Pcitnliui p jmuM _______ i ■ ■ I ■ 1 J 71 I EtiV t 1 .1 1 tam Oto t— sur. 142 V {jubilant, 24« luiHia 1936 ato i. Izjava »zakonitega predstavnika'1 Nj. Vel. cesarja Otona, barona Mfiesnerja Dva milijona iesitimislov v Avstriji Dunaj, 24. junija, m. Vodja avstrijskih legitimistov baron VViesner je včeraj podal inozemskim časnikarjem sledečo izjavo o avstrijskem gibanju za vzpostavitev Habsburžanov: »Naš cilj je vzpostavitev monarhije na podlagi obsega današnje Avstrije in v okviru St. Germain-ske pogodbe. Mi legitimisti odbijamo iu zavračamo dualizem kakršnekoli vrste z Madžarsko, kakor tudi vsako zedinjenje z drugimi državami. Osnova našega dela je združevanje neodvisne in samostojne Avstrije, za katero sc legitimisti proti vsakemu Anscblusu in priključitvam k »Tretjemu Reichu«, ker ne maramo, da bi Avstrija postala le sestaven, torej nepomemben član te velike nemške države. Avstrijski legitimisti so prepričani, da ima Avstrija vso pravico in tudi dolžnost, da ohrani svojo samostojnost tudi v naprej. Program avstrijskih legitimistov sloni ves na osnovi neodvisne katoliške kulturne zajednice, katere ustava naj se izda z volitvami. To jo v celoti in v bistvu program pokojnega kaneelarja Dol-fussa le z dodatkom legitimističnih teženj.« Baron Wiesner je nato ponovil vse svoje izja- Zmede v Grčiji Atene, 24. junija, m. List »Stelekio MeHo' javlja, da se more opaziti intenzivno gibanje med venizelističnimi častniki, ki se nahajajo izven vojaške službe. To so večinoma odpuščeni častniki, ki so se sedaj razdelili na dve skupini. Prvo skupino vodita generala Stangalos in Kotonion. Na čelu druge pa stoji general Plastiras. Stremljenje obeh skupin pa je to, da pride v kolikor hitrem česu do vojaške vlade. List ve dalje tudi povedati, da se liberalna stranka že pripravlja na to, da bo skušala zrušiti vlado generala Metaxasa, nakar bo zahtevala mandat za trimesečno vlado. Ta vlada bi takoj razpustila narodno skupščino in razpisala nove volitve. Šolski uspeh Nj. Vel. kralja Belgrad, 24. junija. AA. Danes 23. t. m. ob 11.30 se je vršila v kraljevem dvoru na Dedinju intimna svečanost, na kateri so sporočili uspeh Nj. Vel. kralja v zadnjem šolskem letu. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica, Nj. kr. Vis. knez namestnik, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, kraljevi namestnik dr. Stankovič, guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Živanovič s profesorji, dvorne gospe in člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Guverner je sporočil sklep razrednega sveta, ki ugotavlja, da je Nj. Vel. kralj končal z letošnjim šolskim letom tretji razred realne gimnazije z odličnim uspehom in z odličnim vedenjem in da je bil kot odličnjak nagrajen z izbranimi knjigami. Nato je guverner pozdravil visokega učenca s toplim govorom, mu čestital k uspehu v imenu vzgojiteljev in poudarjal pomen dela, ki ga še čaka in na katerega se tako neumorno pripravlja. Velike šolske počitnice bodo trajale do 14. septembra t. 1. Nj. Vel. kralj jih bo preživel v rodbinskem krogu. Dovoljen Izvoz orožja Iz ČSR Praga, 24. junija. A A. Izšel je sklep vlade, ki se z njim ukine določba o obveznem dovoljenju ministrstva za trgovino in industrijo za izvoz orožja in streliva. Namesto tega se za takšne primere uvede obvezno dovoljenje ministrstva za državno obrambo. Dva brata sta obležala V siloviti fantovski bitki se je bliskalo pet do šest nožev. Maribor, 24. junija. Danes se je pred malim senatom obravnaval nenavaden primer fantovskega pretepa iz Slovenskih goric, pri katerem sta dva brata hkrati izgubila življenje, pred 6odniki pa sta se znašla dva fanta in sicer 24 letni Karel Žižek iz Rogoznice pri