine.
PEKO DflPCEVIČ OB 30-LETNICI PRIKLJUČITVE ISTRE IN PRIMORSKE JUGOSLAVIJI
Narodne manjšine so bistven element povezovanja med sosednima državama
Prav zato pa morajo uživati vse pravice m popolno zaščito - Podpredsednik zvezne skupščine je tudi pozitivno ocenil razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Svet narodov in družbeno - politični svet zvezne skupščine sta danes s skupno sejo obeležila 30. obletnico priključitve Istre, Primorske in ostalih krajev gornjega Jadrana k Jugoslaviji. Predsednik skupne seje Radomir Komat'na in podpredsednik zvezne skupščine Peko Dapčevič sta v svojih priložnostnih govorih poudarila, da so bila s priključitvijo teh krajev uresničena stoletna stremljenja ljudstva tega področja in da je to zgodovinski dogodek ne-le za ljudstvo teh krajev, temveč za vso jugoslovansko skupnost. Dapčevič je poleg tega poudaril, da so se za prključitev borili ne-le Hrvati in Slovenci, temveč tudi Italijani -antifašisti in da je borba ljudstva teh krajev bila sestavni del narodnoosvobodilne borbe vseh narodov Jugoslavije. Enotnost stremljenj, je po besedah Dapčeviča najbolj jasno izrazil vrhovni poveljmk maršal Tito v govoru borcem I. Dalma tinske proleterske udarne brigade septembra 1944 na Visu, ko je poudaril:	«Tujega nočemo, svojega
ne damo!». Dapčevič je v nadaljevanju ugotovil, da kljub velikim žrtvam ljudstva Istre in Primorske in ostqb'h krajev Jugoslavije niso bili do kraja uresničeni vsi upi, med drugim zato, ker so se v stvar vmešali interesi velikih sil.
Jugoslavija ni bila zadovoljna z določili mirovne pogodbe, toda sodila je, da je bilo vendarle ustvarjeno stanje, ki daje osnovo za uveljavitev dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je bila prepričana, da so taki odnosi ne-le v interesu obeh držav, temveč v interesu miru sploh in se ni zmotila. S priznanjem spomenice o soglasju je Italija de facto priznala tudi ta del meje, določene razlike o tolmačenju formalno pravnih a-spektov ne motijo dobrih odnosov z Italijo in ne ovirajo, da se ti odnosi še naprej izboljšujejo, je ugotovil Dapčevič. Ne glede na nepopolnost rešitev v mednarodnih pogodbah, ki zajemajo to vprašanje, je po mnenju Dapčeviča njihova vrednost v tem, da so pospešili, ne pa zavrli razvoj miroljubnih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Ni zemljepisna slučajnost, da je prav ta meja najbolj odprta na svetu. Nacionalne manjšine, ki so na obeh straneh meje, morajo uživati vse pravice in popolno- zaščito, ki jim mora biti zajamčena v ustavah in zakonih države, v kateri živijo in v mednarodnih pogodbah, kajti samo tako lahko igrajo vlogo mostu in enega od bistvenih dejavnikov novezovania med sosedoma, je za-kiiučil nodru-^dsednik zvezne skup ščine Peko Dapčevič.
BOŽO BOŽIC
Jugoslavija priznala Gvinejo Bissau
DAKAR, 27. — Proglasitev neodvisnosti Gvineje Bissau je naletela v vrstah neuvrščenih držav na zelo pozitiven odmev. V prvih 24 urah pi> proglasitvi neodvisnosti so novo državo priznale Jugoslavija, Alžirija, Somalija in Kongo - Brazzaville. V glavnem ugotavljajo, da je neodvisnost Gvineje nova zmaga in pomemben korak naprej v borbi afriških ljudstev proti kolonializmu in imperializmu.
Gvinejska vlada se medtem ukvarja s prvimi problemi, ki so se pojavili po proglasitvi neodvisnosti. V kratkoročne cilje nove države sodi sprejem v svetovno organizacijo, navezava diplomatskih stikov ter u-reditev protiletalske obrambe osvobojenega ozemlja.
Aristides Pereira, generalni tajnik PAIGC je predlagal lizbonski vladi, naj bi se sestali in razpravljali o miru na ravni popolne enako pravnosti.
zahtevale. Istočasno pa je z zaskrbljenostjo ugotovil, da se nadaljuje praksa vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Ljudstva Bližnjega vzhoda, Indokine,. Afrike, Latinske Amerike so prisiljena nadaljevati borbo za svobodo in neodvisnost, za politično in gospodarsko osvoboditev. Dogodki v Čilu kažejo, da imperializem in reakcija ne zbirata sredstev, da preprečita borbo ljudstva za osvoboditev izpod tuje dominacije in izkoriščanja. V Čilu je po mnenju Miniča prišlo do konfrontacije protikolonialistične revolucije z imperialističnimi silami in interesi. Vojaška junta je ustvarila stanje, s katerim je onemogočeno normalno delo tujih zastopstev. Zato je jugoslovanska vlada danes sklenila prekiniti diplomatske odnose med SFRJ in vojaško junto. Vlada in narodi Jugo-, slavije ostanejo zvesti tradicional-
Jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic
nemu prijateljstvu s svobodoljubnim narodom Čila in prepričani o njegovi končni zmagi.
Minič je v nadaljevanju svojega govora prikazal znane ocene stanja in stališča jugoslovanske vlade glede rešitve krize na Bližnjem vzhodu, položaja v jugovzhodni Aziji, glede likvidacije kolonializma, neokolonializma, fašizma in apartheida. Zahteval je, da združeni narodi sprožijo sankcije proti Izaelu, če bo nadaljeval s svojo napadalno politiko, da združeni narod nudijo u-činkovito vsestransko politično in materialno pomoč osvobodilnim gibanjem in da priznajo osvobodilna gibanja kot nosilce suverenosti svojih držav. Prenehati je treba s kršenjem pariških sporazumov o Indo-kini, prenehati se mora vsaka tuja intervencija v Kambodži, nesmisel je, je ugotovil podpredsednik jugoslovanske vlade, da Kambodžo v svotovni organizaciji predstavlja režim Lon Noia. Zavzel se je nadalje da se na tem zasedanju sprejme sklep, ki bo pospešil združitev o-beh Korej. Bistven pogoj za to je umik tujih čet iz Južne Koreje.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je nadalje prikazal znano jugoslovansko stališče glede vprašanja razorožitve. Po mnenju Jugoslavije je sklicanje svetovne
konference o razorožitvi najboljša pot, da se sproži proces splošne razorožitve, predvsem jedrske razorožitve. Na koncu svojega govora se je Minič zavzel za večjo učinkovitost svetovne organizacije. Veča se število članic OZN, toda njena učinkovitost se ne veča, nasprotno, večajo se napori ozkega kroga držav, da se vprašanja rešujejo mimo svetovne organizacije. Mnoge resolucije se ne izpolnjujejo, oziroma se celo odkrito kršijo. Jugoslavija sodi, da mora biti svetovna organizacija glavno mesto proučevanja in reševanja najvažnejših mednarodnih vprašanj. Neuvrščene države se zavedajo, da se njihovi smotri lahko najbolje uresničijo preko svetovne organizacije in so življenjsko zainteresirane in se zavzemajo za krepitev njene vloge in učinkovitosti, je zaključil Miloš Minič.
Japonski zunanji minister v Rimu
RIM, 27. — Japonski zunanji minister Masajoši Ohira je prispel v Rim, kamor ga je povabil italijan-
ski zunanji minister Moro. Popoldne se je Ohira sestal z ministrskim predsednikom Rumorjem, jutri pa se bodo začeli pogovori med obema zunanjima ministroma. V popoldanskih urah bo Ghiro sprejel tudi predsednik rermblike Leone.
Pa zaključku obiska v Rimu bo japonski zunanji minister odpotoval v London, kje: se bo sestal z ministrskim predsednikom Tanako, ki je trenutno v britanski prestolnici.
Andersen:
Nixon pojde v Evropo
NEW YORK, 27. — Danski zunanji minister Andersen, ki je trenutno v New Yorku na zasedanju generalne skupščine OZN, je izjavil, da je zelo verjetno, da bo Nixon, kljub vsemu, obiskal Evropo. Po Andersenovem mnenju naj bi Nixon imel pomrsibne dvostranske pogovore v številnih prestolnicah zahodne Evrope. Eno od glavnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali med njegovim obiskom, je preosnova atlantske zveze, ki jo je predlagal novi ameriški zunanji minister Kissinger.
NA SEJI POSLANSKE ZBORNICE
Trezne Morove izjave o sovjetskih disidentih
RIM, 27. — Zunanji minister Moro je danes v poslanski zbornici govoril o disidentskih intelektualcih v Sovjetski zvezi in dejal, da so ukrepi proti državljanom, katerih edina krivda je ta, do so izrazili mnenja, ki niso režimu pogodu, v nasprotju z osnovnimi načeli sožitja ter da zavirajo razvoj v državah, kjer pride do takih pojavov.
Italijanska vlada, v polnem spoštovanju načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, izraža svoje zaupanje v vrednote svobode, ki so. določene v statutu Združenih narodov. Mednarodna deklaracija o človekovih pravicah, je nadaljeval Moro, zagotavlja slehernemu človeku svobodo izražanja. Na to načelo se sklicujejo tudi priporočila, ki so jih izdelali na predhodnem zasedanju v Helsinkih in ki so jih potem, na konferenci zunanjih ministrov o sodelovanju in varnosti v Evropi, soglasno odobrili. V tem duhu izraža italijanska vlada svojo simpatijo do tistih, ki izpričujejo svoje zaupanje v svobodo.
V nadaljevanju svojega posega je zunanji minister Moro dejal, da bo evropska konferenca o varnosti in sodelovanju dala toliko večji prispevek k procesu popuščanja napetosti, kolikor bolj ji bo uspelo uskladiti načela tako na področju varnosti in sodelovanja, kot na področju človeških odnosov. Italijanska vlada bo vedno zagovarjala potrebo, da slonijo odnosi med narodi
na načelu spoštovanja človekovih pravic in, svobode, če ne bomo odpravili vzrokov, zaradi katerih je bilo do sedaj sodelovanje med evropskimi državami nemogoče, bo zelo težko govoriti tudi v prihodnosti o sodelovanju in popuščanju napetosti. Če države ne bodo premostile strahu pred svobodnim kroženjem ljudi in idej, bo zelo težko dati konkreten pomen formulam, ki so jih izdelali diplomati.
Po Morovem posegu so socialisti, demokristjani, socialdemokrati in republikanci izjavili, da so z govorom zunanjega ministra Mora zadovoljni, komunisti so Morove izjave vzeli na znanje, fašisti pa so izjavili, da so popolnoma nezadovoljni.
Danes se je ponovno sestalo vodstvo socialistične stranke, na katerem so razpravljali o zvišanju najnižjih dohodkov ter o zvišanju cene petrolejskih proizvodov. Socialisti so izrazili svoj dvom spričo morebitnega povišanja cene bencina, kar bi povzročilo nov inflacijski val, ker bi pač povečalo izdatke potrošnikov. Z drugi strani pa bi nov davek na petrolejske proizvode omogočil nekatere posege za uresničitev reform in za ukrepe v prid Jugu.
TURIN, 27. — Po dvanajstih u-rah nepretrganih pogajanj so zju-traj dosegli sporazum o sporu v tovarnah Michelin. V sporazumu izključujejo vsakršno odpustitev delavcev ter zmanjšanje proizvodnje.
ZAKLJUČENA RAZPRAVA V PRVI DEŽELNI KOMISIJI
Od sestanka z Rumorjem pričakujemo konkretno reševanje naših vprašanj
Izjave predsednika Comellija morajo v Rimu dati stvarne rezultate glede pristojnosti dežele in konkretnega reševanja vprašanj Slovencev
V	sredo je prva komisija pod predsedstvom prof. Ribezzija zaključila razpravo o odnosu med državo in deželami v zvezi z dokončno izvedbo deželne reforme. Do te razprave v prvi komisiji deželnega sveta je prišlo na zahtevo svetovalske skupine KPI, da bi se dežela bolje pripra-vila na sestanek predsednikov vseh deželnih odborov s predsednikom vlade Rumorjem. Ta sestanek bo na pobudo ministra za dežele Torosa v Rimu 3. oktobra.
V	zaključni izjavi je predsednik Comelli ugotovil, da je komisija na treh zasedanjih opravila obsežno delo, ker je obravnavala številna stvarna vprašanja in da so zaključki ko ristai, da se dosežejo bolj učinkovite reforme in ustreznejše programiranje.
Predsednik deželnega odbora je na to odgovarjal na posege raznih svetovalcev in je v tej zvezi omenil tudi vprašanja slovenske manjšine, ko je dejal, da spremlja razvoj vprašanj, katerih rešitev je pri srcu zastopnikom slovenske narodnostne manjšine, da želi, da bi prišlo do sporazumno dogovorjenih rešitev na osnovi že obstoječih okvirnih spora zumov in da prav tako želi, da bi lahko prišlo do konkretnih rešitev.
V	zvezi s tem odgovorom predsednika deželne uprave Comellija na posege deželnih svetovalcev in tudi na razne komentarje slovenskega tiska in v prvi vrsti našega dnevnika, ki je živo spremljal potek razprave v prvi deželni komisiji, moramo žal ugotoviti, da gre ponovno za zelo splošno in predvsem za zelo nejasno izjavo. Zato moramo ponoviti že v nedeljskem uvodniku izrečeno ugotovitev, da je splošnost te formulacije v vidnem nasprotju z drugimi podrobnimi in povsem jasnimi zahtevami.
Izjava govori o «izraženi želji» za «dogovorjeno rešitev», kar se očitno nanaša na željo deželne uprave, da pride do sporazumnega dogovora z vlado o pristojnosti glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Želeli bi, in to tudi upravičeno pričakuje vsa slovenska narodnostna skupnost, da ne gre samo za neko splošno in ničesar obvezujočo «željo», temveč za jasno «zahtevo» dežele po večjih in ustreznejših pristojnostih pri reševanju konkretnih vprašanj v korist slovenske narodnostne skupnosti.
Prav tako je tudi meglena formulacija o «konkretnih rešitvah» in bilo bi prav, da bi bila ta konkretna vprašanja točneje opredeljena, kar deželni upravi prav gotovo ne bi smelo biti težko, saj so odprta vprašanja Slovencev po tolikih letih prav gotovo dobro znana.
Slovenci upravičeno pričakujemo od sestanka na tako visoki ravni mnogo in upravičeno tudi zahtevamo jasna stališča in jasne zahteve deželne u-prave.
V	odgovoru na vprašanja deželnih svetovalcev je Comelli obravnaval tudi vojaške služnosti, odnose s krajevnimi upravami, izvajanje člena 50 deželnega statuta, pooblastila deželi in sodelovanja dežel pri sestavljanju
Seja pokrajinskega odbora za cene
Na prefekturi se je včeraj sestal, pod predsedstvom dr. Di Lorenza, pokrajinski odbor za cene.
Ugotovili so, da je bilo v Trstu doslej 176 kršitev dekreta o zamrznje-nju cen glede izpostavljanja cenikov, v 34 primerih pa so trgovci neupravičeno zvišali cene.
Nadalje je odbor razpravljal o cenah gostinskih storitev za 1974, o ceni šolskih učbenikov in o tarifah težakov na zelenjavnih tržnicah.
Končno je odbor sklenil, da so trgovci dolžni nalepiti ceno na posode s tekočim gorivom.
Zaključeno posvetovanje evropskih hranilnic
Včeraj se je v Trstu zaključilo «Tehnično zasedanje o izmenjavah izkušenj med velikimi evropskimi hranilnicami», ki se ga poleg predstavnikov tržaške hranilnice udeležujejo predstavniki hranilnic iz Amsterdama, Zahodnega Berlina, Budimpešte, Ženeve, Liona, Ljubljane, Munchna, Prage, Stockholma, Strasbourga in z trgovcev, ki je popolnoma upravičena. Dunaja.
S KONGRESA SINDIKATA FILM. CGIL
državnega proračuna.
Predsednik deželnega odbora je zaključil, da mora med deželami in državo obstajati odnos sodelovanja, ne pa podrejanja. Nujno je, da se parlament zaveda nove stvarnosti, ki jo predstavljajo dežele m da glede določenih vprašanj prepusti pristojnosti deželam, katerim je treba zagotoviti sredstva za ukrepanje.
Na zadnji seji komisije je posegel v razpravo komunistični svetovalec Baracetti, ki je podčrtal pomen no-\ ega ozračja, ki se je ustvarilo v odnosu do deželnega odbora, ker se o določenih vprašanjih slišijo stališča vseh. sestavnih delov deželnega sveta in torej tudi opozicijskih skupin. Baracetti je dejal, da bo prihodnji se-
stanek z vlado zelo važen, saj je treba pričeti nov razgovor o odnosih med državo in deželami ter krajevnimi upravami.
# Občinski svetovalec Fausto Mon-falcon je v svojem vprašanju županu Spacciniju izrazil zaskrbljenost zainteresiranih trgovcev, ko so zvedeli, da namerava tudi letos občina premestiti tradicionalni Nikolajev sejem iz Drevoreda XX. septembra v Ulico Remolo Gessi, že lani, ugotavlja Mon-falcon, je taka rešitev ponižala sicer tradicionalno tržaško manifestacijo in s tem vzbudila vrsto polemik. Prav bi bilo, da občina čimprej pojasni svoje mnenje in razblini zaskrbljenost
DANES V HOTELU ENALC
Začetek dvodnevnega posvetovanja o zbližanju med Vzhodom in Zahodom
Poleg dveh glavnih poročevalcev bo nastopilo več izvedencev in časnikarjev
la razvoj tržaškega gospodarstva: pomorstvo, luka in ladjedelnice
V torek srečanje v Rimu o vprašanju subvencij državnim družbam ■ V Trstu je nujna enotnost sindikatov in delavcev
Nenadna smrt inž. iva Sosiča
Vse, ki so ga poznali, je včeraj boleče presenetila vest o nenadni smrti inž. Viktorja Sosiča, ravnatelja državne nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah. Predvčerajšnjim ga je nenadoma obšla slabost, toda zdelo se je, da gre le za nekaj prehodnega. Se dan prej se je dobrohotno šalil na račun svoje upokojitve, češ, kaj bi z njo, ko pa je treba še toliko narediti za slovensko šolo. Toda zla usoda mu ni prizanesla in podlegel je možganski kapi.
Inženirju Viktorju Sosiču ali Ivu, kot so ga klicali znanci, še ni bilo šestdeset let. Dopolnil bi jih šele čez dve leti. Rodil se je 9. julija 1915 v znani in ugledni openski družini Sosičevih. Osnovno šolo je obiskoval na Opčinah, nato se je šolal na mestni gimnaziji ter končno na inženirski fakulteti padovske univerze. Študije mu je prekinila svetovna vihra, ki ga je potegnila v svoj vrtinec. Kot zaveden Slovenec je deloval v organizacijah študentovske mladine ter bil zaradi svoje dejavnosti tudi obsojen pred posebnim fa šističnim sodiščem na drugem tržaškem procesu na 24 let zapora.
Po razpadu fašistične Italije je stopil v partizanske vrste, po osvoboditvi pa je nadaljeval s študijami na padovski univerzi, kjer je leta 1948 diplomiral za inženirja. Kmalu nato se je vključil v naše šolsko življenje. Prva leta je poučeval na slovenskih nižjih srednjih strokovnih šolah v Nabrežini in Križu, s 1. oktobrom 1953 pa je bil imenovan za poverjenega ravnatelja na državni nižji srednji šoli «Srečko Kosovel» na Opčinah, ker je bil do svoje prerane smrti. Svoje nelahko ravnateljsko delo je izvrševal z veliko ljubeznijo, ki jo je dopolnjeval z vedno novimi idejami, predvsem pa se je znal zelo približati dijakom, ki so ga imeli radi. Ko smo ga pred nekaj meseci obiskali na njegovi šoli na Opčinah, nam je za Primorski dnevnik zavzeto obrazložil tvoje misli glede uvajanja novih vzgojno - učnih sistemov na šolah, jih je po malem že izvajal na svoji šoli.
Sožaljem hudo prizadeti ženi Mari in hčerkama Maji in Vesni se pridružuje tudi naš Ust.
Mladinski zbor s svečanostjo Rižarni in občinski dvorani
Po izletu na «poli mučeništva evropskih narodov» se bodo mladinci, sinovi in hčere uslužbencev ENEL, zbrali 3. oktobra v našem mestu
O tem in drugem je bil te dni | ve, menijo pa, da je dolžnost dežel-govor na 4. pokr. kongresu sindi- ne vlade, da preuči z delavskimi or-kata pomorskih delavcev (FILM),Lganizacijami vse značilne ukrepe in ki je včlanjen v CGIL.	načrte, ki vplivajo na družbeni in
Na kongresu so sindikalisti jasno gozdarski razvoj, pokazali na naloge, ki čakajo trža- V tem duhu so se te dm srečah ško sindikalno gibanje. Bodočnost | predstavniki deželne federacije CGIL, tržaškega gospodarstva na morju je j CISL in UIL s predsednikom dežel-marsikdaj odločilno povezana s ne vlade odv. Comellijem. strukturami «na tleh», so dejali na Sindikalisti so opozoriU predsednika kongresu. Zato je pomemben sku- n4 t0i da se sindikalne organizacije pen nastop vseh Tržačanov, da se j marajo vmešavati v deželne pri-okrepijo vse pomembne strukture, st0jnosti, jo pa ocenjujejo in težijo v prvi vrsti pristanišče in ladjedel- k sodelovanju z njo. Tako so, n. pr„ niče. Najpomembnejše je, seveda, prediagaU. naj bi deželna vlada pre da se nujne spremembe v okviru učila skupaj z delavskimi zastopniki, teh sektorjev, uresničijo v sodob- letne proračune in druge načrte.
nem smislu, ne da bi pri tem bila prizadeta raven zaposlenosti.
