SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. V Ljubljani, v soboto 24. februvarija 1894. Letni Is XXII Državni zbor. Dunaj, 23. februarija. Varnostne priprave. Pogosti anarhistični napadi pripravili so mero-dajne kroge kolikor mogoče poskrbeti za varnost našega državnega zbora. Pomnožili so redarsko stražo okoli državnozborske palače, zaprli nepotrebne vhode ali pa vstop omejili na poslance, da morejo zborniški služabniki tem laglje nadzorovati ljudi, ki prihajajo ali odhajajo iz palače. Domači hišni oskrbnik predložil je tudi neko, od njega iznajdeno napravo, katera je tako osnovana, da začno pri najmanjšem stresanju. kakor ga napravljajo razpo-čene bombe, zvoniti pri vratih nabiti zvončki in opozarjajo vratarje, da mahoma zaklenejo vrata in zabranijo izstop ljudem, ki se takrat nahajajo v palači. Na tak način bi zločinec nikakor ne mogel ubežati iz hiSe. Nekateri listi pišejo, da se gori omenjeni aparat sprejme in vpelje. Ako se nova iznajdba obnese, jo utegnejo vpeljati tudi po drugih državah, kjer anarhisti še veliko huje rujejo in razsajajo kakor pri nas. Stari in novi poslanci. K včerajšni seji bilo se je sešlo nenavadno veliko poslancev, med katerimi so na novo izvoljeni dr. Funke, dr. Kurz, vitez Krynicki, Wachnianin in Wimholzel storili obljubo, eni v nemškem, eni v češkem in jeden v rusinskem jeziku. Predsednik baron Clumecky naznanjal je zbornici, da sta poslanca Steimvender in Wohanka med počitnicami odložila poslanstvo, dr. Jaques pa je umrl. Znano je, da je bil dr. Jaques že pred leti umobolen in da se je nedavno v zmešanosti svoji ustrelil. Predsednik se ga je spominjal precej v pričetku seje, v dolgem govoru in ga preslavljal kot enega najveljavnejših in najmarljivejših poslancev. Pred prestopom na dnevni red naznanjal je predsednik, da okrajna sodnija v Trstu prosi dovolitve, proti poslancu Nabergoju pričeti kazensko obravnavo zaradi prestopka §§ 491 in 492 kazenskega zakona. Poslanec Nabergoj do včeraj sam ni vedel, da ga tržaška okrajna sodnija preganja in se je še le iz dopisa do državnega zbora poučil, kaj se je pregrešil. Peticije bile so edini predmeti včerajšnega dnevnega reda. Poslanci se za nje niso dosti zanimali in prej napolnjena zbornica se je med dotičnimi obravnavami tako izpraznila, da je bila večkrat nesklepčna in da je moral predsednik s pogostim zvončkanjem poslance klicati v dorano. Splošnje važnosti so bile le peticije za premembo zakona glede živinske bolezni na gobcih in parkljih, katere je priporočal poročevalec Dvofak izročiti vladi in jo opozarjati na resolucije, ki so bile od zbornice sprejete dne 16. julija 1891. Poslanec Purghart je povdarjal, da je dotični zakon silno škodljiv za kmetijstvo na Češkem in da je prememba njegova zaradi tega nujno potrebna, potem je bil sprejet predlog poročevalcev. Druge važne peticije so zadevale vraniCni prisad, za kateri zahtevajo od vlade enako povračilo, kakor ga dovoljuje pri živinski kugi. Poročevalec Widersperg je predlagal, da naj se te peticije izročč vladi, ki naj jih uvažuje vsaj v tem oziru, da predloži deželnim zborom načrt zakona glede zavarovanja živine. Suttner in Per-nerstorfer sta podpirala ta predlog, ki je z neko stilistično od Pernerstorferja nasvetovano premembo tudi obveljal. Mnoge peticije zadevale so razne lokalne železnice, katerih jedno je češki poslanec Breznovsky s češkim govorom podpiral. Ker je bil velik šunder, opominjal je podpredsednik Kathrein zbornico, da naj ne motijo govornika. Breznovsky je po tem nemški zaklical levičarjem: »Mi poslušamo, kadar Vi nemški govorite; poslušajte toraj tudi vi, kadar govorimo češki, sicer vas k temu prisilimo!« Dr. Kathrein opominja govornika, da naj ne draži poslušalcev, potem je Breznovsky dovršil češki govor in je obveljal dotični predlog železniškega odseka. Interpelacij je bilo včeraj stavljenih jednajst, deloma v pričetku, deloma na koncu seje; med njimi je bila tudi interpelacija poslauca dr. Gregorca in tovarišev glede razmer na c. kr. gimnaziju v Celju in glede ustanovitve slovenskih paralelk. Tudi predlog je bilo veliko izročenih zbornici, med katerimi so posebne važnosti trgovinski pogodbi z Rum unijo in Spaujsko, načrt zakona o vravnavi krošnjar-stva iu Statistiki delavcev. Program državnega zbora. Pri ministerskem predsedniku zbrali so se bili predvčerajšnjem načelniki večjih klubov in še nekateri drugi poslanci, da so pretresali program za letošnje zasedanje poslaniške zbornice. Javnih sej bode do Velike noči kakih sedem, da imajo odseki več časa za svoja pretresauja. V prvi vrsti bode deloval budgetni odsek, od katerega pričakujejo, da do Velike noči dovrši posvetovanje državnega proračuna, ki pride po veliki noči v zbornici na dnevni red. Dalje se imajo prej ko mogoče rešiti predloge gledč valutne vravnave pa trgovinski pogodbi z Rumunijo in Španijo. Tudi razprava o novem kazenskem zakonu se ima pričeti pred veliko nočjo, menda že v drugi seji prihodnjega tedna. Da bi jo tem laglje in tem hitreje rešili, hočejo se dogovoriti o skrajšanem načinu, po katerem naj bi se govorniki oglašali le k paragrafom, k katerim imajo nasvetovati kako premembo, ali sploh razodeti kake pomisleke. Ravno tako želi justični minister dovršiti zakon o prodaji na obroke. Deželnobrambovski minister se LISTEK Pismo. Gospod vrednik! Take časti pa še ni bilo deležno nobeno moje pismo, kakor zadnje. „Slov. Narod" je namreč v 34. štev. konec tega pisma zgrabil ter ga je — da govorimo v listkarski podobi — za pete obesil na častno mesto uvodnega članka. In v tej podobi gledajoč narobe moje pismo in držeč se Goethejevega reka: „Im Auslegeu seid frisch und muuter — Legt ihr'8 nicht aus, so legt was unter", »Narodov" člankar tako-le modruje: „V sobotni številki pa je omenjeni dnevnik .(seveda »Slovenec" op. pis.) — v podlistku, kojega je prej ko ne spisalo nezrelo dijaško pero — priobčil napad na učitelja, kojega imenuje s polnim imenom predbacujoč mu, da je iz golega sovraštva delil dvojke ter ubogim starišem s tem nalašč naložil plačilo šolnine. Naravnost se učitelju, ki posluje ravno tako pod prisego, kakor drugi ce sarski uradniki, očita, da postopa proti svoji prisegi in da proti boljšemu svojemu prepričanju di- jakom daje slabe rede, tako da pridejo vsled tega v nesrečo tudi nedolžni stariši. Učitelju se tukaj z ostuduo hladnokrvnostjo importira dejanje, ki ga mora v javnem mnenju ponižati. Izroča se torej učitelj mladine javnemu zaničevanju . . ." Kdor bere te grozne »Narodove" tirade, menil bo, ako ni čital »Slovenca", da sem jaz profesorja Kaspreta na meh drl pred slovenskim občinstvom, dočim sem jaz le trdil, da je prof. Kaspret prestrogo ravnal z nekaterimi dijaki. To Vam bi bile dolge litanije, ko bi Vam hotel popisavati »secature", ki so se v tem oziru vprizarjale skoro vsaki dan zadnjega šolskega polletja. Popolnoma neutemeljeno je torej očitanje »Narodovo", da sem s tem učitelja poniževal v javnem mnenju, izročal ga javnemu zaničevanju ter mu očital, da postopa proti svoji prisegi. O tem poglavju za danes molčim, le toliko omenim, da bo v tem oziru životopisec prof. Kaspreta v poglavjih: »srčnih priseg" in »medenih tednov" najlepše pojasnil vprašanje: Kdo koga javno ponižuje in zaničuje. In ko bi mene zadela ta naloga, tudi jaz gledž tega ne bom v zadregi. Sapienti sat! — Glede na dvojke bi omenil še prof. Borštnarja. Ta se kot matematik drži »hevristične metode", po kateri ni treba veliko razlagati, marveč le dvojke dajati dijakom, ki niso bili tako srečni, kakor oni, ki je klical: hevreka! Zato se ne čudim, ako se govori, da je ta gospod v jednem samem razredu dal 13 dvojk. V tem oziru pač neizmerno nadkri-ljuje mojega prijatelja prof. Kaspreta. Zanimiv je tudi eksperiment, katerega prof. Borštnar prisrčno ljubi in to pri matematiki in liziki. On namreč najraje eksperimentuje, je-li so glave dijakov trje, ali šolska tabla, ob katero jih rad degii, posebno kadar je slabe volje. Po mnenju tega pedagoga je baje najboljši prijatelj slovenskega naroda učitelj, ki vrže največ dijakov, kajti s tem se zabranjuje toliko nevarni proletarijat. Oj škoda, da ni več Gautsha med ministri, ta bi imel veselje nad tako pedagogično korifejo. Druga zanimivost iz novejšega časa je pa bil v Ljubljani občni zbor muzejnega društva, čegar člani so v veliki večini Slovenci. Zato se je pa seveda zborovanje vršilo v — nemškem jeziku. Načelnik vodja Senekovič, tajnik arhivar Koblar in blagajnik vodja Šubic tekmovali so mej seboj s svojimi nemškimi poročili, oziroma nagovori. Da nikomur ne delam krivice, omenim, da je predsednik Senekovič pri vodstvu zborovanja spregovoril zanima za zakou glede oglašanja deželnih brambov-cev, ki ga hoče skoraj izročiti zbornici, fiaančni minister pa želi, da bi bil rešen zakon o podaljšanju državnega posojila, ki se je bilo deželi Koroški dovolilo za polajšanje bede, iu trgovinski minister bi rad videl, da bi državni zbor prej ko mogoče rešil zakona o podržavljenju skladišč v Trstu in o pre-membi postave za mestno železnico dunajsko. Glede tržaških skladišč mestuo starešiustvo neki zahteva, da naj država prevzame tudi vse osebje, katero je ono nastavilo in med katerim je mnogo iredento\ske plaže. Ali menda bode tudi tukaj obveljalo načelo, da morejo v državnih službah služiti le avstri-j a n s k i državljani, ki po svojem življenju in mišljenju niso omadeževani. Tudi Spinčičeva zadeva ima še pred veliko nočjo priti na dnevni red; ministerstvo je samo zadovoljno s tem, da skoraj s pozorišča zgine ta neprijetna reč, ki je že večkrat razburjala duhove. Po omenjenih dogovorih se ima zborovanje 