^y^AND s~yuAtice.'* NO. 3 Ameriška Domovi ima friiTi i m AM€MCAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 5, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Alžirija se pripravlja na ljudsko glasovanje Francoska vlada je poslala v Alžirijo vojaška ojačenja, da. bi zavarovala mir in red v času glasovanja, ,ki se začne jutri in bo trajalo do nedelje. PARIZ, Fr. — V Alžiriji vladata nervoznost in negotovost, ko se1 približuje od De Gauilla odrejeno ljudsko glasovanje, ki naj odloči bodočnost dežele. Francoski kolonisti so prav tako nepopustljivi nasprotniki De Gaullovega načrta kot so bili v preteklosti, vodstvo alžirskih upornikov pa je naročilo bojkot glasovanja. Volivci so tako izpostavljeni pritisku od treh strani. Francoska vlada hoče pokazati svojo moč z vojaškimi okrepitvami, ki jih je poslala v Alžirijo, da prepreči vsak morebitni nasilni nastop upornikov. Po nekaterih vesteh se skupine upornikov v Maroku pripravljajo na vdor v zahodno Alžirijo, zato je večina vojaških okrepitev tudi odšla v ta predel. Ljudsko glasovanje naj pokaže, ali je večina alžirskega prebivalstva za samostojno Alžirijo ali za Alžirijo s široko samoupravo, pa vendar povezano s Francijo. Tretji predlog, spojitev Alžirije s Francijo v enoto, nima nobenih [zgledov za odobritev od strani volivcev. V nedeljo bodo volivci v sami Franciji povedali, ali odobravajo Do Gaullav načrt za rešitev alžirskega viprašanja aii- ne. Napovedujejo, da bo De Gaulle odnesel veliko večino. Za slučaj, da bi pri volitvah propadel, je napovedal svoj odstop. Freiskava o letalski nesreči^ New Yorku WASHINGTON, D. C. — Odbor za civilno letalstvo je začel preiskavo letalske nesreče, ki se je zgodila pred prazniki v New Yorfcu. Včeraj je zaslišal prve priče. Prič je precej, kajti nesreča se je zgodila v času, ko je bilo dosti ljudi na ulici, tako v Brooklynu kot na Staten Is-landu. Današnje priče niso povedale nič novega, razven tiste, ki je trdila, da je videla, kako se je pilot letala, ki se je zrušilo v Brooklynu, trudil, da bi ga spravil vsaj do znanega velikega Prospect Parka, kjer bi bil z veliko srečo morda mogel tudi zasilno pristati. -----o----- Trije mrtvi pri'eksploziji na atomski preskusni ustanovi IDAHO FALLS, Idaho. — Tekom eksplozije pri armadnem atomskem reaktorju na tukajšnji preskusni atomski ustanovi so bili trije možje mrtvi. Zastopnik atomske komisije je dejal, da je bila eksplozija kemična, da pa je kljub temu prišlo do močnega radijskega sevanja. Nesreča je bila prva svoje vrste tekom 11 let obstoja te ustanove. Postaja je ostala po nesreči v obratu, le dostop do nje je bil zaprt. CLEARING 57^-— Novi grobovi Elizabeth Klein Po daljšem bolehanju je preminula Elizabeth Klein, stara 84 let. Bila je vdova, soprog Martin je umrl leta 1918. Tukaj zapušča sinove Thomasa, Johna, Adama, ki vodi brivnico na E. 65 in St. Clair Ave., 4 vnuke, 6 pravnukov in druge sorodnike. Rojena je bil v Rumi v Sremu. Tukaj je bivala 41 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave., ob devetih v cerkev sv. Pavla na E. 40 St., nato na Kalvarijo. Pogrebna sv. maša bo v soboto zjutraj ob devetih. Rose Perko V Deaconess b o 1 nišnici je umrla včeraj 89 let stara Rose Perko, roj. Kužnik, ki je zadnjih 8 let živela pri svoji hčeri Ani Yanak na 7791 McCreary Rd., Seven Hills. Družina je preje živela na E. 52 St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. Ameriška radodarnost je tudi lani rastla WASHINGTON, D. C. — Prve cenitve pravijo, da smo Amerikanci darovali lani za razne dobrodelne namene nad 3 bilijonov, torej skoraj bilijon več kot 1. 1958. To je zelo lepo, toda prena-peli so pri tem nismo. Tajništvo za kmetijstvo misli namreč, da smo Amerikanci lani pokadili tobaka Za $7.5 bili-ionov. torej skoraj tojike. ko-ikor so darovali. Največ smo pokadili cigaret: nad 510 bilijonov komadov za 6.6 bilijonov dolarjev! Prve politične kupčije so se dobro obnesle Pravila odbora za dnevni red Doma so ostala nespremenjena, spremenjena bo pa sestava odbora. WASHINGTON,, D. C. — Na prvi seji predstavniškega doma je znani kongresnik Smith, ki je predsednik ravno talko znanega odlbpra za dnevni red, predlagal, naj ostane v veljavi stari poslovni red za spodnjo zbornico. Predlog je bil sprejet brez debate. Na Kapitelu mislijo, da je to uspeh prve politične kupčije, ki jo je napravil predsednik predstavniškega doma Rayburn z demokratskim odborom, ki sestavlja odbore in komisije za spodnjo zbornico. Pregovoril je vodilne demokrate, da so opustili misel, da bi bilo treba povečati število članov odbora za dnevni red, zato je pa pristal na predlog, naj iz odbora izpade demokratski kongresnik Colmers, ki je navadno zmeraj vlekel z republikanci. Demokratje ga pa niso žrtvovali radi njegovega obnašanja v odboru, ampak radi tega, ker je javno nasprotoval kandidaturi Kennedya in Johnsona. To je pa vendar malo prehud prekršek strankarske1 discipline. To kupčijo mora odobriti plenum demokratskega kluba, kar se bo verjetno zgodilo. Odobriti jo mora seveda tudi predstavni-X.jtj ta bo,•izbral naslednika za Colimersa. Ali se bo to zgodilo, bomo videli koncem tega ali začetkom prihodnjega tedna. Tudi mornarica ima novo aiomsko orožje — ‘Lulu’ WASHINGTON. D. C. — Za novo leto je razkrila armada malo atomsko orožje “Davey Crockett,” mornarica ni hotela ostati zadaj in je sedaj objavila fotografijo globinske atomske bombe za boj proti so raznim podmornicam. Nova bomba “Lulu” j.e mala in lahka, da jo lahko ponese vsako mornariško letalo,, tudi helikopterji. Njen učinek pa je izredno uničujoč in sega zelo daleč. Winston Churchill poziva zahodni svet k enotnosti » 6116111 dneVU ilSOČ IIOViH London, vei. Brit. - Med- pnjav brezposelnih! vojni predsednik angleške vlade Združene države bodo obdržale Guantanamo Zastopnik vojno mornarice ZDA je izjavil, da bodo Združene države obdržale oporišče Guantanamo, pa naj pride, kar hoče. Delno oblačno in topleje. Naj višja temperatura 40. -tari Winston Churchill je dal za novo leto časnikarjem izjavo, v kateri poudarja potrebo po soglasju med tremi stebri svobodnega sveta, Združenimi državami, Briitsfco Skupnostjo narodov n med Evropo. Soglasje in sloga med temi tremi bosta omogočili miren napredek, nesloga in prepiri poraz in propad. CLEVELAND, O. — Ko so v torek odprli na 1900 E. 21. St. nov urad za prijave za prezpo-selno podporo za vzhodni del mesta, se je takoj prvi dan prijavilo tisoč novih brezposelnih. Zadnji teden v decembru je bilo prijavljenih v Cleveland 43,782 oseb za brezposelno podporo. Od tega števila je bilo novih prijav 5,478. WASHINGTON, D. C. — Združene države so prekinile diplomatske odnose z- vlado Fi-dela Castra na Kubi in njega samega proglasile za diktatorja, pri tem pa so poudarile, da nočejo, da bi to škodovalo prijateljskim odnosom do kubanskega ljudstva. Zastopnik vojne mornarice je izja til, da bodo Združene države ohranile svoje pomorsko vojaško oporišče v zalivu Guantanamo na Kubi, ker imajo do tega polno pravico na temelju obstoječih pogodb. Na oporišču je okoli 9.000 ameriških mornarjev, marinov, civilnih delavcev in n ohovih svojcev. Tam je bilo doslej zaposlenih tudi več tisoč domačinov. Kaj se bo zgodilo z njimi, je še odprto vprašanje. Kljub vsej bojevitosti ni računati, da bi Castro skušal Guantanamo zavzeti s silo. Ameriške pomorske oblasti so izjavile že ipred časom, da bodo v tem slu- POLITIKA ZDA V LAOSU NI! DOBILA OPORE V - SEAT0! Združene države so bile za odločen nastop proti komunističnemu vmešavanju v Laos. Njihovo stališčelje našlo oporo leipri delu članic S'EATO, med tem ko se je večina odločila za ‘kompromisno mirno reševanje državljanske vojne. Proti vsakemu vojaškemu (nastopu sta posebno odločno Anglija (in Francija. VIENTIANE, Laos. — Kljub ostrim izjavam in grožnjam od obeh strani se je položaj v Laosu nekam unesel. Levičarji so s pomočjo Sev. Vietnama, rdeče Kitajske in Sovjetije zavzeli tri severovzhodne pokrajine dežele in se tam