Zakladni minister La Malfa je dal nekemu dnevniku izjavo, da bi — če bi to mogel — «kar potopil vso mornarico, ki potrebuje državne subvencije».
S tem je, očitno, skušal vplivati na kolege «finančne trojke» v rimski vladi, ki bo morala v kratkem odločati o bodočnosti in razvojnih perspektivah pomorskega gospodarstva v Italiji. Kot je znano, je La Malfa predlagal v poročilu, ki spremlja državni proračun za leto 1974 skrčenje deficita od sedanjih 7 tisoč. na 4 tisoč milijard lir. Na ta račun je njegovo ministrstvo predlagalo več «porezov» in med temi je naše mesto brez dvoma najbolj prizadelo skrčenje izdatkov za zidani dok, poleg tega pa še splošna omejitev subvencij državni trgovinski mornarici za skupnih 119 milijard.
O tem in o drugih vprašanjih, kot je — na primer — premestitev Lloydove ladje «Victoria» v Benetke, pod zastavo tamkajšnje družbe «Adriatica» se bodo pogovarjali v Rimu 2. oktobra predstavniki vsedržavne sindikalne federacije in zastopstvo sindikalistov iz Trsta. „
Medtem pa je na sindikalnem področju zelo živo. «Stanju pripravljenosti», ki ga je oklicala vsedržavna sindikalna federacija se sedaj pridružuje, v našem mestu, poziv sindikata FILM - CGIL vsem tržaškim delavcem, naj bodo enotni, ker čakajo Trst pomembni spopadi.
.......................................
ZMAGOVALCI NATEČAJA ARCA O ODPORNIŠTVU
Sodelovanje sindikatov pri deželnem načrtovanju
Sindikati me nov
nočejo,
ComelU je poudaril, da je sodelovanje s sindikati pomemben sestavni del pohtično - upravnega sporazuma strank leve sredine, ki sestavljajo deželno vlado. Glede sodelovanja pri sestavljanju pomembnih političnih aktov dežele pa je dejal, da bo njegova vlada v kratkem sestavila pe*-nober.em pri-1 ietni delovni načrt dežele in da bo
nadorpestifi^zajconodajnih orga- prj sestavljanju tega načrta upošte-
vali tudi mnenje sindikatov.
Kmečka zveza priredi v soboto, 13. in nedeljo, 14. oktobra članski izlet na Plitvička jezera. Izletniki si bodo ogledali tudi nekaj kmetijskih obratov v Karlovcu. Vpisovanje na tajništvu KZ, Ul. Cicerone 8/B, najkasneje do 2. oktobra. Opozarjamo, da je še nekaj mest na razpolago.
• Zaradi popravil na miljski pokrajinski cesti bo odsek od pre dora pod Dolgo krono do Farneja zaprt za promet od ponedeljka, 1. oktobra do srede, 3. oktobra. Kdor je namenjen v Milje bo moral zato voziti skozi predor in pri Orehu zaviti v desno.
Danes popoldne ob 16. uri se bo v hotelu Enalc pod Nabrežino začelo zanimivo posvetovanje ob o-krogli mizi o «Integracijski strategiji med EGS in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč», ki ga organizira tržaški Institut za preučevanja in dokumentacijo o vzhodni Evropi ISDEE. Na sporedu sta dve osrednji poročili, in sicer poseg ravnatelja Grupe za proučevanja in mednarodne perspektive iz Pariza prof. G. Sokoloffa o «Konfliktu, integraciji in sodelovanju v Evropi» in poročilo prof. M. Simaija z univerze Karl Marx iz Budimpešte o temi «Dve integracijski strategiji in odnosi med Vzhodom in Zahodom».
Razprave ob okrogli mizi se bodo udeležili dopisnik bostonskega lista «Christian Science Monitor» E. Bourne, docent varšavske univerze prof. P. Bozyk, predsednik ISDEE prof. C. Calzolari, podpredsednik vladne komisije za gospodarsko in tehnično sodelovanje iz Bukarešte R. Costantinescu, ravnatelj ISDEE dr. T. Favaretto, opolnomočeni minister na ministrstvu za zunanje zadeve L. V. Ferraris, gospodarski izvedenec na dunajskem ministrstvu za zunanjo trgovino F. Gehart, sodelavka ISDEE L. Gentilcore, ravnatelj rimskega urada Evropskih skupnosti G. Giro, ravnatelj oddelka za gospodarske odnose z deželami z načrtovano ekonomijo pri komisiji EGS L. Kawan, sodelavec ISDEE M. Lah, predstavnica GEPI iz Pariza F. Lemoine, dopisnik časopisa «Rheinische Post» iz Dues-seldorfa V. Maier, predstavnik rimskega tiskovnega urada EGS G. Monbelli, ljubljanski izvedenec za mednarodno gospodarstvo in bivši načelnik jugoslovanskega odposlanstva pri Evropskih skupnostih M. Oprešnik, predstavnik oddelka za trgovinske odnose z vzhodnoevropskimi deželami pri komisiji EGS iz Bruslja D. Tosi in dopisnik italijanske televizije za vzhodne dežele D. Volčič.
Posvetovanje ob okrogli mizi se bo nadaljevalo in zaključilo jutri dopoldne.
Gorici». Sicer pa ste tudi v dnevniku vse doslej uporabljali izraz «na Gorici», kar je edino pravilno.
S spoštovanjem Slava Slavec
Šolske vesti
PD «Ivan Grbec» v Skednju priredi 7. oktobra izlet v Pulj in okoheo. Vpisovanje vsak dan od 17. do 18. ure v društvenih prostorih.
Sekcija PSI za «vzhodni Kras» z Opčin organizira 30. septembra 1.1. enodnevni avtobusni izlet v Celovec in bližnje slovenske vasi z ogledom Vrbskega jezera in Gosposvetskega polja. Cena izleta 5.500 lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Vpisovanje na Opčinah v trgovini s pohištvom «Renar», Proseška št. 3 ter v Bazovici št. 131 pri Ivanu čaču, v Velikem Repnu pri Pavlu Colji in v Zgoniku št. 34 pri Brunu Miliču. Za potovanje preko meje je potreben potni list ali osebna izkaznica.
Odhodi avtobusov: ob 6.00 Bazovica, ob 6.10 Padriče, ob 6.20 Bani, ob 6.30 Opčine, ob 6.40 Veliki Repen, ob 6.50 Zgonik in ob 7.00 Salež.
Razstave
TtidfoO utedMdfau
Dragi Primorski!
V torkovi številki smo Citali članek o prazniku grozdja v Boljun-cu, ki ga je napisal V. L. in zelo čudno se nam je zdelo, ko pravi «na trgu», ali po domače «placu». Avtor članka gotovo ni domačin, sicer ne bi tako zapisal. Vsakomur je dobro znano, da imenu jemo. prostor sredi vasi «Gorica», kar se dogaja na tem prostoru, se dogaja «na
Razna obvestila
Ob svojem življenjskem jubileju razstavlja v Tržaški knjigarni slikar Avgust Černigoj svoje najnovejše grafike. Razstava bo odprta do konca septembra.
V	galeriji «2 x GO» v Hruševici razstavlja slikar Robert Hlavaty svoje akvarele. Razstava bo odprta do konca septembra.
Tržaški slikar Giovanni Duiz bo danes odprl razstavo v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra.
V	galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo od sobote, 29. t. m. do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika Carlosa Pacheca.
V	soboto. 29. t. m. bo v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, prikazal svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega rojstnega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
Galerija «Forum» v Ul. Cicerone 1, bo v soboto, 29. t. m. začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja mednarodna umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz sta re in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije enkrat na tej drugič na oni strani meje. Odprtje razstave bo v soboto, ob 19. uri.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «Francè PREŠEREN» V
Trstu sporoča, da bo šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu vabi starše, ki tega še niso storili, da dvignejo v tajništvu obrazec za deželni študijski prispevek, ki ga morajo skupaj s šolskim potrdilom vložiti najkasneje do 30. t m. na pristojnem občin skem uradu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «IVAN CANKAR» sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek. L oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Po maši naj pridejo dijaki v šolo kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrt sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi sv. Jakoba. Pred mašo (ob 8.30) naj pridejo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Erjavec» v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri. Dijaki naj se zberejo v šolskih prostorih ob 10.30.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 8. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo državne srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra 1973 ob 9. uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše
Ravnateljstvo srednje šole Sv. Cirila in Metoda v Trstu sporoča: za Sv. Ivan naj pridejo otroci 1. oktobra 1973 ob 11. uri v šolo, nato gredo sv. maši; za Katinaro začetna šolska maša bo 1. oktobra ob 8.30. Po sv. maši gredo učenci v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo državne srednje šole slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 8.30 v novih šolskih prostorih.
Za oddeljene razrede v Sv. Križu ho šolska maša ob 9. uri v cerkvi v Sv. Križu.
Ravnateljstvo srednje šole «Simon Gregorčič» v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 11. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši gredo dijaki v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Ravnateljstvo hkrati obvešča starše, naj čimprej dvingejo v tajništvu šole pooblastila za nabavo šolskih knjig.

• Zaradi epidemije kolere je mini strstvo za šolstvo podaljšalo rok vlaganja prošenj za suplentska mesta ravnateljev srednjih šol in za predstavitev spričeval kandidatov, ki želijo poučevati v pošolskem pouku, na 16. oktober. Da pa bi se pouk redno odvijal že od začetka šolskega leta, si ministrstvo pridržuje pravico, da začasno imenuje suplente na izpraznjena mesta na podlagi doslej prejetih prošenj.
ARCA, prosvetno združenje, ki skrbi za osebje državne ustanove za električno energijo (ENEL) je že spomladi letos dala izredno važno kulturno politično pobudo s tem, da je skupaj borčevskimi in drugimi antifašističnimi organizacijami, razpisala natečaj za sestavke na temo odporniškega gibanja.
Najboljše sestavke, ki so jih ocenjevali po posameznih deželah (natečaja so se udeležili sinovi in hčere osebja ENEL, stari od 16 do 20 let), je ustanova nagradila, obenem pa nagrajencem prireja izlet po poteh mučeništva evropskih narodov. Izletniki bodo namreč obiskali Fosse Ardealine blizu Rima, nato pa še Dachau, Prago, Lidice, Therezin, Dresden, Varšavo, Krakow, Auschwitz, Bratislavo, Linz, Mauthausen, Gusen, Salzburg. Izlet bo 3. oktobra zaključil z zborom
tržaški Rižarni.
Ni naključje, da so organizatorji natečaja uvrstili tudi Trst in Rižarno okvir tega izleta in vzporednih protifašističnih manifestacij, kajti prepričani so, da morajo mladi vedeti, da fašizem ni bil samo včerajšnje zlo, temveč postavlja tudi današnji mladini, novim pokolenjem, nravne in državljanske naloge v naporih za uresničitev najvišjih idealov republi ške ustave.
Prav tragedija čilskega ljudstva, je rečeno v zadnjem sporočilu organizatorjev, nas uči, da moramo ostati budni in spodbujati strnjenost in ra zumevanje med pokolenji, ki so si priborila — preko odporniškega gibanja in partizanske vojne — demokracijo in svobodo, ter mladimi, ki jo morajo očuvati.
V glavni odbor, ki je organiziral natečaj, 'je ARCA vključila najvidnejše predstavnike antifašizma, not so podpisnik italijanske ustave senator Umberto Terraccini, sen. Albertini (FIAP), sen. Caleffi (ANED), posl Boldrini (ANPI), Nitti (ANPPIA), posl. Canestrari (AVIR).
Iz naše dežele se je udeležilo na tečaja 17 mladincev in mladink, ena, Silvana Spessot iz Krmina, pa je med zmagovalci.
Organizacijski odbor poziva vse demokrate, bivše borce in antifašiste,
naj se udeležijo zaključnih svečanosti in mladinskega srečanja, ki bo v Trstu 3. oktobra. Ob 15. uri se bodo mladi zbrali v Rižarni, ob 17. uri pa | bo osrednja svečanost v dvorani tržaškega občinskega sveta.
Nalezljive bolezni v tržaški pokrajini
Pokrajinski zdravnik je izdal poročilo o nalezljivih boleznih v tržaški občini od 17. do 23. septembra letos: po en primer otroškega gastro-enteritisa, ošpic in noric, 4 primeri vnetja priušesne slinavke, 1 primer rdečk, 2 primera srbečice (izven občine), 1 primer malteške mrzlice in 5 primerov nalezljivega vnetja jeter (2 izven občine in 1 smrten primer).
SPDT sporoča udeležencem 3. dneva planincev (na področju Nanosa), v nedeljo, 30. t. m., da se lahko pripeljejo v Razdrto z avtobusom, ki odpelje z glavne avt. postaje ob 7.151 (proga Trst - Ljubljana).	1 ,,	==^ = ^ š=e=
URADNO SPOROČILO AGENCIJE «RISCOSSA SOCIALISTA»
Socialisti zahtevajo preverjanje v devinsko-nabrežinski občini
Krilike obstoječega stanja in ocena vzrokov krize • Grožnja o spremembi stališč in zavezništev
Poziv Bazovcev iz Slovenskega primorja
Vsi rojaki iz Bazovice, ki živimo v I • Rajonska konzulta za Kjadin Kopru Izoli in Piranu čutimo dolž- Rocol priredi drevi ob 20. un na
^	*	.	_X- U..A I__1	ITI H oi
sedežu družbenega centra v Ul. dei Mille javni sestanek, na katerem bodo preučili petletni načrt in vprašanja, ki se tičejo šolstva, družbenih dejavnosti, športa in razsvetljave.
• Zaradi popravil v predoru na Senenem trgu bo predor zaprt za promet vsako noč od 21. do 5. ure, dokler ne zaključijo s popravili.
nost, da javno izrazimo našo hvaležnost vsem vaščanom Bazovice.
Star pregovor	pravi «V	slogi	je
moč» in ravno to složnost so pokazali	vaščani	Bazovice	tako	ob
gradnji spomenika za padle v NOB, kakor pri sami organizaciji, nepozabne manifestacije v nedeljo, 9.
1973 ob odkritju spomenika. Posebna	zahvala	gre vaškemu odbo-
ru za postavitev spomenika za nja-gov trud in prizadevnost.
Mi bazoviški rojaki, ki živimo eni več, drugi manj že vrsto let izven	svojega	rojstnega	kraja	v
glavnem iz političnih razlogov pre teklega časa, se čutimo in se bomo čutili vedno Bazovci. Ponosni • Tržaški župan Spaccini je dovolil smo na našo Bazovico in se z ra- frizerjem in brivcem, da odpro svo-dostjo ter ljubeznijo zelo radi vra- je obrate tudi v sredo, 31. oktobra, čarno ob vsaki priložnosti v svoj
Sa l
Tržaška občina sporoča, da je rok vlaganja prošenj za brezplačne učbenike za dijake nižjih srednjih šol podaljšan do sobote, 29. septembra.
• Drevi ob 20.30 se sestane rajonska konzulta za Novo mesto. Seja bo v občinskem zavetišču v Ul. G. Gozzi št. 5.
rojstni kraj. Vračamo se, pa še kako radi pod stare košate lipe in orehe naše vasi, na katere nas vežejo lepi in tudi bridki spomini od otroške pa do fantovske dobe.
Izražamo željo, da bi naši vaščani tudi v bodoče vzajemno in složno reševali vse vaške politične in gospodarske probleme. Takšna složnost naj se vcepi tudi mlaj-šim rodovom, to je naši mladini katera je za to dovzetna, kar je tudi dokazala v nedeljo, 9. 9. 1973 in v preteklosti pri delu in programu same manifestacije in prispevala svoj veliki delež.
Ob naporu vašega nadaljnjega dela pri reševanju gospodarskih in političnih problemov vam želi mo mnogo uspeha.
Tovariško vas pozdravljamo.
>	Hvaležni rojaki
DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grige Ion, Alla Minerva, Trg V. Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (škedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili. Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
Socialistična agencija «Riscossa socialista» je objavila daljši komentar o krizi devinsko - nabrežinske občinske uprave, v katerem najprej ugotavlja, da je že petnajst dni minilo od krize in da še vedno ni prišlo do sporazuma med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo. Agencija nadaljuje, da vse kaže, da gre za krizo, ki bo težko rešljiva, saj se vleče že dalj časa. Krivda za to stanje je delno v raznih stališčih predstavnikov Slovenske skupnosti, predvsem pa je odgovorna KD in njena notranja nasprotja, kar je tudi prisilo pokra-, insko vodstvo stranke, da je imenovalo komisarja v krajevni sekciji.
Agencija nadaljuje, da ni mogoče več ohraniti nevzdržni položaj, za katerega socialisti niso krivi, ki pa zadeva tudi PSI. Le malo je bilo izvedenega iz programa leve sredine, o katerem so se pred časom dogovorili in na vseh področjih prihaja do zastojev in pomanj-
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. septembra
VENCESLAV Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 18.52 — Dolžina dneva 11.53 — Luna vzide ob 9.09 in zatone ob 19.17 Jutri, SOBOTA, 29. septembra MIHAEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,5, najnižja 13,2, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni tlak 1009,8, nestanoviten, veter 28 km na uro, vzhodnik-severovzhodnik, posamezni sunki do 58 km na uro, vlaga 62-odstotna, nebo pocblačeno, morje razburkano, temperatura morja 20,2 stopinje, padavine v teku dneva 9,8 mm.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. septembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb
UMRLI SO: 73-letaa Augusta Vec chiet vd. Fabietti, 67-letna Maria Clemnez vd. Segnani, 624etni Peter Umek, 54-letaa Innocente Coslovich. 77-letaa Maddalena Bidoli - Fachin vd Vida, 36-letaa Elda Abrami por. Uk mar, 94-letaa Elisabetta Pittali vd Wollrap, 88-letaa Zdenka lonas in 80 .letni Giovanni Prodan.
Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Jutri ponovno dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje-
Nazionale 16.00 «Attento Gringo, è tornato Sabata». Igra Fernando San-cho. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Una breve vacanza». Barvni film. Fiorinda Bolkan, Renato Salvatori.
Grattacielo 16.00 «Un ufficiale non si arrende mai nemmeno di fronte all’evidenza, firmato colonello Butti-glione». Barvni film.
Fenice 15.30 «Lo straniero senza nome». Barvni film. Glint Eastwood, N. Bloom, M. Hill. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La polizia incrimina, la legge assolve». Igra Franco Nero. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Rita 16.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Aurora 16.00 «L’Amerikano». Barvni film. Y. Montand.
Capito! 16.00 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre». J. Lemon. Barvni film.
Impero 16.30 «Il magnate». Igra Landò Buzzanca. Barvni film za vsakogar.
Filodrammatico 16.30 «Favole calde per le Svedesi bollenti». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Appartamento al Plaza». Igra W. Matthau. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00—21.30 «Dr. Živa-go». Barvni film. Omar Sharif, Juhe Christie.
Ideale 16.30 «King Kong». Igrata Bruce Cabot in Fay Wray. čmobeli film.
Abbazia 16.00 «I piacevoli giochi di Monique, ragazza alla pari». J. Al-com in S. Kay. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Stanilo e Oho aha riscossa».
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRSI - UL. F. FILZI 10 T£l 38-101. 38-045
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	590.—
Funt šterling	1.422,90
Švicarski frank	196,50
Francoski frank	135.—
Nemška marka	243,60
Avstrijski šiling	32,70
Dinar: debeli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Prosveta
Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine obvešča, da bo tudi letos priredilo baletni tečaj. Interesentke se lahko prijavijo pri Luciji Hrovatin, tel. 211161, vsak delavnik od 14. do 17. ure, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Vpisovanje se bo končalo 5. oktobra.
SOŽALJI
Ob smrti ravnatelja inženirja Viktorja Sosiča izrekata ravnateljstvo in profesorski zbor srednje šole «Fran Levstik» s Proseka in Sv. Križa globoko sožalje družini in sorodnikom.
SPD Tabor Opčine izreka težko prizadetim svojcem inženirja Viktorja Sosiča, člana in sodelavca, globoko sožalje.
■
Preminila je
Elda Ukmar
Pogreb bo jutri, 29. t. m. ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: mož Emil, otroka Marina in Marcello, mama, tašča ter drugi sorodnik:
Obč. pogr. podjetje, Ul. Zonta 7/C
Trst, 28. septembra 1973
kljivosti, tako da so upravičene kritike levice do večine in te kritike zadevajo tudi socialiste, ki v odboru odgovarjajo prav za javna dela, kjer je bilo najmanj narejenega.
Sedaj prihaja do vtisa, da skuša pokrajinsko tajništvo KD iskati rešitev krize na osnovi sporazuma s Slovensko skupnostjo. To pa je pot, po kateri socialisti ne nameravajo hoditi in je nasprotno nujno, da pride v devinsko nabrežinski občini čimprej do dokončnega političnega razčiščenja med vsemi sestavnimi deli večine, da se zagotovi delo občinske uprave in uresničitev politično - upravnega programa leve sredine.
Politično razčiščenje pa je še zlasti nujno, saj prihaja v večini do različnih stališč o nekaterih bistvenih vprašanjih, tako o novih gradnjah v občini, ki bi ponovno spremenile etnično sestavo s škodo slovenske manjšine.
Kolikor ne bo prišlo do prever-jenja politične volje, bodo socialisti — ob upoštevanju stvarnih interesov prebivalstva — prisiljeni odgovorno in avtonomno preučiti svoje stališče glede sedanje krize in glede sodelovanja s KD in Slovensko skupnostjo.
Dne 27. t. m. je zapustil svoje drage
PETER UMEK
Pogreb bo danes. 28. t. m. ob 15.30 iz zdravilišča Santorio Santorio naravnost v cerkev na Pesku.