16. marca za kakih 14 dnii pretrgati, vender bo bud-getni odsek tudi med tem časom imel vsaj še nekoliko sej, da tem laglje dovrši svoj posel. Po splošnji želji naj bi bilo o Binkoštih dovršeno letošnje zasedanje, vendar pa je le malo upauja, da bi bilo pri tolikem gradivu to sploh mogoče, marveč bode sreča, če bode mogel državni zbor s koncem meseca maja skleniti svoje delovanje. Včerajšnja seja je trajala do štirih popoldue, prihodnja seja pa bode v ponedeljek 26. t. m. Ali bodi goljufija svobodna ? Odsek za novi kazenski zakonik je vsprejel v svoj načrt tudi to le določbo: „Kedor izkorišča lahkomiselnost, slaboumnost ali neskušenostdruzega iz dobička-željnosti s tem, da ga zapelje k špeku-lacijskim kupčijam na borzi, ki n i-kaker niso primerne njegovemu premoženju in vsled tega morejo pro-vzročiti ali pospeševati njegov gospodarski pogin, se kaznuje z ječo do jednega leta. S tem so lahko spoji tudi denarna kazen do 2000 gld." Recimo po domače: kazenski odsek je spoznal, da se mora goljufija ali »zapeljevanje", tudi če se godi na borzi kaznovati. Mi želimo, da bi se to .zapeljevanje" označilo s pravim imenom in da bi bila kazen i glede svobode i glede denarja precej večja. Zato nikakor ne moremo biti popolnoma zadovoljni z navedeno določbo, katera se ne more imenovati niti začetek potrebnega nadzorstva glede kroženja velikega kapitala. Toda nekaj je vender-le; vsekako je namreč res, da tisti, ki slepari na borzi, zasluži kazen, kakor jo zasluži kateri si bodi drugi hudodelec. Država ima dolžnost braniti prava svojih pod-ložnikov in vsled tega jih mora varovati, da jih zlobnost ne izkorišča. Vsaj to načelo je deloma priznano po imenovani določbi. Toda židom-kapita-listom to nikakor ni všeč. Praška borzna komora je namreč po vseh drugih borzah vzbudila agitacijo proti temu predlogu kazenskega odseka. Dne 18. t. m. so se sešli odposlanci praške, tržaške in du- morda vsega skupaj kakih dvajset slovenskih besed. Jaz to radi tega omenjam tako natančno, ker na-rodno-napredni »Narod" niti z besedico v svojem poročilu ne omeni občevaluega jezika pri muzejnega društva shodu. Ta tolerantnost „Narodova" je vsekako vredna, da se zabilježi vsaj v brezdomovinskem listu, slučajno sedaj služečemu nemško klerikalni koaliciji. Čudno bi se mi bilo zdelo to zborovauje, ko bi ne bil med zborovalci navzoč baron Schwegel. To pa vse razjasni. Balohovemu Jožetu ni bilo zadosti, da se mu je pri debati o muzeju klanjala vsa deželna zbornica, on je hotel lavorik ali bolje hrastovih listov iskati tudi v muzejnem društvu. In našel jih je. Strepetala je tudi tukaj slovenska lipa. Zato pa je tudi baron Žvegelj milostno pohvalil delovanje odborovo, misleč si: oj lipov les, kako si mehak ne le pri meni, marveč tudi pri drugih mojih rojakih. Predavanj seveda društvo po pojasnilu predsednikovem ni vprizarjalo rednih, ker je manjkalo poslušalcev, nekaj je temu kriv tudi predpust, nekaj pa deželni zbor, ki pravi, da so razmere pri muzeju neznosne. najske borzne komore, da sestavijo peticij o proti njemu. Tržaško je zastopal dr. Štaljc, praško: Slezinger, Tišler in dr. Lajpen. Tako daleč smo tedaj že prišli I Veliki kapital požira kakor nezasitni zmaj vse družbine slojeve; hekatombe celih stanov mu žrtvuje nova doba in sedaj hoče tudi zase javno brezpogojno, priznano svobodo. Goljufija mu bodi prosta! Prepričani smo, da ne bo peticija jedini način, s katerim si bode branil veliki kapital svojo roparsko rokodelstvo in zato uprav v sedajnem zmedenem času gledamo s strahom v prihodnost. Cela velika stranka nemških liberalcev spojenih z Židi mu je na pomoč. Dobro se spominjamo dogodkov iz 1. 1873. Goljufije na borzi so uničile nebrojnim nesrečnikom vse njihovo premoženje. Muogo se jih je samih pomorilo; brezupnih tožba je bila cela Avstrija polna. Delniške družbe so rastle preje kakor gobe po dežju. Samo 1. 1872 se je izdalo nad 1100 milijonov gld. delnic in drugih podobnih vrednostnih papirjev. Časopisi in brezvestni agentje so po celem cesarstvu, koder koli so mogli iztekniti človeka, ki je imel kaj prihranjenega denarja, toliko časa sleparili, da so mu izželi njegove novčiče zamenivši jih s papirjem, ki že tedaj često ni imel nobene cene več. Dekle, šivilje, mali uradniki i t. d. so bili tako v ogromnem številu zapeljani. Ce ni mogel kedo plačati takoj, plačeval je v mesečnih obrokih in tako so se godile neizrekljive goljufije. Obligacije v nom. vrednosti 100 gld. so se prodajale za 150 gld.; na borzi pa so stale 75 gld. Ravnatelji delniških podjetij in lastniki bank so pa spravljali milijone. Dne 9. maja 1873 se je pa pričel propad in delnice avstr. del. kreditne banke, ki so n. pr. dne 4. maja vredne bile še 302 gld., so se prodajale dne 28. avgusta po — 30 gld. Samega dne 9. maja so za 24 ur padli vrednostni papirji za 100 milijonov gld. in za tri dni že nobeden ni hotel več kupovati papirjev, za katere se je preje bil špekulacijski boj. Borzni špekulantje so se bogati umikali, proglašivši — bankerot. Pri tem pa mrramo povdarjati, da je tedaj v državnem zboru in v državi gospodarila — židovsko-liberalna stranka in daje bilo izmej 167 poslancev v zbornici 46 takih, ki so bili ali upravni svetniki ali voditelji bank in delniških d r u ž e b. Taki možje seveda niso mogli pripustiti, da bi bil kdo se potegnil za ubogo, neizskušeno ljudstvo in da bi se bil kdo ustavil borznim goljufijam. Zlato tele je bil njihov jedini idejal in bojimo se, da ne bi ta idejal tekom časa še pridobil privržencev. Zato pa potrebujemo krščansko-odločnih mož v zbornici, ki bodo pazili na vse, kar se godi in ki se ne bodo dali vjeti vzorom zlatega teleta. Goljufije na borzi! Poglavje o tem je dolgo in žalostno. Dne K), julija 1891 je bil kaznovan Žid Goldštajn zaradi goljufije. Sam je priznal, da se je 1. 1887 izposodil 6000 gld. in da je do 1. 1890 »prislužil" si z igro ua borzi — 250.000 gld. Ali more biti to pošteno? — Dne 14. novembra 1891 je „Sepsov Tagblatt" se nalagal, da je cesar v nekem pogovoru se izrazil, da bo kmalu vojska z Rusijo. Vrednostni papirji so tisto soboto padli, da je bilo čuda: državna dolžna pisma za 3 odstotke, kreditne akcije za 8 gld., delnice severne železnice za 75 gld., drugi papirji od 20—40 gld. Vse to se je vršilo za nekaj trenotij. Berolinska borza je brž kupovala in ž njo vred tudi tisti, ki so vedeli, kako je z dotičnim poročilom in so si spravili milijone. Bankeroti raznih bank se grozno množč. Zadnja leta je na Nemškem napovedalo bankerot 11 velikih bank za več nego 45 milijonov mark. Kdo jih je plačal? Nebrojnih manjših Židov, ki so »propadli", z 50.000—100.000 mark, niti ne štejemo. Dan za dnem beremo po liberalnih listih inse-rate, ki vabijo nevedne reveže, naj pričuo igrati po kakem posredovalcu na borzi. „Z malim kapitalom si lahko vsak prisluži mesečno nekaj stotakov. Kako, poučuje N. N." Mnogo se jih vjame in — propade. — Ali je to pravično? Borza je sedaj glavna žila vsega gospodarskega življenja, a vse gospodarsko življenje je — bolno. Dokler se ne omeji svobodno kroženje velikega kapitala in ne ukroti njegova nenasitna, krvoločna požrešnost, ne bode bolje. In b o r z i j a n c i pošiljajo peticije, ko se jim zabranjuje jasna, očividna goljufija? K. Nedeljski počitek. Govor poslanca Kluna v deželnem zboru. Ne bi se oglasil k besedi, ako bi se ne bil g. predlagatelj pri utemeljevanju svojega predloga prav po nepotrebnem iu jako drzovito zaganjal v našo stranko, ker ni podpisala njegovega predloga. Tudi očitanje bi me ne bilo privzdignilo, da smo se s tem pregrešili zoper svojo politično izjavo in zoper svoj program, ker zmirom naglašarno, da nam je za povzdigo verskega čuta in verske vzgoje, pa nismo hot.-li podpisati predloga, ki je namenjen, vsaj v nekoliki meri doseči ta smoter. Ali gosped poslanec Hribar je dostavljal še besede, da so same in gole fraze, ako očitamo liberalcem, da delajo proti verski zavesti slovenskega naroda, da so to fraze, govorjene skozi okno, samo zato, da se volilci obdelujejo. In to me je pripravilo, spregovoriti nekoliko besed in pojasniti Hribarjev predlog. Gospod Hribar pravi, da je nedeljski počitek važen iz narodnogospodarskega, verskega, zdravstvenega in človekoljubnega ozira. V tem mu popolnoma pritrjujemo, ali opozarjamo ga, da njegov predlog ne vstreza niti v jednem, niti v drugem oziru. Slavna gospoda! Nedeljski počitek je star kakor človeštvo; Bog je vstvaril človeka za delo, ker ga je postavil v rai, da bi ga obdeloval. Ali že takrat je Bog posvetil sedmi dan iu s svojim počitkom človeku dal vzgled, da naj tudi on šest dnij dela, sedmi dan pa počiva iu posvečuje Bogu. Ako je bil torej človeku zaukazan počitek sedmega dne v tednu celo tedaj, ko delo človeku ni prizadevalo nobenega truda, ko ni delal v potu svojega obraza, ampak lahko in z veseljem, kolikanj potrebnejši je bil ta počitek še le potem, ko je Bog preklel zemljo in človeku rekel: „V trudu se boš od zemlje živel vse dni svojega življenja in v potu svojega obraza boš svoj kruh jedel!" Zato je Bog Mojzesu ponavljal svojo prvotno zapoved in človeku naročal: „Šest dnj delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa ne delaj nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne tujec, ki je znotraj tvojih vrat!" (II. Mojz. 20, 9—10.) Poleg sobot bili so pa Izraelcem zapovedani še nekateri drugi prazniki v spomin raznoterih važnih dogodkov, in da bi vse te dni s sobotami vred tem bolj gotovo praznovali, zažugana je bila prestopnikom te zapovedi smrtna kazen. Izraelci so ta počitek vestno držali in pravoverni med njimi ga držd še sedaj. Ko je pa prišlo krščanstvo, ni