utrdili, pa izgleda opustili za sedaj nadaljne prodiranje proti glavnemu mestu Vientiane, kjer ima sedež vlada princa Bouna Ouma. Ta je dobila včeraj ,v parlamentu uradno zaupnico in tako postala edina zakonita vlada v deželi, pa naj ji to levičarji in njihovi zunanji podporniki priznajo ali ne. Obrambna zveza za jugovzhodno Azijo (SEATO) je v zadnjih dneh ponovno razpravljala o položaju v Laosu. Odločila je, da bo do nadaljnega odložila vsako oboroženo akcijo v pomoč laoške vlade v upanju, da bo spor rešen mirnim potom. vsemi čaju oporišče branile z razpoložljivimi silami. -----o----- Poizvedovalni količek Frank Rupnik, 1846 Skyline Drive, Richmond Heights 17, Ohio, bi rad izvedel zadnji naslov svojega znanca g. Viktorja Pankracija, ki živi v portu, Conn. Po sestanku SEATO v Bangkoku je bilo izdano poročilo, ki govori o odmetu vojnih potrebščin iz sovjetskhi Rial, pa molči 0 vojaški podpori Sev. Vietnama, ki naj bi pomagala domačim levičarjem do osvojitev. Francija in Anglija, poleg Združenih držav najpomembnješi članici zveze, odklnanjata od vsega začetka ameriško politiko popoln.A podpore desničarski vladi princa Bouna Ouma. Zastopata stališče, naj dobi Laos nevtralno vlado, v kateri bodo zastopane tudi levičarske skupine. Spor med levičarji • in dus-ničarji naj • reši oživljena komisija, določena na temelju sklepa preminja v Ženevi 1. 1954. Združene države so se podale prit:sku svojih zahodnih zaveznic in pristale tiho na sklicanje te komisije, kar so prvotno odločno zavračale. S tem je dejansko odprta pot h kompromisu. Vzpostavo komisije, ki jo sestavljajo Indija, Kanada in Poljska, zahtevajo namreč tudi Sovjetija, Kitajska in Sev. Vietnam. Komunistični blok priznava še vedno za edino zakonito vlado vlado nevtralnega Souvane, ki je pred začetkom boja za glavno Bridge- mesto Vientiane pobegnil v Kam- 1 bodžo, nakar je vodstvo vlade prevzel njegov informativni minister ter se četami Konga Le umaknil proti severu. Očitna needinost med zahodnimi silami je znova škodila u-gledu svobodnega sveta in omogočila komunističnemu bloku doseči vsaj delno zmago. Kitajski komunisti bodo znova kazali na Združene države kot na “papirnatega tigra,” kar je Amerika z javljenimi vojaškimi u-krepi hotela ravno preprečiti. Odmevi na prelom diplomatskih stikov med Ameriko in Kubo WASHINGTON, D.C. — Da-siravno so vsi poznavalci odnosov med Ameriko in Kubo vedeli, da sedanja napetost med Washingtonom in Havano ne more obstojati za večne čase, je vendar ameriški korak izzval nešteto komentarjev po vsem svetu. V evropskih prestolicah so nekaj takega že dolgo pričakovali, da se naše državno tajništvo že dolgo peča z mislijo, da bo treba preje ali sleje pretrgati diplomatske zveze s kubanskim diktatorjem Castrom. Bili so pa vkljub temu presenečeni. Prepričani so bili, da ve tudi Castro, kaj namerava storiti Amerika, in sedaj ne morejo' razumeti, kako je mog;el v svoji slepi zagrizenosti naravnost izzvati ameriški korak. Dejansko je sam primoral Ameriko, da pretrga diplomatske odnose z njim; znižal je brezobzirno število o-sobja v ameriškem poslaništvu na 11 oseb, dasiravno je njegova administracija dobro vedela, da mora poslaništvo dati tedensko do 1,000 viz in da v poslaništvu leži še na tisoče prošenj kubanskih državljanov za vize njihove izjave za manifestacije, nerešenih. Pri tem je še odre- proteste in nemire. Obenem dil, da morajo ameriški uradni- premišljujejo, kaj naj storijo, ki, kar jih je preko 11, zapustiti j Bojijo se precepa, da se bodo Havano v 48 urah. Take odloke morale odločiti ali za Ameriko dela navadno država, ki namerava napovedati vojno. Evropa je povrhu še močno vznemirjena zaradi dogodkov v Havani. Navzočnost ameriškega poslanika je bila vsaj jamstvo, da se oba soseda vsaj tolerirata, ako se že grdo gledata. Kaj bo Castro sedaj delal? Ali ga njegova trma ne bo zanesla, da ne bo ubogal niti Hruščeva, ki mu je že parkrat svetoval, naj ne nori preveč, enkrat menda v precej odločni obliki. Hruščev namreč nima interesa, da bi se zaostril mednaroden položaj, dokler ne ve, kako se bo obnašal do njega novi predsednik Kennedy. Zato mu tudi kitajska akcija v Laosu preseda. Vladni krogi v posameznih republikah v Latinski Ameriki tudi niso presenečeni, skrbi jih pa, kaj bo. IS svojimi mnenjem ne pridejo na dan, bojijo se, da bi njihove politične opozicije, ki vse držijo s Castrom, porabile ali za Kubo. V našem Kongresu je korak federalne administracije v splošnem naletel na dober odziv. Senatorji in kongresniki obeh strank ga večinoma odobravajo, seveda z različnimi pripombami; nekaterim se zdi korak tvegan, drugi mislijo, da je bil narejen že skoraj prepozno. Časopisje odobrava na splošno korak sedanje administracije, ne varčuje pa s kritičnimi pripombami. Na svoj način so reagirali na ameriški korak v varnostnem svetu ZN: tam je bila seja, ki so na njej obravnavali kubansko obtožbe, da Amerika izziva vojno nevarnost. Kubanski in ruski delegat sta tekmovala v namišljenih in izmišljenih trditvah o ameriški zunanji politiki. Kubanski delegat je povrhu — najbrže v znamenju olike znanega sezutega čevlja tovariša Hruščeva — še napadel osebno predsednika Eisenhower j a, kar seveda spada v “knjigo lepega obnašanja za ljudsko demokracijo”. Pri tem se je vmešavala v debato še galerija; častilci diktatorja Castra so bili tako glasni, da je predsednik seje moral dati izprazniti galerijo. Kako so reagirali navadni ljudje? To pove morda najboljše sledeča slika iz Washingtona V Jugoslaviji povišali plače za čno ueseimo Zaradi porasta cen so zvišali plače uradništvu in delavstvu. Ker cen ne morejo ustaviti, j'e treba računati z novimi zvišanji plač ob letu. BEOGRAD, FLRJ. — Za novo leto je dobifo uradništvo v javni upravi z delavstvom vred 10% povišanje plač in mezd. Povišanje je bilo potrebno, da delavni narod ne bo preveč trpel pod pritiskom zmeraj večje draginje. Preteklo leto so se namreč povišali življenjski stroški za povprečno 100 ■ Režim pripisuje to povišanje večjim stroškom za elektriko in povečani najemnini. V resnici so se močno dvignile tudi cene za meso, sadje in sočivje, nekaj manj so poskočile cene za industrijsko blago. Značilni pri tem sta dve plati inflacije: letos so življenski stro-' ški narastli izredno močno, prejšnja leta je kupna moč dinarja padla precej manj; na drugi strani bodo pa življenski stroški čisto gotovo rastli v tekočem letu, kajti vse cene se bodo počasi prilagodile novem tečaju 750 dinarjev za dolar. Uradniki Iz Clevelanda in okolice Velika razprodaja— Danes se je začela v Brofma-novi trgovini na 6806 St. Clair Ave. velika razprodaja. Podrobnosti v oglasu! Nazaj v domovino— Z obiska pri starem očetu M. Richtarju -se je vrnila v rodno Slovenijo gdč. Olga Sahman. Vse za pot ji je uredila pot. pis. Bled Travel. Odbor za 1. 1901— Podr. št. 10 SŽZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vodja Matt A. Jager, predsed. Mary Urbas, podpredsed. Louise Čebular, taj. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245, blag. Mary Ko-midar, zapis. Tončka Repic, nadzor. Millie Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely, zastop. za S D Tončka Repič, Frances Salmič. Seje so vsak 2. torek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: predsed. Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 2451 Yose-mite Dr., IV 1-2048, blag. Thomas Kraich, zapis. Frank A. Turek, nadzor o. Laddie Debevec, Frank Stefe in Srečko Eržen. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob devetih zj. v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. Kammarskjold v Kongu LEOPOLDVILLE, Kongo. — Generalni tajnik ZN Ham-marskjold je srečno prišel v KongP, ni bil pa zadovoljnega obraza. Na letališču ga je pozdravila skupina pristašev zaprtega Lumumbe in zahtevala takojšnjo osvoboditev njihovega voditelja. Na obrazih vojaških in civilnih vodilnih uradnikov ZN ja bral same skrbi, kaj bo. Tudi Kasa-wubu ga ni mogel dosti potolažiti, kajti sklical je sestanek kon-geških politikov šele za 25. januar. Tako dolgo Hammer.