Žalostno vest sporočajo hčeri HELENA in ANAMARIJA, sinova SILVESTER in JURIJ,. zet, snahi, vnuki, sestre, svaki ter drugo sorodstvo Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Trst, 28. septembra 1973
Nepričakovano nas je zapustil
inž. VIKTOR SOSIČ
ravnatelj srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo: mama, žena Mara, hčerki Vesna in Maja ter drugo sorodstvo
Trst, 28. septembra 1973
Globoko užaloščeni oznanjamo, da nas je nepričakovano zapustil
inž. VIKTOR (IVO) SOSIČ
dolgoletni ravnatelj državne nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah, vzgleden in zaslužen šolnik in vehk prijatelj mladine.
Ob nenadomestljivi izgubi izražamo njegovi družini iskreno sožalje.
Profesorski zbor in šolsko osebje državne nižje srednje šole «Srečko Kosovel»
Opčine, 28. septembra 1973
ZANIMIVI TOVORI ZA AVSTRALIJO
«Rossellaemme» vkrcala stroj za brušenje železniških tirov
Obetajo se še nove pošiljke - Trst in Lloydove ladje
Za preureditev avtobusnih prog
Deželni odbornik za promet in prevoze Cociarmi je včeraj sprejel tržaškega odbornika za javne storitve Abateja, s katerim je razpravljal o preureditvi avtobusnih zvez v Trstu in vseh občinah tržaške pokrajine. Treba je namreč zagotoviti enotno in koordinirano upravo in s tem odstraniti resne težave pri prevozih, do katerih prihaja še zlasti na progah izven mestnega središča.
Odbornik Abate je potrdil odločno voljo občinske uprave, da skupaj in
v sodelovanju z drugimi občinami iz- j Briški vinogradniki postajajo iz v gorišk: občini. V nasprotju z de-. izgradnje odtočnih kanalov in čistil-vede reorganizacijo avtobusnega dneva v dan bolj zaskrbljeni za ' želno in državno usmeritvijo se j nih naprav. Sestavili bodo prošnjo prometa m je prosu deželnega od- , svoj pridelek. Njihovo skrb povzro- ' PSI skuša na krajevni ravni izog- ! na deželno upravo za nakup šol-J^Fj^za upravno jn^financno po- ! ča vztrajno deževje, ki traja že več j niti politično - upravnim odgovornostim — pravi tajnik Candussi — hkrati pa obdržati svoje položaje v
SKRBI VmGRADmOV PRED TRGA TVUO
Ker je grozdje zdravo, dobro prenaša dež vendar mu sedaj grozi nevarnost burje
Grozdje so potrgali samo v zapadnih Brdih, medtem ko je v Steverjanu in na Oslavju - razen pinota - še vse na trtah ■ Precejšen del pridelka s tega vinorodnega področja bodo odpeljali v krminsko zadružno klet
PRIHODNJI SESTANEK BO 8. OKTOBRA
moč dežele pri naložbah in pri vzdr- j kot teden dnb tako’da sploh ni mo-zevanju novega avtobusnega siste-i goče stopiti v vinograde, tako so ma-	I razmočeni in tako neprestano dežu-
Odbornik Cocianni je ugotovil, da : je. V zadnjih dneh se je prikradla je deželna uprava mnenja, da je tre- j še burja, ki je pričela pihati na Os-ba na celotnem področju preurediti ! lavJU in tudi v Steverjanu ter šiba sistem avtobusnih zvez in da ima j zlasti najbolj izpostavljene kraje, program tržaške pokrajine prednost, j Zaradi nje se lomijo veje in osipa ker so že ugotovili optimalna podro- | grozdje.
čja in preuredili povezavo med mes- j Kljub vsej moči pa zaenkrat še tom in okoliškimi predeli, kar je v , ni nevarnosti, da bi grozdje priče-
drugih primerih sporno. Odbornik je ’	" ' ..............
zato zagotovil podporo deželne uprave in dejal, da pričakuje dokončne predloge, o katerih bo razpravljal deželni odbor.
neizvoljenih ustanovah. To je sicer koristno za volitve — ugotavlja tajnik — vendar ne more utrjevati široke enotnosti, «Demokracije ni mogoče rešiti — je ugotovil Can-, dussi — z ustvarjenjem pogojev za prevratniške in totalitarne rešitve.»
Danes v Doberdobu seja občinskega sveta
Občinski svet v Doberdobu se se-
tega, ki ga je obtolkla burja.
Preden je začelo deževati, so vinogradniki potrgali edinole beli in sivi pinot. Ta vrsta grozdja je že dozorela in je izmed vseh tudi zelo občutljiva. Večji del grozdja so že
Pred dobrimi desetimi meseci (or> .............................................imi..	; potrgali v zapadnih Brdih, zlasti na
KAZALCE BOMO POMAKNILI ZA URO NAZAJ
• Zakladno ministrstvo je preneslo pismene izpite za 24 mest tajnika pri pokrajinskih zakladnicah od 27. in 28. septembra na 20. in 21. november 1973.
lo gniti. Tako je bilo zdravo, da mu celo sedanje dolgotrajno deževje j ne škoduje. Če pa bo dež vendarle j trajal še nekaj dni, potem bi za- j gotovo pričelo gniti. Še prej kot os- !
talo grozdje bi gniloba napadla tis-| s^ne danes, ob 16.’uri. Na dnevnem redu je večje število točk. ki pa so pretežno upravnega in računovodskega značaja. Najprej bodo odobrili sklepe občinskega odbora, ki se nanašajo na ureditev občinske zgradbe ter drugo fazo
področju Plešivega. Na trtah pa je še skoraj ves pridelek v Steverjanu in na Oslavju. Vinogradniki čakajo lepo vreme, ki ne bi smelo več dolgo odlašati.
novembra 1972) smo naše čitatelje in gospodarske operaterje seznanili z novo trgovsko pomorsko zvezo
med Trstom in Avstralijo. Že takrat '	~	ttt ^ v v	■ s — w-, tj , -m-
smo predvidevali, da bi morala ime-	PR TTTf	TP INIPÌT P T FP
ti proga dokaj dober gospodarski u- v-^ i n « a a v r ^ ^	^	1 ^ j	1 V gospodarstvu briških vinpgrad-
speh, saj je bila zasnovana na li- -» ^	^ -m J A d k m	^ T ' mkov je letos nastopil nov trenu-
beralni politiki pomorskih voznin. ’ Pl I \ 1 I V \ f F iti ^1 » \ l . \ I I rli i tek. V Krminu so odprli zadružno Poleg tega je imelo tržaško gospo- .A	w TJ-iw m. w	^	^ A klet za briške in nižinske vinorod-
darsko zaledje že več desetletij tes- I	1	i ne kraje. V tej zadrugi je včlanjenih
ne in živahne poslovne stike z Av- ' Nov vozni red vlakov, avtobusov in letal - Ukinjen po- ! nekaj desetin briških kmetov. Na-stral,i°-	!	______i _	....../.........................//. njo so se naslonili predvsem tisti
skih knjig in prevoz otrok v prihodnjem šolskem letu. Odobrili bodo pravilnik in cenik na reklame ter bodo reklamno službo oddali v zakup. Pri državni posojilnici si bodo sposodili 9.9 mil. za kritje lanskega primanjkljaja, nakar bodo odobrili še lanski obračun. Razpravljali bodo o prošnji družbe Aquila, ki namerava zgraditi naftovod Trst — Visco čez jusarska zemljišča. Začasno nameravajo namestiti geometra Geriona Albana in namestiti občinsko knjižničarko Franko Ferletič.
POPRAVEK
Podpis, ki smo ga objavili pod včerajšnjo fotografijo frizerskega salona, je bil zgrešen. Ne nanaša se na doberdobskega, ampak na sovodenjskega brivca Stanislava I Maliča. Za napako se opravičujemo.
Gradbeni delavci obnavljajo pokrajinski dopolnilni sporazum
Delavci bodo ostali v gradbeništvu, samo če jim bodo na deloviščih zagotovili boljše razmere
Na sedežu zveze industnjcev v j pešenim ritmom okoli naslednjih Gorici so se 27. septembra nadalje- j vprašanj : delovno okolje, poklicna vala pogajanja med predstavniki j strokovnost, sindikalne pravice, iz-gradbenih delavcev sindikatov CG | boljšanje pogojev zdravljenja v pri-IL, CISL, UIL ter organizacije grad- j meru nesreče na delu ali obolelosti, benikov, da bi se dogovorili o podalj- dopolnilna blagajna, dejanski prosti
šanju dopolnilnega pokrajinskega sporazuma, ki zadeva 2.600 gradbenih delavcev.
Enotna sindikalna delegacija je na sestanku, ki so mu prisostvovali tudi številni gradbeni delavci in na kateri so gospodarji objasnili svoje stališče, poudarila trdno voljo, da nadaljuje pogajanja, vendar na podlagi konkretnih in odločnih zahtev sindikalnih organizacij. Njihove zahteve so prežete z globoko socialno vsebino, kakršno more predstavljati le tako pomemben gospodarski sektor kot je gradbeniški. Zahteve sindikata gradbenih delavcev se nanašajo predvsem na izboljšanje delovnih razmer na gradbiščih. Uresničitev te zahteve lahko prepreči odhajanje gradbenih delavcev v druge gospodarske veje, ter hkrati lahko zagotovi nadaljnji vzpon gradbene dejavnosti.
Ob zaključku tega drugega sestanka sta se stranki dogovorili, da bosta pogajanja nadaljevali s pos-
Prizadevnost tukajšnje agencije ter resnost pobude so rodili svoje sadove. Ladje prihajajo v naše pristanišče vsak’h 20 25 dn! ne glede na količine tovora. To dejstvo je vzbudilo zaupanje pri gospodarskih Pr operaterjih in tako se je vsak me- U° uro PreJ-
sec večala količina tovora, ki je !	30. septembra bomo morali ob 1.
prej odtekal v Genovo, proti sever- iur* Por5,a*;m^, kazalce za eno uro no - evropskim pristaniščem ali na nazaj. Tako bomo to noe pridobili p>ek0	i tisto uro spanja, ki smo jo izgubili
Zadnja ladja, «Rossellaemme», ki spomladi, ko je začela veljati leje ravnokar zapustila naše pristani- jgalna u”a.
šče je raztovorila nad 1000 ton bla- ! Premik kazalcev na uri pomeni ga. namenjenega v glavnem ino- (tudi spremembo v voznem redu pre-zemskim poslovnim krogom in nato- j voznih sredstev. O spremembah pri vorila nad 1500 ton generalnega to- ; železniških zvezah, ki se tičejo navora. Poleg tega je prevzela tudi ,se postaje, poročamo na drugem posebno železniško vozilo, proizvod mestu. Na avtobusnih zvezah ne bo Hr„5h« Snpnn International iz Žene- bo poseomh novosti, ce izvzamemo
enourno spremembo na zvezah z Jugoslavijo. Spremembe pa bodo na
let za Beograd - Spremembe v urniku bencinskih črpalk
kmetovalci, ki se ne ukvarjajo s kletarstvom. Svoj pridelek, ki so ga ponavadi prodajali velikim trgovcem v Furlaniji, bodo letos izročili
V noči od sobote na nedeljo sto- re mitnice do Chiozzovih obokov, pi ponovno v veljavo sončna ura. j nadalje na Korzu Saba in Ul. Fos-Dan bo tako krajši saj se bo od j chiatti (na desni strani) dovoli raz- j ^ klet“so“zgradili inuradno prihodnjega tedna dalje stemnilo ce- '■ tovarjanje blaga s tovornjakov in
podobnih vozil samo od polnoči do
družbe Speno International iz Ženeve, težko nad 40 ton. Vozilo, podobno diesel-lokomotivi, služi dejansko za brušenje železniških tirov. Na spodnji strani je opremljeno s posebnimi rezkalnimi bobni, ki v zelo kratkem času zgladijo poškodovane ali obtolčene tire. Zaradi tega mora imeti stroj dva samostojna motorja, saj popravljanje tirov ne sme
letalskih zvezah z ronškega letališča. Odpravili bodo sezonsko zvezo z Beogradom, polete za Milan, Benetke in Genovo pa bodo anticipi-rali za eno uro; nespremenjeni bodo ostali le “pdlèta-'za Rim'in sobotni poiet za Zagreb, ki so ga se-
7.30,	od 8.30 do 10.30 in od 14. do
16.30.	Skratka je raztovarjanje prepovedano v urah, ko je promet najgostejši. V dovoljenih urah pa smejo šoferji tovornjakov in trgovci raztovarjati v roku 15 minut.
Isto velja, z majhnimi spremembami, za ulice Milano, Valdirivo, Roma, Ghega, CelLini, Korzo, Coroneo, F. Severo, Zanetti, Rossetti, Canova, Piccardi, Sìataper in Stuparich na desni strani ter na levi strani ulic Polonio in Brunner .
V teh ulicah je raztovarjanje dovoljeno od polnoči do 7.30, od 8.30 do 11.30 in od 14. do 17. ure.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlMIllllllllllimiIMMIIIIIIIIIIIIIIIII
V Spiiimkrgu ukradeno
odprli šele pred kratkim in bo z letošnjo letino doživela svoj krst.
ovirati rednega prometa, ker bi daj zaradi epidemije kolere začasno
i	.	.	___i_ _____ukinili
vsak zastoj povzročil zmedo v urnikih tovornih in potniških vlakov.
Po izjavah izvoznika bi morale tej pošiljki slediti v kratkem še druge, saj so neročila avstralskih železnic obetajoča. Prod dnevi smo videli zasidrano na pomorski potniški postaji Lloydovo kontejnersko ladjo «Nipponica», ki je prav tako namenjena progi za Avstralije, a bo opravljala svoje trgovske manipulacije le v Genovi. Pojavi se naravno vprašanje ; zakaj ladje Tržaškega Lloyda, torej družbe, ki ima svoj sedež v Trstu in spada v skupino pomorskih družb z državno udeležbo, se vedno redkeje dotikajo našega in drugih jadranskih pristanišč? Naloga teh družb je tudi skrb, da se pomorski promet sorazmerno porazdeli med vsa glavna italijanska pristanišča. Izgovor, da ni povpraševanja po ladijskem prostoru ali da ni tovora, je dokaj jalov, saj dejstva dokazujejo nasprotno.
Odo Kalan
0 Prebivalci Naselja sv. Sergija so vabljeni, da se udeležijo sestanka, na katerem bodo razpravljali o občinskem petletnem načrtu in o preureditvi mestnih prevozov. Sestanek, ki ga organizira rajonska konzulta za Valmauro in Naselje sv. Sergija, bo v Ul. 25. aprila št. 13 in sicer drevi ob 20. uri.
ukinili.
V ponedeljek stopi v veljavo nov urnik za poslovanje bencinskih črpalk, ki bodo odprte od 7. ure do 12.30 in od 14.30 do 19.30. Ob 22.30 i
pa se pričnejo nočne izmene. Sin-, la^ocen.e _ predme,e v vrednosti dikalne organizacije opozarjajo, da vec stotlsoc lir. Vlomilec bodo ta urnik verjetno spremenili; pogajanja za to pa so prekinili, ker so se s pomanjkanjem goriva poja-
Predstavnik sindikata na voljo
za šolske probleme
Tajništvo pokrajinskega sindikata za šole CGIL, CISL in UIL sporoča, da bo vsak ponedeljek ob 18. do 19. ure na sedežu Delavske zbornice, Ulica 24. maja I, v Gorici in na sedežu CISL v Tržiču, Ulica Roma 47 pa razpolago predstavnik združenih sindikatov za šolske proble-i me, ki bo nudil pojasnila glede imenovanj v šolskem letu 1973/74.
zlalniiio je zastavil v Gorici JSatrSSTJSSir
, i	vidoma s I. oktobrom leta 1974 pri-
Oddelek gonške kriminalistične policije je na podlagi raznih informacij izvedel za ime vlomilca, ki je v letošnjem juliju v Spilim-bergu vdrl v neko hišo ter ukradel
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiimi
KAKO JE OSKAR MALIČ DOČAKAL ZLOM FAŠISTIČNE ITALIJE
Napad na goriško železniško postajo je bila ena prvih akcij na goriški fronti
V akciji je sodeloval tudi mitraljezec Dušan, ki ga Malič ni nikoli več srečal - Edinica je prišla iz Kozjih sten pri Lažni - Na železniškem nadvozu so si stali iz oči v oči z nemškimi tankisti
V času narodnoosvobodilnega bo-, pustila človeka, ki je vračajoči se
se imenuje Rodolfo Secchi, star je 24 let in je doma iz Spilimberga.
Secchi se je v času odsotnosti
vila važnejša vprašanja v zvezi s ; stanovalcev piikradel v stanovanje goriva. Ob nedeljah in praz- 49-letnega Lina ToneUa ter mu od-
_	.	L_	, .	nocol Ivi »rlofr» »ivo4-r» t.t^
ceno
nikih bo obratovalo 25 odstotkov bencinskih črpalk, medtem ko jih je poleti obratovalo 50 odstotkov.
nesel tri zlate prstane z vgrajenimi dragocenimi kamni, zapestnico,
ja je bilo v Gorici in njeni okolici nešteto vojaških in političnih akcij, vendar je bila po obsegu, zlasti pa takoj po kapitulaciji fašistične Italije goriška fronta med najpomembnejšimi. Posebna vrednost te vojaške operacije je tudi v tem, da so se takrat močni oddelki italijanskih delavcev ramo ob rami s slovenskimi partizanskimi formacijami uprli nacističnemu okupatorju. Kadar je govor o goriški fronti, ponavadi teče beseda o njenih širših okvirih, redkokdaj, morda pa sploh nikoli, pa se nismo spustili v opisovanje nèkàtérih akcij, njihovega poteka in izida. Naj-češče se v opisovanje nismo spuščali predvsem zaradi tega, l^gp so udeleženci teh bojev padli. Zato je toliko bolj dragoceno pričevanje
skupini naročil, naj se takoj spet vrne na Vogrsko. V skladu z navodili, je edinica dva dni zatem odšla na goriško postajo, kjer je bila nemška postojanka. Bila je še tema, ko sta Dušan in Malič po Kraški cesti prodirala proti kolodvoru. Takrat je bilo v okolici tudi precej ladjedelniških delavcev iz Tržiča. Edinica je prestopila o-grajo in se znašla pred petimi ali šestimi vlaki, polnimi italijanskih vojakov, ki so se vračali domov. Ko sta mitraljezec in pomočnik prešla tovorni vlak, ki je bil prvi v vrsti, je od nekod priletela nemška ročna granata. K sreči je padla pod stopnico, tako da ju je zadel samo zračni pritisk. Sunek je bil tako močan, da ju je vrgel na tla, ne pa ranil. Hitro sta se pobrala
šli v stalež.
Oskarja Maliča s Peči o napadu in stekla na glavni peron, kjer je
Goriška PSDI ocenjuje levosredinsko koalicijo
O hudih protislovjih v levičarsko - sredinski koaliciji v različnih oblastvenih telesih naše pokrajine, ki so tudi posledica nerazčiščenih odnosov znotraj komponent te vladne formule na krajevni ravni, govori
verižico in zlato zapestno uro. Vso tuc^ stališče goriške socialne de-
Ponovna uvedba sončne ure po- | Junico. Na^podLgf0 pdzvedo-
Su^rSj zappala o^ j ^io^aSo^so^S! 14.45 kot v vseh drugih državah 1 na t0 turlansko mesto' 50 prish EGS.
119 dni poletne ure je vsekakor prineslo Italiji velik dobiček. Samo pri porabi električne energije so i-talijanski državljani prihranili 9 milijard lir.
V	mestnem središču omejen urnik za raztovarjanje
V	okviru ukrepov za sprostitev prometa je tržaški župan sklenil, da na Carduccijevi ulici, od Trga Sta-
L0RILLARD
seeks-
AREA MARKETING MANAGER
YUG0SLAVIA
Based in Brusselt
The LORILLARD (Tobacco) DIVISION of »he LOEWS CORPORATION
is Icoking for a dynamic, ambitious, diplomatk marketing manager around 30 years of age. He must speak fluent English and Serbo-Croat.
A university graduate preferred.
Previous experience in the sales and marketing of consumer products is required.
Knowledge of Yugoslavian market would be an asset.
The post will entail directing activities of distributors re-presentatives and customers in thè promotion, sale, dl-stribution and advertising of company products.
_	.	•	•	• -	.__J a4 alf r
Extensive travel will weeks duration.
be involved of about one-two
The salary wlll be con'mensurate with ability and experience
|f you are interested in this post, please forward a résumé under reference BE 34 03.73. to Whinney Murray Ernst & Ernst, Rue de la Loi 80, B 1040 Brussels, Belgium. Applications will be treated In strictest confidence.
mesto, so prišli do vlomilca, ki so ga pustili na začasni svobodi, ker je od dneva vloma poteklo več časa, in ga prijavili sodišču zaradi vloma.
Na občini boni za šolske knjige
Od danes naprej bodo dijaki, ki so bili izbrani da dobijo podpore za šolske knjige, lahko dvignili bone na šolskem uradu na županstvu. Bone bodo nato dali v knjigarno, kjer so naročili šolske knjige.
mokracije. Stranka predlaga sre Čanje s predstavniki KD, PSI, PRI in SDZ, da bi skupno preučili položaj v posameznih krajevnih ustanovah, zlasti v občinah Gorica, Tržič, Gradež. Krmin, Gradišče in v pokrajinski upravi, ter se dogovorili za globalno levosredinsko obliko upravljanja teh ustanov. Zlasti se sUar1'''	na	KD in
’SI ter ju poziva naj se po vsedržavnem in dezeiitem vzgledu dogovorita za organski levi center v goriški pokrajini.