le gospod posvetil dela s tem, da je sam delal in pomagal svojemu redniku Jožefu, ampak on je posvečeval tudi sobote in praznike ter nam dal vzgled, kako tudi mi šest dni delamo, sedmi dan pa počivamo. In da nihče ne bi pozabil te vzvišene dolžnosti, zato cerkev ponavlja zapoved božjo glede posvečevanja nedelj, ob jednem pa zapoveduje posvečevati še nekatere druge praznike, ki so bili od nje v spomin važnejših dogodkov iz življenja Odrešenikovega in njegove Matere in svetnikov v posvečevanje določeni. Dokler je bilo ljudstvo polno krščanskega duha, je to tudi vestno spolnovalo in po nekdanjem cehnem redu bile so občutljive kazni določene za obrtnike, ki so ob nedeljah ali praznikih delali in ob sobotah dela niso ustavili, kadar je odzvonilo delopustu. Pa tudi ob delavnikih niso predolgo delali, ker so se zavedali, da bi bili odgovorni pred Bogom, ako bi moral zaradi njih odredbe, zaradi njihove dobička-rije delavec toliko časa delati, da bi vsled tega trpelo njegovo življenje, njegovo zdravje ali njegova nravnost. Po starem rudniškem redu se je delalo samo osem ur na dan, ob sobotah celo samo štiri ure, nedelje in praznike pa so samo počivali in posvečevali. To so torej krščanska načela, ki varujejo delavca pred trpinčenjem po trdih in brezusmiljenih gospodarjih, ki mu dajejo priliko, služiti si pošteno vsakdanji kruh, ob jednem pa tudi skrbeti za svojo duševno izobražbo in versko-nravne potrebe. Ta načela so danei ista, kakoršna so bila, ko so odpravila sužnost izmed krščanskega sveta in kakoršna bodo ostala toliko časa, dokler ostane sveta vera in cerkev Jezusova, kateri je od njenega božjega ustanovitelja zagotovljen obstavek do konca sveta. Kjer je Se kaj živega krščanskega dnha, se ta načela tudi zdaj še izvršujejo in se bodo izvrševala tudi pozneje brez zakona; ali ker čedalje bolj g i n e krščanski duh, ker je hlepenje po bogastva čedalj« večje, ker se čedalje bolj razširja oderuštvo, lakomnost, razuzdanost in sebičnost, treba je ljudem zopet in zopet v spomin klicati krščanska načela in priporočati post a v o d a j a 1 s t v u , da naj na to jedino pravo in trdno podlago opira svoje zakone. V starih časih zdelo se je olikanim in prostim narodom zaničljivo in sramotno, lotili se kakega dela iz dobičkaželjnosti. Načelo je bilo torej pravo, ali grešili so omenjeni narodi v tem, da so naposled zaničevali vsako delo sploh in ga prepuščali sužnjim. Krščanstvo pa je zopet v veljavo spravil« pravo razmerje; ono obsoja de'o zaradi dobičkarij e kot nenravno oderuštvo, delo iz nra vni h na g ibo v p a j e p o krščans k i h načelih za človeka častno in njegova dolžnost. Še le našemu veku, ki se ponaša s posebnim človekoljubjem in z izvanredno omiko, bila ie prihranjena sramota, zopet podreti to pravo in pravično razmerje in oskrunjati se z nenasitljivo pohlepnostjo po dobičku, s sebično lakomnostjo in z najbolj premeteno razuzdanostjo. Zlato tele je jedini Bog t a k i m 1 j u d e m , jedinimalik, okoli katerega v svoji zaslepljenosti in strasti skačejo in plešejo, kakor nekdaj Izraelci v puščavi, in kateremu darujejo na tisoče in tisoče človeških žrtev, žensk in otrok, na milijone in milijone mladeničev, delavcev in pomočaikov, ki se dušno in telesno po tovarnah, delavnicah in prodajalnicah pogub Ij a j o, ki počasi medlč in hirajo in prerano v hladno zemljo cepajo. V srce nas je bolelo, ko smo pri veliki obrtni enketi, katero je bil lansko leto sklical obrtni odsek državnega zbora, iz ust povabljenih ve-žčakov slišali, da morajo po nekaterih predilnicah na Moravskem delavci in celo nedorasli otroci delati po 16 do 19 ur in da se po nekaterih prodajalnicah, zlasti kjer se prodajajo živila in špecerijsko blago, pa tudi po c. kr. trafikah pomočniki in učenci redno mučijo po 14 do 16 ur na dan. Pa sebičnemu in lakomnemu svetu to še ni dovolj, njemu tudi to ni prav, da bi človek ob nedeljah in praznikih počival. Ker so otresli krščanstvo, za vzvišeni pomen nedklj iu praznikov nimajo nobenega razuma, samo to računijo, koliko zaslužka gre v zgubo. ako se ob nedeljah in praznikih ne dela ter svoje delavce silijo, da naj jim tlako delajo tudi ob nedeljah in praznikih. Oni ne vedo, kaj se pravi človeku vpreženemu biti dan za dnem in ne imeti nobenega počitka. Oni brez vsake težave v žep spravljajo svoj dobiček in počivajo po lastni volji, kadar in kjer in kakorkoli hočejo. Tem huje pa so delavci in pomočniki čutili to strašansko premembo prejšnjih rszmer in po celem svetu se je razlegal njih obupni krik in klic na pomoč. Ali dokler so imeli geri omenjeni ljudje po svojih liberalnih zastopnikih v postavodajalnih zborih merodajno iu odločevalno besedo, bilo je vse pritoževanje in moledovanje zastonj in pri nas se je še le tedaj obrnilo na bolje, ko se je morala prejšnja liberalna levica umakniti novi desniški večini v državnem zboru. Leta 1883 je bil v mnogih in važnih točkah premenjen obrtni red iz leta 1859 in leta 1885 je bila sprejeta določba glede nedeljskega počitka, ki se glasi: „Ob nedeljah ima počivati vse obrtno delo." Katoliški poslanci bi bili kaj radi vpeljali tudi počitek ob zapovedanih praznikih, ali vse njih prizadevanje je bilo zastonj. Jedino, kar so mogli katoliški poslanci zastran njih doseči, je bila določba, da jim morajo gospodarji ob praznikih dati priliko, iti k sv. maši. Se nedeljski počitek se ni mogel vpeljati za vse delavce, služabnike in pomočnike, ampak samo za obrtno pomožno osobje, in Še za to nebrezizjemno, ampak dovoljeno je bilo ob nedeljah čiščenje in popravljanje obrtnih strojev in prostorov. Razven tega je bila ministru pripoznana pravica, iz veljavnih uzrokov delati izjeme in obrtna dela dovoljevati tudi ob nedeljah. Še slabeje je bilo za trgovinske pomočnike, za katere omenjena določba ni veljala, ampak trgovinski minister je določeval za razne kraje in trgovine raznoteri nedeljski počitek; jedni morajo svoje štacune zapreti opoldne, jedni še le ob petih popoldne, jedni pa smejo ali dostikrat celo morajo tudi ob uedeljah prodajati celi dan. Kadar se pa začno delati izjeme, ob samih izjemah skoro zgine pravilo. Tako je tudi z nedeljskim počitkom. Postavno imamo nedeljski počitek, dejaujsko pa ne. Marsikateri trgovec bi rad zaprl svojo šta-cuno in svojim pomočnikom dal počitek, ali sosedu jo dovoljeno imeti odprto, zato se tudi on poslužuje te dovolitve in drži prodajalnico odprto iz zgolj konkurence, in ubogi pomočniki pridejo ob svoj počitek. Nekateri trgovci pa še na poseben način v svoj dobiček izkoristujejo določbe gled^ nedeljskega počitka. Ker se smejo po ministerski odredbi štacune z jedili odprte imeti do 5. ure popoldne, začeli so nekateri prodajalci z mešanim blagom prodajati tudi kruh, sočivje itd., pa le zaradi tega, da morejo svoje štacune dalje odprte imeti in svoje pomočuike na tako zvit način pripravijo ob nedeljski počitek. Neka ministerska odredba z due 31. decembra 1891, št. 52.021, sicer določuje, da morajo gospodarji takih štacun svojim pomočnikom vsako nedeljo privoliti vsaj poldne v n i p o č i t e k , ali jim dati na vsakih štirinajst dnij ali na tri tedne celi dan prosto, toda gospodska ne gleda na strogo izvrševanje te zakonite določbe, pomočnik pa je ne more tirjati, ker se sicer izpostavi nevarnosti, da zgubi svojo službo. Ce vprašamo, zakaj se pri trgovini delajo tako splošne izjeme, se nam navadno odgovarja, da se to godi iz ozirov na prebivalstvo, ki ob nedeljah najpriličneje in vsled tega najraje kupuje potrebne reči. Ali ta izgovor je piškav. Pred obrtnim redom bile so vse štacune zaprte, kar velja na Angleškem in v Ameriki še zdaj. In tudi pri nas so nekateri dnevi v letu, kakor Božič, Velika noč in Sv. Rešnje Telo, ko prodajalnice niso odprte. Ako je bilo torej to prej mogoče in je ob omenjenih dnevih in deželah mogoče še zdaj, zakaj bi to ne bilo mogoče zdaj ? Izprva se bode nekaterim morebiti malo nadležno zdelo, ali sčasoma se bodo ljudje temu zopet privadili, in ako bodo videli, da so ob nedeljah štacune zaprte, se bode vsaka gospodinja že prej poskrbela s potrebnimi rečmi, trgovinski pomočniki pa bodo imeli vsaj ob nedeljah mir iu počitek, ki so ga iz raznih ozirov silno potrebni. Vsak človek, kateri pošteno dela, — in trgovinski pomočniki so menda tudi ljudje, — potrebuje razvedrila in počitka. In čim dalje dela, tem večji mora biti tudi počitek. Ce morajo torej trgovinski pomočniki v nekaterih krajih, in zlasti po šta-cunah s špecerijskim blagom, delati in se ubijati po 12 do 16 ur nadan, jim poldnevni nedeljski počitek pač ne zadostuje, ampak treba jim je celega d n č. Ne moremo si misliti, da bi bil vsakateri izmed njih zgubil ves verski čut, ampak večina med njimi se zaveda svoje vere in čuti dolžnost, ob nedeljah zadostovati božji in cerkveni zapovedi in pri daritvi sv. maše iskati kreposti za svojo dušo in tolažbe za svoje dostikrat bridko užaljeno srca. Vsakaterega žene, čedalje bolj izobraževati svojega duha, bistriti um in pomnoževati svojo vednost, zlasti katero za dobro in vspešno izvrševanje svoje trgovinske stroke potrebuje. Vsakdo čuti potrebo, se po tolikem trudu tudi malo razvedriti in v prijetni družbi iskati kratkega časa in nedolžnega veselja. Zlasti pa mora vsakdo varovati svoje zdravje, ki je največji dar božji za vsakega človeka. Iu prav v tem oziru so trgovinski pomočniki zdaj jako na slabem. Dvanajst- do šestuajsturno delo na dan, nizki in zaduhli prostori in pomanjkanje počitka zelo neugodno vpliva na njih zdravje, kakor pričajo statistični izkazi. Pri trgovinski gre-mijalni blagajnici dunajski je vpisanih 12.237 pomočnikov, izmed katerih jih je bilo leta 1892 