-kjdd ne fco mogel tam ostati! Rad bi bil tam vsaj teden dni, pa ne ve, ali bo; lahko ga dogodki v Laosu pokličejo še preje nazaj v New York. in Havane: V Washingtonu ni nihče zmenil, kako posprav- in delavci torej lahko upajo, da Ijajo kubanski diplomatje in bodo čez leto dni zopet dobili prenašajo posle na češko poslaništvo, ki jih bo od sedaj naprej zastopalo. Ni bilo tudi nikogar, ki bi želel še dobiti vizo za Kubo. V Havani je bila slika prav nasprotna: tisti, ki so imeli nerešene prošnje za ameriško vizo, so z žalostjo gledali, kako je a-meriški urad za vize zaprt, še bolj so bili obupani tisti, ki so mislili, da bodo lahko še debili vize v bližnji bodočnosti. Javno seveda niso upali kazati svojih občutkov ne prvi ne drugi. Bilo jih je pa na tisoče, ki so se “kar mimogrede” potikali okoli poslopja našega poslaništva, kjer po 60 letih prvič ni več vihrala naša ameriška zastava. povišanje prejemkov, morda za več kot 10'/<. Med tem pa naj gledajo, kako se bodo “znašli”. --------------o------ Katoličani dosegli lep prirastek v preteklem letu WASHINGTON, D. C. — Prva cenitev znane katoliške organizacije NCWC trdi, da je število katoličanov prekoračilo v preteklem letu 40 milijonov. Samo spreobrnjencev je bilo okoli 146,000. Letni prirastek je znašal o-kroglo 3.4%, pri protestantih pa menda samo 1.70, torej za polovico manj. Kanadski duhovniki v Latinski Ameriki Katoliški duhovniki iz Kanade so se odzvali pozivu škofov v Latinski Ameriki in odšli tja na misijonsko delo. Doslej je odšlo tja nad tisoč kanadskih katoliških duhovnikov, pripravljajo pa se še vedno novi. Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Fordovi tovarni v Brookparku sta odpustili 500 delavcev, Fisher Body General Motors Corp. je pa odpustila že preje 750 delavcev. COLUMBUS, O.— Guv. DiSalle je pomilostil na smrt obsojeno Mrs. E. Klumpp na dosmrtno ječo. Mrs. Klumpp je bila obsojena na smrt zaradi umora Mrs. Louise Bergen, ki se je zavzemala za istega moža. BRUXELLES, Bclg. — Kralj Baudouin se je sinoči sestal s predsed nikom socialistične stranke, ki vodi boj proti novemu zakonu na ulici s štraj-koni in demonstracijami, ko ni uspela v parlamentu. r AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5, 1961 3» /ImERlSii/l SJOlliO^/ipyA jDl“gi ZOpet Predla§aJ° kompletno modernizacijo letaliških -/I-A/l'E RI A'1*1—H O W1E 6117 St. Olair Ave. — HEnderson 1-0628 — Clevoland S, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PtfeUsher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Dokovec NAROČNINA: Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; ?4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto instrumentov, ki so pogosto precej zastareli, ako jih presodimo s stališča prometne varnosti v zraku. Drugi zopet svetujejo stalne kontrolorje v letalih samih, poostreno kvalifikacijo za piiofe itd. Mislimo, da je treba vse te predloge čim preje prevesti v prakso. Pri nas se letno vozi po zraku okoli 60 milijonov potnikov. Skrb za njihovo varnost ne sme poznati meja ne pri stroških ne pri naporih za boljšo letalsko tehniko. BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, CMo * q No. 3 Thur., Jan. 5, 1961 Varnost v zračnem prometu Ta teden bo federalni odbor za civilno letalstvo začel s preiskavo, zakaj je prišlo pred prazniki do grozne letalske nesreče nad New Yorkom. Preiskavati vzroke so začeli vsi prizadeti krogi že takoj po nesreči in dogYiali, kaj je bil povod za njo, ne pa, kaj je nesrečo samo omogočilo. Na varnosti v zračnem prometu smo zainteresirani prav vsi. Saj se dnevno vozi po zraku na desettisoče potnikov, med njimi tudi takih, ki so nam blizu ali najbližji Vsi bi radi vedeli, zakaj ni varnost večja. Na to vprašanje damo lahko vsaj nekaj odgovora. Zračni promet se je v naši deželi razbohotil s tako hitrostjo, da ga vsa letalska tehnika komaj dohaja. V naši deželi je blizu 100,000 civilnih letal, ki so stalno ali samo deloma v prometu. Za tako število letal nam manjka letališč. Kar jih ima mo, so preobremenjena s prometom. Na treh newyorških letališčih se ustavlja dnevno okoli 1,650 letal, v dobi velikega nav ala preseže dnevni promet številko 1,500. Še celo v Clevelandu se dnevno ustavlja okoli 300 letal. Ravno tako gosto zaseden je zračni prostor med veli-i kimi letališči. Na zračni progi med New Yorkom in Wash-ingtonom je včasih tudi po 90 letal na enkrat v zraku, med New Yorkom in Chicagom pa do 70. Druga važna okoliščina v zračnem prometu je hitrost letal. Navadna letala so pravi počasneži napram jet-leta-lom; letajo s hitrostjo 150-40 milj napram hitrost nad 300 milj pri jet-letalih. Dokler še ni bilo jet-letal, so se navadna letala še nenako sigurno izogibala: drugo drugemu, kot se pešec izogiba pešcu; oba hodita z^i naše pojme zelo počasi. Ko so prišla v promet jet-letala, je'izogibanje v zraku postalo prava umetnost, kot je izogibanje peščev pri močnem avtomobilskem prometu. Na zemlji imamo vsaj rdeče in zelene luči, v zraku jih ni. Vsak si lahko predstavlja, kakšen bi bil naš vsakdanji promet .po ulicah brez luči. V zraku je to žal stvarnost.' Premajhna letališča in velike hitrosti letal so že ustvarila izredno močno zračno po’icijo. Naša federalna agencija za civilno letalstvo ima v službi nad 40,000 uradnikov, ki večinoma delajo samo v kontrolnih oddelkih na letališčih in posebnih signalnih postajah. Uradniki imajo na razpolago ogromno število instrumentov, ki jim pomagajo pri kontrolnem poslu. Najvažnejši med njimi so radar postaje, ki pa žal še niso popolni. Povedo samo, kje se letalo nahaja, ne pa, kako visoko leti. Strokovnjaki upajo, da bodo v par letih imeli tudi take radarske postaje, ki bodo povedale, v kaki višini letalo leti. Zakaj se ne potrudijo, da bi delali na tem hitrejše? To je prvi očitek, ki leti na federalno agencijo za zračni promet. Po našem mnenju je očitek čisto upravičen. Kontrolne postaje se morajo radi tega zanašati na poročila pilotov, ki pa niso zmeraj zanesljiva in se sploh ne dajo z instrumenti kontrolirati. Druga velika tehnična pomanjkljivost obstoji v tem, da pilotje nimajo na razpolago instrumentov, ki bi jim povedali, ali se v bližini njihovih letal nahajo še druga. Strokovnjaki pravijo, da taki instrumenti že obstojajo, letalske družbe pa pravijo, da še niso preskušeni, nakar dobijo za odgovor, da to ni res in da je to samo izgovor, da se izognejo dodatnim stroškom za opremo letal. Zopet leti očitek na agencijo za civilno letalstvo, zakaj ne poseže energično vmes in napravi red. Tudi ta očitek je upravičen. Velika hitrost jet-letal da dosti dela prometnim uradnikom na letališčih. Prometna kontrola na letališču v Clevelandu mora na primer “prevzemati” 'etala v krogu, ki sega od Syracuse, N. Y., do mesta Goshen, Ind. Pogled na zemljevid pove, kake razdalje so to. Kakor hitro kontrolna po sraja “prevzame” letalo, je odgovorna za njegov polet. Ako je letališče prenatrpano z letali, mora pustiti letalo krožiti v zraku v velikih kolobarjih po 20-40 milj zunaj mesta, dokler ga ne usmeri na letališče. Seveda je določanje kolobarjenja zelo kočljiva zadeva. Lahko se namreč pripeti, da sko z. prostor za kolobarjenje zaide tuje letalo in nesreča je neizogibna. Kolobarjenje seveda ne pride vpoštev pri letalih, ki odhajajo ž letališča; ahko brez težav letijo v okviru o rejene pm smeri. Zato se tudi zgodi največ letalskih nesreč takrat, ko letala pristajajo. Med sovražniki varnosti v zračnem prometu se nahaja še veiiko drugih: pomanjkljivi instrumenti, zanašanje pilotov na osebne skušnje, slabo vreme, bližina letališč velikim naseljem itd. Kako povezati varnost v zračnem prometu? Prvi pri-rodni predlog se glasi: razpršiti je treba etališča po vsej deželi, napraviti veliko novih. Lahko razumemo, da želi vsak potnik, da bi se njegovo potniško jet-letalo ustavilo kar na ulici, kjer stanuje. Ta želja je pri sedanji tehniki neizpolnjiva. Vedno večji zračni promet z