Ptuju in 32 letni Martin Mlek iz Krčevine pri Vurbergu. Tragičen dogodek, ki se je odigral dne 19. aprila v Krčevini pri Ptuju ter spravil oba brata Krepeka v prerani grob, je privedel oba obtoženca pred sodnike. Obtožnica pripoveduje: Dne 19. aprila opoldne se je zbralo v vinotoču posestnika Strgarja v Krčevii.i pri Vurbergu mnogo ljudi. Prišla sta tudi brata Franc in Alojz Krepek, ki sta dospela že vinjena in precej razburjena zaradi medsebojnega prepira. Ljudje so ju mirili, pa je bilo to le prilivanje olja na ogenj. Prvi je Krepek Alojz zopet vzdivjal, potegnil nož ter z odprto klino navalil na Martina Maleka. — Vrezal ga je trikrat v vrat in lice ter ga prignal slednjič do studenca, od koder Malek ni mogel več pobegniti. V skrajni sili je tedaj zgrabil za kol ter lopnil Krepeka Alojza nekajkrat z vso silo po glavi. Krepeku je počila lobanja ter se je 6esedel in čez tri dni je umrl. Njegov brat Franc je zrl lo borbo med obema nasprotnikoma, pa je pohitel z odprtim nožem v roki Alojzu na pomoč. Sunil je večkrat z nožem Martina Maleka, v tem hipu pa je slednjemu pritekel pomagat Karel Žišek. Tudi on je potegnil nož ter sunil Franca Krepeka z rezilom pod desno pazduho. Presekal mu je odvodno glavno žilo, par metrov daleč je švignila kri iz rane, potem pa je Franc Krepek izdihnil po 15 minutnem smrtnem boju. Žižek je skraja zanikal krivdo, pozneje pa je le priznl, da je sunil Franca Krepeka, da bi obranil Mrtina Maleka, s katerim 6ta si prijatelja. Malek se zopet zagovarja s silobranom. Razprava ob 5a6u poročila še traja. ve s poudarkom, da je monarhija avstrijsko notranje vprašanje, ker ne obstojajo nobene pravne omejitve niti v sklepih mirovnih konferenc, niti v dogovorih, sklenjenih na diplomatski način, ki bi restavracijo Habsburgovcev prepovedale. Pogodba med CSR in Avstrijo v Lanyh, kakor tudi rapallsk^ pogodba med Italijo in Jugoslavijo, ki sta obe bili naperjeni proti restavraciji Habsbur-govcev na avstrijski prestol, sta se po izjavi barona Wiesnerja že davno preživeli. Ostale pogodbe, ki bi utegnile posegati negativno v vprašanje vzpostavitve, pa v nobenem pogledu niso odločilne in obvezne za Avstrijo. Tudi naslov cesarja ni nobeno mednarodno vprašanje, temveč je to le družinski naslov. »Po mojem mišljenju je v Avstriji nad 2 milijona legitimistov. Prepričan sem, da je notranji položaj v Avstriji že tako daleč dozorel, da ni več treba izgubljati časa za restavracijo. Odkloniti pa moram vesti inozemskih časopisov, da je 26. julij določen za dan, v katerem bomo Otona Habsburškega posadili kot cesarja na avstrijski prestol. Tudi je izmišljotina, da bi potem na jesen s ple- biscitom sklepji n obliki naše države. Mi smo proti vsakemu plebiscitu prav iz razloga, ker tudi avstrijska republika ni bila vpeljana in proglašena s plebiscitom.« Baron VViesner je na koncu dejal: »Govoril sem kot vodja avstrijskih legitimistov in kot predstavnik Nj. Vel. cesarja Otona.« 26. julija nastop Otona Ziirich, 24. junija, m. >Neueste Ziiricher Zei-tung« javlja iz Berlina, da so nemški diplomatski krogi močno zaskrbljeni zaradi poživljenega gibanja in delavnosti avstrijskih legitimistov in v zvezi z vestmi, da bo 26. julija dejansko proglašena Avstrija za cesarstvo z vstopom Otona na prestol. Nemški diplomatski krogi še vedno poleg vseh demantijev verujejo v restavracijo in so prepričani, da se legitimisti resno pripravljajo na ta korak. Uradno pa tudi naglašajo, kakor pravi »Neueste Ziiricher Zeitung«, da Nemčija ne bo ravnodušno gledala na restavracijo in na posledice, ki bi jih utegnil ta korak roditi. Sodelovanje fašizmov Berlin, 24. junija. A A. Havas: V zvezi z današnjim prihodom italijanskega državnega