mimogrede bolnih 11.844, torej malo da ne vsi. Hudo bolnih in za izvrševanje poklica nezmožnih jih je bilo 1800, torej 14-5% s 46.237 bolniškimi dnevi; kužljive bolezni jih je imelo 365, za krvjo bolnih je bilo 174, na sopilih 467, v želodcu 469, vse to zaradi slabega zraka in preobilnega truda in dela. Povprečna starost živečih znaša 29—30 let, po- vprečna starost zamrlih pa 34—35 let. Tako neugodnih številk ne najdemo pri nobeuem drugem stanu. Tudi v družinskem oziru je sedanje razmerje jako škodljivo. Ce mora oženjeni pomočnik ali tudi gospodar in gospodinja dan za dnevom po 16 ur ali morda še dalje biti v štacuni, in če mora prodajati tudi v nedeljo dopoldne ali še popoldne nekoliko ur. mu ni mogoče skrbeti za pravo odgojo otrok. Mati nima časa, otrok opravljati, oče jih ue more nadzorovati, ampak prepuščeni so poslom, kjer se dostikrat popačijo, ali pa vsaj zdivjajo. Ako hočejo pomočniki zadostovati potrebam svojega srca in duha, svoja duše iu svojega telesa in svoje družine, jim ue zadostuje samo poldnevni nedeljski počitek, ampak imeti morajo vsaj celo nedeljo zJi-se iu za svojo družino. Zato se ne smemo čuditi, da vsi pomočniki celodnevni nedeljski počitek zahtevajo kot eno n a j g 1 a v n e j š i h t i r j a t e v, in da komaj pričakujejo trenutka, ko bode vsem brez razločka dovoljeno sedmi dan počivati. Obrtni odsek državnega zbora sklical je bil lansko leto od 25. maja do 10. avgusta velikansko obrtno enketo, da bi iz ust prizadetih krogov, delavcev, pomočnikov, obrtnikov, trgovcev in tovarnarjev slišal njih glavne težnje in se podučil, v katerih točkah naj bi se spremenil obrtni zakon. Med 30 vprašanji, ki so se bila predložila povabljenim strokovnjakom v pretresanje, zadevalo je 28. vprašanje tudi nedeljski počitek. Vsi delavci brez razločka so zahtevali celdnevni nedeljski počitek, eni so pa segali celo dalje ter priporočali počitek 3 6 ur, namreč od 6. ure v soboto zvečer do 6. ure v ponedeljek zjutraj. Tudi v tem so bili vsi edini, da naj ta počitek velja za vse pomočnike brez razločka, naj služijo v mestih ali na deželi, naj prodajajo cvetlice ali tobak, ali kramarsko, ali špecerijsko blago, ker je 16 urno delo na deželi in v manjših mestih za pomočuike enako mučno, kakor v glavnem mestu. Za pomočuike po gostilnah, ki se ob nedeljah ne morejo zapirati, zahtevali so kot nadomestilo kak drug dan v tednu, in razun tega so tudi še priporočali, da naj bi ob nedeljah gostilne ne smele mrzlih jedij prodajati čez ulice, da bi ne delale škode trgovcem, ki morajo svoje štacune zapirati. Koliko je pomočnikom mar za nedeljski počitek vidi se tudi iz tega, da so za one trgovce in obrtnike, ki bi se ne držali zakona in svojim pomočnikom ne dovoljevali nedeljskega počitka, zahtevali ostro kazen in sicer ne v denarjih, ampak z zaporom. Kdor delavce in pomočuike ob nedeljah zapira po delavnicah iu štacunah. sam pa se lepo sprehaja, naj se po njihovi sodbi vtakne v zapor, da bode videl in čutil, kako prijetno |e, na Gospodov dan zaprtemu biti. Mnogo zastopnikov je pri tej priliki povdarjalo tudi katoliško prepričanje, ter zahtevalo, da naj se nedelja tudi posvečuje s službo božjo ter na prav enak način kakor nedelje praznujejo in posvečujejo tudi zapovedani prazniki. Na deželi je namnogih krajih že zdaj to vpeljano, da med službo božjo zapirajo štacune; zlasti pa bi morale krčme zaprte biti mej službo božjo. Gospodarji, obrtniki in trgovci, so se postavljali na drugačno stališče; nekateri so pač priporočali celdnevni nedeljski počitek in povdarjali, daje v ponedeljkih delo slabeje, ako delavec dela ob nedeljah, iu da ima gospodar vsled tega v ponedeljkih toliko ali še več škode, kakor je pridobil z nedeljskim delom; nekateri so povdarjali tudi versko stališče in zahtevali posvečevanje nedelj in zapovedanih praznikov, mnogi pa so priporočali, da naj se nedeljski počitek pričenja ob 10 uri dop. aii opoldne, eni so se potezali, da naj se pričenja ob dveh, eni ob štirih popoldne in še nekateri so zagovarjali sedanje določbe, češ, da so zadostne, ako se le izvršujejo. In zdaj poglejmo, v koliki meri Hribarjev predlog zadostuje raznim potrebam in zahtevam. Vsak otrok, ki k pameti pride, pozna božjo iu cerkveno zapoved, ki veleva: Posvečuj praznik, in bodi vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik spodobno pri sv. maši. Ravno tako pa tudi vsak otrok v£, da se sv. maše opravljajo samo dopoldne, ne pa tudi popoldne. Ce naj se toraj nedeljski počitek omeja le na nedelje iu celo ob nedeljah pričenja še le opoldne, pomočniki nikakor ue morejo zadostovati svojim verskim dolžnostim. Vernemu kri-s t i j a n u ta predlog toraj nikakor ne zadostuje, ampak se utegue le naprednim ljudem pri- legati, kateri sv. mašo ua kol obešajo in v prosto naravo hite, češ, Bog ie povsod, in na Golovcu ali Grintovcu ga ravno tako lahko častiš, kakor v cerkvi pri sv. maši. Pa tudi v narodno-gospodarskem, zdravstveneminhumanitarnem oziru ta predlog ne zadostuje, če človek dan za dnem od ranega jutra do pozne noči po 16 ur ali morebiti še dalje tiči v tesnih in zaduhlih prostorih in še le v nedeljo opoldne ves truden in zdelan pride med svet, kaj naj počne? Ali naj se vleže, da se malo opočije, ali naj vzame knjige v roke, da žlahni svoje srce, bistri svoj um, pomnožuje svojo vednost, ali naj hiti na zrak, da vtrdi svoje zdravje, ali naj poišče veselo družbo, da se malo razvedri ali naj ostane, ako je oženjen, pri ženi in otrocih, da vžije malo družinskega veselja? Hribarjev predlog je pa tudi v tem pretesen, da se ozira samo na prodajalce špecerij-sk e ga , k o 1 o n i j a 1 n e g a b 1 a g a i n deli-k a t e s , glede drugih pa naj ostane pri starem. Iu vendar je tudi za druge potreben nedeljski počitek. V prvi vrsti spadajo semkaj c. k. trafike in loterije. Dotični prodajalci in prodajalke spadajo med trgovinsko pomočno osobje, ker je pač vse eno, ali prodaja kdo sladkor in kavo, ali gnjati in klobase, ali tobak in loterijske rimese, ali koleke in pismene marke. Ministerska odredba z dne 27. maja 1885. 1. drž. zak. št. 83 v § 2 lit. B. točka 10, katera naj se po Hribarjevem p re d 1 o g u spremeni, se prav nič ne ozira na c. k. trafike in loterije. Vendar pa državni izdelki ne morejo biti izvzeti od obrtne postave. Že po sedanjih določbah bi se morale c. k. trafike in loterije ob nedeljah zapirati vsaj opoldne, pa morajo ostati odprte celi dan. Nižje avstrijska finančna direkcija je v polaj-šanje dotičnim pomočnikom, oziroma pomočnicam že zdavnej zaukazala, da jim morajo gospodarji prosto dati vsako drugo nedeljo, ali vsaki teden po pol dneva; toda pomočniki in pomočnice se te polajšave ne morejo posluževati, ker morajo skrbeti za kakega namestnika, kateremu pa brez prejšnega inventiranja skoraj ne morejo izročevati blaga. To je pa tako zamudno in težavno, da se raje odpovedo dotični dobroti, ako jih gospodar, oziroma gospodinja sama nočeta nadomestovati. Skrajni čas je toraj, da se tudi c. k. trafike in loterije zapirajo ob nedeljah, in sicer ne samo zarad načela, ker so ljudje, ki po 16 ur tiče v tesnih luknjah in dostikrat celo svoje jedi vživajo v zaduhlih, od nikotina zastrupljenih prostorih, nedeljskega počitka zelo potrebni, ampak ker sicer tudi po drugih prodajalnicah ta počitek se ne da izvrševati. Prav veliko trgovcev z raznim blagom poleg navadnih trgovinskih rečij, prodaja tudi smodke in tobak; vsi ti svojih štacun torej nebi smeli ob nedeljah zapirati, ako.se tudi za trafike ne določi nedeljski počitek, kar bi bilo pa krivično za druge poštene trgovce, ki bi morali svoje šta-cune zapirati. V Loosdorfu so se bili tamošnji trgovci sami med seboj pogodili, da bodo ob nedeljah vsi štacune zapirali, tudi oni, ki so poleg druzega blaga prodajali tobak. Res so to storili, ali v pondeljek pride c. k. finančno-stražni nadzornik in jim žuga z ovadbo in kaznijo, ako še katero nedeljo zapro svojo trafiko. Kakor so pripovedovali gališki veščaki, si tamošnji menjalci in bankirji kaj radi preskrbujejo tudi licence za prodajo tobaka, kolekov in pismenih mark samo zaradi tega. da morejo svoje proda-jalnice odprte imeti tudi ob nedeljah. Silno potrebno je torej, da se zaukaže ob nedeljah tudi zapiranje c. k. trafik in loterij. K a d i v c i bodo morebiti iz p o č e t k a malo godrnjali, ali naposled se bodo privadili in se ob sobotah preskrbeli s tobakom in smodkami, katere v najskrajni sili pa lahko dobe tudi pri kakem prijatelju, ali pri postrežniku v gostilni. Država naj daje toraj dober zgled, ki bode dobrodejno vplival na ljudstvo, katero se bode hitro privadilo nedeljskega počitka in se rado onegalo pretirane zložnosti. Pa še nekaj druzega prezira Hribarjev predlog. Prava kuga so žganjarije zlasti za delavski stan. Nekateri ob sobotah dobi plačo, pa je ne nesejo domu, ampak se še med potjo zgubi v žganj arije, kjer ostanejo čez noč, pozabijo na ženo in otroke, zapravljajo zasluženi denar in telesno in nravno propadajo. Prišedši domu se žgan-jarji ne zavedajo, da je napočila nedelja, katero je treba posvečevati. Na vso moč si je treba toraj prizadevati, da se to kolikor mogoče omejuje. Zato se od vseh stranij čujejo glasovi, da naj se tej kugi postavodajalstvo z vso silo ustavlja, postavno ukrene, da naj se žganjarije zapirajo v sobotah že ob 6. uri zvečer in ostanejo zaprte do 6. ure v ponedeljek zjutraj. In zadnji pogrešek Hribarjevega predloga je konečna zahteva njegova. Kdor se peča z javnimi zadevami, iz državnozborskih poročil vi, da se pripravlja temeljita preosnova obrtnega zakona in da je bila prav v ta namen lansko leto sklicana že prej omenjena velika obrtna enketa. V