jet-letali bo prisilil oblast, da premesti vsa velika letališča daleč zunaj obljudenih krajev. V Newyorku že resno mislijo na to. Joliet, 111. — Božični prazniki so za nami. Cas je nas postavil v novo leto 1961 in tu smo vsi pred novimi nalogami, ki jih nam odmerja življenje na zemlji. Kako jih bomo vršili in reševali vsak v svojem področju, ki ga nam nakazuje naše življenje je za nas vse važno vprašanje. Ko smo o tem govorili zadnjič pri prijatelju Juretu, je ta po svoji modrosti odgovoril na to: “Kako bo v novem letu, vprašujete? To vprašanje ni nič težko,” j .e1 dejal Jure. “Tako bo, kakor je bilo doslej še v vsakem letu po tisti meri in tistem kopitu, ki je za vsako leto veljaven, namreč, kakoršni bodo ljudje na svetu, take bodo razmere. V vsej zgodovini človeštva je bi. lo tako, pa bo za naprej prav tako. Kjer so slabi ljudje, s slabimi hudobni nameni, tam so slabe razmere. Kjer ni dosti ali pa nič dobrega, tam nima nihče pričakovati kaj dosti dobrega. Da je kje dobro in kjer se pošteno dela, tam so dobri pošteni ljudje. Kjer pa dobrih poštenih ljudi ni, tam ne najdete poštenosti, ne pravičnosti in kjer teh dveh ni, tam se koti nepoštenost in krivičnost in kijer je kaj teh dveh, tam dobro biti ne more. To velja za vse kraje in ves svet in za vse čase.” Potem se1 je pa Jure meni, Nic ku in Nickovemu nečaku lepo zahvalil za izlet v Chicago, ki smo ga naredili nekaj dni pred božičem. Nick in jaz sva že več časa govorila, da bova šla enkrat pogledat tisto veličastno novo dvorano in razstavne prostore “McConmick Place,” o kateri se je toliko pisalo, ko so jo otvorili. Pa je prišlo, da je1 Nickov nečak bil tiste dni ravno doma in Nick ga je nagovoril, da je nas vozil z autom v Chicago. Povalbila sva na izlet Jureta, ki se je z veseljem odzval. Vožnja iz Jolieta v Chicago je sicer z a uto v teh časih, ko imamo moderne ceste kratka. Če voziš zmerno s srednjo hitrostjo ti vzame do ene ure. Kdor pa auto hitreje p agarja, je tam v kakih 40 minutah. Vozili smo po cesti 66, ki teče od Lycnsa naprej v Chicago po Ogden Avenue. Ko smo vozili tamkaj preko mostu v Cicero, preko Cicero avenue, je nam kazal Nick doli na tisti vogal, kjer je dolgo let krčmaril naš znam belokranjski rojak Martin Ne-manich, ki mu je pred nekaj tedni umrla žena. Tiste stavbe zdaj tam ni več, so jo podrli še lani, ker tisto križiščč tam preurejajo, da bo več prostora. Sicer podirajo stavbe v vsem tile m bloku. Potem smo šli dalje doli do Cermak Road, po steni pa vse tja do njegovega konca na vzhodu pri Michigan jezeru. Tam ob jezeru.stoji tista res občudovanja, vredna razsta- jo sredini se vstavljajo taksiji in buai prav pred vhodnimi vrati. Na severni strani gre izhodna cesta skoro doli do 20. ceste, na južni strani pa skoro do 26. ceste. Na obali jezera v sredini te dolgosti se razteza veličastna stavba. Takoj na prvem nadstropju so obširne dvorane., Obširna jedilnica, kafeterija. Stene prostorov v jedilnici in v dvorani se dajo lepo automatično prestaviti, tako da se naredi prostor za kakoršno koli velikost zahteva kak slučaj. Glavna jedilnica pravijo, da bo v slučaju narodnih konvencij lahko postregla 25,000 gostom. Vse je opremljeno z najnovejšo opremo, da človek, ki kaj talkeiga še ni videl, se čudi in čudi, kaj je vse moderni svet odkril. Na drugem nadstropju so obsežni razstavni prostori, ki služijo za razstave vseh raznih izdelkov, kot 2 oh i št v a in vse mogoče opreme in blaga, ki se kje izdelujejo na svetu. Celo cele stanovanjske hiše imajo postavljene v stavbi z vso1 opremo, kot kuhinjsko, poroštveno, z opremo za gretje, s plinom ali elektriko., Pred teboj stoji najmodernejši dom, opremljen z vsem, kakor kak začaran zlat •' tadič za kako kraljico. Nick je z velikim zanima-jem vse ogledoval in z njegovo zgovornjostjo ocenjeval to in ono, včasih tudi to in ono malo pokritiziral. Ko samo gledali najnovejše postelje v spalnici je dejal: “Ampak fantje, tako tndčrnh in dobrih postelj pa le ne znajo delati, kakor so jih znali naši stari “ti-šlarji” v starem kraju.” Dobro da ga niso razumeli, zraven stoječi razlagalci, ki so kazali predmete in o istih razlagali. Ko smo si vse ogledali se je oglasil Jure, ki je tudi z velikim zanimanjem vse opazoval : “Fantje, to je kakor nekak začaran grad, o kakoršnih pripoveduje Janez Trdina v svojih spisih o Gorjancih. Poglejte tja preko obale na oni pomol. (Med glavno obalo je vodni zaliv kakih 300 čevljev širok, 'med jezerom in tem zalivom a umetni nasip kot polotok). Tam je prostor za letala, ki ga urejajo. Tam bodo pristajala manjša letala, ki bodo prepel,j avala potnike z glavnih letalskih postaj kot “Midway” in “O’Hare ’ semkaj prav pred vrata teh prostorov. In ti prostori se nahaja ravno pred obsežno jedilniško dvorano. Ko bodo ljudje lepo sedeli za lepimi mizami na mehkim, stolih in obirali piske, ali rezali lepe sočne najboljše “steake,” bodo istočasno lahko gledali, kako bodo letala preko lagune dovažala in odvažala potnike. Ko bi pokojni Trdina to le vide1!” — je začudeno pripomnil in zraven z glavo majal Jure. Velik utis je to nanj naredilo. Vzelo je nam okrog tri ure to ogledovanje, nakar je Nickov nečak nam velel, naj mu sledimo in šli smo. v kafeteri-jo, kjer si ljudje sami servira-in izbero jedila, kakor sna čunajo vstopnino posebej. Tisti dan je bilo $1. za odrasle, za otroke 25c. Je dosti, a vredno. Dosti se vidi za tisti dolar in človek se dosti pouči, kaj moderni svet dandanes proizvaja. Ko greš ven ti ni žal za tisti dolar. Jure je lše dodal to le pripombo predno smo šli iz dvorane : “Naših ameriških business-manov nihče ne prekosi. Ti znajo. Poglej, kako vsako leto postavijo na trg kaj novega v pohištvenem blagu. Poglej to in ono, ko ameriške dame te novosti vidijo, saj se ne morejo ubraniti skušnjavi, da bi ne kupile. In ko zve Lizi, da je Gerti, ali Bessy, kaj takega kupila, kupi še ona in to gre okrog in okrog in to ustvarja promet. In tako gre vsako leto naprej in naprej, zdaj je to novo, zdaj ono. Ljudje kupujejo, businessmani delajo business, za industrijhlce to ustvarja naročila, za delavce pa delo in business gre naprej, da je veselje! To je Amerika fantje!” Je naglasil Jure in nam vsem požmiknil, kakor i-ma to navado. In res je tako. To ustvarja business in dela Ameriko, ka-koršna je. Jaz in Jure sva se Nicku in njegovemu dobremu nečaku lepo zahvalila za to gostoljubnost, ki sta naju vzela na ta izlet. Hvala vama obema! ♦BOŽIČNE PRAZNIKE smo v Jolietu pri sv. Jožefu obhajali na kar najlepši svečani način. Cerkev je bila okrašena tako lepo, da je bilo res pravo božično veselje. Lepe službe božje, lepo petje je še posebno bilo nekaj, kar se je Lreba zahvaliti našim cerkvenim pevcem in njihovem voditelju pevovodji Mr. A. Rozmanu, ki se že toliko let trudi in posveča glasbi in petju. Petje v naši cerkvi slavi po vsem mestu in tako tudi je. Ko o Božiču pri glavnih masah zadoni petje v naši cerkvi je, kakor v kaki mogočni katedrali. Za vse to, kakor za lepe obrede pri službah božjih, moramo biti hvaležni najprvo naši požrtvovalni in za čast božjo vneti duhovščini, zatem našim šolskim sestram, ki vežbajo našo mladino ter cerkvenim pevcem. Naj Bog vsem ta trud obilno poplača! Naj zadostuje za danes, pa o vsem še drugič kaj več. Vsem čitateljem “A.D.” želim srečno zdravo in milosti polno novo Leto 1961! Tone s hriba. Kulturna kronika Skiištvo najsvetejš@ga pri Sv. Vidu vna stavba “McCormick Place.” | kdo hoče. Vzeli smo si vsak Ko smo privozili čez most in | kavo in, nekateri "sendvič, preko Shore Drive so nas polici-1 drugi “pie, ’ sedli za mizo v sli dirigirali kam naj krenemo za parkanje auta, kar stane 50c. Potem tsmo šli na ogled velike stavbe, ki se raztega najmanj kakih pet do šest blokov z vsem vred. Pod stavbo teče cesta in v ve'iki dvorani in použili ter zraven še malo opazovali to in ono in se pogovarjali o vsem, nakar smo krenili nazaj. V razstavnih prostorih ra- Ckvelamd, O. — V nedeljo, 8. t. m., je praznik sv. Družine. Društvo