Pokrajinski tajnik stranke Candussi je v uvodnem poročilu analiziral položaj v zgoraj omenjenih občinah in na pokrajini ter obžaloval, da se levosredinska koalicija krha ter da se vzdržuje samo
na nemško postojanko na goriški železniški postaji, ki je takrat sodil med važne vojaške operacije.
Oskar je imel takrat komaj 17 let. Že v prvih dneh avgusta je
Dušan začel spuščati rafale skozi okna. Na vsem lepem je v notranjosti eksplodiralo. Počila je ročna granata, ki je Nemec v zgradbi ni
____ _ _______ _ mogel odvreči, ker ga je zadel ra-
odšel k partizanom, kjer se je pri- ^ ^ern spopadu so padli še tri-
družil Gregorčičevi brigadi. «Puško sem si moral priboriti v boju — nam je povedal. Nad postojanko sem šel golorok', v družbi partizanov, ki so imeli samo lahek mitraljez. Po uspešno izvedeni akci ji v Črnem vrhu sem se oborožen vrnil v Kozje stene pri Lažni, kjer smo se utaborili.»
Čeprav je minilo 30 let od takrat, se Malič prav dobro spominja dogodkov po 8. septembru 1943. Od poveljstva so tisti dan prejeli ukaz, naj gredo na Vogrsko po hrano. Kakšnih deset jih je bilo v skupini. Dušan, star kakšnih 25 let, doma iz Bukovice ali iz Renč, je bil mitraljezec, Malič pa njegov pomočnik. Ko so se oskrbeli s hrano, je prišla iz Trnovskega gozda kurirka z obvestilom, da je Italija kapitulirala in da se morajo takoj vrniti v edinico. Malič se spominja, kako so se ponoči s polnimi nahrbtniki (nosil je tovor fižola) čez Krnico vračali v Kozje stene. Edinice ni bilo več, ker se je premaknila v dolino, pač pa je
Nlllllllllllllllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllillllllillllIlllIllllllllllimMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIII
Leopold Perco v kromherškem gradu
V kromberškem gradu razstavlja svoja dela slikar in restavrator Leopold Perco iz Ločnika. Razstava ho odprta vsak dan (razen sobot) do 22. oktobra, in sicer od 8. do 14.30 in v nedeljah od 13. do 18. ure. Na sliki
zanimiva notranjost kromberškega muzeja
je Nemci. Oskar se zlasti spominja tistega, ki mu je ročna bomba eksplodirala v roki : odnesla mu je pol glave.
Ko so uničili nemško postojanko so na peronu znesli na kup velike cvetlične lonce, v katerih so rasli oleandri. Zgradili so utrdbo in se skrili za njo. To so storili zato, ker so pričakovali napad.
Okoli 8. ure zjutraj se je Malič napotil proti železniškemu nadvozu. Sodil je, da se bo tokrat s kolesom pripeljala njegova mati, ki je vsak dan vozila mleko v Štandrež in v mesto. To se je tudi zgodilo. Mati je po enem mesecu srečala svojega sina, vendar samo za kratek čas.
Medtem se je oglasila «santanna» — se spominja Oskar — in fantje, ki so stražili postajo, so odšli proti skladišču hrane, od koder so sosedje že nosili najrazličnejše blago. Z nekim moškim, ki je kar po cesti kotalil veliko kolo ribanca, se je Oskar pogodil, da ga kar s 'krampom razpolovijo. Fantje so se ga dodobra najedli, potem pa zalivali z vodo.
Medtem so z vlakov shajkali vsi italijanski vojaki in na postaji je ostala samo partizanska postojanka. Od ločniške strani ni prišel noben vlak, ker je Oskar po telefonu obvestil ločniškega načelnika postaje, naj ne «pošilja» vlakov, ker so postajo zasedli partizani.
Popoldne okoli 16. ure pa se je zaslišalo pri ločniškem mostu ropotanje nemške tankovske kolone. Na čelu je vozila «tatra» s poveljstvom. Dušan in Oskar sta proti njej vrgla vsak svojo ročno bombo in jo zaustavila ali morda celo ranila kakšnega Nemca. V istem hipu so se iz nemških tankov usule granate na postajo.
«Betonska ograja na mostu se je pod njihovimi streli zdrobila. Na tistem kraju sem videl pasti dva italijanska partizana,» se spominja naš sogovornik. Ko so se pojavila še letala, je Dušan zaukazal povratek na zborno mesto. Vtem so Nemci pričeli obkoljevati postajo in partizani so se po progi umikali proti letališču. Malič je šel po Kraški cesti, potem pa odšel proti letališču, kjer so partizani že zažgali letala in uničili zgradbe, da se jih ne bi polastili Nemci.
Pripovedovanje Oskarja Maliča se v celoti ujema s podatki, ki jih navajajo drugi viri. Vsa akcija se dejansko nanaša na uničenje nemške postojanke, v kateri pa so padli trije pripadniki italijanske protiletalske edinice. Potemtakem je bil Malič skupno z mitraljezcem Dušanom najbolj blizu vsega dogajanja.
«Dostikrat sem se zanimal, kje je mitraljezec, o katerem sem ve-
del samo to, da se kliče Dušan, nisem pa vedel, ali je njegovo pravo ali partizansko ime. Po tisti akciji sva se razšla in zanj nisem nikoli več slišal, tako da tudi tega ne vem, če je preživel borbo ali ne,» je Oskar Malič zaključil svojo pripoved.
dan med tednom in upravljanje gradbene blagajne.
Od danes dalje se bodo pogajanja nadaljevala v komisijah, ki bodo pripravile gradivo za naslednjo sejo dveh delegacij v ponedeljek 8. oktobra.
Jutri pričetek 8. kulturnih srečanj
Vanes, na predvečer pričetka 8. srednjeevropskega kulturnega srečanja, prirejajo v sejni dvorani trgovinske zbornice predavanje nemškega gledališkega strokovnjaka proj. Walterja Zettla o goriški gledališki dejavnosti v 18. in 19. stoletju, ki se je odvijala v gledališki hiši «Teatro di Società», to je v zgradbi, kjer je danes kinodvorana Verdi. Predavatelj bo govoril o scenografu Maxu Reinhardtu ter se z njim navezal na snov o gledališču. ki so jo lani obravnavali na kulturnem srečanju.
Medtem potekajo v Attemsovi pa. lači na Komu zadnje priprave za sobotno uradno odprtje osmega srečanja, posvečenega zgodovinskemu nastajanju mitteleuropske ideje. Na njem bodo sodelovali zgodovinarji sedmih držav. Potekalo bo pot visokim pokroviteljstvom italijanskega vsedržavnega odbora UNESCO, svoj pristop pa so sporočili že predsednik vlade Rumor in veleposlaniki vseh sodelujočih držav.
oolskè vesti
Odložen
jesenski praznik v Štandrežu
Prosvetno driištvo «Oton Župančič» iz Štandreža obvešča, da je predvidevni jesenski praznik za jutri, 29. in v nedeljo, 30. septembra odložen zaradi slabega vremena. Poleg vseh kulturno - zabavnih točk je odložena tudi avtomobilska avto-tekma.
Organizatorji so praznik prenesli na soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra.
IZ DOBERDOBA
Obsodba fašističnega nasilja v Čilu
Številnim protestom delovnih, pravnih in političnih organizacij se je s svojim glasom solidarnosti s čilskim ljudstvom pridružil tudi do-berdobski občinski odbor. Resolucijo, ki jo objavljamo, je odbor soglasno sprejel prejšnji četrtek in pravi ;
«Zaradi mučnih dogodkov, ki se v zadnjih dneh izvršujejo v Čilu, se je občinski odbor v Doberdobu sestal dne 20. septembra 1973 in ostro obsodil vojaške sile, ki so uničile ljudsko demokracijo, strmoglavile svobodno izvoljeno vlado predsednika Allendeja ter proglasile totalitarni režim. Občinski odbor izreka svojo solidarnost težko prizadetemu čilskemu ljudstvu. Odločno obsoja državni udar v Čilu ter želi, da bi italijanska vlada posredovala z avtoriteto na vseh mednarodnih forumih.
Huda nesreča pešca v Redipugli
Včeraj popoldne se je na državni cesti Zagraj — Ronke, in sicer v Redipugli pripetila nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 51-letni Antonio Vižintin iz Gorice, Ulica Baiamonti 22.
Nesreča se je pripetila verjetno zaradi mokre ceste in dežja ki ni dopuščal, da bi voznik mini-minor-ja, 23 letni Adriano Mazut iz Za-graja, opazil Vižintina, ko je prečkal cesto. Mladenič je z avtom podrl moža, ki so ga takoj prepeljali v tržiško bolnišnico. Tu so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega možganskega pretresa in zloma desne noge.
Izleti
SPD v Gorici obvešča vse. ki so se prijavili za izlet v nedeljo, 30. septembra, naj prinesejo nemudoma dokumente na sedež v Ulico Malta 2. Odhod avtobusa s Travnika ob 5. uri, iz Podgore ob 5.05 in iz Štandreža ob 5.10 (po sončni uri).
Občinska uprava iz Doberdoba obvešča starše otrok, ki bodo obiskovali otroški vrtec, da bo slednji začel z rednim delom v ponedeljek, 1. oktobra. Za otroke iz Jamelj. Dola in Poljan ko vozil tudi letos avtobus ob isti uri in na isti progi kot lansko leto.
Ravnateljstvo nižje srednje šole I-van Trinko v Gorici sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9. uri na šolskem dvorišču.
Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» in učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1973/74 v ponedeljek, 1. oktobra s šolsko mašo ob 10, uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo pred šolo ob 9.30.
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 1. oktobra ob 10. un v stolnici. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 pred šolo.
Razna obvestila
Goriška občina obvešča družine, da bodo otroške vrtce odprli 1. oktobra ob 8.30. Občina nadalje obvešča, da bodo 1. oktobra odprli tudi vrtec ONAIRC.
Goriška občina je razpisala natečaj za 11 mest pomočnika. Podrobnejša pojasnila na uradu za osebje na županstvu.
INAM je razpisal natečaj za 190
mest. Zainteresirani naj se za podrobnejše informacije javijo na sedežu INAM, Ulica V. Veneto 24, med uradnimi urami.
Goriška uprava splošne bolnišnice
išče nekaj delavk za kuhinjo. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 22. oktobra letos.
Kino
Iz guriški-gH maličil«-jru urada
ROJSTVA; Cristian Sartor, Raffaella Di Nuzzo, Luca Andrian. Flavio Krasnič. Stefano Brandolin, Ascanio Cosma. Federica Berlato. Stefano Tigoni, Donatella Altran, Elisabetta Pizzi, Djego Sklavnič.
SMRTI: upokojenec 76 letni Francesco Crassini.
I, uri cu
VERDI 17.30-22.00 «L'erede». J. P. Beimondo in Carla Gravina. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «L'emigrante». A. Celartano in Claudia Mori. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Diario segreto da un carcere femminile». M. Serato in A. Strind’.urg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15—22.00 «Il tuo piacere è il mio». S. Koščina in B. Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.00—21.30 «Ufo. allarme rosso, attacco a"-- terra». E. Bishot in D. M'-ntez. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 «Malizia». Barvni film.
PKl.vciPE 18.00—22.00 «Ultimo tango a Zagara!». Barvni film.
AZZURRO 18.00—22.00 «Casa d’appuntamento». Barimi film.
Noni Cnricn
SOCA «Prekleta Marija», francoski barvni film — ob 18. in 20.
S\ OBODA «Rančeri napadajo», ameriški barvni film — ob 18. ui 20.
DESK'L Samomorilski 1;^ >dns», a-meriški barvni film — ob 19.30.
PRVACINA Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija. tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Sant’Antonio, Ulica Romana tel. 40497.
NASTOP AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA V OZN
Henry Kissinger proti neuvrščenim
Po stažu najmlajši zunanji minister na svetu soli pamet svojim kolegom • Kar je povedal, je vse samo logična posledica tega, da ZDA sploh ne nameravajo kakorkoli spremeniti svoje dosedanje nasilno - ukazovalne politike
Zgodilo se je na zasedanju Ge neralne skupščine OZN. Odkar je bila Kitajska včlanjena v to organizacijo, na njenem sedežu ni več zavladalo tako razburjenje. Povzročil pa ga je nastop Henryja Kissingerja, po stažu najmlajšega zunanjega ministra na svetu. Iz njegovih besed svet ni izvedel kaj prida novega, pač pa lahko najde v njih potrdilo, da se ZDA še ne bodo zlahka odpovedale svoji miselnosti velike sile, ki bi hotela vladati in ukazovati vsemu svetu.
Kissingerja imajo — potem ko je bil dokaj uspešno opravil svojo posredniško nalogo v Vietnamu — za nekakšno zvezdo na oodročju današnje mednarodne politike. Menda zavedajoč se tega, je to pot v Generalni skupščini hotel svojim kolegom dati nekakšno poklicno lekcijo. Svetovni organizaciji je ponudil polno ameriško podporo in sodelovanje. Rekel je, da so ZDA pripravljene ponovno afirmirati važnost in pomen Združenih narodov, vendar — kot izhaja iz celotnega njegovega govora — samo pod pogojem, da sprejmejo njihove metode in ideje.
Kissinger je naštel vse najpomembnejše uspehe v pogledu popuščanja napetosti v svetu, omenil je, da tudi mnoge druge dežele prispevajo k popuščanju, nakar je po samohvalah in pohvalah prešel na kritiko. Rekel je dobesedno: «Celo v teh prostorih je v rabi besednjak sumničenj ; nekateri smatrajo popuščanje za taktičen premor pred ponovno bitko (očitno je namigovanje na govor Brežnje-va v Sofiji), ostali predvidevajo razdelitev oblasti med dvema velesilama. In vtem ko je napetost med dvema dosedanjima blokoma popustila, pa tretja skupina s pospešeno naglico prevzema značilnosti svojevrstnega bloka — u-vrščenost neuvrščenih.
Nedavno je Kissinger tudi pred senatom omenil neuvrščene. Bil je obširnejši in je končal z opozorilom, da bi neuvrščeni ne smeh ustvarjati bloka, ker bi se^ v tem primeru tudi drugi obnašali do njih kot do bloka. Kissingerju je,
..............................iniillinll
NAJBOLJ ZDRAV DOBER ZAKON
Angleška medicinska družba dokazuje, da pravzaprav niso ženske, namreč moški nežni spol. V nekem svojem poročilu pravd da vtem ko moški povprečno doses žejo le 66 let, dočakajo ženske 72 let povprečne starosti. Možje so podvrženi glovobolom, prebavnim motnjam ter preutrujenosti in pogosteje umirajo za rakom in srčnim infarktom. Rečeno je tudi, da je za moškega najboljši _do: ber zakon, ker da so porocem moški bolj zdravi od samcev.
seveda, znano, da neuvrščeni niso blok. Njegova opozorila in kritike so preračunani na razbijanja ali vsaj oslabitev neuvrščenih. Njihov obstoj se nikakor ne vključuje v Kissingerjevo sliko sveta, v katerem se dogovarjajo in odločajo le veliki.
Sicer je Kissinger govoril pred Združenimi narodi, kot da bi se mu iz ust cedila med in mleko. Vendar je to običajno, kadar nekdo govori pred forumom, kot je Generalna skupščina. Tu v nobenem primeru ne bi bilo priporočljivo o-menjati zahteve Pentagona, ki jih podpira tudi predsednik Nixon, po povečanju proračuna, da bi se izboljšala kvaliteta ameriškega o-rožja in nadaljevala tekma v oboroževanju.
Kissinger zatrjuje, da ZDA nikakor ne streme po dominaciji in se bodo postavile po robu vsaki deželi, ki bi izražala nodobne želje. Obenem obljubuje, da ne bodo nikoli zapustile svojih zaveznikov ali prijateljev. Svoj vpliv da bodo uporabile, da bi tudi na Bližnjem vzhodu stvari krenile po poti praktične rešitve. Nato je več ali manj naštel še vse ostale globalne teme (onesnaženje zraka, morja in zemlje, povečano porabo žita, nedoločen mednarodni monetarni sestav) — vsa vprašanja in zahteve, ki jih svet ne bo mogel uspešno rešiti, če bo razbit na izolirane nacije ali razdeljen na bloke.
V	preteklih letih so nas v OZN pogosto onemogočale brezplodne razprave, je rekel Kissinger. ZDA so pripravljene razpravljati o tem, kako bi Varnostni svet postal učinkovitejši. Zato bodo podorle zahtevo, da postane Japonska njegov stalni član. (Neuvrščeni menijo, da je bil Varnostni svet najpogosteje neučinkovit prav zaradi pravice veta njegovih petih stalnih članov. Zaradi tega menijo, da bi ne bilo treba povečati števila stalnih članov s pravico veta, marveč bi bilo treba veto odpraviti. Kissinger je tudi v tem primeru prepričan, da morajo imeti veliki glavno besedo. Zato bi hotel le nekoliko razširiti klub velikih).
V	nadaljevanju razprave v Glavni skupščini bodo predstavniki neuvrščenih gotovo odgovorili Kissingerju. Zlasti v zvezi z bededami, ki jih je izrekel na njihov račun. Sicer Kissingerju nihče ne oporeka njegovih zaslug v zvezi, s popuščanjem napetosti v svetu, vendar pri tem mnogi ne pozabljajo, da prav on predseduje tudi ameriškemu «Komiteju štirideseterice», ki odloča o vseh akcijah številnih ameriških tajnih služb, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi akcijami — od odkrivanja davčnih utaj v ZDA do, recimo, poskusa izkr-cevanj kubanskih protirevolucio-narjev v Zalivu prašičev ali najnovejšega organiziranja generalskega «puča» v Čilu.
OB 30. OBLETNICI ZDRUŽITVE ISTRE Z JUGOSLAVIJO
Italijanski bataljon «Alma Vivoda»
na bujskem območju septembra-novembra 1944
15. samostojna istrska četa - najboljše organizirana partizanska enota tega kraja - Vloga bataljona «Alma Vivoda» - Zima, epidemija tifusa in začetek sistematičnega novačenja novih borcev
UNIČENI GOZDOVI VZROK SUŠE
Juergen Rader - Rotzsch, strokovnjak Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je v nekem svojem poročilu tej organizaciji izjavil, da je uničevanje gozdov in vegetacije glavni vzrok suše v nekaterih predelih zahodne Afrike. Ta gozdarski inženir je do svoje ugotovitve prišel potem, ko je raziskal položaj v Zgornji Volti.
PREPOVEDANO BRITJE ŽENSKIH NOG
Dva brivca iz Columbusa (ZDA) sta se morala odpovedati donosnemu poslu: britju ženskih nog. Obrtniška zbornica je svoj ukrep utemeljila s tem, da je bilo izdano dovoljenje samo za «delo na glavi, obrazu in vratu», vendar o-ba brivca nista bila kaznovana, ker s tem nista bila seznanjena.
Bataljon se je moral sorazmerno hitro prilagoditi novi situaciji na bujskem območju. Zavoljo različnih razlogov je bilo to ozemlje težavno. Predvsem je bilo treba imeti pred očmi, da ni na tem območju prej delovala kakšna večja partizanska enota, zato se je partizansko delovanje odvijalo samo na pobudo posameznikov, s samostojnim nastopanjem majhnih krajevnih skupin vaškega značaja. Najboljše organizirana partizanska enota tega kraja je bila majhna 15. istrska samostojna četa. Nastala je 18. januarja 1944, podrejena pa je bila hrvaškemu narodnoosvobodilnemu odboru bujskega okraja pod vodstvom Antona Gorjana, od maja 1944 dalje pa komandi mesta Buje. V taki situaciji je bilo logično, da so Nemci, izkoriščajoč posebno podporo italijanskih kolonov, ki so se tamkaj naselili v času fašističnega raznarodovanja, z lahkoto postavili celo mrežo svojih in fašističnih postojank Salojske republike, ki so kontrolirale zlasti največje ceste.
Kar se tiče italijanskega naprednega prebivalstva na bujskem območju, moramo ugotoviti, da je bilo leto manj revolucionarno navdušeno kakor prebivalstvo hrvaške Istre, verjetno je bilo de-zorientirano zavoljo dveh političnih linij, ki sta se tukaj prepletali. Na ostalem predelu Istre, zahvaljujoč aktivni dejavnosti Vincenza Giganteja-Uga, (člana CK komunistične stranke Italije), je prišlo do razčiščevanja med članstvom ne bazi, zato so italijanski komunisti prešli v komunistično stranko Hrvaške že v oktobru 1943. CLN iz Trsta je uspel organizirati prek svojih pristašev v Piranu lastne organizacije bodisi v Bujah, kakor tudi v Umagu. To je sicer razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je bujsko območje, čeprav je upravno vključeno v puljsko provinco, vedno ekonomsko gravitiralo k Trstu. Zaradi tega so se tudi najtesnejše zveze političnega značaja razvijale v smeri Trsta. Tudi sedaj, ko je KPI v Trstu prekinila stike s CUN in je bila osnovana «Delavska enotnost», je bila na Bujskem v začetku še organizacija CLN, namesto politične organizacije Unione degli Italiani delTIstria (Združenje Italijanov v Istri) pod vodstvom NOO.
Po vsej verjetnosti je v taki zapleteni situaciji, član pokrajinskega izvršnega odbora hrvaške narodnoosvobodilne fronte za severno Istro povabil bataljon «Alma Vivoda» na njeno ozemlje v pomoč 15. samostojni istrski četi in komandi mesta Buje pri novačenju novih borcev, katerih število bo na koncu okrog 400, odšli pa so v pretežni večini v italijanski bataljon «Pino Budicin» in
udarno hrvaško brigado «Vladimir Gortan».