razgovor so prišle raznotere važne zahteve obrtnikov, med katerimi je tudi, nedeljski počitek. Vse te zahteve bodo tem laglje obveljale, ako jih prižadeti in drugi veljavni krogi podpirajo s peticijami, priporočili in primernimi izjavami. Posebne važnosti v tem oziru so mnenja deželnih zborov. Hribarjev predlog o tej znameniti premembi nič ne omenja, in ker druzega ne zahteva, kakor neznatno premembo neke ministerske odredbe, b i človek sodil, naj g 1 e d i določb obrtnega zakona samega ostane pri starem. To pa ne zadostuje; mi hočemo nedeljski počitek s postavo samo, in ga ne pripuščati spremenljivim ministerskim odredbam, in če naj se naš deželni zbor oglasi v tej zadevi, oglasi naj se v tem smislu, da vlado poživlja, pri nameravani premembi obrtnega zakona ozirati se tudi na opravičene zahteve glede celodnevnega nedeljskega počitka. To so razlogi, zakaj nismo hoteli podpisati Hribarjevega predloga. Zdaj pa sodite sami, ali je imel prav, ko nam je v vtemeljevanju svojega predloga očital, da smo prestopili svoj program, ker njegovega predloga nismo podpisali. Še bolj drzovito pa je bilo nam očitati, da govorimo skozi okno samo zaradi tega, da obdelujemo volilce. Jaz ne govorim nikdar skozi okno, ampak stvarno razpravljam vsako reč; gospodu Hribarju nečem očitati, da je v tem slučaju ravnal po znanem izreku: Wie der Schelm ist, so denkt er von Andern, dasi bi se kaj lahko človeku vrivala ta misel. Strinjam pa se s predlogom upravnega odseka, ki se ozira na celdnevni nedeljski počitek, na vse kraje, vse obrti, tudi na trafike in loterije, in na prošnjo do državnega zbora za spremembo obrtnega zakona. Samo ene reči pogrešam v njem, namreč določbe zastran žganjarij. Zalo si usojam nasvetovati dostavek: »Žganjarije pa naj bodo zaprte od 6. ure v soboto zvečer, do 6. ure v pondeljek zjutraj«. Če se tudi" vsled tega morebiti zmanjša naša deželna naklada na žganje, se pa povzdigne nravnost našega ljudstva, kar je gotovo veče vrednosti kakor nekateri zgubljeni krajcarji. Zato Vas prosimo, da pritrdite nasvetom upravnega odseka in mojemu dostavku. Politični pregled. V Ljubljani, 24 februvarija. Sodišče v Teplicah začne poslovati dne 1. marca. Osnova tega nemškega okrajnega sodišča na Češkem ima dolgo zgodovino in je v tesni zvezi z najnovejšim političnim življeujem na Češkem. Tamošnji prebivalci že dolgo prosijo osnove tega sodišča. Deželni zbor češki je v prejšnjih desetletj h se že pečal s to stvarjo in jedenkrat cel6 pritrdil v osnovo tega sodišča. Stvar je pa bila potem zopet odložila. Češkonemška sprava je zopet izprožila to stvar. Pravosodni minister grof Schonborn je kar odredil, da se to sodišče osnuje, ne da bi bil še vprašal deželni zbor. T« je pa vzbudilo silen vihar mej Mladočehi, ki so v državnem zboru predlagali, da se zaradi tega minister toži, ker je rušil pravice češkega deželnega zbora. Njih predlog je propal, ali s osnovo sodišča je pa šlo tako počasi, da še le pod koalicijsko vlado stopi v življenje. Demonstracije za civilni »akon. V Po-žunu so liberalni katoliki mislili sklicati shod, na katerem so demonstrovali za civilni zakon. Premislili so se pa, ker so spoznali, da bi taka demonstracija le utegnila kaj slabo izpasti. Sedaj hočejo sklicati shod liberalnih mož vseh veroizpovedanj. Pa še sedaj jih muči skrb, da bi le utegnili nasprotniki civilnega zakona priti v večini ua shod. Zaradi lega so se pa sp razumeli s soeijalniini demokrati, da s kričanjem in razgrajanjem shod razženo, ako bi se videlo, da bi se imel za liberalce neugodno izvršiti. Oklic za ta shod so pa podpisali največ uradniki in drugi od vlade odvisni ljudje. — Požunski katoliki pa mislijo na ta shod odgovoriti s shodom, na katerem se izrečejo proti civilnemu zakonu. Da bode poslednji shod se dokaj sijajnejše izvršil, je gotovo. Javno mnenje na Ogerskem vedno manj mara za vladno politiko. Civilni zcdkon v ogerskem državnem zboru. Pravosodni minister Szilagyi je v dolgem govoru zagovarjal civilni zakon. Obračal se je pred vsem proti Apponyiju, ali se mu nikakor ni posrečilo, izpodbiti Apponyijevih argumetov. Najglavniji argument je bil, da civilni zakon samo za to ne zadošča novodobnim zahtevum, ker bi potem prebivalstvo zmatralo civilne zakone za nekako nepopolne, slabše od drugih. Ce se duhovniku pusti pravico sklepati zakone, ima on tudi pravico razsojevati o zakonskih stvareh in bi gotovo le sodil po cerkvenih določbah ne brigajoč se za državo. Država bila bi nekako podrejena cerkvi. Potem je zatrjeval, da cerkev ne bode na škodi, ker se bodo ljudje dali poročati tudi v cerkvi. Pravil je, kako da se v drugih državah, kjer imaio civilni zakon, skoro vsi potem poroče v cerkvi. S tem je pač miuister prizual, da tudi v kulturnih državah večina prebivalstva zmatra civilni zakon za nekaj nepopolnega, ker sicer bi ne hodili se poročat v cerkev. Vlada torej hoče prebivalstvu nekaj vriniti, ker bi po mnenju prebivalstva bilo slabše, nego so sedanje vredbe. Italijanski finančni minister Sonnino je nakrat prišel v slabo ime pri Židih in njih listih. Od prvega do zadnjega ga grozno napadajo. Strašen greh, katerega je storil, je ta, da hoče nekoliko ponižati obresti od državnih papirjev, kar bi sevida močno čutili židovski bogataši. S tem izpodkopuje kredit Italije, kriče vsi ti listi od prvega do zadnjesra 10 vsej Evropi. Po borzah pa hitro padajo italijanski japirji. Pa ne le finančnega ministra, temveč vso vlado, zlasti tudi Crispija, tega dosedanjega ljub-jenca liberalcev, silno napadajo. Seveda borzijancem ji bilo ljubše, da so se obdačili le kmetje, ali pa naredili novi dolgovi, nego da se jim nekoliko pri-strižejo dohodki. Po našem mnenju je pa to pač najboljša točka vladnega finančnega programa. Težje bode pa s povišanjem drusih davkov, ker je prebivalstvo že tako preveč obubožalo. V zbornici zadene vlada gotovo na hud upor, ker veliki židovski kapital bode porabil svoj vpliv, da vrže vlado, prijatelji naroda se bodo pa tudi težko odločili za povišanje raznih davkov. Francija in Portugalska. Razmere mej Francijo in Portugalsko so se do skrajnosti poostrile. Francoski poslanik je že zapustil Lizbono. Razpor se je bil začel, ker je Portugalska prisiljena, vsled slabih financ nekoliko ponižala obresti od državnih dolgov. Baš francoski kapitalisti pa imajo največ denarja v portugalskih državnih papirjih. K temu se je pridružil neki razpor s portugalskim konzulom v Sanzibaru in portugalska vlada se je bila pogodila s francoskim inžeuerjem Hersen-tom, da zgradi neke večje potrebne pristanišk« zgradbe v Lizboni. Mej vlado in inženerjem so se pa .pokazala neka nesporazumljenja in vlada mu je v?ela delo in pridržala celo njegove stroje. — Upati je pa, da se spor kmalu poravna, ker Portugalci se ne bodo upali preveč napenjati strun. V Lizboni dobro vedo, da bi monarhijo spravili v nevarnost, ko bi prišlo do kake vojske. Novi volilni red v Belgiji. Vlada je naposled izdelala tudi nov volilni red, in ko ta postane zakon, potem bode pa stopila nova ustava v življenje. Zbornici bodeta volilni red vsprejeli, ker se je vlada že poprej sporazumela s strankami o načelih. Vpeljalo se bode za obe zbornici in pa za provincijalne zastope proporcijonalno zastopstvo. Naredili se bodo veliki volilni okraji, ki bodo volili po več poslancev. Mandati se bodo razdelili potem mej strauke po razmerju oddanih glasov, tako, da tudi manjšina dobi primerno zastopstvo. Po novem volilnem redu ne bodo v Bruselju voljeni samo liberalci, temveč tudi uekaj konservativcev, v Lovvenu pa ne več sami konservativci. Kateri stranki bode tak volilni red koristil, se še ne vi. Za občinske volitve pa ta volilni sistem ne bode veljal, temveč se bodo volilci razdelili po davkih v tri razrede iu volili na navadni način. Razgled po slovanskem svetu. ljudsko Šolstvo v Rusiji. Pod prejšnjim carjem Aleksandrom so tudi v Rusiji bili začeli uvajati šole po zap&dnoevropskem kopitu, pri katerih bi duhovščina ne imela dosti besede. Te šole, katere so vzdržavale gubernije, so bile jako drage, kakor so vse liberalne naprave, ali pravega vspeha od njib ni bilo. Zaradi tega je pa sedanji car zaukazal, da se vpeljejo pri župnijah župnijske šole, ki bodo popolnoma pod nadzorstvom cerkve, katere ne bodo spadale pod učno ministerstvo, temveč bodo podrejene sveti sinodi. V prejšnjih Šolah so ni dovolj oziralo ua uravnjversko od-gojo, kakor priznavajo ruski listi, kar bode v novih od duhovščine odvisnih šolah pač drugače. Sedaj so v Rusiji dvojue šole, verske in posvetne. Vsake imajo posebno upravo in povebrio organizacijo. Ta razcepljenost v organizaciji šolstvu pa baš ugodno ne vpliva, zato pa zahtevajo konservativni možje, da se sola jednotno organizuje pod vodstvom duhovščine. Seveda se temu upirajo tudi v Rusiji liberalci, kakor drugod. Kakor pri nas, tako tudi v Rusiji zagovarjajo liberalci posvetno šolo, da je dovolj verska in se sklicujejo nu neko določbo v šolskih zakonih, ki govori o versko-nravni vzgoji in pa o tem, da se v šolah uči tudi veronauk. Navajalo se torej popolnoma ti»ti razlogi, kakor pri nas. Tudi v tem vidijo liberalci že zadostno jamstvo za versko vzgojo otrok, da nekateri zastopniki duhovuištva sede v šolskih svetih. Mej drugim pa liberalci za svojo šo'sko sistemo to navajajo, da se sedaj prebivalstvo, posebno pa guberniiski in mestni zastopi, bolj brigajo za šole, ker imajo večii vpliv v njih, nego bi ga potem imeli, ko bi duhovščina zadobila večjo besedo. Liberalci se pa ne zmenijo uiti za to, daje tudi v Rusiji, kakor drugod, baš cerkev prva skrbela za osnovo šol in torej ima do njih neko pravico. Potem je pa tudi