najsvetejšega Imena. Jezusovega ga bo obhajalo še prav posebno slovesno: s skupnim sv. obhajilom pri sv. maši ob 8. uri in s članskim sestankom po sv. maši v novi šolski dvorani. Na sestanku bo med drugim govoril sodnik tukajšnjega Mladinskega sodišča John G. Toner, čigar žena je iz naše fare. Udje društva pridejo k sv. maši in obhajilu skupaj z drugimi svojimi člani v družini. Vablje-, ni pa so tudi vsi drugi farani. Naj bi bil to res lep družinski praznik vse naše fare! France Sever. Celjske Mohorjeve knjige za leto ;1961 KOLEDAR za leto 1961 je o-stal v isti obliki, kot vsa leta po drugi svetovni vojni. Uredil ga je dr. Stanko Cajnikar. Opremil ga je pa akad. slikar Maksim Gaspari. Vsak mesec ima posvetilo, ki jih je napisal Tone Gaspari; ob robu pa pregovore in pamet-nice. Po koledarskem delu sledi najprej spomin dogodkov pred dvajsetimi leti. Članek slavi “O-svobodilno fronto”, na katero so še vedno zelo ponosni. Seveda bi bilo bolje za slovenski narod, da te OF nikoli ne bi bilo. Narodu bi bilo prihranjenega veliko trpljenja in gorja. Slede članki: Miro Zakrajšek: Deset let delovnih svetov; Bojan Zavašnik: Peti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije; Rudi Vogrič: Oblike in stopnje ljudske oblasti v socialistični Jugoslaviji; M. Z. Krajevni odbori — organi lokalne pobude; ing. Janez Perovšek: O razvoju kmetijstva pri nas; Janez Erjavec: Tudi kmetijski proizvajalci so zdravstveno zavarovani; Lojze Jakopič: Buldožerji na belokranjskih steljnikih. Vsi ti članki o-pisujejo in hvalijo politične in gospodarske ukrepe in naprave sedanje Jugoslavije. Za nas so važni v toliko, da strokovnjaki iz posameznih področij lahko na podlagi njih ugotavljajo sedanje stanje in ga primerjajo z onim pred drugo svetovno vojno in s stanjem, ki vlada v svetu. Slede članki, ki presegajo meje Jugoslavije. Stane Lenardič je napisal članek: Nerazvite države — pereč problem sedanjosti. Znani zgodovinar dr. Valter Bohinc opisuje 49. državo ZD pod naslovom “Alaska, devetinštirideseta v krogu Združenih držav”. Ta članek je tudi za vsakega od nas zelo poučen. V. Ribič piše o lunikih v članku “Ob prvih uspehih astronauti-ke”. Temu članku sledi opis svetovnih tehničnih novosti in zanimivosti pod naslovom: “Svet v besedi in podobi”. K.P. pa opisuje v članku: “Predori, prekopi, mostovi...” tudi vodno pot reke sv. Lovrenca, ki je bila odprta lani 26. junija 1959. V člankih “Koroški Slovenec” in “V šolah na slovenskem Koroškem v starih časih” lahko beremo marsikaj zanimivega o Koroških Slovencih. Ludvik Borzut piše v članku “Domovina Furlanov” o Beneških Slovencih; zgodovinar Silvo Kranjec pa je posvetil ob 700-letnici Kartuzije Bistra članek: “Bistra nekdaj in sedaj”. Na strani 123 prično opisi slovenskih mož. Jože Dolenc je napisal Ivanu Preglju v spomin. Isti: Franc S. Finžgar pa Mo- horjeva družba (ob pisateljevi 90-letnici); Panonicus je opisal življenje dr. Stanka Canjkarja ob 60-letnici. V. N. Dr. Ivan Grafenauer — osemdesetletnik. Stanko Cajnkar: “Matiji Mundi v spomin”. Jože Gregorič: Zdravje zob Nedavno Sj odkrili novo last nost vitamina B-6. V majhnih količinah, določenih mikroorganizmov, ki v boju za obstoj uničujejo zobem škodljive mikrobe. “Ljudski pesnik Andrej Kanč-nik (ob 120-letnici smrti). Sledi proza. Napisali so jo: Feliks Timmermans; Božič; J. Kmet: Zapoznela ljubezen; Jože Kroflič: Eca; isti: “Lučke . ..” S. G. “Ena izmed mnogih”; Fran Roš: “Zlati vnučki”; Joško Kragelj: “Orglice”; Basnigoj (F. S. Finžgar): Drobne zgodbe življe- javljene sledeče: Janez Golob: Nevihta; Neznanka, Dobra tema, Zreli čas; Leopold Stanek: Teci, čas; Tina Cunderč: Pomladni večeri; Fran Roš: Zvezde nad gorami. Kljub temu, da se ne moremo, strinjati z vso vsebino koledarja, moramo reči, da je dobro u-rejen. Namen koledarja ni samo koledar. Koledar mora prinašati važnosti, novosti in svetovne dogodke preteklega leta, tako, da je bralec na tekočem vsaj v glavnih svetovnih dogajanjih. Koledar ni skrinja, da bi vanj metali stvari, ki jih sicer nikjer drugje ne moremo objaviti. Koledar obsega 192 strani. Poleg koledarja je celjska Mohorjeva izdala še tri knjige: VOZARJI — tretja knjiga, v kateri pisatelj Janez Jalen nadaljuje z rodbino ovčarja Marka pod naslovom IZPODKOPANA CESTA. Opisuje zlasti lepo in neprisiljeno slovenske kmečke o b i čaje. Prijetno branje. Kdor je bral prvi dve knjigi, bo rad segel tudi po tretji. Je pa knjiga tudi sama zase zaokrožena celota. Kdor ima prvi dve knjigi: “Ovčar Marko” in “Tri zaobljube”, lahko dobi tudi še tretjo knjigo, ne da bi mu bilo treba vzeti tudi ostale knjige celjske Mohorjeve. Knjiga stane s poštnino en dolar. TEHNIKA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU — je druga knjiga, ki jo je izdala celjska MD za leto 1961. Napisal jo je univerz, profesor dr. ing, Anton Kuhelj. Letos je izšla prva knjiga, torej bodo sledila še nadaljevanja. Prva knjiga opisuje 32 različnih tehničnih naprav, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Vsebina je ponazorjena s slikami in načrti. Kdor želi samo to knjigo, jo lahko dobi za en dolar. ČLOVEK V STISKI — je tre-| tja knjiga, ki je izšla kot četrta knjiga psihologa dr. Antona Trstenjaka. Tudi prejšnje tri njegove knjige: Med ljudmi (1954); Pota do človeka (1956) in Človek v ravnotežju (1957) je izdala celjska Mohorjeva družba. Za vse tri knjige je bilo ob izdaji veliko zanimanja in so bile kmalu razprodane. Od vseh treh prejšnjih pa je letošnja “Človek v stiski” gotovo najbolj zanimiva. Odkriva človekove težave, izvor teh težav in pojasnilo, kako se jih izognemo. Delo obsega sledeča poglavja: Strah pred Iztiritvijo (s 5. podglavji); Strah pred odgovornostjo (4); Strah pred prihodnostjo (5); Potreba po izpovedi (4); Stiska vesti (3); Spolna stiska (7); Vzgojne težave (9); Zakonske težave (teh je največ, 16); Nemirni duhovi (4); Mučitelji in mučeniki (5); Potrebš po omami (3); Omotičnost nad prepadom (6) in Živ-Ijenska utrujenost (5). Kdor je nabavil in bral prve tri knjige, bo z veseljem in zanimanjem segel tudi po četrti. Pisatelj dobro pozrfa amerfško duševno življenje in navaja iz njega mnogo primerov. Bil je še tudi v ZD. Navaja tudi mnenja ameriških avtorjev in psihologov. Knjigo bo mogoče dobiti tudi brez ostalih MK. Stane s poštnino en dolar. Celotne zbirke celjskih Mohorjevih knjig za leto 1961 ni Več dobiti. Treba jih je pa že sedaj naročiti za prihodnje leto. Stanejo s poštnino $3.50. Naročnik plača knjige ob prejemu. Vsa naročila naslavljajte na 1084 East 177 Street, Cleveland 19, Ohio. Zdravko Novak To reč so preizkusili na 40 otrocih. Poskusi so trajali leto hja. dni. število bolnih zob zaradi j Ob koncu pa je objavljen še zobnega kamna se je znižalo za kmfetovalčev koledar za vseh 40 odstotkov. dvanajst mesecev. Pesmi so ob- Vcjaki niso imeli volivne pravice V prvem razdobju Združenih držav večina držav ni priznavala vojaikom volivne pravice. Države so se bale, da bi mogle državne vlade priti pod gospodstvo vojaštva. Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN Sedla sva drug k drugemu. Kaj vem, kaj sva govorila, ali če sva sploh govorila . .. Toda vendar, spominjam se, da mi je med drugim tako pravila: “Zakaj mi praviš, da me ljubiš? Saj sem že tako vedela. Dekliško oko da bi ne opazilo, kdo jo ljubi? In če bi tega tudi ne bila videla: srce mi je šepetalo, da me ljubiš, da me moraš ljubiti. O, če bi ne bila tega upala, če bi ne bila tega vedela, bi bila morda že tam, kjer počivajo tisti, ki jim je počilo srce. Zakaj glej, od trenutka, ko sva se prvič videla, sem tvoja. Da, še več. Tvoje ime je Matija Andorlaki. Ko sem prvič slišala to ime, še preden sem te videla, sem občutila nekaj posebnega, nekaj nerazložljivega. Takrat še nisem vedela, kaj je to. Zdaj vem, da je bila ljubezen. Vedno mi je dobro delo, če sem slišala tvoje ime, tako rada bi bila videla tistega, ki ga nosi. Slednjič sem ga zagledala. Zagledala sem tebe. Tako rada bi te bila pogledovala vedno znova, toda nisem si upala, ker so tvoje oči vedno visele na meni. Saj mi ne zameriš odkritosti? Res je, da prav za prav prvič govoriva med seboj, toda to nič ne de. Ljubiva se, a ljubeči so si že v prvem trenuku stari znanci. Tako se mi zdi, da sva bila prej zvez-di-sosedi. Ti si padel na zemljo, a jaz nisem hotela ostati sama na nebu in sem zletela sem doli, da te poiščem, in zdaj sem te našla. Zdaj je že vse eno, ali na nebu ali na zemlji: da sem le lahko s teboj . . . ker — ne res — ker se ne bova nikoli več ločila?” ‘‘Ločiti, od tebe? Nikoli . . . toda . ■ •” “Toda? Kaj toda?” “Tvoj starši, ljuba Roza?” “Moj starši! Starši so za to tu, da podelijo blagoslov svojim otrokom.” “In če ga ne bodo dali?”' “Zakaj bi ga pa ne dali?” “Ker sem ubog.” ‘‘Saj tudi oni niso bogati.” “Prav radi tega.” “Ne govoriva več o tem, me je prekinila Roza. “Moji starši bodo dovolili poroko. In če ne . . . vse eno, pripravljena sem s teboj stradati, zmrzovati — le ljubiti me moraš!” In mli je padla okoli vratu in me poljubila in božala moje “Bil sem prekleto raztresen. Hudič vedi, kod so hodile moje misli.” Začel sem sumiti, začel sem z grozo sumiti, kje so se mudile njegove misli. Nisem ga več vabil s seboj k Rozi. Polagoma so izginile moje bojazni, ker se tudi Ternjej nikoli več ni spomnil, da bi šel k dekletu in je celo niti ni več omenil. Lopov je sam hodil k nji, brez moje vednosti. Nekoč me je Roza iznenadi-la z novico, da je Ternjej zaprosil za njeno roko. “In ti si mu jo gotovo dala, ne res?” sem zakričal na dekle. Ubožica je stala ko v tla u-kopana in me je gledalg, ulile so se ji solze. “S poljubi ti bom posušil te solze,” sem vzkliknil ves o-mehčen, “s poljubi ti bom po sušil solze, moja Roza, ali pa te nisem vreden!” In sem pokril njene roke poljubi. < “Oprosti, moja duša, oprodi mi! Povzročil sem ti bolečino, toda oprosti. Glej, pamet d mi je zmešala . . . ne vem ^eč, kaj govorim . . . kaj delam. Zdravstvuj!” Bil sem ob razum, tekel 3em od nje domov. Doma sem se zavedel, da sem hotel iti k Ternjeju. Hite! sem k njemu Nisem ga našel, “Moram ga najti, četudi naj ga iščem do sodnjega dne,” sem si mislil n sem obiskal po vrsti vse ig-alnice, v katerih sem ga upal najti. Slednjič sem ga našel Res, sedel je za zeleno mizo. “Baltazar Ternej,” sem ga poklical, ko sem ga zagledal. , “O, dober večer, prijatelj, me je pozdravil. “Jaz tvoj prijatelj? Tvoj sovražnik !” “O, tovariš, kaj naj to pomeni?” “Takoj ti bom povedal, kaj co pomeni. Pridi!” “Počakaj nekoliko, igra bo kmalu pri kraju. Prej se ne morem dvigniti.” “Pridi, če ti rečem,” sem zakričal in ga zgrabil za ovratnik jopiča. “Ej, to pa ni nikaka šala—.” “Saj vem, da ni šala,” sem ga začel neusmiljeno tresti. Ostali so me odtrgali od njega. Kaj se je nato zgodilo? Ne vem. Izgubil sem bil zavest. I Naslednjega dne je prišel k Society National Bank ustanovila družbo za vloge v mala pcdjetfa Cleveland, O. — Predsednik Society National Bank Mervin B. France je objavil, da je ta aanka ustanovila Capital Funds Corporation z osnovim kapitalom $300,000 kot posebni denarni zavod, ki naj skrbi za vloge v mala in srednja podjetja. Society National Bank je podpisala 200 delnic po $1,500. Na čelu nove ustanove je M. France. Podpredisedniki so William Harvey Kyle, George G. Liitzko in Loren M. Whittington, tajnik in blagajnik Colin S. Campbell, vsi od Society National Banlk. S 1. marcem bodo začeli na področju Clevelanda uvajati nove telefonske številke sestavljene iz . samih številk brez črk. To naj bi olajšalo izbiro, ki je postajala v zadnjih letih vedno težavnejša. Koncem leta je imela Ohio Bell na področju velikega Clevelanda 875,000 naročnikov, okoli 16,000 v Painesvillu, 7,400 v Mentorju po več tisoč pa še v drugih krajih okolice. ------o----- Dojenfek v volčjem kožuhu “Da bo močan,” pravijo ponekod, kjer s'e je še ohranilo praznoverje. East ihi© Bas skrbi za hmhl® potreba CLEVELAND, O. — East Ohio Gas Co. je napovedala, da bo tekom letošnjega leta vložila v izboljšanje, razširitev in izpopolnitev svojih naprav $26,500,000, da bo mogla tudi v bodoče kriti vse potrebe področja. Predsednik Robert W. Rams-dell je dejal, da je to druga naj-večja vloga družbe v teku enega samega leta. Družba se je odločila zanjo zaradi ugodnih iz-giledov za napredek in zaradi 20,-000 novih strank. Od celotne vsote pojde $4,500,-000 za nove cevovode, $2,240,000 za razširitev naprav za hranitev plina, ostanek pa za preskrbo novih virov plina na domačem področju. Tekom preteklega leta je bila naj višja potrošnja plina na dan 1,800,000,000. Predsednik družbe sodi, da se bo ta tekom leta 1961 dvignila za okoli 175,000,-000. Avtomati za hrano, knjige, črve Posebni avtomati prodajajo tudi živo vabo za ribe ladoikadja BMo Bell CLEVELAND, O. — Predsednik Ohio Bell Telephone Co. Walter S. SparUug, j.e , objavil, da bo družba tekom letošnjega leta vložila v modernizacijo in izboljšanje svojih naprav v državi $75,000,000, od tega na področju mesta Clevelanda 22 mili j onov. Predsednik je zatrjeval časni- V nekaterih vaseh, ki so dlje od železnice, ceste 'in drugih prometnih zvez, so se ohranili zanimivi včasih čudni običaji. Primer iz doline Bosne: obdarovanje lovcev. Če gre skozi vas lovec z mrtvim volkom ali lisico na plečih prihajajo vaščani iz hiš in ga obdarujejo s piščanci, jajci, volno in tudi z denarjem. Svoje darilo pospremi vsaka gospodinja ali gospodar z besedami: “Kje si ga ujel, nepridiprava? Želim ti mirno roko in bistre oči!” Obl čaj je razumljiv, saj volkovi in lisice napravijo precej škode, zanimivo staro navado pa seve izkoristi tudi kak slepar, ki se odpravi z volčjim ali lisičjim kožuhom po vaseh in zibfra prispevke. Ponekod imajo presenetljive praznoverne običaje v zvezi z otroki. V okolici Žepča na primer pravijo, da je treba z dojenčkovo glavico lahno udariti ob kamen, ker bo otrok potem “zdrav kot dren in trd ko kamen.” V dobojskem okraju pa imajo ponekod navado, da vtaknejo novorojenčlka za nekaj trenutkov v suh volčji kožuh, češ da bo fant potem pogumen, hraber in močan kot “gorski volk.” In poročni običaj iz okolice Zenice: ženinova druga morata skrbno paziti, da Sfe nbvesta pri odhodu s svojega prejšnjega na bodoči dom niti enkrat ne ozre, pa naj jo kliče kdorkoli, ker bi bili otroci potem preveč podobni njenim sorodnikom, zlasti očetu in materi. Običaj iz vzhodne Bosne: ko pride nevesta pred ženinov dom, Prve avtomate so začeli izdelovati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izvedba znatno starejše zamisli je torej stara nekako tri četrt stoletja. Izprva iso ljudje spuščali v avtomate kovance samo za čokolado, potem pa so se zvrstili razni osvežujoči bomboni, žgani mandeljni, pa knjige, železniške vozovnice idr. "Dandanašnji se lahko človek oskrbi'iz avtomata malone z vsemi manjšimi, trenutnimi potrošnimi predmeti cd žepnih robcev in ženskih nogavic do srajc, gumbov, cigaret in žganih pijač, britvic, sadja in lepotilnih pripomočkov. V začetku tega stoletja so bili živilski avtomati velika moda. Ljudje so spuščali kovance v režo in si postregli z juho, mesom, prikuho im hladnim pivom, le čašo je bilo treba nastaviti pod pipo. V večini deželi hoče trgovina postreči iz avtomata kupcem tudi ponoči in ob praznikih, ko so prodajalne zaprte, ta strojni pripomoček pa uporablja tudi v urah tako imenovane konice, ko prodajalke ne morejo osebno postreči množici kupcev. Nizozemska je izmed redkih dežel, ki ne marajo takih avtomatov in na vse mogoče načine preprečujejo njihovo uvedbo. Oblasti pojmujejo avtomate kot “prekršek prdti predpisom o času poslovanja.” Prepovedano je polniti avtomate izven običajnega delovnega časa, pa čeprav gre za pokvarljivo blago, na primer za obložene kruhke, prepovedano tudi v primeru, če bi to hotel o-pravlj ati nočni čuvaj ali lastnik majhne prodajalne osebno. Vse mogoče ponujajo avtomati, v najnovejšem času celo črve za športne ribiče. Klimatične naprave vzdržujejo v avtomatu primerno temperaturo, tako da šo