Drugo važno dejstvo, ki ga je treba imeti tudi pred očmi, je bilo, da je bil bataljon «Alma Vivoda» ob novačenju tudi na udaru tako imenovane 3. nemške ofenzive v Istri, ki je imela za cilj u-ničiti «Gortanovo» istrsko brigado. Ta je — po sodelovanju v «bojih za komunikacije» na območju Pivke — bila razmeščena v Čičariji (Brkini). Čeprav je intenzivna vojna dejavnost okrepila borbeni duh borcev v bataljonu, je bilo opaziti v njegovih vrstah prve klice razkrajanja, morda tudi zavoljo epidemije tifusa, ki je izbruhnila na tem območju, kakor tudi zaradi utrujenosti.
Bili smo na pragu zime. Bataljon je bil izčrpan, vojaško izoliran. Ne smemo pozabiti, da je v novembru tudi sam 7. korpus, od katerega je bataljon bil odvisen glede navodil za dejavnost, občutil neko utrujenost, ker je «bitka za komunikacije» izčrpala njegove borbene sile, padlo je namreč precej borcev. V tej situaciji je 7. korpus NOV in PO Slovenije poklical na Notranjsko vse razpoložljive enote s tem, da je pustil na brkinskem in istrskem ozemlju samo majhne vode ali čete za razne naloge: komande mesta, kurirske postaje, oskrbovalne enote itd. Poleg tega so Nemci povečali nad 100 njihove posadke v Istri, ki so štele okrog 30.000 mož. Zgradili so tudi o-brambno črto, utrjeno z bunkerji od Slavnika do morja. Iz teh razlogov so bili skoraj nemogoči stiki med višjimi partizanskimi štabi in Istro.
Prve dni septembra se je komanda mesta Koper premestila iz Hrvojev v Labor. Oddvojila se je od bataljona «Alma Vivoda», ki se je umaknil v Topolovec zaradi pritiska sovražnih nemških posadk v Sočergi in Kubedu, od katerih je bila najbolj nevarna posadka v šoli v Truškah. Pozneje, ker je nastalo vprašanje o o-skrbi bataljona zaradi pomanjka-
nja živil na tem področju, se je bataljon ponovno razdelil v manjše skupine ali vode, ki so bili razmeščeni v raznih krajih. 1. četa in štabni vod sta se namestila na griču med Butari in Uštjakom. 2. četa med Kučibregom in Kubedom, medtem ko je bila 3. četa pri Smilovičih. Bataljon je bil tako razporejen, da bi uporabil svoj čas počitka za vojaške vežbe in politično izobraževanje.
Od 8. do 10. septembra je član pokrajinskega odbora KP Hrvaške, delegat za severno Istro, tovariš Iso, obrazložil bataljonskemu štabu vojaško in politično situacijo na tem sektorju. Sporazumel se je s štabom za izvedbo novačenja na bujskem območju, poleg tega je vzpostavil stik s komando mesta Buje in štabom 15. istrske samostojne čete ter z organizacijami NOB v raznih vaseh.
Sredi septembra — v času deževne dobe — je izbruhnila na območju, kjer je bil razmeščen bataljon, huda tifusna epidemija. Mnogi borci so zboleli.
20. septembra je bataljon v sodelovanju s komando mesta Buje in istrsko samostojno četo začel sistematično novačenje na območju občin Portole - Momjan -Grisignana - Vertenelja.
25. septembra sta napadli bataljon blizu Gomile dve fašistični koloni. Po krajšem boju se je leta brez izgub umaknil, s seboj je odpeljal voz, naložen z živili in strelivom, ki ga je zaplenil sovražniku.
Prve dni oktobra se je bataljon premestil na južni del bujskega območja. Novačenje je bilo čedalje težje, ker je bil sovražnik na to opozorjen, predvsem zaradi povečane partizanske dejavnosti, zato je strožje nadzoroval teren vzdolž glavnih cest. Pomagali so mu njegovi obveščevalci, ki so bili v vsaki vasi, posebno med priseljenimi italijanskimi koloni iz fašističnih časov.
Sredi oktobra je bilo novačenje zaključeno z burko v Vertenelju. Čeprav so imeli fašisti svojo največjo posadko prav v Bujah, so
bataljonski borci organizirali zbor na cestnem križišču Umag - Ver-teneljo, ki vodi proti Bujam, to je pred očmi fašistov. Da bi nevtralizirali njihovo morebitno akcijo in preprečili osredotočenje sil, se je nekaj borcev prikazalo v Vertenelju z instrumenti na pihala, ki so jih namenoma zaplenili. Poleg tega so razširili govorico, da oni pripadajo partizanski godbi neke velike enote, ki bo kmalu prišla semkaj oziroma je že v bližini. Ukana je dobro uspela, Nemci in fašisti so se zaprli v svojo utrjeno postojanko v Bujah. Novinci so prešli brez težav na cesto Trst - Pulj, nato se je bataljon usmeril proti Novi vasi in od tam proti vzhodu, potem ko je spet združil svoje sile.
20.	oktobra so borci — na pohodu v južni bujski predel do taborišča — prispeli do bližine Kra-sice. Tam so počakali v zasedi italijanski avto «topolino» in majhen kamion, na katerem so se peljali fašisti po cesti Trst - Pulj. Po krajšem boju se je sovražnik umaknil. Celoten bataljon je nato prekoračil asfaltirano cesto.
21.	oktobra — Spet so se spopadli s fašisti v bližini Marušiči. Ob tej priliki so zaplenili oddajno in sprejemno postajo esesovcev. Bataljon je nadaljeval svojo pot brez izgub. Dokončno si je uredil logor na hribu nad Kuberto-nom.
Konec oktobra je imel bataljonski štab pogovor z dvema oficirjema hrvaške udarne brigade «Vladimir Gortan». V tistem ča su je Gortanova brigada iz Brki nov prešla v Istro, razvijajoč ta ko imenovano istrsko «protiofen živo», osvobodila je istrski Kras Oba oficirja sta poveljevala _ sa botažnemu vodu in udarni četi ki sta bila v bližini tega bataljo na. Obveščevalna služba je jav Ijala, da se Nemci in fašisti pri pravljajo na ofenzivo precejšnje ga obsega z osredotočenjem voj ske iz bližnjih postojank, da bi obkolili to območje.
BORIS KOVAČIČ
(Nadaljevanje sledi)
....................m.un...... n,mimi. .....................................um
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je ugoden za reševanje administrativnih vprašanj. Pomagali boste neki mlajši osebi, da se bo pravilno usmerila.
BIK (od 21.4. do 20.5- Proučite natančno delovni program, preden se ga lotite. Nekomu boste dokazali svojo čustveno iskrenost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neko srečanje vam ne bo prineslo neposrednih koristi, vendar ne izgubite zaupanja. Važen razgovor.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pri-izvajanju svojega programa boste naleteli na nekaj nevšečnosti. Ljubljena oseba vam je zvesta.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne spuščajte se v spletke in vaša iskrenost bo poplačana. Prehoden nesporazum z ljubljeno osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-spešno sodelovanje in razumevanje med vami in sodelavci. Prijetno vzdušje z ljubljeno osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Zanimajte se bolj za vaše resnične interese. Z obojestransko popustljivostjo boste rešili zakonski spor.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaš poslovni položaj se bo utrdil. Na programu imate prijetno in zabavno potovanje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobri izgledi v zvezi z reorganizacijo finančnega poslovanja. Bodite bolj potrpežljivi z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S pretiranimi ambicijami bi utegnili pozabiti na dejanske možnosti. Napeto vzdušje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nudila se vam bo priložnost za dober zaslužek. V osebnih zadevah ne bo nobene spremembe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vložiti boste morali vse svoje sile in se krepko spoprijeti z novimi nalogami. Potrebni ste počitka.
Letošnja jesen nas preseneča s svojo ostrostjo. Povsod je žalostna. Najbolj v mestih, tudi tale prizor na sliki ni najbolj spodbuden:	gola drevesa, listje na tleh, osamljen par, kot izgubljen v tem parku,
vse to nas običaj no spominja na minevanje let in na vse, kar še pride
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji
Nekalere prvine njenega pravnega položaja, tudi v primerjavi s položajem nemške in francoske manjšine
4.
«Dovoljena in zajamčena ne bo le svobodna raba jezika v zasebnih trgovskih odnosih s političnimi upravnimi in sodnimi oblastmi! V krajih, kjer prebivajo v znatnem številu državljani, ki ne govorijo italijanskega jezika, bo v državnih šolah zagotovljen pouk materinega jezika. Posebne zahteve predelov, naseljenih s prebivalci različnega jezika in tradicij, bodo našle svojo zaščito v svobodnem poslovanju posebnih oblik krajevnih samouprav». Temu so sledili tudi nekateri konkretni u-krepi: 27. avgusta 1945 je takratni predsednik italijanske vlade F. Farri razložil odlok o samoupravi (avtonomiji) za deželo Aosto, kjer živi francoska narodna manjšina. «S tem odlokom se prenaša oblast na deželo», je izjavil, «kjer Jivijo italijanski državljani dru-
gega jezika in kjer obstaja popolno jezikovno izenačenje in upravna decentralizacija glede vprašanj lokalnega pomena.» (9) Namestni-ški dekret št. 545 z dne 5. septembra 1945 o pravni ureditvi Doline Aosta pa je med drugim določil, da se v vseh šolah na tem območju (člen 18) poučuje enako število ur francoski in italijanski jezik, razen tega pa je pouk nekaterih predmetov tudi samo v francoščini. Svobodno je mogoče uporabljati francoski jezik v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi (17. člen). V posebni knjigi so navedli 46 kraiev s francoskimi imeni (pred nastopom fašizma) z vzporedno italijansko toponomastiko. (10) Zakon z dne 22. novembra 1925 (pod fašističnim režimom) je namreč dokončno in radikalno izločil francoščino iz vseh javnih in zaseb-
nih šol. Zakonski dekret z dne 15. oktobra 1925 pa je zagrozil z ostrimi kaznimi vsem funkcionarjem in sodnikom, ki bi pri svojem uradovanju hoteli uporabljati francoski jezik. Leta 1939 so naposled izvirno francosko toponomastiko zamenjali z izumetničenimi italijanskimi krajevnimi imeni. S tem, da so zagotovili Valdostancem po koncu zadnje vojne avtonomijo, so skušali preprečiti separatistične, odcepitvene težnje. 18. maja 1945 je namreč dvajset tisoč prebivalcev tega območja zahtevalo plebiscit, čemur so sledile peticije zaveznikom in francoski vladi. 26. marca 1946 pa so Valdostanci, sklicujoč se na Atlantsko listino, vnovič terjali referendum. Ko te akcije niso uspele, pa so zahtevali vsebinsko širšo avtonomijo (načrt z dne 3. marca 1947), ki je zahteval med drugim ureditev, podobno kantonalnemu sistemu v Švici, in jamstvo OZN. (11)
Namestniški dekret št. 825. z dne 22. decembra 1945 o uporabi nemškega jezika v občinah bocen-ske pokrajine (trije členi) je določil, da je dovoljeno uporabljati nemški jezik v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi. Javni dokumenti razen sodb in odredb sodnih organov so lahko redigirani v nemškem jeziku. Registri civilnega statusa pa naj bi bili v italijanščini s prevodom v nemškem jeziku. Ukrepe za izvedbo te določbe naj bi poleg društva sprejeli tudi po zaslišanju
(mnenju) komisije, v kateri naj bi sodelovalo ustrezno predstavništvo južnih Tirolcev, se pravi predstavnikov nemške narodne manjšine. (12)
Če povzamemo nekatera pomembnejša izhodišča iz prej omenjenih dokumentov in izjav, postane še posebej značilno, da že prva — in to uradna — izjava italijanske vlade z dne 11. julija 1945 govori o posebnih jamstvih za državljane neitalijanskega jezika. Za primerjavo naj navedemo resolucijo, ki je bila sprejeta po koncu prve svetovne vojne (leta 1920) v takratni italijanski poslanski zbornici in ki je med drugim zagotavljala, «da bodo lahko etnične skupine, ki bodo ostale zunaj svoje matične države, na podlagi iskrenih jamstev gojile svoj jezik, svojo kulturo in svojo vero brez omejitev in ovir ter bodo uživale globoko spoštovanje v svojem posebnem položaju». Najvišje italijansko predstavniško telo je torej že pred dobrimi petdesetimi leti (resda samo deklarativno, saj izjavi niso sledili ustrezni normativni in drugi ukrepi. kar je nujno poudariti) priznavalo, da imajo «etnične skupine» poseben status. V citirani izjavi pa naj bi se ta «posebna jamstva konkretizirala predvsem v svobodni rabi jezika, pouku v materinem jeziku in pa «krajevnih samoupravah», katerih pristojnosti in siceršnje posebnosti pa niso bile opredeljene.
Na ta zagotovila je bržčas mislil tudi takratni predsednik italijanske vlade Alcide De Gasperi v govoru 18. septembra 1945 pred svetom zunanjih ministrov v Londonu, ko je med drugim izjavil: «Če bi mogla italijanska demokracija uveljaviti vsa tista načela, ki so jo navdihovala, bi dala z vrsto jezikovnih poroštev in deželnimi avtonomijami etničnim manjšinam varstvo lastnega narodnostnega življenja. Toda val nacionalistične reakcije se je zrušil na demokracijo . . . Jugoslovani se lahko upravičeno pritožujejo nad zatiranjem njihove manjšine v Julijski krajini in zahtevajo maščevanje zaradi požiga Narodnega doma v Trstu. Imajo prav.» (13) še septembra 1947 je De Gasperi izjavil, da bo s slovensko etnično skupino, kar zadeva njeno narodnostno zaščito, italijanska vlada ravnala enako kot z nemško etnično skupino, (14) Toda po uveljavitvi mirovne pogodbe (15. septembra 1947), na podlagi katere se je italijanska uprava vnovič vrnila na del go-riškega območja, je prišlo do hudih izpadov zoper pripadnike slovenske manjšine. «Pogromi proti Slovencem v Gorici meseca septembra 1947», navaja med drugih spomenica Demokratične fronte Slovencev v Italiji, «v dneh, ko je ZVU (angloameriška vojaška u-prava — op. pis.) predala oblasti novi italijanski administraciji, pasivno zadržanje funkcionarjev jav-
ne varnosti ob tej priliki in ton, katerega so ubrali lokalni italijanski nacionalistični časopisi proti Slovenskemu življu, so jih kmalu prepričali, da so bile njihove nade preuranjene.» (15) Slovenci na goriškem so že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe z Italijo (21. maja 1947) zahtevali v spomenici, naslovljeni na predsednika italijanske vlade, poseben statut, ki naj bi zagotovil narodnostne pravice.
9) Lavo Čermelj, Slovenci pod Italijom, Beograd 1953, str. 27.
10)	Gazzetta ufficiale, št. 113, 20 septembra 1945.
11)	Gl. Guy Héraud, Popoli i lingue d'Europa, Milano 1966, str. 330 in naprej.
12)	Po podatkih uradnega štetja z dne 24. oktobra 1971 je bilo med rezidentnim prebivalstvom v pokrajini Bočen 260.351 Nemcev (ali 11,8 odst. več, ko so to ugotovili med štetjem 15. oktobra 1961), 137.759 Italijanov (7,4 odst. več kot leta 1961) in 15.456 Ladincev (22,7 odst. več kot leta 1961).
13)	Diego De Castro, II problema di Trieste, Bologna 1952, strš 210 in naprej.
14)	A. Sfiligoj, SDZ v Gorici. Gorica 1969, str. 72.
15)	Priloga «Soče», št. 96, 11. junija 1949.
(Nadaljevanje sledi)
PETEK, 28. SEPTEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za otroke PUSTOLOVŠČINE TOMA TERRIFICA ŽABA PRINC
18.25 EL GIORNALINO DI GIAN BURRASCA Osma in zadnja epizoda ADDIO GIORNALINO 19.45 ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike in parlamentarne vesti Napoved vremena 20.30 DNEVNIK
21.00	POSEBNE TELEVIZUSKE ODDAJE Oddajo pripravlja Ezio Zefferi
Tretja oddaja o glasbi, katero pripravlja Gino Marinacci. Oddajo predstavlja Renzo Arbore.
23.00	DNEVNIK
Napoved vremena in športne vesti
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.15	Sodobno ameriško gledališče WINTERSET
Televizijska priredba v dveh delih, katero je pripravil Sil-vairio Blasi
Winterset, delo, ki ga je napisal Maxwell Anderson 1. 1935, je najbolj znana drama tega ameriškega pisatelja. Predvajana je bila v Ameriki 1. 1936, v Italiji 1. 1940 v «Teatro delle Arti», delo je režiral Anton Giulio Bregaglia, kasneje pa Giorgio Strehler 1. 1946 v milanskem gledališču «Odeon», v glavnih vlogah sta nastopila Evi Maltagliatti in Salvo Ran-done. Protagonist v tem delu je Mio, sin Italijana, nekega Romagne, ki je nedolžen končal na električnem stolu, obtožen zločina, ki ga v resnici ni nikoli storil (jasno je namigovanje na primer Sacca in Vanzettija, čeprav to ni jasno {»vedano). Mio, ki edini veruje v očetovo nedolžnost, sreča v New Yorku Gartha, bivšega gangsterja, in se zaljubi v njegovo sestro Miriam. V svojem nadaljnjem raziskovanju, da bi razkril resnico, odkrije pravega storilca zločina, ki je neki Rock. Obenem pa tudi odkrije, da je sodnik Graunt, ki je izrekel smrtno obsodbo nad njegovim očetom, od grižnie vesti znorel. Vendar Mio omahuje, ne more se takoj odločiti, da bi stopil v akcijo, Rock pa, ki ugotavlja, da bo igr0 izgubil, ga prehiti in ubije. Miriam je vsa iz sebe, ne more razumeti absurdnosti usode, njena bolečina jo privede do tega, da se ji postavi po robu. Ne more biti tiho, na ves glas izpove resnico, da je Rock pravi morilec, čenrav j0 bo to stalo življenje. Garth, njen brat, ki je nekoč bil član Rocko-ve bande, je videl, kako so žrtev umorili, a se je bal to odkriti. Mirtam ni nikoli mogla razumeti, kako je mo Pel njen brat dovoliti smrt nedolžnega, brž, ko se ji je nudila priložnost, da je spoznala Mia. mu je hotela pomagati, da bi odkril pravega morilca. Toda to je morala plačati s svojim življenjem.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.25	in 15.35 TV V ŠOLI
12.00	in 17.10 ANGLEŠČINA 18.10 Proaram za otroke
KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU
Nagradne kremrezine za Matjažka in trobento
Glasbena pravljica, ki jo je napisal Janez Sever, uglasbil
Borivoj Savicki. Oddajo so pripravili Saša Hrovatin, Jasna
Nova, Vladi Rijavec, Jože Spacal, Milena Ukmar, Tanja
Svpvnik
18.40 OBZORNIK
18.55 Barcelona: EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI JU GOSL AVLI A — GRČIJA Evrovizijski prenos 20.30 Glasbena medigra 20.45 RISANKA
21.00	DNEVNIK
21.25	TV barometer
21.35 Iz zakladnice svetovne književnosti A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI 1. del barvnega filma Režija: Andre Hunebelle
V glavnih vlogah: George Marhall, Gino Cervi, Burvil, itd. Trije mušketirji je eden najbolj znanih romanov A. Dumas a st. Zaradi razgibanosti dogajanja in duhovitosti so se filmski ustvarjalci že v času nemega filma lotili njegove ekrani-zacije Kasneje je b'lo še več filmskih poskusov, najbolj znan pa je film Trije mušketirji z Gene Kellyjem v glavni vlogi Film ki bo danes na sporedu, še ni bil predvajan v kme-matografskih dvoranah, je pa eden boljših in bo brez dvo ma zadovoljil širši krog gledalcev 23.20 POROČILA
16.55
21.00
21.15
21.30
22.20
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Evropsko prvenstvo v košarki
JUGOSLAVIJA - GRČIJA
Barvni prenos
RISANKA
POROČILA
ZASLEDOVANJE ANGELA CHAVEZA Film iz serije «Zakon divjega zahoda» VZPON NA KILIMANDŽARO Dokumentarni film
liiiii! lizzi  .....- - — — :   —rzžrzz rrzirrzrz rzrrrzrzr
JANKO JERI - GORAZD KUŠEJ:
TRST A
7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dejstva in mnenja;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.30 Simf. skladbe deželnih avtorjev; 18.55 Glasbeni feljtoni; 19.10 Na počitnice; 19.20 Zbori in folklora:
20.00	šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.50 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 12.15 in 14.30 Deželne kronike; 15.10 Roman Da-mianija Zorzenona «La tuta gialla»; 15.30 Glasbeni spored; 16.00 Simf. koncert; 16.40 Elektronske orgle; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30, 23.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Edi Galletti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Glasbeni spored; 13.30 Včeraj, danes in jutri; 14.00 Tretja stran; 14.40 Mini juke box; 15.00 Prehodne popevke; 15.30 Glasbena oddaja; 16.00 Plošče; 17.00 V plesnem ritmu; 17.40 Italijanski zbori; 18.00 Tops-pops; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna panorama; 19.00 Glasbeni cocktail; 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Zabavna glasba; 20.00 Naši zbori pojo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 22.30 Simf. koncert; 23.35 Današnji ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti program; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Sodobne ital. popevke;
15.00	Glasbeni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Včerajšnja in današnja filmska glasba; 19.25 Pianist Raimondo Campisi; 20.20 Milanski koncerti — dirigira Mariss Jansons; 22.20 «Andata e ritorno» z Mino; 23.00
Parlamentarne vesti.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 17.30, 19.30
22.30	Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.45 Melodrama; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Posebni program z Rosan-no Schiaffino; 12.40 «Alto gradimento» 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Radijska priredba; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Plošče lahke glasbe;
20.10	«Andata e ritorno» z Mino; 20.50 «Supersonic»;
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Angleške Bachove suite; 1.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Glinka, Liapunov, Bizet; 14.30 Plošče resne glasbe;
15.15	Koncert sopranistke E. Schwartzkopf in baritonista D. Fi-scher-Dieskau; 15.45 Simf. skladbe; 17.20 Debussyjeve skladbe;
18.00	Beethovnovi trii; 18.30 Lahka glasba; 19.45 Vsakovečerni koncert; 20.15 Zdravstvena oddaja; 21.30 življenje in delo Gian Francesca Malipiera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.00 Jutranja kro nika; 8.08 Dobro jutro, otroci!