pomisliti, da baš župnijske šole kažejo najlepše vspehe, dasi s > se z nova uvedle še-le pred devetimi leti, ali so se popolnoma orga-nizovale še-le zadnja leta. Te šole siri o omiko globoko v narod, dočira se prejšnje niso mogle priljubiti in so trpele baš na mnogih formalnostih iu na m nogi ti pisarijah. Ker pa car in odločilni krogi v Peterburt.u spoznavajo, da je baš slaba vzgoja v šoli kriva tistega zinutenja duhov, ki se kaž« v nihilizmu. ie pričakovati, da se polagoma vse šolstvo spravi pod cerkveno upravo. Mi katoličani se le bojimo, da se bode ta pre-osnova šolstva izkoristila tudi proti katoličanstvu. Sole podrejene sveti sinodi bodo pač le razširjale pravoslavje. Najbrž bodo tudi i-ole v katoliških krajih hoteli podrediti pravoslavni duhovščini, kar bi bilo v neizmerno škodo katoliški cerkvi. Le malo upanja je, da bi šole pustili pod nadzorstvom katoliških duhovnikov. Že sedaj se večkrat silijo katoliški otroci po šolah, da hodijo k pravoslavni službi božji. Načelnik svete sinode *ldi ž" sedaj za svojo glavno nalogo, katolike pridobiti za pravoslavno državno cerkev. To je povod, da nič s posebnim veseljem ne gledamo na nameravano spremembo šolske organizacije v Rusiji, čfl tudi se strinjamo z načeli, na katerih se hoče vravuati, ker cerkev ima prvo pravico do šole. Želimo pa, da bi tudi pri nas tisti, ki se navdušujejo za Rusijo in posebno za ruske vredbe pod sedanjo vlado, tudi z Rusi prišli do prepričanja, da je jedina prava vredba šole na verski podlagi. Koledar za 9. teden leta 1894. Nedelja 25. febr.: 3. postna, evangelij: Jezus izženo hudiča iz mutca. Luk. 11. Marjeta Krist. Pondeljek 26. febr.: Nestor, škof. muč. Torek 27. febr.: Leander šk. Sreda 28. febr.: Roman spoz. Četrtek 1. marca: Albin šk. Petek 2. marca: Simplicij, p. Sv. 5. Rane Gospodove. Sobota 3. marca: Agopida d. m. — Lunin spre-min: Zadnji krajec 27. febr. ob 1. uri 26. m. popol. Solnce izide 1. marca ob 6. uri 43. m., zaide »b 5. u. uri 43 m. Dan zraste v marcu za 1 uro 41 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. februvarija. (Mir — gprava.l Pod tem naslovom ie prinesel „Slov. Narod" dva članka iz peresa znanega dolenjskega odvetnika g. S—c. V tem članku čttamo mej drugim lepe besede: „Majhu smo Slovenci; komaj za zajutrk Nemcem in Italijanom, če smo doma ne-jedini, če smo taki čudueži, kako; sedaj; ali če smo; j-diiii brez razločka, kakor siuo biii prejšuje čase, potem smo trdni." Pač škoda, da gospodje pri „SI. Narodu" tega niso vedeli že pred desetimi in več leti, kajti ne imeli bi mi potem domačega razpora. Ob priliki petindvajsetletnice „SIov. Naroda" smo mi dokazali, da je naš razpor starši, nego je dr. Mahničevo delovame, da torej g. dr Mahnič ue more biti prvi provzročitelj sedanjega razpora. Dokazali smo pa tudi, da so ravno pri .Narodu" gospodje, ki s» ua vsak uačin razpor hoteli in se veselili, ako so uaredili kako luknjo v našo tedaujo trdno uarudno organizacijo. Kako seje baš „Narodu veselil, če je propil kak kandidat .Narodnega centralnega volilnega odbora". Kar smo mi tedaj pisali, „Narod" še do zdaj ni ovrgel, ker tudi ovreči ue more. ker so mnogim še preveč v spominu dogodki ob začetku narodnega sedanjega razpora. Zato svetujemo gosp. S—e, da se s svojimi nauki obrača le do gospodov pri „Slov. Narodu". Sicer pa je že g. S—c večkrat pokazal, kako zoperna mu je — kuta, o kateri veže otrobe tudi v tem članku. In vendar bi želeli, da bi se tudi g. S—c sprijaznil s samostansko „regulo", morda ui ga kedaj še vsprejeli med-se trapisti. ki ne smejo govoriti in ba]e tudi ne pisati vsaj takih neslanostij ne, kakor nam jih ponuja v onem članku g. S—c. (Duhovnik in dijaki.) S tem naslovom smo 21. febr. objavili neki popravek višje gimnazijskega ravnatelja ljubljanskega gosp. A. Senekovič-a, v katerem pravi, da je bilo več tukajšnih dijakov kaznovanih, to pa radi tega, ker so se bili pregrešili proti jasnim določilom disciplinarnega reda za c. kr. gimnazije na Kranjskem, ne pa zato, ker so občevali z duhovniki. — Ker se tukaj gospod ravnatelj sklicuje na disciplinarni red za gimnazije in ker je nam tudi deželni šolski svet priporočal, naj se seznanimo s tem redom, zato smo si oskrbeli iztis tega disciplinarnega reda ter se prebravši njegova določila prepričali, da smo ta red skoro bolje poznali, nego gimnazijsko vodstvo samo. — Tukaj v informacijo svojih čitaljev in višje-gimnazijskega vodstva navedemo le nekaj §§ disciplinarnega reda ter jih vporabimo na naše razmere. § 31. alin. 4. pravi: Shajati in zbirati se v večjem številu, da bi se literarno izobraževali ali gojili družabnost, smejo le z dovoljenjem učiteljskega zbora in pod njegovim nadzorstvom. — Učiteljski zbor ima pravico učence, ki se pregreše zoper te predpise, ko bi jedenkratno opominjanje ostalo brez vspeha, odstraniti iz zavoda. — Nekateri dijaki so dobili letos v spričevalu »minder entsprechend« z dostavkom: »wegen verbotener Versammlungen«. Sedaj bi si usojali vprašati gospoda ravnatelja: Ali je njemu znano, da so dijaki, ki so letos dobili slabi red v nravnosti, zato ker so se lansko leto nedovoljeno shajali, njemu naznanili čas in kraj in predmet svojih shajališč ? — Nam' je znano, da so sedaj kaznovani dijaki to storili, da je bilo vodstvu znano, kedaj in kje se dijaki sami shajajo; bila je tedaj le dolžnost vodstva nadzorovati te dijake, kaj da delajo na teh shodih. — Vprašamo torej: Ali je višjegimnazijsko vodstvo naznanilo učiteljskemu zboru, ko so obravnali glede reda v nravnosti, da so ti dijaki, ki naj dobe »minder entsprechend wegen verbotener Versammlungen«, čas in kraj teh shodov naznanili ravnateljstvu ? — Nadalje posito non concessso da so kaznovani dijaki se res vdeleževali prepovedanih shodov, vprašamo, kedaj so bili kakor disciplinarnega reda § 31. ali 5. jasno zahteva , jedenkrat opomnjeni in je ta opomin ostal brez uspeha ? — Kolikor nam znano, ni se ta opomin nikoli vršil marveč je takoj brez opomina nastopila kazen. Vprašamo, ali se ui s tem prekršila jasna določba glede disciplinarnega reda ? Nekateri dijaki so dobili slab red v nravnosti: „wegen Tbeilnahme an unerlaubten Ausfltigeu". Glede te točke bi vprašali višjegimuazijsko vodstvo: Aii nista bila izleta pod nadzorstvom duhovnov znana vodstvu že lansko leto? Kako torej, da se je t v krivda našla še le se- daj? Ali niso imela v lanskem šolskem letu določila disciplinarnega reda iste veljave, kakor letos? Kako torej, da se je vsa ta preiskava vršila in kazen določila še le r letošujemšolskem letu ? — Jeden dijak je bil kaznovan zaradi razširjenja prepovedanega časnika. Tu je govor o .Rimskem Katoliku". Gledč čitanja časnikov pravi § 22. disciplinarnega reda: Prepovedano je, naročati si političnih časnikov. ■ Gledč tega omenimo, da „Rimski Katolik" ni političen list ter da ni bila prepoved, mročati imenovani list, nikoli naznanjena dijakom. Prosimo, naj nam pove višjegimnazijsko ravnateljstvo, kedaj )« bil .Rimski Katolik" javno prepovedan na ljubljanski viš)i gimnaziji, da se je na podlagi te prepovedi kaznoval dijak z zaporom osem ur in slabim nrav-nostuim redom? Omenimo tudi, da so ti dijaki dobili zapora od 6 do 8 ur. — Kazen zapora pa se daje po § 41. disciplinarnega reda le „pri hudih nravuih in disciplinarnih pregreških." — Ali je udeleževanje shodov, za katere ravnateljstvo ve in ali so izleti dijakov pod nadzorstvom duhovnov in z dovoljenjem starišev res tako hudi nravni in d sciplinarni pregreški, da so se morali kaznovati s šest- do osemurnim zaporom? K sklepu omenjamo brez komentara dogodek, ki se je tudi vršil proti koncu zadnjega šolskega polletja: Neki profesor je na? nanil pri konferenci dijaka, rekoč, da ga ni pozdravil na ulici. Učiteljski zbor je brez preiskave določil dijaku zato 16 ur zapora in rminder entsprechend" v nravnosti. — „Minder entsprechend" je dijak res dobil v spričevalo, zapora pa ni dustal, ker so njegovi stariši med tem rekurirali preti temu sklepu in zahtevali preiskave. Tej želji se je ustreglo; preiskava se je vršila ter dognala, da :e dijak — nedolžen! Konečno vprašamo: Ali i- bilo vse to znano deželnemu šolskema svetu ? In če mu ni bilo znano: Kaj hoče po svoji dolžnosti ukreniti v tej zadevi? (Obdržal bo še dcželnozborski mandat) i nadalje deželni iu državni poslanec gosp. prof. Fr. Suklje, ker s j ga pregovorili njega somišljeniki, tako se poroča iz Ljubljane dunajskim in graškim listom. Koliko je na tem resnice, nam ni znano. (Notarijat v Postojni.) Justični minister je premestil notarja g. G. Omahna iz Senožeč v Postojno. (Odlični gostje v Opatiji.) Iz zdravišča Opatije se nam poroča: Berolinska brzojavka nas obvešča, da dne 10. marca dospejeta sem nemški cesar Viljem in cesarica Avgusta Viktorija z otroci in obilnim spremstvom in ostanejo tu več tednov. Najetih je v Opatiji v vilah »Amalija«, »Szenere« in »Angiolina« za 60 oseb nad 40 sob. — V soboto dne 24. t. m. pripluje juhta »Greif« s cesarico Elizabeto v Marzelj in odrine takoj proti Sv. Martinu ob Rivičri, kamor se pripelje i naš cesar. Na svojem povratku posetil bode cesar Franc Jožef nemškega cesarja v Opatiji. — Dalje dospejo sem ruska cesarica z najstarejšo hčerjo Ksenijo, ki se je pred nekoliko dnevi zaročila z včlikim knezom Aleksandrom Mihajlovičem, in ž njimi za-jedno tudi vojvoda Oldenburški, ki je sorodnik ruskemu dvoru. — Vreme je prekrasno; do danes (petek) je narastlo število kopeliščarjev in tujcev tu nad 3889 v tej sezoni! (Slovensko gledišče.) Tudi včeraj je privabila opera »Prodana nevesta* toliko občinstva v gledišče, da je bilo popolno razprodano. — V četrtek dne 1. marca se bode ponavljala v četrtič. (Premembe pri okrajnih sodiščih.) Pristav okr. sodišča v Ajdovščini, g. Rud Mu si na premeščen je k okrož. sodišču v Gorico, g. dr. Ant. Bor žela t to pa iz Pazna k okrož. sodišču v Rovinj; dalje so bili premeščeni vsled svoje prošnje: okr. sod. pristavi g. Jos. Platzer iz Pulja v Sežano, dr. H. Turna iz Tolmina v Ajdovščino in N. Mili novi č iz Pazna v Koper. — Sodnimi pristavi bili so dalje imenovani avskultanti: R. Pestotnik za Pazin, dr. A. Signori za Pulj, Geminijan Parisini za dež. nadsod. v Trstu, dr. Ciril Gia-comelli za Pazin in dr. Ugon Pangrazi za Tolmin. (Imenovan je) rednim profesorjem matematike na tehniški visoki šoli v B r n u naš rojak g. dr. Pr. Hočevar. (Preložen somenj.) Na prošnjo mestne občine v Metliki se bode vsakoletni semenj, ki se je dosedaj vršil 20. marca istodobno s semnjem v Črnomlju, preložil ter se bo z letošnjim letom pri-čenši vršil vsako leto dne 13. marca. (Iz Celovca) dnč 21. febr.: Dnč 10. marca bode pred tukajšnjih porotnim sodiščem pravda zoper dr. KlemenCiča, dr. Aichelberga, dr. Morla, dr. Srstko, Čebula in dr. Steinvvenderja. Tožitelji so uredniki lista »Deutsche allg. Ztg.