tajnika za letalstvo generala Valeja v Berlin, se pravi, da prihaja s svojo eskadro samo na vljudnostni obisk. Nekateri narodno socialistični krogi pa menijo, da bo ta obisk ojačil razvoj zveze mednarodne fašistične skupnosti in da bo na ta način mogoče prebroditi težave, ki dele fašistično Italijo in fašistično Nemčijo v vprašanje Avstrije in srednje Evrope. Pristaši sodelovanja z Anglijo so dosedaj lahko zavlekli ta razvoj politike. Duša zbližanja med Italijo in Nemčijo je veleposlanik von Hassel v Rimu. V berlinskih krogih trdijo, da bo grof Ciano kmalu prišel v Berlin. V Miinchenu se bo sestal s kanclerjem Hitlerjem. Toda ta oPtsk bo zgolj zaseben, ker bo grof Ciano prišel samo po svojo soprogo v Berlin. jm ■ ■■■ ■■ Angliji se mudi zaradi sankcij Ugoden potek dardanelske konference Turčija pred ciljem Montreux, 23. junija. Na dopoldanski seji konference o morskih ožinah, ki ji je predsedoval avstralski delegat Bruce, so prebrali brzojavko, ki je prišla od italijanske vlade in ki poudarja, zakaj ima Italija pridržke do montreuške konference. Po govoru drugega turškega delegata o nagibih in motivih turškega načrta o konvenciji je povzel besedo kot prvi govornik v javni debati angleški delegat lord Sta.nhope, ki je v načelu izrekel za ponovno utrditev Dardanel, vendar pod pogojem, da sc v vseh drugih vprašanjih doseže zadovoljiva ureditev. Japonski delegat Sato je izjavil, da se v glavnem sklada s turškim načrtom, vendar pa ima pridržke proti čl. 9 tega načrta. Litvinov je zahteval, da se upošteva posebni značaj Črnega morja, oziroma koristi držav ob njem. Tudi sovjetska Rusija mora dobiti svoboden prehod za svoje vojne ladje skozi Dardanele. Tudi francoski odposlanec Paul Boncour je vztrajal na tem, da se turški načrt vzame za osnovo javne debate. Poudaril je kot posebno važna izvajanja Litvinova, da se sporazum sklene o duhu Zveze narodov. Zastopniki Grčije in .Jugoslavije pa so se izrekli za sprejetje turškega načrta. Bolgarski delegat se je v svojem govoru zavaroval glede čl. 1 turškega načrta, češ, da je treba predvsem poskrbeti za varnost Bolgarije, ki je po mirovni pogodbi razorožena in katere trgovinskj interesi so v tesnih zvezah z režimom morske ožine. Konferenca je nato izvolila tehniški in redakcijski odbor, ki bosta v podrobnostih podala svojo strokovno sodbo. Milan, 24. junija. Včerajšnji tisk obširno piše o konferenci v Montreuxu. Pravi, da turška zahteva lepo prodira, ker se poudarja nevarnost vojne v Sredozemskem morju. Ta očitek je gotovo naperjen proti Italiji. Italijanski krogi v glavnem takole označujejo položaj na konferenci v Montreuxu. Francija podpira predlog Turčije v celoti. Anglija ga podpira v načelu, vendar pa želi, da bi se tonaza inozemskih vojnih ladij povečala in bi tudi želela, da bi se uvedlo neke vrste mednarodno nadzorstvo. Japonska je ugodno razpoložena do Turčije, vendar pa ne želi podpisati nobenega sporazuma, ki hi jo spravil v kakršnokoli zvezo z Zvezo narodov. Govor predsednika francoske vlade in zunanjega ministra: Francija hoče samo mir Pariz, 34. junija. AA. V vladni izjavi, ki jo je prečital v senatu ministrski predsednik Blum, v poslanski zbornici pa zunanji minister Delbos, pravi sedanja francoska vlada med drugim, da bo njena politika na mednarodnem področju v vsakem oziru širokogrudna. Vlada bi kršila zaupanje, ki ga je dobila od ljudstva, če bi v svoji izjavi ne poudarila volje do miru, ki je obenem volja vsega francoskega ljudstva. Moč, s katero razpolaga država, za svojo obrambo, za ohranitev svojih obveznosti za sodelovanje pri okrepitvi kolektivne varnosti, ni bila nikoli tako dejanska, kakor sedaj. Velika prizadevanja, poudarja izjava dalje, ki