9.10	Glasbena matineja: 10.05 Ra dijska šola; 10.35 Glasovi v rit mu; 11.15 Po Talijinih poteh 12.20 Z nami doma in na poti
13.10	Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.15 Zabavna glasba
15.10	Ljudske pesmi drugih narodov; 15.30 Poslušalci čestitajo;
16.00	Dogodki in odmevi: 16.40 Blaž Arnič: Slike iz mladosti — suita za klavir; 17.40 Orkester Sender Freies Berlin; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio Vitala Ahači ča; 21.00 Skladbe Emilia Cosetta;
22.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Popevke in plesni ritmi.
KOŠARKA
EVROPSKO PRVENSTVO
Zmaga Jugoslavije v otvoritveni tekmi
V srečanju, ki ni zadovoljilo ljubiteljev košarke, so «plavi» premagali Španijo s 6 točkami razlike
BARCELONA, 27. — Jugoslavija je prišla danes v Barceloni v 1. kolu evropskega košarkarskega prvenstva preko prve ovire: premagala je Španijo z dokaj tesnim izidom 65:59 (31 proti 26).
Na splošno lahko rečemo, da je bilo srečanje slabo in ni zadovoljilo bolj zahtevnih ljubiteljev košarke. Slabo sta igrali obe ekipi, čeprav je bila igra morda na videz hitra, pa v resnici le ni tekla teko, kot bi morala. To je bilo opaziti že v začetnih minutah, ko je živčnost obeh peterk vplivala zlasti na strelce, saj žoga ni in ni hotela v koš, ne na eni, ne na drugi strani. Sloviti Čo-sič se je v začetnem delu igre izkazal v glavnem le pod svojim košem, kjer je zelo dobro skakal na odbite žoge, s katerimi je nato preko dolgih podaj v špansko zaledje zalagal svoje napadalce. Ti pa niso imeli mirne roke, predvsem pa niso bili navajeni na nove koše v športni dvorani, teko da je bil izid ves čas dokaj nizek.
Ko so Španci spoznali, da s prvo peterko ne bodo kos «plavim», so poslali v igro 176 cm visokega Buscate, ki je bil nato ves čas sreča-
nja eden najboljših španskih mož na igrišču. Pri vodstvu s 24:14 so «plavi» začeli zgubljati svojo prednost in slabe tri minute pred koncem so Španci izenačili na 24:24. Nato pa je klical trener Novosel minuto odmora in odtlej je prednost Jugoslovanov zopet začela rasti.
«Plavi» so v začetku d. p. povedli na 41:28, kar je bila njihova najvišja prednost v tej tekmi. Nato pa se je začela zopet zmanjševati in borbeni Španci so jo kmalu mižali na 4 točke.
Precej časa ni bilo gotovo, če bodo «plavi» zdržali do konca, vendar je postalo proti koncu le očitno, da jim dve točki ne boste ušli.
Tako lahko rečemo, da so Jugoslovani v glavnem zadovoljili le s tem, da so osvojili obe točki, z igro pa nikakor ne. Morda bodo zaigrali bolje v ostalih tekmah, ko bodo imeli proti sebi manj nevarne nasprotnike. Jutri bodo igrali z ekipo Grčije.
Italija se bo jutri pomerila s Francijo.
Izidi ostalih tekem:
Bolgarija — Francija	89:70 (41:31)
SZ — Poljska	104:83 (53:33)
«7. IVOV ODBOJKARSKI MEMORIAL» V ROVCU
SALONIT OSVOJIL POKAL
Presenetljiva uvrstitev ekipe Bovca pred šesterko Izole
V nedeljo je bil v Bovcu tradicionalni odbojkarski turnir za «7. Ivov memorial», ki ga že sedmo leto zapored organizira domači klub, v spomin na prezgodaj preminulega igralca Iva Cudra. Turnirja so se, tako kot lani, udeležile ekipe Fužinarja, Salonita, Izole in Bovca.
Zanimiva prireditev, ki si jo je ogledalo nekaj sto ljudi je bila tokrat prvič v novi bovški telovadnici.
Številne ljubitelje odbojke je predvsem zanimalo, kako so vsi trije drugoligaši pripravljeni na prvenstvo, ki se prične že 7. oktobra, medtem ko so domačinu že vnaprej «določili» zadnje mesto.
Muhasti žreb je hotel, da se oba favorita za prvo mesto, Salonit in Fužinar, srečata v prvi tekmi. Vse napovedi so bile v korist Ravenčanov, ki so v preteklih letih trikrat zapored osvojili pokal.
Že sam začetek tekme pa je po kazal, da je tokrat Salonit boljši. Po lepi in dinamični igri je prvi set pripadel Kanalcem. V drugem setu je sicer Fužinar povedel z rezultatom 5:0, vendar tudi to ni zadostovalo, da ne bi Salonit slavil pomembno zmago nad večnimi tekmeci.
Pravo presenečenje pa so v drugi tekmi pripravili domačini, ki so slavili pomembno zmago nad favorizirano Izolo. Prvi set so Bovčani dobili na razliko in ko je Izola
liiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
4. KOLO V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI
Visoka zmaga Pr ole ter j a iz Renč
V Ilirski Bistrici (zaradi pretepa) v 87. minuti prekinjena tekma
v setih izenačila ni bilo nikogar, da bi stavil na domačine, ki pa so v odločilnem setu pripravili pravi podvig.
V tretji tekmi turnirja Izola ni mogla prikriti razočaranja, ki ga je doživela z Bovcem, Fužinar pa je popravljal slab vtis iz prve tekme in je zmagal z 2:0.
Četrto srečanje med Bovcem in Salonitom ni postreglo z zanimivostmi. Domačini so igrali podrejeno vlogo, čeprav je Salonit zamenjal polovico moštva z mladimi i-gralci.
Posledice naporov iz tekme z Izolo je Bovec občutil šele v tekmi s Fužinarjem ko je popolnoma odpovedal in doživel težak poraz.
Zadnja tekma turnirja je bila najbolj razburljiva. Salonit je vidno popustil v prepričanju, da mu Izola ne more biti nevarna. Izolčani pa so zaigrali kot prerojeni. Skratka, ni jih bilo mogoče prepoznati. Presenetljivo lahko so dobili prvi set nad šokiranimi Kanalci in na pomolu je bila senzacija. S težavo je Salonit uredil svoje vrste ter z rutinirano igro paraliziral nasprotnika, ki je v svojih vrstah imel nekoliko mlajših igralcev, kateri niso bili psihično dorasli položaju.
IZIDI
Renčani so po dolgem času zopet videli domače moštvo. Odprii so namreč novo nogometno igrišče, ki je najkvalitetnejše na Primorskem. V predtekmi so se pomerili veterani Železničarja iz Nove Gorice (ki so pred leti navduševali privržence nogometa na Goriškem) z domačimi mladinci. Zopet smo videli nekdanje ase kot so: Žibernik, Tonca, Anič, Arčon, Gorjan, Mozetič in drugi.
V	glavni tekmi pa so se Renčani pomerili z Branikom iz Šmarij. Tudi tokrat so Renčani zaigrali zelo dobro. Posebno dobro je zaigral napad, v katerem velja pohvaliti predvsem Uršiča, Fajta, Žigona in Krajnika.
V	Ilirski Bistrici je bila ves čas tekma zelo napeta. Hrvatini, čeprav oslabljeni, so zaigrali odlično in po 87. minuti je bil rezultat neodločen, čeprav so imeli Hrvatini več zrelih priložnosti. Tedaj pa je sodnik izključil dva igralca domačinov zaradi grobih prekrškov in udarjanja nasprotnikovih igralcev. V obračun so se zatem vrne; šali še nekateri igralci in gledalci ter je sodnik tekmo upravičeno prekinil. Tako bo srečanje verjetno odločeno s 3:0 v korist Hrvatinov. Taki dogodki res ne sodijo na naša igrišča in bo potrebno izgrednike ostro kaznovati.
Pivka je zopet pripravila ugodno presenečenje za svoje navijače. Po nedeljski katastrofi na domačem igrišču, ko so jih katastrofalno premagali Bistričani, so proti Pi-
LESTVICA						
Proleter	4	4	0	0 14 4		8
Renče	4	4	0	0 15 6		8
Transport	4	3	1	0 18 4		7
Bilje	3	2	0	1	9 2	4
Hrvatini	4	1	2	1	8 9	4
Cesta	3	2	0	1	4 9	4
Pivka	4	2	0	2	5 13	4
Branik	3	1	I	1	8 8	3
Piran	3	1	0	2	8 4	2
Brda	4	1	0	3	5 14	2
Vodice	3	0	0	3	3 6	9
Komen	3	0	0	3	3 9	0
Vipava	3	0	0	3	5 17	0
ranu zaigrali kot prerojeni in uspeli zmagati s tesnim rezultatom. Po drugi strani pa opažamo, da je Piran verjetno podcenil kvahteto moštev v primorski ligi in se temu primerno tudi pripravil.
Brda so po uspešnem začetnem
startu v Postojni doživeli' pravo katastrofo. S tem porazom so se zopet «spustila na zemljo», saj so lahko uvidela, da si bo potrebno priboriti še precej nogometnega znanja. Ne gre pa podcenjevati tudi dobre igre Proleterja, ki tudi igra vse bolje.
Bilje so doma z veliko težavo premagale borbeno ekipo Vodic iz Šempasa. Tekma bi morala biti v Šempasu, a so jo zaradi dežja igrali v Biljah. Prav bi bilo, da bi Biljenci kljub temu prišli spomladi gostovat v Šempas.
IZIDI
Renče — Branik	5:1'
Transport — Hrvatini	1:1
Smučarji SPDT so se med svojim letošnjim poletnim tečajem na Vršiču skupno s svojim trenerjem Cirilom Pračkom (na sliki s puščico) povzpeli na vrh Prisojnika
1:2
8:1
3:2
2:1
Piran — Pivka Proleter — Brda Cesta — Vipava Bilje — Vodice Komen je bil prost.
V	prihodnjem kolu se bodo sestali:
Vipava — Vodice Brda — Cesta Pivka — Proleter Hrvatini — Piran Branik — Transport Komen — Renče Bilje: proste.
Vidimo, da bosta na sporedu kar dva derbija. Prvi bo v Pivki med Pivko in trenutno vodečim moštvom Proleterja, Pivki so po zmagi v Piranu porasla krila in bo skušala doseči kar se da ugoden rezultat.
V	obmorskem derbiju pa se bosta spoprijeli ekipi Hrvatinov
v prvih štirih kolih.
Igor Varl
Salonit — Fužinar	2:0
(15:10, 15:8) Bovec — Izola	2:1
(17:15, 7:15, 16:14) Fužinar — Izola	2:0
(15:10, 15:5) Bovec — Salonit	0:2
(9:15, 6:15) Bovec — Fužinar	0:2
(1:15, 2:15) Izola — Salonit	1:2
(15:7, 9:15, 10:15)
LESTVICA
1.	Salonit	3	3	0	6	1	6
2.	Fužinar	3	2	1	4	2	4
3.	Bovec	3	1	2	2	5	2
4.	Izola	3	0	3	2	6	0
Postave moštev:
SALONIT: Bukovec, Bavdaž, Jerončič, Paravan I, Perše, Žnidarčič, Murovec, Paravan II, Jurca.
FUŽINAR: Košuta, Rožen, Ban, Filipančič, Tušek, španžel. Golob.
BOVEC: Zorč, Trampuž, Mlekuž, Marka, Istenič, Kravanja, Božič.
IZOLA: Torkar, Jakomin, Nikolič, Lesjak, Kolenc, Mitroševski in Frankovič.
Emil Hvalica
7. oktobra v Bovcu
Šahovski brzofurnir jbRiejuih mest
Primorska šahovska podzvéza Tlif m 1 šahovskb društvo Tolmin boste v ne-Pirana, ki je naj večje razočarar^C*	7. oktobra-^b 9. uri organi-
zirala v dvorani Alp hotela v Bovcu 10. jubilejni brzotumir obmejnih mest
Slovenskega primorja, Furlanije - Julijske krajine in Koroške.
Prav pred desetimi leti so v Bovcu odigrali prvi mednarodni brzotumir, letos pa sovpada jubilejni turnir s proslavo 800-letnice mesta Bovec in 260-letnice tolminskih puntov.
Prireditelji so povabili 22 mestnih reprezentanc, ki so v desetih letih redno nastopale na tekmovanjih. Vabljena so naslednja šahovska društva (oziroma mestne štiričlanske reprezentance) : Ajdovščina, Anhovo, Idrija, Izola, Jesenice, Koper, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Sežana. Šempeter, Tolmin, Finkenstein, Gorica, Trst I, Trst II, Tržič in Videm. Turnir bo potekal po Bergerjevem sistemu, v eni skupini.
Organizator prireditve je pripravil za šest najboljše uvrščenih pokale, plakete in medalje. Za te mesta se bodo borile predvsem te ekipe: Jesenice, Trst, Koper, Anhovo. Sežana, Idrija in Postojna (ki redno posegajo po prvih mestih na turnirjih obmejnih mest).
Tako bo to letos že tretja šahovska prireditev (prva je bila šahovska liga prijateljstva in sodelovanja desetih slovenskih in italijanskih e-kip, druga mednarodni brzotumir na goriškem gradu z udeležbo 18 ekip), na kateri se bodo srečali obmejni šahisti in bodo s tem še p »dobili prijateljske stike, ki jih gojijo sosedni narodi.
S.	Kovač
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV
Visoka zmaga Primorja nad Esperio V ostalih tekmah neuspeh naših ekip
Pri naraščajnikih poraz obeh slovenskih predstavnikov
MLADINCI
B SKUPINA
V nedeljo so odigrali drugo kolo, ki ni bilo uspešno za naše enajsterice. Zmagalo je le Primorje, medtem ko sta Breg in Gaja zgubila. Prosečani so brez težav odpravili Esperio od Sv. .Alojzija. Čeprav so bili nasprotniki zelo šibki, so «rdeče-rumeni» pokazali še precejšnjo uigranost. To bo zelo pomembno za prihodnje spopade «rdeče-rumenih».
Glavni nasprotnik Brega v nedeljo ni bila Costalunga, temveč sodnik, ki je z nerazumljivimi odločitvami zelo oškodoval dolinske nogometaše. Ti so bili vsekakor preveč grobi. Zato je bil Žafran izključen. Omeniti moramo, da je to že druga izključitev «plavih» v dveh kolih. Ekipa, ki je v preteklosti prejela za svojo športnost disciplinski pokal in plaketo, si kaj takega brez dvoma ne sme več privoščiti.
Gaja je doživela pravo katastrofo. Aurisina jo je premagala kar s 7:1. «Zeleno-rumeni» bodo morali zato pregledati celotno ekipo, še posebno pa obrambo, ki je v dveh nastopih prejela kar 9 zadetkov.
Med ostalimi nedeljskimi rezul-
iiiiiiiiiiiiiuuiiHiiimimiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiififiiiii
ODBOJKA
DEŽELNE MLADINSKE IGRE
Sedem slovenskih igralk v tržaški pokrajinski ekipi
v
Šesterko pripravlja na odločilni nedeljski spopad trener Sloge Gvido Neubauer
V nedeljo se bodo končale letoš- . dmu bodo poskušale doseči tisto
llillililimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiilliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiii
NAMIZNI TENIS
V OKVIRU 13. SSI
Drevi na Goriškem zadnji dan tekem
Zaradi velikega števila prijavljenih so morali tekmovanje podaljšati še za en dan
Drevi bo zadnji dan namiznoteniškega turnirja, ki ga organizira ŠZ Dom v okviru 13. SŠI za gori-ško pokrajino. Turnir je bil naj prej programiran samo za dva večera, toda zaradi velikega števila udeležencev v moški konkurenci je bil podaljšan še na nocojšnji večer.
Drevi bosta še preostala turnirja moške konkurence: ekipno in za dvojice.
Vpisanih ekip za oba nastopa je 12. Šest jih je prijavilo ŠZ Dom, po dve pa ŠD Juventina, taborniki RMV in ŠD Sovodnje.
Ekipe bodo nastopale v sledečih postavah:
ŠZ Dom:
Komel Igor — Klanjšček Damjan
Mikluš Karel - Klanjšček Marko
Pavšič Rudi — Morel Boris Sossou David — Mužič Ferruccio Prinčič Darij — Radikon Stanko Jakin Sergij —■ Gravner Robert ŠD Juventina:
Faganel Renzo — Mučič David Corva Sandro — Plesničar Ivan RMV:
Dornik Mauro — Čubej Marko Jarc Marko — Kont Igor Sovodnje:
Cotič Darij — Cotič Marko Petejan Egon — Cijan Stane Drevišnje tekme bodo v prostorih Prosvetne dvorane «Zlati pajek» (Verdijev korzo 13, Gorica) s pričetkom ob 20. uri. Organizator opozarja vse tekmovalce na točnost in športno opremo.
I. K.
nje druge deželne mladinske igre za «Trofejo dežele Furlanije - Julijske krajine». Boj za osvojitev prvega mesta je še odprt, pred zaključkom pa vodi Pordenon s 23 točkami, pred Trstom, ki jih je zbral 21, Vidmom 19 in Gorico 17.
Na sporedu bodo še tekmovanja v sabljanju, košarki, streljanju, hitrostnem in umetnostnem kotalkanju, judu, plavanju, tenisu in odbojki.
Za nas bo zelo zanimivo odbojkarsko tekmovanje mladink, saj bo kar sedem slovenskih odbojkaric ■branilo barve našega mesta. Pri tej spodbudni številki pa moramo dodati, da pripravlja reprezentanco Trsta naš trener Gvido Neubauer.
Pred nedeljskim nastopom v Vidmu so mlade odbojkarice opravilo v četrtek še zadnji trening. Trener Neubauer pa je že v torek izbral deset igralk (od 13 kandidatk). Med izbranimi so štiri članice Kon-tovela, tri od Sloge in prav toliko od OMA.
Od Kontovela so naslednje igralke: Nadja Rupel, Elvijana Štoka, Denis Daneu in Arijana Kapun. Sloga: Ana Čuk, Mira Grgič in Suzana Benčina. Giuliana Amadei, Elena Luchesi in Mariagabriella Giurini pa so članice OMA. Iz družinskih razlogov je odpadla četrta članica Sloge Sonja Kralj, ki bi imela prav gotovo mesto v tej izbrani ekipi.
Ne glede na to odsotnost smo glede na letošnjo sestavo tržaške reprezentance več kot zadovoljni. To je še en, več kot spodbuden dokaz, da naša ženska odbojka dobiva vse bolj široke in trdne temelje. Tudi preteklo leto je doletela podobna čast našo odbojko. Glavni skelet ekipe so tvorile slovenske odbojkarice, trener pa je bi! Učo Jurkič.
Prvo mesto v deželi branijo Go-ričanke, ki so presenetljivo 'n toliko bolj nepričakovano odpravile Tržačanke. Letos se je jeziček na tehtnici nagnil vsaj na papirju v korist zastopnic iz Pordenona. Brez možnosti pa niso niti Tržačanke.
Trener Neubauer v šestih treningih ni mogel veliko napraviti. Igralke so pokazale velik napredek in prizadevnost ter so soraz-meroma tudi dobro uigrane. V Vi-
kar jim lani ni uspelo v Trstu, in sicer prvo mesto v deželi.
G. F.
OBVKSTIUA
SPDT organizira tečaj PRED-SMUČARSKE TELOVADBE od 1. oktobra do 15. decembra v sledečih krajih:
Sv. Jakob (vpisovanje v Ulici Gcppa 9);
Barkovlje * Rojan (čevljarna Gec);
Stadion «1. maj» — odrasli (Ul. Geppa 9);
Prosek (športna trgov. Starc);
Opčine (manufaktura Sosič, Alpinska 87);
Križ (tel. 220-210, Križ 215).
Smučarski tečaj za mladince sc redno nadaljuje na stadionu «1. maj» ob ponedeljkih in četrtkih,
od 18.30 do 19.30.
* * *
ŠZ Bor obvešča, da je vpisovanje za otroško telovadbo in korektivno telovadbo pod vodstvom prof. Franka Drasiča vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 19.30 do 20. ure na sedežu Bora v Trstu, stadion «1. maj», Vrdelska cesta 7, tel. 796-548.
tati izstopa zmaga CGS nad Liber-tasom od Sv. Marka (5:1). Kot zanimivost moramo omeniti še veliko število zadetkov.
V petih srečanjih so nogometaši zabili kar 23 golov, tri enajsterice (Breg, Campanelle in Esperia od Sv. Alojzija) pa sploh niso realizirale.
Prihodnje kolo bo zelo težavno za Gajo. Gostovala bo pri CGS, ki razpolaga trenutno z najboljšim napadom. Gajevci se bodo morali zato potruditi, da bi popravili slab vtis s tekme proti Aurisini.
Breg bo odigral v nedeljo svoje prvo srečanje pred domačim občinstvom. Njegov nasprotnik bodo Campanelle, ki niso do sedaj osvojile niti točke. Brežani so zato veliki favoriti.
Primorje bo igralo proti Liber-tasu od Sv. Marka. Prosečani so vsaj na papirju favoriti, kljub temu se bodo morali potruditi in ne podcenjevati nasprotnikov.