«, ki tožijo one gg. zbog dogodkov pri volilnem shodu, po katerem je dr. Steinvvender odložil svoj mandat. Bo »lepo» pranje, ker umazanega perila je nabrala nemška gospoda že dosti! (Generalni nadzornik avstrijskih lokalnih železnic) postal je g. W 11 r m b , ravnatelj štirskega deželnega železniškega sveta. (Povodom dr. Račkega smrti) izrazil je svoje globoko sožalje jugoslovanski akademiji pismeno črnogorski knez N i k o 1 a I., dalje ruska velika kneza Sergij in Konstantin, grof Ignatjev, vse ruske univerze iu akademije, istotako vse akademije, univerze in učenjaške družbe po slovanskem svetu. (Zasedanje državnega zbora) trajalo bode pred Veliko nočjo do 16. marca, ono po velikonočnih praznikih pa do Binkošti. Sredi majnika do junija zborovale bodo delegaciie, a s temi zajeduo tudi stalni davkarski odbor. (Šk«f Sterk je panslavist!) „ L'Indipendente" se baha, da je bil on prvi mej listi .della regione Giuiia" — torej na tej in oni (italijanski) strani planin — ki je prinesel vest o imenovanju pansla-vistiškega kandidata Sierka, na srce priraščenega šk< fu Glavini, škofom ua Krku. „L' IndipendenU" je radoveden, da li se bode novi vladika spominjal, da imajo Italijani pravico do pripoznanja njih poli-tišk« in narodne individuvalnosti, da iaajn torej tudi pravico, zahtevati italijanskih duhovnikov, ki bodo Boga molili v jeziku Dantejevem. Svoje modrovanje zaključuje „L' Indipendente" s piramidalno izjavo, da je škofijska kurija na Krku pod vladanjem kanonika Volariča postala kozaška predstraža pred vratrai „naše" (to je italijanske) dežele. — To je pa res duhovito povedano. Toda posebne logike ne najdemo v ekspektoracijah .Indipendenteja" ; kajti če je prav — iu „Indipendenteju" je meuda prav — da stoji vernikom poreške-puljske škofije, ki so po ogromni večini Slovani, na čelu škof italijanske narodnosti, tedaj ne bi se smel jeziti, ako pride na Krk slovanski škof, niti v tem slučaju da je v škofiji krški večina Italijanov. Niti v tem poslednjem slučaju, ne bi se smel jeziti ; tem manje pa je opravičeno njegovo ropotanje. ko je v škofi i Krški ogromna večina vernikov slovanske narodnosti. — „Indipendentejuu se»eda ne veljajo taki dokazi, kajti vstvaril si je svoje posebne pojme o — pravici. — Tisto nesramno metanje okoli sebe s „panslavifti" je pa že ostudno. Ali neveste, kaj pomeuja .panslavizem" kakor si ga tolmačite vi? S stališča avstr. patrijotiima pomenja Vaš pauslavizem veleizdajstvo. A takega očitanja ni smeti lučati v obraz uikomur, ako nimamo do- ' kazov v rokah. Tako veli menda navadna dostojnost. — Biskup Sterk pa ima v tem pogledu čiste roke in čisto vest — da bi jo tako imeli tudi drugi! — d.*, lahko povzdigueno giavo iu jasnim čelom stopa me i svet. Zato fja ne doseže strupena jeza Vaša. „Ed." (Južna železnica) imela je prejemkov v sedmem tednu t. 1. 754.816 gld., tedaj 25.446 gld. manj, n-igo v isti dobi minolega leta. iZaplenjena) je bila 14. številka lista »S li d -st e ir i s ch e Po s t» z dne 17. t. m. zaradi članka »Res carinthiacae,« v katerem se je označilo postopanje dež. predsednika koroškega in okr. glavarja celovškega proti Slovencem, in osvetlila znana zadeva zbog Schmidtovega spomenika ob humberški cesti. Isti članek je objavil »Agramer Tagblatt.« (Umrl) je v ponedeljek nenadoma (mrtvoud) v Gleisdorfu na Štajerskem sodni pristav gosp. Josip Č i ž m a n (Zh;shman) v 37. letu svoje dobe. Rajnik je bil na,starši sin cesarskega svetnika g. Gregorja Čižmana, našega rojaka. Šolal se je pokojnik v Benetkah, dalje na vseučiliščih v Iuomostu iu Gradcu, bil je tudi rezervni nadporočnik v cesarskem lovskem batalijonu (domobranstvo). (Restavracija na južnem kolodvoru) izgubi svojega restavraterja Rud. Koniga: »velikovojvodskega meklenburškega dobavnika«, kojemu je obratno železniško vodstvo v Inomostu podelilo restavracijo na kolodvoru v Solnogradu. Dopisnik ljubljanski emfatično kliče v graški »Tagespošti«, da s Konigom Ljubljana izgubi »einen echten deutschen Mann!« — Srečno pot! (Nove stavbe.) Letošnje leto dobi naše stolno mesto izmej raznih manjših, tudi par krasnih in velikih stavb, ki bodo v vsakem oziru v kras mestu in deželi. Pred vsem omenimo tu sedaj že do podstrešja dodelano novo deželno bolnico, katere posamezni oddelki so do cela pod streho in se bodo sedaj le še zunaj in znotraj o-metali ter izlikali, mej tem pa se bode nadaljevalo z raznimi drugimi deli in zidanjem manjših oddelkov pri tej stavbi, kajti vreme je nad vse pričakovanje ugodno za ta posel. Začetkom marca prične se s podiranjem Luckmannovega poslopja v Slonovi ulici in potrebna pripravljalna dela na tem stavbišči, kjer se bode do pozne jeseni vzdi-govalo iz tal tudi že krasno novo poštno in brzojavno poslopje, katerega nam je itak živo potreba. Če omenimo slednjič še »Narodnega doma«, ki ima do 1. oktobra letos biti pod streho, a do 1. julija 1895. pa za otvoritev pripravljen, — zatem Zhubrove in Zupančičeve nove hiše poleg muzeja in raznih druzih še ne do cela dodelanih stavb, ki bodo tekom tega leta dovršene in v porabo izročene, smo navedli za sedaj znamenitejše izmej novih poslopij. (Nove ceste in ulice.) Razun že izpeljane ceste iz S t r e 1 i š k i h ulic na Poljansko cesto, projektirani sta z zadnje še dve drugi, in sicer jedna proti brambovski vojašnici, a druga višje. Zajedno pa se bode ob prvej kakor ostalih dveh ležeči svet — ker ima primeroma nizko kupno ceno, — pokupil za privatne stavbe, kakor je to deloma že sedaj zgodilo se. S tem dobimo v kratkem zopet par novih ulic in s tem pa tudi nekaj novih prav potrebnih stanovanj! (Dolenjske železnice.) Da ni zadnjih 14 dnij pritisnila mej nas ostra burja in se temperatura nepričakovano naglo znižala kar do —6 in tudi 8° R, imeli bi mesec fobruvarij prištevati ali vsaj smatrati kar pomladanskim. Z nepričakovano na-glostjo pa se vkljub temu vrše dela na novomeški progi, odkar je vreme suho. Relsi položeni so že na celej črti notri do Straže, in le s posipanjem se hiti, v kolikor še ni dovršeno. Pri kolodvorih in druzih železničnih stavbah bode pa do otvoritve istotako vse dodelano, zatem se pa vrši komisijski obhod te proge in nje izročitev prometnemu vodstvu. (Semnji po Slovenskem od 26. febr. do 3 marca.) Na Kranjskem: 27. febr. na Igu; 3. marca v Preski in v Goreniein Tuhinju. — Na Štajerskem: 26. febr. v Tilmiču, 28. febr. v Vi-tauju; 3. marca v Celiu, Oplotuici in na Vranskem. — Na Koroškem: 27. febr. v Trebnjem in na Zgornji Beli; 2. marca v Zgor. Dravbergu. — Na Primorskem: 26. febr. v Divači. Telegrami. Kropa, 24. februvarija. Nadučitelj g. Kovšča je umrl; pogreb bo dne 26. febr. ob 3. uri popoldne. Dunaj, 23. februvarija. Na podlagi izreka porotnikov v anarhistični pravdi je sodišče obsodilo zaradi veleizdaje Haspela na 10 let, Hanela pa na 8 let težke ječe. Zaradi raznih drugih hudodelstev bili so obsojeni Stikula na 4 leta, Kretschmann na 4 leta. Wellner na 3 leta, Wopatek na 3 leta. Plachy na 3 leta in Modraček na 2 leti težke ječe. Popolnoma oproščeni se bili: Fleischhans, Sehnal, Stetka, Katzl, Komarek in Fialla. Dunaj, 24. februvarija. Ko je nadvojvodinja Marija Immaculata privolila v operacijo, katero so spoznali zdravniki za potrebno, je profesor Weinlechner vpričo profesorjev Alberta in Wiederhoferja operiral mehur na členku, pri česar je nadvojvodinja bila pri popolni zavesti. Obče se povoljno počuti. Dunaj, 24. februvarja- Nadvojvodinja Marija Immaculata je noč mirno prebila, nekaj je tudi spala. Zdravje se jej boljša. Dunaj, 24. februvarja. Dne 27. t. m. pojde cesar v Wels, da obišče Marijo Valerijo, opoldne potuje dalje v Mentono, kamor pride ob 1 ari 3 minute zjutraj. Oesar potuje ineognito kot grof Hohenems z majhnim spremstvom. 4odstotna zastavna plama gallikega zemljiško kreditnega društva. Gospodarske in finančne razmera najznamenitejših evropskih držav se tako razvijajo, da povsod gine več let obstoječa gospodarska kriza. To pa more le tako vplivati na našo državo, da se bolj utrdijo doseženi vspehi in posledica temu pa bode, da se obrestljivim pa-piijem vrednost povekša. Vedno višanje kurza rentam, to jasno kaže. Jasno je, da pojdejo 4odstotni papirji prve vrste to pot in bodo prekoračili nominalno vrednost. Zato so 4odstotna zastavna pisma gališkega zemljiško-kreditnega društva posebne vrednosti za nalaganje kapitalov, ki stoje pod imensko vrednostjo in je upati, da jo kmalu dosežejo. 