žive ribiške vabe preskrbljene tudi s te plati. Na poti k rečnemu ali jezenskemu bregu vrže ribič v avtomat določen kovanec in dobi škatlico z ducatom živih črvov. Seveda pa je morala družba, ki si je omislila te avtomate, najeti tudi lovce na Moški dobijo delo črve. Kupčija baje tako cvete,, da razmišlja trgovska družba celo o uvozu živih ribiških vab. . . MALI OGLASI Stanovanje se odda Pet neopremljenih sob in kopalnica na 1415 E. 55 St. Za pojasnila pokličite YE 2-7509 po 6. uri zvečer. (6) Delo za moške Delo dobita 2 slovenska zidarja, 2 mizarja in 2 navadna delavca. Kličite KE 1-3845 po 5. uri pop. (3) Grocerija in mesnica Zidano poslopje, 7-sobno stanovanje zgoraj, 31/2 garaže. V slovenski okolici v Collinwoodu. Cena $27,000 vključuje celo poslopje in trgovsko opremo. VINE REALTY WH 2-4440 RE 1-6140 (4) Re-Nu Auto Body Co^ Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street rTTTTtxxixi^txill^SxXXXIXx’ Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDRLOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE čelo, na katerem takrat ni bilo gub, ampak lasje, in na katerem zdaj ni več las, pač pa gube. 4. “No, pVTTatelj moj, kako ti ugaja Roza?” sem vprašal Ternjej a po prvem skupnem obisku pri moji ljubici. “Prav za res, lepo dekle, vrlo dekle, lahko rečem,”’ je odgovoril Ternjej. “Krasno dekle, pri moji duši.” “Ali se še čudiš, da me je tako očarala?” “Čudim Se . . . to se pravi, he čudim se več, ne!” “No, kam pojdeš zdaj?” sem ga vprašal, ko sva prekoračila nekaj ulic. “Domov.” “Domov? Saj sva že dav-haj šla mimo tvojega stanovanja.” “Nemogoče,” je rekel Tcr-njej in se je ozrl. “Za vraga, saj res . . . No, vrniva se.” Naslednjega dne sva se zopet našla. “Slabe volje si,” sem mu rekel. “Kaj ti je?” “Eh, vso noč sem igral in reliko izgubil.” “Ti po navadi le redko izgubljaš.” ! meni. Dobil me je v postelji, ker sem bil še šibek. Ponudil mi je roko. Odklonil sem jo. “Pojasni mi, kaj ti je? Kaj si hotel včeraj od mene? ’ mi je govoril. “Kaj sem hotel? Hotel sem te izzvati na dvoboj. Nato sem se spomnil, da se ne znaš bojevati.” karjem na tiskovni konferenci v hotelu Carter, da je vložitev nn-1 morajo svatje podreti ograjo in v eg a kapitala izraz družbinega | omogočiti mladi gospodinji “nov zaupanja v bodočnost Ohia hi prehod,” zaradi katerega bo po-narodnega gospodarstva. Za normalno poslovanje porabi Ohio Bell na leto okoli $110,-000,000. Novih $75,000,000 bo pomenilo brez dvoma močan sunek v smeri poživitve gospodarstva. Družba je tudi v preteklih petih letih vložila približno enako vsoto v razširitev svojih naprav v Ohio. Glavni del sredstev bo porab-Ijen na področju velikega Clevelanda, kjer prebivalstvo izredno naglo narašča, z njim pa tudi število telefonskih naročnikov. Letos bedo med drugim zgradili novo avtomatično centralo v Lakewocdu, povečali pa več drugih v raznih predelih mesta in okolice. tem “srečno živela na novem domu.” Znan je običaj iz nekaterih slavonskih vasi, kjer prepleskajo vetrnice in okenske okvire rdeče, brž ko se nevesta odloči za snubca, zraven pa seve ne sme manjkati zelenja, na primer jasminovih ali vrtničnih vejic. V nbkaterih dalmatinskih vaseh ipa se je ohranil običaj, da pogrebci mečejo na krsto razna darila, predvsem denar, da 'bi imel “pokojnik na onem svetu kaj v roke vzeti.” Tako se baje nabere v odprtem grobu tudi po deset tisočakov, zato ni nič čudnega, če začne grobar zasipati grob šele uro potem, ko odide zadnjih pogrebec. Downtown - Public Square gMiMENT«*" Cedar Center - Ridge and Ridgewood Drive JANUARSKA BELA RAZPRODAJA Cannon RJUHE Splošno priznane kakovosti po nizkih januarskih razprodajnih cenah ... BELE PASTELNE (RTASTE ROŽNATI VZORCI SAM SEBI JE VŠEČ! — Dinky nastopa v Santa Monica,, Galij-, ,z masko malega fantiča. Na levi ga vidimo z masko v roki, na desni ko se, ogleduje v svoji vlogi v ogledalu. Izgloda, da je Dinky sam sebi močno všeč! ....... — Beli Mnejo Pastelno | Sanjavo-rožnati MERE muslin črtaste barvaste vzorci 72x1 C8” 1.9S 2.49 2.49 2.49 81x33” 3.S S j 81x1C!” 2.23 | 2.7S 2.79 j 2 79 EČkIOS” 2.63 .1 | Ozke prikrojen« ITS 2.49 2.49 2 49 Sirčke prikrojene 2.28 2.79 1 2.79 2.79 Blazinsire prevleke , 4Sc €9c 6Sc 79c Mehke, razkošne Cannon rjuhe, ki bodo obdržale obliko in trajno lepoto skozi večkratno pranje. Fina kakovost in nizka cena, katere ne smete zamuditi. Krasna izbira vzor-cev in velikosti po vsaki želji. Sprejemamo pismena in telefonična naročila KLETNI POSTELJN1NSKI ODDELEK . Kličite CHerry 1-3070 THE MAY COMPANY VSE 3 TRGOVINE AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5, 1961 Višarska polena _ Stirjr&jgrjgr* spisal Narte Velikonja § “Njivo za ženo! Kakopa, tetka ljubezniva. To je tvoja skrb in ljubezen. Njiva, pa ne Tine! Mati, kakopa! Ujeda, pa ne mati! Sova grabežljiva!’’ In se je veselo krohotal. “2e radi tega, da ti bom lahko ostrgal korenček, že radi tega samega se splača, da se potegnem za Franco.” 10. Franca je prenesla Tineta na klop ob postelji, da bi mu prestlala, prenesla počasi, najprej hrbet in glavo, potem noge. “Kako znate!” “Svojega brata sem prekladala tri leta; še na večer pred smrtjo sem ga.” “Pa je bil brat!” je Tine vzdihnil ter jo pogledal izpod vek. “Kdor je bolan, je brat!” je naglo dejala ter čutila, da ji je kri udarila v glavo. “Da,' brat!” je poudarila. “Namesto, da bi delal, pa Vas še oviram pri delu!” je spet začel, kakor da ni slišal zadnjega poudarka. “Zdaj ni dela. Drva spravlja Matijec, drugo pa gre.” “Če bi se le spravil na noge! Od zavarovalnice bom vse dal za hlapca. Najemite za ta čas hlapca, da izlezem!” “Bomo že kako! Kaj bi tiste ficke!” “Pa bolj težko. Tako gospodarstvo zahteva dobrih rok. če bi vedeli, kako mi je to nerodno. Presneta drva! In če bi ne bi! Pram tako pameten, po meni bi bilo! Kako mi je dolgčas po konjih!” Franca je razmišljala te besede ter se jim čudila. Da se Tine, bolan, razbit in ves obvezan, zanima za hišo in gospodarstvo ! Kakor pravi zvesti hlapec. Skrben in mu je nerodno, da mora ležati. “Kako je s svinjo?” je vprašal. “In prašičke ste že prodali?” “še ne,” je dejala Franca ter rahljala posteljo. “Letos jih ne bom jaz peljal na semenj!” je vzdihnil. In je hotel vedeti, ali ima zajklja mlade, ali je Pirha breja. In če Mavra še brca pri molži. Franca je pripovedovala; pripovedovala, da je teliček ponoči odtrgal vrv ter sesul škaf v hlevu. “Sam si pa ni nič napravil?” se je radovedno vzpel Tne na skrinji. “Nič!” je dejala. “Sreča. To je nevarno, lahko bi se bil zadušil, če bi se mu zapletla vrv.” Nenadoma je utihnil, “čemu mislim na vrv!” se je karal. “Kaj je meni mar?” “Prav na kratko se je utrgal !” je dejala Franca. “To je dobro!” “Deteljo je pulil iz koša!” se je smejala, “in prav neumno gledal!” “Deteljo? Ali ste že pri detelji?” “Začeli smo!” “Pri detelji sem se lani urezal s koso. Kri sem zanjo prelil!” se je smejal. “Da bi vedel teliček, da sem kri zanj prelil!” Franca je razmišljala te besede. “Kri je prelil in zdaj skoraj življenje pustil! Za teh par grošev umazanih. Tak mlad fant — življenje za dobro žlico zabeljenih žgancev in slabe hlače! In zdaj celo hoče, naj se iz njegovih bol- niških prispevkov najame njegov namestnik. Kako je resnično dober!” “Pa bi res najeli še koga!” je povzel besedo. “Nič ne skrbi, Tine, bomo že! Saj boš itak sam kmalu na nogah!” “Da bi le bil!” Franca ga je spet položila na posteljo, ga odela ter mu, popravila blazino pod glavo. “Ali je dovolj toplo v sobi?” je vprašala na vratih. “Dovolj!” je potrdil, “čemu bi tratila drva!” “Par polen bomo že še utrpeli.” In je prinesla večerjo ter mu privzdignila blazino, da je srebal iz sklede. “Da se ne poliješ!” mu je zapela srajco na prsih, čuden trepet je pretresel njene roke. “Kakor, otroku mi strežete!” se je zahvaljeval Tine. “Kakor otroku,” ji je trepetal glas od neznane omotice v glavi. Popravila mu je spet zglavje in ko mu je potegnila odejo prav do brade, jo je prijel za roko. “Ne tako! Prevroče bo!” Čutila je pritisk