veljajo socialni pravici in ki bodo v najkrajšem času uresničena, bodo povečala patriotično čuv-stvovanje delavskih množic, ker čutijo te, da upošteva domovina tudi te sloje. S tem pa bodo tudi delavski krogi še tesneje zvezani z usodo domovine. — Mi si želimo miru med vsemi narodi, miru z vseini narodi in zato odklanjamo vsako novo križarsko vojsko, razen tiste, ki bo delala za pomiritev med narodi brez izjemo. Propaganda ali pa borba za ta ali proti drugemu političnemu in socialnemu 6istemu ne sme biti razlog za spopad. Želimo najodločneje poudariti, da 6mo naklonjeni Zvezi narodov, in da jo hočemo podpirati, da bo mogla v bodoče postati najmočnejša organizacija kolektivne varnosti, in sicer pod pogojem, da se spoštujejo zakoni in mednarodne pogodbe in da se vzpostavi zaupanje, ki je začelo vsihati zaradi novih porazov, razočaranj in bojazni. Vlada opisuje nato razvoj dogodkov od dne 16. marca 1985 do nemškega mirovnega načrta z dne 16. marca 1936. Izjava pravi: Dne 10. aprila so države, podpisnice lokarn-ske pogodbe, pooblastile Veliko Britanijo, naj razčisti neke točke nemške spomenice. To so tista vprašanja, ki jih je angleška vlada stavila Berlinu in na katere nepiška vlada še ni odgovorila. Ali bo to kmalu storila? Na vsak način bo francoska vlada še natančno proučila nemške predloge v iskreni želji, da bi v njih našla osnovo za sporazum. Izjava nato poudarja, da je uspeh francosko-nemškega zbližanja v testi zvezi z razorožitvenim vprašanjem. Dolžnost vlade je, da pelje narode k omejitvi oborožitve, ne da bi pri teni ogrožala lastno državno obrambo. S tem bo ustrezala željam vseh Francozov. Vlada bo najprvo predlagala v Ženevi uvedbo stalnega mednarodnega odbora, ki bo objavljal podatke o izdelavi vojnega gradiva in ki bo nadziral to delo. Francija je pripravljena pristopiti k sporazumu o omejitvi letalskih sil. Francija je tudi še zmerom pripravljena na ureditev vprašanja o evropski Zvezi, ki ga je evoječasno načel Aristide Briaud. Toda mi nočemo biti tako brezobzirni, da bi že zdaj stanje svoje državne obrambe prilagodili svojim upom za bodočnost, ker mora danes biti stanje državne obrambe zmerom takšno, da lahko vsak trenutek ustreže potrebam, ki bi utegnile nastati, dokler bo trajalo to tekmovanje pri oboroževanju. ^ London, 24. junija. AA. Včeraj je na seji parlamenta odgovarjal voditelju delavske opozicije Athleeju notranji minister sir John Simon. Rekel je, da je na žalost res, da je DN pretrpelo težak udarec, toda položaj bi bilo mogoče rešiti samo s skupno vojaško akcijo vseh članic DN. Nato je Simon odgovarjal Lloyd Georgeu, ki je točno pred pol leta nazval sankcije drago in nevarno šalo. Toda Lloyd George je takoj odgovoril na to opazko in rekel, da so bile sankcije že v naprej obsojene. Simon je nato rekel, da nikdo pri ZN ni bil pripravljen uporabiti silo proti Italiji. Ker je položaj v Evropj tako napet, Anglija ne sme žrtvovati niti ene svoje ladje, tudi tedaj ne, če bi bila zmaga za Abesinijo v pomorski bitki že v naprej naša. Zaradi sankcij je angleška trgovina imela 7 milijonov funtov škode. Zato je treba več hrabrosti zato, da se sankcije ukinejo, nego da se nadaljujejo. Tri DN moramo pogledati dejstvom v oči, da se v bodoče preprečijo takšni udarci in razočaranja. Neguš prosi Edena London, 24. junija. AA. Havas: Neguš je včeraj zaprosil Edena, da naj pride k njemu, ker mu namerava razložiti stališče abesinske vlade pred zasedanjem DN. Neguš je rekel, da Abesinija še dalje obstoji kot neodvisna država, ker se še dalje brani z orožjem. Osebno nanierava priti v Ženevo in tam razložiti položaj. Naslovil bo nujen poziv članicam DN, da naj pomagajo Abesiniji. Angleški vladni