90 3 ■Premovana želodčna tinktura lekarja Plccolija v Ljubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, škodljivi prebavljajočim organom 584 8 10-6 Umrli so: 22. februvarija. Karolina Marija Wiesler, usmiljena sestra, 39 let, Kravja dolina 11, caries. Tu j c I. 22. februvarija. Pri Maliiu: Steinharter, Herzl, Kahn, Deutsch, Kohn, Eigl, trgovci, z Dunaja. — Epel, Elizabeta Krammer iz Gradca. — Lovšin, trgovec, iz Ribnice. Pri Slonu: Heublum. Drill, VVOster z Dunaja. — Meyer iz Monakovega. — Massaratti, Cimandri, Orlando, Rochelli s soprogo, in Schurk iz Trsta. — Rabas s soprogo izVišDje Gor*. — Dittmann iz Ratenova. — Huber iz Maribora. — Prossinagg, tovarnar, iz Hrastnika. Pri bavarskem dvoru : Schmidt, arhitekt, iz Peter-burga. — Fink iz Kočevja. — Mat. Gašperič iz Nemčije. Pri avstrijskem, caru: Moser iz Vipave. — Rlažon iz Begunj. — Murgelj iz Novega Mesta. — Pilippon iz Trsta. Tržne cene v Ljubljani dne 24. februvarija. gl.|kr gl. kr. Pšenica, m. st. . . 7 50 Speh povojen, kgr. . _ 64 Rež, „ . . . 5 80 Surovo maslo. . — 75 Ječmen, ..... 6 — Jajce, jedno . _ 2 Oves, „ . . . 6io0 Mleko, liter . . . _ 10 Ajda, .... 7 50 Goveje meso, kgr. _ 64 Proso, „ . . . 5 50 Telečje _ 54 Koruza, „ . . . 5 20 Svinjsko „ ., . _ 60 Krompir, ., . . . 1 95 Koštrunovo „ „ . _ 40 Leča, hktl. . . 14 _ Piščanec .... _ 70' Grah, „ . . . 14 — Golob..... _ 20j 20 Fižol, ., . . . Maslo, kgr. . . 8 — Seno. 100 kgr. . . 3 — 96 Slama, 100 ., . . 2 80 Mast, „ . . — 68 Drva trda. 4 kub. in. 6 40 Speh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ ,, 4 80 Vremensko sporočilo. J! Cas Sta n j e Veter Vreme > 4) t. H a C — 5 opazovanja zrakomera r mm toplomera ; po Celziju *38 s S " 1 7 u. zjut. 23 3. u. pop. | 9 e. jtei 742 3 739 3 738 9 —10 0 | -20 | —38 si. vzh. i si- svzh. si. vzh. j jasno « n 0 00 Srednja temperatura — 5'3 za o 3 pod norumlom V nedeljo dne 25. febr. 1894. d obrodelni promonadni koncert v prostorih 112 1 Tonlia lle. Konoert izvaja popolna godba o. in kr. pešpolka Leopold n., kralj belgijski it. 27. Ves čisti dohodek je namenjen avstrijski družbi belega križa" za zgradbo vojaškega kopališča v Piranu. Zadetek ob ' ,4. uri. Vstop 40 kr. -u s GLAVNO SKLADIŠTE lužne K1SEL1NE najboljše niizne in osvc-v žujoče pijače, 51 5 preiskušene pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. » ; Avgust Blate , čevljarski mojster • v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4 ' priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v • obila naročanja raznovrstnega ! m- obuvala, • katera izvršuje ceno, poSteno, iz zanesljivo trpežnega , blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike. 40 6-6 y Jožefa Cotman-a vdova priporoča svoj 100 12—2 na Bregu št. 6 v Ljubljani ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni. Velika zaloga vina. .4 a o a <0 »—< M isana je služba orgljavca in cerkovnika pri sv. Petru in Pavlu v Ptuju do 10. sušca t. 1. 108 3-3 Cerkveno predstojništvo sv. Petra in Pavla. V Ptuju, dne 19. svečana 1894. - .A. . A A i IAIITOH A I « A » « A - »A. i dn i«A. LA. . ""2 Ivan Kregar, HH izdelovatelj cerkvenega orodja in posode ^ v Ljubljani, Poljanska cesta št. S 4« j)o/c(/ Alojiijevišča dovoljuje si opozarjati veleč, du-bovščino, cerkvena predstojništva ^^ in cerkvene dobrotnike na svojo *y* dobro urejeno ♦f f f f f •f ♦f •f f 4 pasarsko delalnico zagotavljajoč, da bode vselej postregel le z dobrim trpežnim blagom, natančnim in zanesljivim delom po možno nizki ceni. Naročila izvrševal bode kot doslej po vposlanem uzorcu ali lastnem okusu in načrtu. Priznalna pisanja so na razpolago. Izvršeno blago pošilja skrbno zavito poštnine prosto. .... . .■ -'tspm__ . t. a ~ '.i T l-wV>K» J- " i ^Tv % mM 'iS s Jednonadstropna hiša poleg nunskega s*mostaua v Skofji Loki, obstoječa iz peterih sob iu še skoro popolnoma nova, se vsled nastalih službenih ozirov lastnika proda pod ugodnimi pogoji. H ša je posebno pripravna za zasebnike in penzijoniste. Več se izve pri lastniku N. Čadežu v Škof ji Loki št. 104. 105 3-3 Podfosfornasto-kisli a pneno - železni sirup prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji. Ta že 22 let z naivečjiiu uspehom rablioni, od mnogih zdravnikov najbolje pri/,nani in priporočani prsni sirnp raztaplja sloz: upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi pospešuje prebavljanje in redllnost, clo jači in krepi. Železo, Ki je v sirupu v lahko si pri.sv»ji>'oči obliki, je j,.ko koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-fomo-apnene soli, ki so v niča? ) a posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. Cena gteMeub i Hei-babuvievega apneno-žcleznega sirupa je 1 gld. 25 kr.. po pošti 20 kr. ve'- i,h zavijanje. (Polovičnih steklenic ni ) kvarila' Svarimo pred po-i^v ai naredbami, ki se pojavlja :o pod jednakimi ali podob-l||| nimi ime li. a so vendar posvoji sestavi in svojem učinka po-polnoina različne »d naš. ga orijri-nalnega 22 let obstoječesta pod-fosfornasto kislega apneno- ---------r* železnega sirupe. Z.iiiTva naj te soic.i v-r-l.j lzrečno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi na j se tudi na to, da je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici iu prosimo,'ne dajte ce zapeljati niti z niijo ceno, niti z druzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 599 20-12 97 6 20 Osrcdni.. la^pcši ialrica za provinci.ie: na Dunaju, lekarna , zur Barmherzigkeit" JULIJA HEEBAE-ETY-Ja. Neubau. Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lckarnicarji: V Ljubljani J, Svoboda Gab. Piccoli, Ubald pl. Trnkoezy. W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baumbachovi dediči; na Reki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindler. A nt. Mizzam. lekarničar. P. Prodam. M. Mizzaiu. dreg.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjein (Giuiind): 15. Muller ; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. Ko-metter. A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Boiohel; na Trbi/.u ; A. Siegl: v Trstu: B. Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto, J. Seravallo, B v. Leutenburff. P- Prendini: M. Ravasini; v Beljaku. P. Seholz, dr. E. Knmpf; v Crnomlji, ,T. Blažek ; v Velikoveu: J. Jobst ; v Wolfsbergu : J. Huth. 606 Vi ne kašljate več, če rabite 20-13 [(aiserjeve prsne bonbone ki so dobrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prsni in plučni katar. - Pristne v zavitkih po 20 kr. ima gosp Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu. Objava. Krize v Novem Yorku in Londonu .niso prizaneslo evropski celini in jo velika tovarna Sza srebrno blago prisiljena, vso svojo zalogo brez Uvsake idškodnine delavske moči. 1'ooblaščen .-eni iz-* vršiti to nalogo in pošljem slednjemu nastopne stvari proti odškodnini gid. 6'60 in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent-srebrnih vilio iz jednega komada; ti kom. amer. patent-srebrn. jedilnih žlic 12 „ .. „ „ kavlnih „ 1 komad amer. patent-srebrna zajemal-nica za juho; 1 komad amer. patent - srebrna zajemal-nica za mleko; 2 kom. amer. patent-srebr. kupio za jajca G kom. angl. Viktoria čašlo za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša sipalnioa za sladkor 44 komadov vkupe samo gl. 6*60. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6'60. Aineričansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na iiikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne b bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno šenitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra A. Hirscliberga na Dunaji, II., Rembrandtstr. 19.— Telefon št. 7114. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej. Čistilni prašek zraven 10 krajcarjev. 7 Pristen le z zraven natlsneno varstveno znamko (zdrava kovina). Izleček iz pohvalnih pisem. Teating, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892. Slučajno sem videl pri Njega sv tlosti grofu \\"urm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti. Jožef Forst, župnik. 22 5—4 Ouisca, dne 20. decembra 1893. Vaše blagorodje! .... upam, da bodem ravno tako zadovoljen z novona-ročeno garnituro, kakor sem bil lani. Z velespoštovanjem Henrik Kodum, postajni vodja. Ouisca (na Primorskem. 1 o r z: a. One 24. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna i;enta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta..... 4% avstrijska kronina renta, 2J0 kron . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri..... Napoleondor (20 fr.) ...... Cssarski cekini Nemških mark 100 98 gld. 15 kr. 120 . 20 1 «7 . 90 „ 1002 . — 364 „ 25 . 125 . — 9 . 92 V, ■ 5 „ 91 , 61 17'/,, Dn6 23. februvarija. Ogerska zlata renta 4% . . 117 gld. 65 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 . 20 4% državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 148 . — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 160 . 50 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . , 200 . — Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98 . 50 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld......196 . 50 8t. Genois srečke. 40 gld......70 „ 50 tr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove Brečke, 40 gld........72 VValdsteinove srečke, 20 gld......48 Ljubljanske srečke.........24 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. t. 2950 Akcije južne železnice, 200 gld. ar. , . Papirnih rubeljev 100 ... . . 144 gld. — 70 50 50 108 133 50 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. E u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U «" VVollzeili it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 3BtS~ Pojasnila ~3tXi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glamic.