IZIDI: Costalunga — Breg 1:0, Campanelle — Libertas Sv. Sergij 0:1, Esperia Sv. Alojzij -- Primorje 0:7, Libertas Sv. Marko — CGS 1:5, Gaja — Aurisina 1:7.
LESTVICA: Primorje, CGS in Costalunga 4, Aurisina 3, Libertas Sv. Sergij 2, Libertas Sv. Marko, Breg in Gaja 1, Campanelle in Esperia Sv. Alojzij 0.
PRIHODNJE KOLO: CCS - Gaja, Primorje — Libertas Sv. Marko, Libertas Sv. Sergij — Esperia Sv. Alojzij, Breg — Campanelle, Aurisina — Costalunga.
A SKUPINA
Po dveh tekmah je na vrhu lestvice A skupine samo Muggesana. Giarizzole so ponovno razočarale (remi z Libertasom iz Roccia), medtem ko sta Libertas in Crem-caffč nožela prvi zmagi.
IZIDI: Roianese — Muggesana 0:4, Libertas Rocol — Giarizzole 1:1, Libertas TS — Inter SS 3:1, Cremcaffè — Edera 2:0, Rosandra
—	Demacori 0:0.
LESTVICA: Muggesana 4, L:ber-tas Rocol in Rosandra 3, Cremcaffè, Libertas TS, Roianese in Edera 2, Giarizzole in Demacori 1, Inter SS 0.
PRIHODNJE KOLO: Edera -Rosandra, Inter SS — Cremcaffè, Giarizzole — Libertas TS, Muggesana — Libertas Rocol, Demacori
—	Roianese.
NARAŠČAJNIKI
A SKUPINA
Oba naša predstavnika, Breg in Union, sta zgubila. Breg je podlegel Fortitudu z 0:4, Union pa tržaškemu Libertasu z 0:3. Po obetajočem začetku sta tako obe e-najsterici" doživeli grenkobo poraza. Upajmo, da je to le slučajen zastoj.
Na vrhu lestvice je po dveh kolih sam CGS. Že lani so naraščajniki te enajsterice takoj povedli, ob koncu prvenstva pa so neverjetno popustili in osvojili zato slabo četrto mesto.
Prihodnji nasprotnik Brega bo Tergeste. Ta ekipa ne bi smela povzročiti Brežanom preveč preglavic, čeprav bodo nastopili brez diskvalificiranega Ferluge. Težja na loga čaka Union, ki bo gostil Crem caffè. Tržačani imajo tudi dve teč ki na lestvici, v nedeljo pa so pod legli prav CGS. Zato bo tekma zanimiva in napeta.
IZIDI: Fortitudo — Breg 4:0, Tergeste — Giar zzole 1:3, Libertas TS - Union 3:0, Cremcaffè - CGS 0:1, Don Bosco — Demacori 0:3.
LESTVICA: CGS 4, Giarizzo'e in Fortitudo 3, Breg, Union, Cremcaffè, Demacori in Libertas TS 2, Tergeste 0, Don Bosco —1.
PRIHODNJE KOLO: CGS - Don Bosco, Un'on — Cremcaffè, Giarizzole — Libertas TS, Breg — Tergeste, Demacori — Fortitudo.
B SKUPINA
V	drugi skupini že vodi Triestina, kateri sledijo Rosandra, Opici-na Supercaffè, Inter SS in Zaule. V dosedanjih nastopih je nekoliko razočarala Ponziana.
IZIDI: Triestina — Stock 4:0, Libertas Rocol — Domio 2:0, Ponziana — Inter SS 1:1, Sv. Jakob — Zaule 0:3, Rosandra — Opicina Supercaffè 0:0.
LESTVICA: Triestina 4, Rosandra, Opicina Supercaffè, Inter SS in Zaule 3, Ponziana in Libertas Rocol 2, Domio in Stock 0.
PRIHODNJE KOLO:	Zaule -
Rosandra, Inter SS — Sv. Jakob, Domio — Ponziana, Stock — L’ber-tas Rocol, Opicina Supercaffè — Triestina.
ZAČETNIKI
V	nedeljo mso odigrali tekem začetniškega prvenstva, ker so bila na sporedu finalna srečanja p »krajinskih reprezentanc. Tržaška enajsterica se ni najbolje odrezala, saj se je uvrstila na zadnje mesto.
Zmagal je Pordenon pred Vidmom in Gorico.
IZIDI: Pordenon — Gorica 3:1, Trst — Videm 0:2.
Finale za 3. mesto:
Gorica — Trst	1:0
Finale za 1. mesto:
Pordenon — Videm	2:1
Jutri bodo odigrali tretje kolo začetniškega prvenstva. Breg no i-gral proti enajsterici Sonč ni, ki je prva na lestvici.
TRETJE KOLO:	Ponziana
Cremcaffè, Libertas Rocol — Rosandra, CGS — Esperia Pio XII, Opicina Supercaffè — Tergeste, Breg — Soncini, Fortitudo — Giarizzole, Muggesana — Zaule.
M. K.

TELEVIZIJA
Danes si bomo lahko ogledali te tekme evropskega košarkarskega prvenstva:
16.55	— Jugoslavija — Grčija (TV Koper)
18.55	— Jugoslavija — Grčija (TV Ljubljana)
23.15 — Italija — Francija (RAI-TV 2. spored)
IUIIII||lll||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||ll|l|UII,|„|,|
Športno društvo Sovodnje organizira v okviru 13. športnih iger turnir v ženski odbojki in med dvema ognjema za moške, za goriško pokrajino. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila pri Marku Cotiču.



i §
:«
4
r t Hm.
|gt J> |i|»
i \
»i*	* m
Slovenski tržaški skavti so na 13. SŠI sicer premagali Bor A (na sliki), so pa nato presenetljivo zgubili z «odbojkarji» Bora B
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES
Stari fra Carmelo pa vseeno ni deloval prepričljivo, ko je skušal sebe in svoj samostan prikazati samo kot orodje mafije. Celo zapletel se je.
Če je mafija ali pa nekdo tretji izven samostana prisilil menihe, da so služili v vlogi posrednika pri žrtvah, bi menihi morali povedati, kdo je bil tisti skrivnostni človek. Fra Carmelo si Je v začetku, po aretaciji, med preiskavo skušal izmisliti nekega maskiranega, skrivnostnega človeka, ki se je bil prikazal v temi in izdal ukaz, potem pa je prišel po denar prav tako zamaskiran. Toda, ko je spoznal, da je vse to preveč naivno, je vse zvalil na vrtnarja Lo Bartola, ki se je bil v preiskovalnem zaporu obesil (ali pa so ga obesili). Kdo je stal nad Lo Bartolom, tega seveda niti fra Carmelo niti ostali menihi niso — vedeli...
Način je zelo preprost. V vsakem pogledu tako do sodišča kot do mafije!
Spovednica je služila kot kraj, kjer se je prav tako izročal denar. Fra Carmelo je pripovedoval, kako je bilo z izsiljevanjem lekarnarja Coiojannija:
«Odšel sem znova k lekarnarju in mu pojasnil, kaj zahtevajo od njega. Rekel sem mu, naj jim nekaj da, pa ga bodo pustili pri miru. Sklenil je, da bo dal milijon, toda zahteval
je nekaj dni, da bi zbral vsoto skupaj. Nekega jutra, medtem ko sem spovedoval v mazarinski katedrali, je pristopila k spovednici gospodična Elena Colojanni, lekarnarjeva sestra in mi je tu izročila paket, to je denar, zavit v časnike. To je bil zahtevani milijon, jaz pa sem ga izročil fra Agrippdnu, ki noj bi ga izročil Lo Bartolu. Kakšen dan kasneje sem vprašal vrtnarja, če so bili banditi zadovoljni, pa mi je odgovoril: «Kje neki! Zahtevali so vsaj polrugi milijon. Eden izmed njih je strahotno preklinjal celo uro, tako je bil razočaran, ker ni bilo več. Končno so se vseeno pomirili in sledila je proslava z vinom in sladkarijami. «Tako mi je povedal Lo Bartolo.»
čudno, zares. Kako to, da fra Carmelo ni vprašal Lo Bartola, kdo so bili ti ljudje, s katerimi je proslavil prevzem enega milijona.
Na vprašanja, zakaj je opravljal nekakšna takšna posredovanja, je stari menih dejal:
«Posredoval sem zato, da bi pomagal svojim prijateljem z nasvetom, da bi zadostili banditom, ker sem bil v skrbeh za njihovo življenje in zdravje. Velik prijatelj sem bil lekarnarja, pa tudi z njegovimi sestrami.»
«No, ali se morda niste bali banditov?» ga je dobrohotno vprašal predsednik sodišča.
Menih je vzvišeno zamahnil z roko, kot da hoče reči, da ni bojazljivec, toda dodal je:
«Nisem se bal za sebe, temveč za samostan, za sobrate, za fante seminariste, pa tudi za svoje prijatelje, od katerih so terjali denar. Zamolčal sem lekarnarju ime človeka, to je Lo Bartola, kajti če bi to izbleknil, bi ga gotovo Lo Bartolo likvidiral.»
Zakaj pa potem ni fra Carmelo tega nevarnega zločinca Lo Bartola prijavil karabinjerjem? Tudi na to je imel svoj odgovor :
«Če bi odšel h karabinjerjem, bi me zagotovo med vrnitvijo v zasedi pričakali z nožem ali revolverjem. Razen tega pa sem
imel občutek sočutnosti do tega nesrečnega vrtnarja, očeta o-smih otrok, ki bi ostali brez hranitelja, če bi ga aretirali.»
Zares nenavadna logika za nekega meniha, človek je izsiljevalec, ubija, toda menih mu podaljšuje svobodo in življenje zaradi — otrok. Takšni izkazi so dali najbolje slutiti, da ne gre samo za izključno krivdo Lo Bartola, ki je verjetno imel svojo vlogo, ki pa v vsakem primeru ni bila glavna vloga.
Na vprašanje, zakaj on, fra Carmelo, ni skušal pobegniti iz takšnega položaja, ko bi kaj zlahka lahko zahteval, naj ga premeste v kak drug samostan, namesto da bi zapletal v čedalje večji kriminal, je menih odgovoril, da tega ni storil zato, ker se je bal, da bi Lo Bartolo lahko, ko bi ne bilo več njega v njem, uničil samostan.
«Pravite, da je bil ta človek sposoben da vas z nožem ubije iz zasede,» je vprašal predsednilc sodišča, «kako pa je potem on spoštoval samostan samo zato, ker ste bili vi v njem?»
«Bil me je sposoben tudi ubiti,» je odgovoril fra Carme-Io, «toda mene je oboževal. Takšen človek je pač bil.»
Stari menih si je prizadeval, da bi se pokazal kot največji prijatelj tako lekarnarja Coiojannija, kot vseh drugih, ki so jih izsiljevali, ubitega Cannade in njegove vdove. Veliko mu je bilo tudi do tega, da je poudaril, kako je sam skombiniral zakon med Angelom Cannado in Eleonoro S topla, ki je bila mnogo mlajša od Angela, bila pa je tudi bogata dedinja iz kraja Licata, pa je tako Cannada postal še bolj bogat. Poročil ju je, krstil jima je otroka, končno je tudi opravil pogrebne obrede, ko je bil Cannada ubit, v njihovi zasebni kapeli pa je vedno bral mašo. Kot da je hotel reči: če je od njih zahteval za mafijo nekaj denarja, je to popolnoma normalno, ker Cannada ne bi bil tako bogat, če bi ga ne bil on poročil z Eleonoro. Angelo Cannada je bil v nekem smislu njegov varovanec, toda bil je tudi skop človek. Če bi ne bil skop, bi ne umrl...
Zanimivo je, da fra Carmelo vendar nikoli ni omenjal mafije, temveč nenehno «badile», s katerimi je bil seveda vrtnar
Lo Bartolo v zvezi. Vendar pa je enkrat fra Carmelu le ušlo, pa je rekel, da je bil Lo Bartolo mafioso. Predsednik sodišča ga je vprašal, naj pojasni, kaj je bdi hotel reči s tem. Stari menih si je popravi; očala in dejal:
«Hotel sem reči, da vseeno le ni bil nekakšen bandit, temveč človek, ki je znal vsiliti spoštovanje do sebe, bil pa jè tudi sposoben maščevanja.»
Toda fra Carmelo je pred sodiščem dejal tudi to-le:
«Lo Bartolo me je presenetil s svojimi besedami: Kdor ne govori, živi. Ali. Ubiti človeka ali zajčka je isto. Vse to sem povedal doktorju Sapii, bratu vdove Cannade, ko je prihajal k meni v samostan, da bi se dokončno dogovorili o vsoti ki so jo banditi zahtevali tudi po umoru Cannade.»
No, medtem ko je fra Carmelo govoril o banditih, ki so nagnjeni k ubijanju, sta Cannadova vdova in njen brat dr Sa-pio povedala pred sodiščem, da je tudi fra Carmelo vedno nosil revolver, ko je prihajal v hišo, da bi izsiljeval, pa tudi odpiral je preda, in lahko sd videl, kako se je igral z revolverjem, kadar si prihajal k njemu v celico, da bi se dogovoril o vsoti izsiljevanja.
Preds^d—- 4;?-ča ga je vprašal, ali obstaja omenjeni revolver, on pa je odgovoril da obstaja, toda, seveda samo za obrambo...
Bilo je mrtvih, ubit je bil tudi Cannada, toda fra Carmelo je rekel:
«Jaz sem samo storil usluge družini Cannada. če so v tej družini še živi, se imajo samo meni zahvaliti, ker sem nagovoril bando, naj bo zmernejša, ne pa dejstvu, da so nekaj plačali.*
Predsednik sodišča je omenil, da je bil fra Carmelo med prvo svetovno vojno vojaški kapetan in je za pogum prejel celo zelo visoko odlikovanje, srebrno medaljo, na kar je dejal:
«Vse svoje življenje sem delal za čim večjo božjo slavo, za dobro svojih bližnjih in za domovino.»
(nadaljevani« sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
-v
28. septembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P. .
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT - Trst
PO DVEH LETIH PRVI SOVJETSKI POLET S ČLOVEŠKO POSADKO
«Sojuz 12» z dvema kozmonavtoma na krožni poti okrog Zemlje
toen poleta je preveriti delovanje avtomatskih in ročnih sistemov vodenja vesoljske ladjice
PARIZ, 27. la kovnica
— Francoska držav-bo v kratkem spet
MOSKVA, 27. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so ob 15.18 po moskovskem času s kozmodroma v Bajkonuru izstrelili vesoljsko ladjico sojuz 12 z dvema kozmonavtoma. Ladjica kroži po predvidenem tiru okrog Zemlje. Vse naprave delujejo pravilno in kozmonavta, podpolkovnik Vasilij Lazarev in inženir Oleg Makarov, se počutita dobro.
Kot običajno je sporočilo sovjetske tiskovne agencije zelo skopo. Omejuje se v bistvu le na vest, da je bila ladjica izstreljena in da bo polet predvidoma trajal dva dni. Poročilo le bežno omenja namen odprave. V načrtu so — poroča TASS — preizkus delovanja izpopolnjenih sistemov za vodenje vesoljske ladjice in preverjanje avtomatskega in ročnega sistema upravljanja sojuza 12. Poleg tega bosta Lazarev in Makarov analizirala s spetrografsko tehniko določena področja zemeljske površine. Tako naj bi zbrala pomembne podatke za boljše gospodarsko izkoriščanje omenjenih področij.
«Ta poskusni polet — zaključuje TASS skopo poročilo — spada v okvir širokopoteznega načrta za izboljševanje vesoljskih ladjic».
Polet ladjice sojuz 12 je prva sovjetska vesoljska odprava s človeško posadko v zadnjih dveh letih. Znanstveniki so namreč prekinili za nekaj časa tovrstne polete po tragični smrti posadke sojuza 11 30. junija 1971.
Kozmonavti Dobrovolski, Volkov In Pacajev so preživeli v vesolju 24 dni z ladjico sojuz 11. Med poletom, prvim tako dolgim v zgodovini kozmonavtike, so opravili vrsto zelo pomembnih poskusov, Vse je kazalo, da bo podvig odlično uspel saj so se Dobrovolski, Volkov in Pacajev, počutili zelo dobro. Preden so se ločili od avtomatske postaje saljut, s katero so krožili 24 dni okrog našega planeta, so celo prosili znanstvenike zemeljskega kontrolnega centra, naj za nekaj dni podaljšajo polet.
Kaj se je zgodilo med «hlačk ou-tom», v času, ko je radijska in televizijska zveza med ladjico in kontrolnim centrom prekinjena, ni bilo še točno ugotovljeno. Najbolj verjetna je domneva, da se je iz kakršnega koli vzroka v vesoljski kabini znižal pritisk in povzročil smrt treh kozmonavtov. Smrt Dobrovol-skega. Volkova in Pacajeva je presunila svetovno javno mnenje, zlasti še, ker je šlo za drugi sovjetski vesoljski podvig s tragičnim koncem. Aprila 1967 je namreč med pristankom umrl polkovnik Valentin Koma-
rov. Tudi ameriški vesoljski podvigi so terjali nekaj človeških žrtev. Med vežbanjem v vesoljski ladjici na kozmodromu na Kennedyjevem rtu so trije kozmonavti zgoreli.
Sovjetski znanstveniki dobri dve leti niso izstrelili v vesolje nobene ladje s človeško posadko, pač pa so se omejili na raziskovanje planetov in satelitov našega sončnega sistema z avtomatskimi postajami in samohodnimi vozili. Očitno je, da so morali medtem strokovnjaki mar-
rev in Makarov preživela le dva dni v vesolju. Zahodne strokovnjake je delno presenetilo dejstvo, da je TA SS napovedala, koliko bo trajal polet. V tej zvezi ugotavljajo, da gre očitno za poskusni polet, ki bo moral pokazati, če so tehniki res odpravili vse napake prejšnje serije ladjic. TASS je zato napovedala koliko bo trajal polet, da povratek vesoljcev po dveh dneh letenja ne bi dal povoda za govorice in domneve o morebitnih okvarah, zlasti ko so
sikaj spremeniti v vesoljskih ladjah. I ameriški kozmonavti odprave sky-Prav zato je načrt za polet soju- I lab 2 dokazali, da človeški organi-za 12 zelo previden saj bosta Laza-1 zem dobro prenese življenje in delo
v breztežnem stanju.
Verjetno je tudi, da spada polet ladjice sojuz 12 v okvir priprav za skupni polet sovjetskih in ameriških kozmonavtov, ki bo predvidoma leta 1975. Okvirni načrt predvideva «rendez vous» sovjetske ladjice sojuz in ameriške apollo ter nekaj dni skupnega poleta.
SAN FRANCISCO, 27. — Agenti ameriške zvezne policije FBI so zaplenili v San Franciscu nekaj majolk francoske proizvodnje, na katerih je bila Nixonova karikatura.
iiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prepir zaradi prometa v Neaplju: en mrtev in trije ranjeni
NEAPELJ, 27. — Intenziven promet v mestih in nestrpnost ter neoli-kanost, avtomobilistov, ki so bili vzrok tolikih tragedij, so spet zahtevali človeške žrtve. Na vzponu Stella v Neaplju so z orožjem poravnali spor med avtomobilistom in pešcem. Obračun nezaslišanega dogodka je en mrtev in trije ranjeni, med katerimi 7-letni deček.
Zaradi intenzivnega prometa je na vzponu Stella čakala dolga vrsta avtomobilov. Kot je že običaj v takih primerih je začel eden od šoferjev na vso moč trobiti, kot da bi trobljenje v takem položaju kaj zaleglo. Hrup je sprožil ostre proteste pešcev in zlasti trgovca Miehe-leja Giordana. Ta se je začel ruvati s šoferjem Francescom Vinaccio, a posegli so drugi avtomobilisti in ju ločili.
Kazalo je, da je neljubega incidenta konec, a Vinaccia je parkiral svoje vozilo in se s sopotnikom odpravil na kazensko ekspedicijo proti Giordanu in njegovemu bratu. V stiski je trgovec izvlekel samokres in začel streljati pròti napadalcem. Vinaccia se je zgudil mrtev na Ua. Zadele so ga tri krogle, v prsi in v trebuh pa so ga zabodli z nožem. Šoferjevega sopotnika Salvatoreja Verdicchia so hudo ranjenega sprejeli v bolnišnico Incurabili, kamor so nekaj trenutkov pozneje pripeljali tudi 7-letnega Eugenia Campa-nileja. Deček se je igral na ulici, ko ga je zadela krogla, ki ga je hudo ranila.
PREISKAVA 0 POŽARU V ČETRTI PRIMA VALLE
Tudi sodnik dvomi o verodostojnosti zbranih dokazov
Na zahtevo javnega tožilca je dr. Amato zahteval od sodnih izvedencev vrsto pojasnil o dinamiki požara
RIM, 27. — Rimski preiskovalni ' vata v bistvu, naj izvedenca predsednik dr. Francesco Amato, ki vo- zirata okoliščine, v katerih je iz-
dala v obtok srebrni tolar, ki so ga uporabljali za časa Ludvika XV. Novi kovanec bo na las podoben staremu: v premeru bo meril 41 milimetrov in bo tehtal 30 gramov. * * *
NEW YORK, 27. — Konec oktobra bo v New Yorku dražba, na kateri bodo prodali 2 medaljona, v katerih je shranjenih nekaj drobcev Kolumbovega upepeljenega trupla.