krogi pa menijo, da po odhodu neguša iz Abesinije tamkaj ne obstoji več nobena vlada. Neguševi nameni ne bodo v ničemer spremenili smer angleške vlade. Rim, 24. junija. A A. Agencija Stefani poroča: Mussolini je imenoval krajevne fašistične tajnike v Addis Abebi, Asmari, Mogadisu, Hararju in Gondarju. Bern, 24. junija. AA. Reuter: Zvezni svet je obvestil cesarja Hajle Selasija, da meni, da bo zapustil Švico takoj po zaključku zasedanja skupščine DN. Vojne slavnosti v Nemčiji Kiel, 24. junija. AA. (DNB) Današnje svečanosti pri odkritju spomenika mornarici, so se udeležile tudi deputacije nekdanje avstro-ogrske, sedanje bolgarske in turške vojne mornarice. Revolucionarno gibanje se širi izven Palestine Jeruzalem, 25. junija, o. Angleške oblasti so na podlagi uradne statistike ugotovile, da znaša škoda, katero so povzročili arabski nemiri v Pale-stirft od začetka do danes že 180.000 funtov. Škoda gre na račun zastanka trgovine in obrti in na račun razbitih predmetov. Angleška uprava pa še ne ve, kako bi; ljudem, ki so imelo izgubo, to škodo nadomestila. Vrhovni odbor Arabcev je izdal palestinskemu prebivalstvu proglas, v katerem izjavlja, da ni londonska vlada ustregla niti eni zahtevi Arabcev in' tudi kaže, da tega ne bo storila niti v bodoče. Zaradi tega odreja vrhovni arabski odbor, da se štrajk nadaljuje naprej, dokler ne bodo Arabci s svojimi zahtevami uspeli. Gibanje palestinskih Arabcev pridobiva simpatije po vseh pokrajinah, kjer prebivajo Arabci. Največji odziv je našlo v Transjordaneji, ki je neposredna soseda Palestine. Tam se je na čelo gibanja postavil emirjev sin. Pripravljal je na tajnem pohod Transjordanskih beduinov v Palestino, da bi pomagali svojim bratom v boju proti Angliji. Emir je moral na angleško zahtevo svojega sina internirati. ’ Podobno gibanje se opaža tudi v Iraku, kjer se je tamošnji vladar Jajsal postavil prav odkrito na stran arabskih teženj- Nemiri v posameznih pokrajinah in spopadi sc nadaljujejo z-nezmanjšano silo dalje. Tako so včeraj Arabci ubili v Jaffi judovskega čevljarja, ki sc je upal . delati. Naskočiti so tudi judovski avtobus,. ki vzdržuje zvezo med Haifo, Nazaretom in Safedom v Galilejskem gorovju. V Haifi so: arabski delavci ranili tri judovske, ki so prenašali tovore. Jeruzalem, 24. junija. AA. Reuter: Angleške vojaške patrole preiskujejo v glavnih delih mesta vse ljudi, če nimajo pri sebi mogoče orožja. Neki arabski list poroča, da je letalo metalo solzne bombe na kmete pri Djeninu. Atentati pa se še zmeraj vrste. Promet med Jeruzalemom in Jeriho je zaradi eksplozije pod mostom prekinjen. Dosedaj so izročili sodiščem 1823 Arabcev in 81 Židov. Izvoz v Italijo Dr. Behmen se vrača iz Turčije Carigrad, 24. junija. AA. Snoči je odpotoval iz Carigrada v Beograd minister Bohmen z gospo. V Turčiji se je mudil tri tedne. Na postajo so ministra Behmena spremili zastopniki turških obla-stev, jugoslovanski generalni konzul Vukotič z osebjem konzulata, jugoslovanska kolonija s svojim predsednikom Tomičem in več poslancev, prebivajočih v Carigradu in Brusi. Ga. Behmenova je dobila v dar toliko cvetja, da je bil vagon s šopki kar zadelan. Razstanek z dr. Behmenom je bil zelo prisrčen. Za svojega bivanja v Turčiji je minister doživel posebno pozornost tako s strani oblastev, kakor pri prebivalstvu. Vsi današnji jutranjiki so prinesli članke o bivanju ministra Behmena na Turškem in o prijateljstvu med Turčijo in Jugo- j je vlada sklenila, da bo Belgija glasovala za uki-slavijo. 