v zapestju in kri ji je udarila v lice. “Oče spet nekaj godrnjajo!” si je pomagala iz zadrege ter prisluhnila v kuhinjo. “Kaj pa hočejo?” je vprašal. “Da nismo gnoja vozili na pravo njivo. Andrejevega je vozil Matijec.” “Če ste ukazali! Slami ste gospodinja!” “Sitnari pa le!” je dejala. Ko se je razpravljala po večerji, je nenadoma ostala sredi misli. Preden se je zavedela, je primerjala Tineta z Matijcem: “Matijec počasen, potuhnjenec in hinavec, pa ne svetnik. — Da sem se tako motila! Tine pa skrben, odkrit in možat. Odločen. Sami ste gospodinja! Oni baranta z njivo za vdovo in grunt, ta ponuja svojo bolniško podporo za hlapca tujemu gruntu!” In je razmišljala: “In Matijec je gruntarjev sin in Tine je hlapec, pa kakšna razlika! Kaj pa je, če je hlapec! Pošten je!” Strmela je v temo. Pokrižala se je, da bi molila. Toda sredi molitve in vsenavzkrižnih misli je začutila pekočo bolečino zapestju.. Čudno ji je vzplalo, ko se je spomnila, kako jo je Tine prijel za zapestje. Planila je v postelji kvišku: “Moj Bog, kaj je to? Saj to nima nobenega smisla!” “Gospodinja si!” ji je prišepe-taval neznan glas. "Sama ukazuješ!” “Jaz sem gospodinja!” je spet ponovila. “Da, jaz sem gospodinja!” In je vstala, prižgala luč ter poiskala v skrinji pod židanimi rutami zavoj papirjev. Okoli enega je bil privezan rdeč svilen trak. Razgrnila je papir. “Tu notri stoji! Jaz sem gospodinja! In moja dota je že v gruntu in delo je v njem! Pa še to bi radi!” , Kljubovalnost se je oglasila v njenem srcu. “Pa ne boste!” Spravila je nazaj, upihnila luč ter zaspala sredi vrtinca misli, ki so se ji podile po glavi. Farni zvon je vabil k prvi maši, ko se je zbudila. Planila je na noge, in kakor da jo neznana sila žene nazaj, se je vrnila s praga, že namenjena v cerkev, ter stopila v čumnato. Tine je spal, prsi so se mu enakomerno in močno dvigale, zdravo roko je imel pod glavo. Zavedela se je, da se to skoro ne spodobi, in po prstih je šla iz čumnate. Pri srcu ji je bil čudno, tako čudno, da bi jokala od strašnega občutka osamelosti in neznane bolečine; roke so jo v zapestju trpkosladko pekle, kakor da jo nekdo tesno drži zanje. “Moj Bog!” je hitela v mrzlo jutro. “Kaj je to, kaj je to?” 11. Franca je sedela sama v kuhinji na ognjišču ter šla za svojimi mislimi. Ogenj je plapolaje lizal kotel, v katerem je kuhala za prašiče. Zunaj je plal dež v curkih na šipe. “Kakor da mi gledajo v srce. Kako je rekla Kosmačka? Da je najbolje, če ga vzamem. Da ne bodo ljudje ste gali jezikov. Strežeš mu. In če mu ne bi stregla, bi rekli, da mu ne strežem-. In da bi ga vzela. Ali naj mu jaz rečem?” Sredi misli jo je zmotil Matijec. Prišel je z naročjem polen v rokah, ki jih je rahlo, da niso zaropotala, stresel pod ognjišče. P r i h u 1 jenec, hodi kakor mačka!” je šinilo Franci skozi možgane. “Ali je to mož?” “Psu je nekdo vrgel nekaj na nogo!” je počasi dejal, odkašlja-je si. “Pred lopo cvili ter si jo liže.” “Padlo mu je kaj nanjo,” je odvrnila Franca. “Z arniko mu bom pomazal in zavezal.” “Si jo bo že sam izlizal,” je o-sorno dejala. Matijec je stopil v izbo, vzel amike, odtrgal kos cunje za pečjo, stisnil vse v žep ter skrivoma šel psu zdravit nogo, ki ni bila udarjena, temveč vrezana na steklu. “Ali te boli, ali te boli, živalca mi zdravil!” se je obrnila v ku- uboga?” je izpiral nogo. Ko je pomočil cunjico v arniko ter jo pritisnil na rano, je Sultan šav-snil po njegovi desnici, da mu je posnel kožo na palcu. “Živalca neumna,” se je jezil Matijec, “ko pa ne veš, kaj je dobro.” Franca je stala na pragu ter se skoraj na glas zasmejala, ko si je Matijec brisal roko ob hlače. f j ; “Neroda, nerodna!” je z gnevom siknila skozi zobe. “Žival se mu smili, otrok se mu smili, samo za grunt bi barantal z vdovo; ta se mu ne smili. Samo jaz, samo jaz se rmu nič ne smilim. Kakor tiste pene, sam videz ga hinjo. “Pse, ki se sami izližejo.” “Ali si ga obvezal, Matijec?” je vprašala posmehljivo Franca, ko je vstopil. “Sem.” “Ali naj te zdaj jaz obvežem?” ‘ISiaj ni nič!” je tišč.V, roko rdeč robec. “Samo odrgnil sem se!” “Laže,” ji je udarilo v misel. “Ali te ni ugriznil? Meni se je zdelo, da te je ugriznil!” “Pa me ni!’ je tajil Matijec, ves rdeč v obraz. “Če sem pa videla sama, da te je popadel!” je jezno bruhnila Franca. “Čemu tajiš, če sem je!” Dež je plal iz žlebov, da so sama videla? In ali ima kakšen se delali zbirki in pene. “Kakor | pomen, da tajiš?” tiste pene! Zablesti se, zabeli sej Franca ga je ošinila z zanič-in če dregneš vanje, je prazen j Ijivim pogledom. nič. Da, prazen nič,” je sunila “Kaj bi,” se je otresel Mati- z nogo v mlako. “Ali Ai škoda, jec, “ni vredno besede.” In je da je tak bahat nič? Samo ba- ves zaripel v obraz šel v izbo. hat nič. In star je že. Kaj pa j “Laže, pri taki malenkosti la-ima? Nič nima. Tvojo doto ima. že. Kakor otroku se mi laže.” Zdaj pa veš, koliko ima!” | In je mislila nanj s čudnim “Moja dota je bila precej- gnevom razžaljene ženske, ki se šnja!” je ugovarjala Franca. ! je v nečem varala. “Pri taki ma-“Precejšnja, za nevesto preve- lenkosti laže, pa baranta za lika, zlasti za takega moža. Ali grunt z vdovo!” jo je grizlo v bi imela kaj veselja z njim? No- dušo, da bi vpila. benega. Prav nobenega.” “Res, prav nobenega. Pse (Dalje prihodnjič) --------o------- SPOROČILO! HRANILNE VLOGE, SPREJETE DO 10. JANUARJA IN VLOŽENE ENO ČETRTLETJE, SE BODO OBRESTOVALE OD 1. JANUARJA PRI NATIONAL BANK MEMBER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION £ s I A. BROFMAN’S DEPT. STORE 8 MARY L SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd. Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.., Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in petek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. 6806 St. Glair Avenue i Cleveland 3, Ohio g Velika čistilna Naša celotna zaloga ŽENSKIH BOMBAŽNIH IN BOLJŠIH OBLEK 20% ceneje p DAMSKA KRILA IN BLUZE 1 20% ceneje VSE DAMSKE HALJE (iz bombaža, flanele, kcrda in nylona) ' i I------------- *2 DAMSKE HLAČE I 20% ceneje 20% ceneje Naša celotna zaloga DEKLIŠKIH IN DEŠKIH ZIMSKIH PLAŠČEV 25% ceneje DEŠKI ZIMSKI JOPIČI, vredni do $S.98— specialno nizka cena $3.98 1 | i S J? n j I 'p r VSE NYLON KOMBINEŽE (priznane vrste Movie Star) 20% ceneje RAZPRODAJA PRSNIKOV vrednost 1.50 do 2.00 — sedaj samo 79c DEKLIŠKE OBLEKE, vredne do 3.98—sedaj samo DEKLIŠKE BOLJŠE OBLEKE mere 1 do 14 — sedaj 20% ceneje $1.49 OTROŠKE GARNITURE IN PODLOŽENE HLAČE sedaj 20% ceneje VSI MOŠKI ZIMSKI JOPIČI 20% ceneje Si VELIKO ŠPORTI NIH IN BELIH MOŠKIH SRAJC, td /O ^ vrednost do $3.38, sedaj ^ ‘ J CELA MIZA RAZLIČNIH PREDMETOV za več kol pol ceneje! VELIKO MOŠKIH IN DEŠKIH ZIMSKIH KAP, vrednih $1.49 — sedaj 49C i J g % Pričetek razprodaje v četrtek, 5. Januarja nb G. dopoldne DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE | |uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiii>niiiimiiiiiiimmiiiri | JOS. ŽELE IN SINOVI | = P O G R E B N I Z A V O 1» = = 6502 ST- CLAIR AVENIJE Te!.: ENdicott 1-0583 I = COL L1NWOODSKI URAD E ! 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanlicc 1-3118 = — Avtomobili in Bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ^ = Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuHinniiiiiiiiiii iiiiiiin u m n um n iii!i mim m ii iiimmr GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene j! Za vas pomembni dan! i j % k Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročilih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabit, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA S S S 2 m tč NA HAVAJIH . . . Rosemary Keao na Waikiki Beach na Havajih, kjer je med povprečno zimsko in povprečno letno temperaturo le štiri stopinje razlike, pa je za kopanje in sončenje vsak čas dovolj toplo. ČUVAJ! — Stanley Berman, 26 let stari avtoizvozček v Brooklynu, N. Y., se je naveličal vednih napadov \in ropov tekom službe. S seboj v avto je vzel svojega psa, ki strogo nadzira potnike1, kot'kaže slika.