DRUCI DflN MEDNARODNEGA SIMPOZIJA V PORTOROŽU
Kako zavarovati človeštvo pred onesnaženjem morja
Uvodni referat je podal italijanski znanstvenik prof. Genovese • Draga, toda nujna investicija
PORTOROŽ, 27. — V Portorožu je bil danes drugi dan VI. mednarodnega simpozija o medicinski o-ceanografiji, na katerem so zbrani sloviti znanstveniki iz evropskih in tudi izvenevropskih držav. Osrednja tema razprav današnjega dne je bila organska polucija, ali po domače povedano, znanstveniki so razpravljali o raznih oblikah onesnaženja morja in kako človeštvo zavarovati pred to, vedno večjo nevarnostjo. Uvodni referat o tej temi je imel prof. Sebastiano Genovese iz Italije. Opozoril je zlasti na probleme kanalizacije, na odpadke živilske industrije ter na razne druge okužbe. Skratka, znanstveniki so zaskrbljeni, ker organske sno vi predstavljajo mnogo večjo ne varnost za morje in sploh za člo vekovo okolje, kot pa anorganske Človek mora postaviti temu mejo in izkoristiti vse dosežke tehnike, da bi morje ostalo tudi v naprej kot eden najpomembnejših virov človekove prehrane in zdravja.
S koreferati so sodelovali v razpravi številni znanstveniki, med drugimi prof. Saad iz Egipta, dr. Olivotti iz Trsta, dr. Magunsson iz Osla in dr. Friligos iz Aten. Podrobno so obravnavali zlasti o-brambne ukrepe proti onesnaženju morja, od klasične tehnike podvodnih izpustov kanalizacije do najmodernejših kemičnih čiščenj odpadnih voda. V razpravi je sodelovala tudi ekipa morske biološke postaje iz Portoroža pod vodstvom prof. Štirna. Portoroški znanstveniki so o-brazložili svoj sistem riciklinga, to je krožnega zajemanja kanalizacije oziroma predelave raznih odpadkov v gnojila.
Znanstveniki so v današnji razpravi tudi poudarili, da je obramba proti onesnaženju morja zelo draga investicija, za kar človeštvo nima izbire.
Nocoj je predsednik občinske skupščine Piran Ivan Bažec priredil sprejem za udeležence simpozija, ki je potekel v prisrčnih razgo vorih. Znanstveniki so se v neve-
zanem razgovoru zanimali tudi za ekološke probleme slovenske obale.
# # *
V Portorožu se je danes začel plenum združenja slovenskih bolnišnic. Na dvodnevnem srečanju se bo okrog 80 zdravstvenih delavcev pogovarjalo o ustavnih vprašanjih v zvezi z zdravstvom. Obravnavali bodo tudi teze zakona o zdravstvu, ki jih je treba uskladiti z ustavo. Nadalje bodo razpravljali še o u-stanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v bolnišnicah.
L. O.
di preiskavo o požaru v četrti Pri-mavalle, v katerem sta v noči od 15. na 16. april umrla Stefano in Virgilio Mattei, sinova krajevnega tajnika MSI. je na zahtevo tožilca dr. Sice odredil dodatno preiskavo. Dr. Amato je predvsem zahteval od izvedencev, profesorja Claudia De Zorzija in inženirja Fabia Rosati-ja, vrsto pojasnil, ki zadevajo dinamiko tragedije.
Po mnenju preiskovalcev naj bi požar podtaknili trije pripadniki le-' vičarskega izvenparlamentarnega gibanja «Potere operaio», Achille Lollo, Marino Clavo in Manlio Grillo, s pomočjo člana republikanske stranke smetarja Alda Speranze. V zaporu sedita le Speranza in Loilo, ker sta jo Clavo in Grillo pravočasno odkurila.
Ključno vprašanje preiskave je kako je izbruhnil požar. Sodna izvedenca De Zorzi in Rosati sta mnenja, da je bil požar podtaknjen na stopniškem presledku, po mnenju izvedencev obrambe pa ta domneva ne drži in požar je izbruhnil v Mattei-evem stanovanju. Svojo ugotovitev utemeljujejo branilci z vrsto ugotovitev.
V prvi vrsti se vprašujejo, če bi le dva litra bencina lahko povzročila tako razdejanje kot trdita u-radna izvedenca. V tej zvezi pripominjajo tudi, da na preprogi pred stanovanjem družine Perchi, ki stanuje nasproti Matteijevim niso opazili sledu bencina. Spričo teh ugotovitev branilci menijo, da je požar izbruhnil v Matteievem stanovanju in sicer v sobi Stefana in Virgilia Mat-teia, kjer je bilo shranjenih nekaj posod z vnetljivimi tekočinami.
Po nekajmesečni preiskavi je kazalo, da je prva faza sodnega postopka zaključena. Sodnik dr. Amato je v začetku poletja- poslal sveženj dokazanega gradiva, ki so^ ga preiskovalci zbrali proti obtožencem, javnemu tožilcu dr. Sici, da mu sporoči svoje pripombe in zahteve. Tožilec je skrbno preučil zbrano gradivo in zahteval dodatno preiskavo, da bi bolje uokvirir morebitno krivdo obtožencev. Lollo, Grillo in Clavo so obtoženi nenamernega množičnega umora, če bi pa ugotovili, da je bila količina bencina nezadostna, bi verjetno sodnik spremenil obtožbo v nenamerni umor. Tožilec in preiskovalni sodnik zahte-
bruhnil usodni požar: bil je podtaknjen na stopniščnem presledku ali pa je izbruhnil v Matteievem stanovanju?
V zvezi z odredbo preiskovalnega sodnika je odvetnik Vittorio Betti-ni, ki brani smetarja Alda Speranze izjavil, da je odredba očiten dokaz, da niso preiskovalci zbrali konkretnih indicij proti obtožencem. «To pomeni — je dejal odvetnik — da v šestih mesecih sodnega postopka preiskovalci niso zbrali gradiva, ki bi podkrepilo šibke dokaze navedene v obtožnici. Zato si je sodnik vzel čas, da bi s tehniškimi ugotovitvami podkrepil šibko dokazno gradivo.»
BRAZILIJA, 27. — Vse kaže, da v plemenu odljudnih Indiov «Ava-canoeiros», ki se je doslej branilo vsakega stika s civilizacijo, živi belopolto dekle, šlo naj bi za hčerko nekega kolona, ki so jo Indii ugrabili pred desetimi leti.
..........................................................lima
PO SPOROČILU PREDSEDNIKA SEN. MER ZAC ORE
UGNAL GA JE... GUMB
Rimski fotograf Lorenzo Palomba je bil večkrat v stiski z denarjem. Pred časom se je ločil od žene in sedaj živi z neko drugo žensko. Vzdrževanje dveh žena pa drago stane, zlasti če jima rojijo po glavi modne muhe. Palomba je iznajdljiv človek, ki redkokdaj vrže puško v koruzo. Skoval je načrt kako priti do denarja in ga začel dosledno izvajati.
Mati narava je bila radodarna z njim in mu podarila lepo zunanjost iz zgovornost. Zato mu ni bilo težko ovražiti žensk. V njegovo mrežo je padla tudi mlada in prikupna profesorica zgodovine in filozofije Annamaria D. T. Fotografu ni bilo težko prepričati nekoliko romantičnega dekleta, naj mu sledi v fotografski atelje, češ da ji je njen čar navdihnil u-metniške posnetke.
Romantično vzdušje pa se je kaj kmalu razblinilo, ker se, čeprav zaljubljeno, dekle ni hotelo sleči: umetniške posnetke je namreč fotografu navdihnilo branje znane knjige o indijski erotiki Kama Sutre. Če ni šlo z ljubeznivimi besedani, je groženja zalegla. Dekle je menilo, da najbrž ni vredno žrtvovati življenja za nekaj pornografskih slik.
Nekoliko poparjena se je mlada profesorica po neljubem doživljaju vrnila domov. Mislila je, da je s popustljivostjo zadostila Palumbovi pohoti. Čakalo pa jo je še najhujše razočaranje. Fotograf ji je predložil slan račun za slike «Hočem poldrugi milijon lir — je zagrozil — sicer bom poslal ponetke tvojemu ravnatelju!»
Dekletu ni kazalo drugega kot da se obrne na orožnike. Po nasvetu moža postave se je dekle še enkrat sešlo z izsiljevalcem, en gumb obleke pa je nadomestila z mikroskopskih radijskim oddajnikom. In prav ta gumb je ugnal fotografa. Oražniki so ga zasačili tako rekoč na delu in ga aretirali.

__ mama
TUDI VČERAJ JE PIHALA MOČNA BURJA
Slabo vreme je prizadelo vinogradnike: v nedeljo bo na Krasu in v Bregu trgatev
Stanje v Ul. Cisternone se je še poslabšalo - Vprašanje občinskih svetovalcev KRI o vzrokih usada
Val slabega vremena še ni pojenjal. Včeraj je ves dan pihala močna burja, obenem pa je deževalo.
Slabo vreme je prizadelo predvsem vinogradnike. Grozdje je že zrelo, zaradi burje pa se jagode o-sipajo. Vlaga, ki je zaradi deževja iz dneva v dan večja, pa povzroča gnitje grozdja. Zato je treba čimprej o-praviti s trgatvijo in skoraj vsi vinogradniki bodo trgali jutri in v nedeljo: med tednom tega ni bilo mogoče narediti, ker je marsikdo zaposlen v tovarni ali v uradu in lahko obdeluje zemljo le ob prostih dnevih.
Stanje v Ul. Cisternone se iz ure v uro slabša. Po dobrih vesteh, ki
Zelo dinamično poslovanje zavarovalnic Grupe Generali
Rezultati obračuna za poslovno leto 1972, s katerimi se začenja pismo predsednika Grupe Generali Merzagore delničarjem tudi letos zgovorno prikazujejo obseg poslov in dinamično aktivnost krovne družbe in pridruženih organizacij tudi v mednarodnem merilu.
742 milijard lir premij (15 odstotkov več kot lani), 1.322 milijard lir tehničnih rezerv (plus 15 od sto), 8.354 milijard lir zavarovanih kapi-talov na področju življenjskega zavarovanja (plus 15 od sto), 843 milijard lir vrednostnih papirjev in zajamčenih posojil (plus 11,5 odst.), 470 milijard lir nepremičnin (plus 25 od sto): to so podatki iz obračuna, ki obsega dejavnost krovne družbe in 30 pridruženih organizacij, ki poslujejo v 50 državah. Če
Včeraj so v Buenos Airesu pokopali sprevoda je biio ua
(annka a. ver.* '*«''0 p p.i. r son* ‘ 1 |T*aci ie dela Joseja Ruccija. V žajtieni tisoče ljudi, ki so molte spremljali Kueeija ua zadnji poti
upoštevamo pa še poslovanje družb pri katerih ima Grupa Generali le dober del glavnice, naraste vsota kasiranih zavarovalnih premij na 1000 milijard lir. Dobiček poslova nja v letu 1972 pa presega za 22,5 odstotka dobiček iz leta 1971.
Grupa Generali se je tako utrdila na drugem mestu v celinski Evropi in prav gotovo na prvem mestu po svojem ustroju in večnacionalnih interesih.
Podatkom o obračunu za poslovno leto 1972 je predsednik Merzagora dodal tudi podatke o poslovanju v prvem semestru letošnjega leta : krovna družba in pridružene orga nizacije so kasirale 200 milijard lir premij (plus 17 od sto) v Italiji in v tujini. Na področju zavarovanja proti škodi je zavarovanje proti tatvinam še vedno pasivno in tudi zavarovanje civilne odgovornosti za vozila v prometu se neugodno razvija zaradi stalnega naraščanja stroškov.
Grupa Generali je bila na finančnem področju zelo aktivna, pri nalaganju kapitalov v razne vrednotnice pa je bila v Italiji zelo previdna, spričo nerazsodnega in nihajočega naraščanja nekaterih vrednotnic.
Predsednik Merzagora v zaključku pisma spominja, da so od 19. septembra v teku priprave za povečanje glavnice družbe Generali. «Med številnimi in razvpitimi tovrstnimi operacijami — pripominja predsednik — ki so jih napovedali in razvili na italijanskih borzah, se zdi naša operacija morda nekoliko skromna: gre pa za pobudo, ki bo brez dvoma koristna za naše delničarje.
DŽAKARTA, 27. — šestnajst ljudi je umrlo in 24 je bilo ranjenih v prometni nesreči pri mestu Batu-Sangkar v zahodnem delu Sumatre, kjer je avtobus iz še neznanih razlogov zgrmel v prepad.
NEW YORK, 27. — Svest si slovesa, da ga imajo za Don Juana, je Henry Kissinger prišel na sprejem v rezidenci generalnega tajnika OZN v spremstvu očarljive Nancy Maginnes. Po nepotrjenih govoricah naj bi se ameriški državni tajnik in bogata Nancy v kratkem poročila
smo jih objavili včeraj, moramo žal povedati, da je vseh 18 brezdomcev brez upanja, da se kmalu vrnejo v stanovanja. Včeraj so se pojavile široke razpoke v enem izmed opornih zidov in preti nevarnost, da bo velika gmota železobeto-na zgrmela kakih 7 metrov globoko. Dva droga električne napeljave sta se že podrla, in če se zemlja ne ustali, obstoji nevarnost, da se zruši štiristanovanjska zgradba, na kateri so se že pojavile razpoke. Na kraju so tudi včeraj ves dan stražili mestni redarji, kajti poleg od-odseka Ul. Cisternone, ki so ga zaprli za promet takoj, ko je prišlo do, usada so zaprli tudi odsek za-
sebne ceste, ki vodi k trem stanovanjskim hišam. Prebivalci teh hiš morajo zato prihajati in odhajati po zasilnih stopnicah.
O usadu v Ul. Cisternone govori tudi interpelacija komunističnih občinskih svetovalcev Coste, Ron-clja in Acerbija. V svojem pismenem vprašanju poudarjajo, da so bila dela na gradbišču, kjer je prišlo do usada, skoraj mesec dni ustavljena. Vprašanje se nadaljuje z ugotovitvijo, da je ta primer podoben lanskemu usadu na Brandežiji in zato omenjeni občinski svetovalci sprašujejo župana, če so bile opravljene vse potrebne geološke ugotovitve, preden so izdali gradbeno dovoljenje in če je občinska uprava poskrbela za pomoč izseljenim družinam.
Tudi včeraj so opravili tržaški gasilci več posegov. Hujše škode ni bilo, saj je šlo le za okvare na dimnikih in razbite strešnike, ki so predstavljali nevarnost za mimoidoče Zaradi spolzke ceste je bilo nekaj lažjih prometnih nesreč, ki niso terjale ranjencev.
PO OGLEDU V TRŽIČU
Američani zadovoljni s poslovanjem Eaton Est
Člani upravnega sveta ameriške družbe Eaton Yale Tawne Ine. so se te dni izjemoma sestali v Italiji ter si ob tej priliki ogledali industrijske obrate, ki jih ima družba v tej državi. Med drugim so si ogledali tudi obrat Eaton Est v Tržiču ter se sestali z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stop-perjem. Stopper je med drugim naglasil umestnost, naj bi ameriška družba upoštevala tudi Tržič za morebitno okrepitev svoje prisotnosti na italijanskem ozemlju, predstavniki Eaton Yale Tawne Ine. pa so izrazili svoje polno zadovoljstvo z delovanjem tržiškega obrata.
%
........min..m....................................................................
Usad v Ul. Cisternone na Greti
vozni mmm viškov
Veljaven od 30. septembra dalje
14.33 DD 17.10 L
17.25 R
18.04 L 18.55 DD
GLAVNA POSTAJA V TRSTU
Trst - Benetke - Rim - Turin -Genova
ODHODI
6.07 R Benetke - Bologna - Firence (*) (skozi	Benet-
ke) - Milan - Genova (*) (skozi Mestre)
6.18	L	Portogruaro (1)
6.56	D	Benetke - Turin	. Rim
(skozi Benetke) - Milan (skozi Mestre)
8.03	DD	Benetke
9.30 R Benetke . Rim (*)
9.44	DD	(Direct Orient)	Benet-
ke - Milan - Domodossola . Pariz - Calais (spalni vagoni za	Atene,
Istanbul - Pariz)	- Bren-
ner - Munchen	- Putt-
gardeh
10.53	L	Portogruaro
12.58	R	Benetke
13.45	L	Portogruaro
Benetke - Milan	- Turin
Portogruaro (ne	vozi ob
praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
Benetke (brez vmesnih postaj) . Milan - Genova (*) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1.1974)
Portogruaro
(Simplon Express) Benetke - Rim - Milan Lambrate . Domodossola - Pariz (spalni pogradi I. in II. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke - Pariz, spalni pogradi Beograd
-	Pariz in Benetke -Pariz, spalni vagoni Moskva - Rim) (a)
19.32 L	Portogruaro
20.28 D	Benetke - Bologna - Lec-
ce (skozi Mestre) (spalni pogradi Trst - Lecce) 22.25 DD Benetke - Milan - Turin
-	Genova - Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova in Trst -Turin) skozi Mestre -Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih vagon Moskva - Turin)
PRIHODI
6.25	L Cervignano (ne vozi ob
praznikih ter 24. in 31. dec. 1973)
7.25	L	Portogruaro
7.50	DD	Marseille	- Genova -	Tu
rin - Milan (spalni vagoni in pogradi Genova -Trst in Turin . Trst) Rim - Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim -Trst), (spalni vagoni Turin - Moskva, samo ob nedeljah)
9.15	D	Benetke
10.09	DD	(Simplon	Express)	Pariz
-	Domodossola - Milan Lambrate - Run - Benet-
ke (spalni pogradi Pariz - Trst in Pariz -Beograd), spalni vagon Rim - Moskva (b), lecce - Bologna (spalni pogradi Lecce . Trst)
11.09 R Milan - Benetke S. L.
(Benetke - Trst brez vmesnih postaj) (ne vozi 25.12.1973 in 1.1. 1974)
DD Benetke D Milan - Benetke L Cervignano (1)
DD Benetke
D Turin - Milan (skozi Mestre) in Benetke Firence - Bologna - Benetke (*)
L Portogruaro DD (Direct Orient) Calais -Pariz - Milan - Benetke (spalni vagon Pariz - A-tene - ali Istanbul) -Puttgarden - Munchen -Brenner
Milan (skozi Mestre) Rim - Benetke (*)
L Benetke
DD Turin - Milan - Rim -Benetke
12.10
13.40
13.58
15.10
17.02
18.39 R
19.17
19.34
20.58 R
22.55
23.28
Samo I. razred z obveznim prednaročilom
Zoži ob ponedeljkih, sredah, sobotah in nedeljah Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih Ne vozi od 23. do 31. 12. 1973 in 1. 1. 1974
Trst - Opčine • Ljubljana - Beograd -Budimpešta - Moskva
ODHODI
0.02 D Opčine - Ljubljana - Zagreb
7.10	D	Opčine - Ljubljana
10.29	DD	(Simplon Express) Op-
čine - Ljubljana - Zagreb
-	Beograd _ (spalni vagoni Rim - Moskva) (a) Budimpešta (spalni vagoni Turin - Moskva ob nedeljah)
13.10	L	Opčine - Ljubljana (1)
18.15	L	Opčine (2)
18.47	D	Opčine . Ljubljana (1)
20.09	D	(Direct Orient) Opčine
-	Ljubljana - Skopje -Beograd - Atene . Istanbul - Thessaloniki (spalni vagoni Pariz - Atene in Istanbul)
20.35	L	Opčine
PRIHODI
5.00 D
7.10 L 8.25 D
9.10 D
Zagreb - Ljubljana . Opčine
Opčine (2)
(Direct Orient) Thessaloniki - Istambul - Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana - Opčine (spalni vagoni iz Aten ali Istanbula in Beograda ter spalni pogradi Beograd - Trst)
Ljubljana - Opčine (1)
13.35 D	Ljubljana - Opčine (1)
18.34 DD	(Simplon Express) Beograd - Zagreb - Ljubljana - Budimpešta - Opčine - (spalni vagoni Moskva - Rim (b), spalni vagon Moskva . Turin ob petkih)
20.03 D	Ljubljana - Opčine
21.38 L	Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah (2)	Ne vozi ob prazniki ter v	
dneh	24., 27., 28., 29. in 31.
12. 1973	
(a) Vozi	ob ponedeljkih, torkih,
sredah in petkih	
(b) Vozi	ob ponedeljkih, sredah,
sobotah in nedeljah	
Trst - Videm - Dunaj - Salzburg •	
Miinchen - Stuttgart	
ODHODI	
3.40 L	Videm - Pordenon (ne vozi 25. in 26. 12. 1973 in 1. 1. 1974)
5.29 L	Videm
6.13 D	Videm - Trbiž
6.25 L	Videm
7.18 D	Videm . Trbiž - Dunaj
10.08 L	Videm
12.25 D	Videm
12.43 L	Videm
14.00 DD	Calalzo (1)
14.10 D	Videm
14.22 L	Videm
16.45 L	Videm - Trbiž
17.53 L	Videm (ne vozi ob praznikih ter v dneh 24. in
	25. decembra 1973)
19.10 D	Videm
20.02 L	Videm
20.50 D	(Italien - osterreich Express) Videm - Trbiž - Dunaj - Strattgart (spalni pogradi za Stuttgart)
22.40 L	Videm
(1) Vozi	samo v predprazničnih
dneh od 7. 12. 1973 do 16. 2. 1974 (ne vozi 24. in 31. 12. 1973)	
PRIHODI	
0.33 L	Videm
6.50 L	Videm (ne vozi ob praznikih)
7.36 L	Videm
8.12 D	Pordenon . Videm
8.50 L	Videm
9.00 D	(Osterreich - Italien Express) Stuttgart - Dunaj - Trbiž - Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta)
12.05 L	Trbiž - Videm
14.05 D	Videm
15.04 L	Videm
18.08 L	Videm
18.55 DD	Trbiž . Videm
19.44 L	Videm
21.09 L	Pordenon - Videm
22.20 L	Videm
22.45 D	Dunaj - Trbiž - Videm
23.43 DD	Calalzo (2)
(2) Vozi	samo ob prazniki od 9. 12.
1973	do 17. 2. 1974 razen v
dneh	23., 25. in 30. decembra
1973