1 Sarajevo, 24. junija, m. V prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu je bila včeraj konferenca jugoslovanskih uvoznikov in izvoznikov, ki se je bavila z vprašanjem izvoza in uvoza v Italijo. Glavni referat je imel o tem vprašanju bivši minister dr. Milan Uljmanski, ki se je bil pravkar vrnil iz svojega informativnega popotovanja po Italiji. Turki se selijo domov Ankara, 24. junija. Vlada je sklenila pripraviti vse potrebno za naselitev 20.000 Turkov, ki se bodo iz tujine priselili na Turško. Okoli pet tisoč se jih bo naselilo v Trakiji, 15.000 pa v okolici Ismida. Bruselj, 24. junija. AA. Na svoji včerajšnji seji lada skler" nitev sankcij. Knez-namestnik Pavle na Bledu Ljubljana, 24. junija. Danes zjutraj sc je s posebnim dvornim vlakom ob 7.25 peljal skozi Ljubljano na Bled Nj. Kr. Vis. knez namestnik Pavle. Kmalu po 7 uri je pripeljal r postajo izvidniški vlak, ki je po kratkem postanku nadaljeval pot na Gorenjsko. Četrt ure za izvidniškim je privozil dvorni vlak. Dvorni vlak je pričakoval na postaji ban drav- ske banovine g. dr. Marko Natlačen ter ravnatelj ielezniškcga ravnateljstva dr. Fatur. Ko so je vlak ustavil je stopil iz vagona adjutant kneza namestnika in je ostal v razgovoru z banom g. dr. Natlačenom in ravnateljem dr. Faturjem vse dotlej, ko jo vlak krenil naprej proti Gorenjski. Nj. Kr. Vis. knez namestnik Pavle je prispel na Bled na dopust ter ostane na Bledu verjetno dalje časa. Strogo obsojena vlomilska tolpa Ameriški Slovenci prihajajo Ljubljana, 24. junija Tani v Hrastju ua Ljubljanskem polju je bilo pri Pavli Sulčičevi pravo gnezdo in shajališče sumljivih elementov, ta mso se shajali razni poklicni tatovi in vlomilci. Mastili so se dostikrat s kurjo pečenko, zraven pa tuhtali načrte za nočne vlomilske podvige. Tolpa je štela 18 članov in včeraj so 4 jetniski pazniki pripeljali iz jetnišniee v razpravno dvorano vse člane kar v dvostopih. Razprava je bila zaradi dveh mladoletnikov tajna. — Ta družba je lani decembra kradla po mestu in okolici. Njen plen je bil sicer drugače skromen, vsega blaga in gotovine so nakradli za 7500 din. Mnogi med njimi eo nesrečniki, ker niso uživali nravne materinske vzgoje, njih matere so jih že v zgodnji mladosti zavrgle. Mnogi člani te družbe so bili aretirani v dramskem gledališču, ko so nameravali prisostvovati neki komediji, da bi ee tako razvedrili po težkih vlomih. Nezakonski Valentin Grilc je na vprašanje predsednika malega senata g. Breliha, kje da je mati, odvrnil cinično: >Ne vem, kje je mati. Je sploh ne poznam.« Huda je tudi usoda Milana Peša. Oče je Ceh. Bil je med vojno rojen. Mati je na Češkem in tudi oče. Toda njega se Čehi branijo in ga ne marajo. Sprejet je bil v jugoslovansko državljanstvo. Tuda je dalje usoda oženjenega rudarja Ivana Kališnika. Na levo oko ne vidi. V Nemčiji se jo v rudniku ponesrečil in mu je eksplozija izbila oko. Predsednik senta: >Ali ste dobili kako invalidnino?« Rudar resignirano: »Milijardo papirnatih mark!« Ta vlomilska družba je najprej vlomila v vilo vrtnarja Herzmanskega na Večni poti. Odnesla je lovsko puško, mnogo zlatnine in drugih stvari v skupni vrednosti 2300 din. Izvršili so dalje še 6 drugi manjših vlomov in tatvin. Shajali bo so pri Pavli Sulčičevi, ki je nakredeno blago skrivala in je od njih dobivala tudi lepa darila. — Družba je nekoč napravila tudi avtomobilski izlet v Poljansko dolino, kjer je skušala »pretopiti« gramofon z 20 ploščami v denar, pa se ji ni posrečilo, kajti gostilničarji so bili previdni. Gramofon so potem dali šoferju v kritje voznih stroškov. Bili so po dolgotrajni, pozno v noč trajajoči razpravi obsojeni: Tomaž Stupar, 25 letni samski slrojni ključavničar iz Vitanja na 1 leto in 6 mesecev robije, v 120 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. — Milan Peša, 20-Ietni delavec iz Most, na 5 mesecev strogega zapora. —-Albert Vinčec, 23-letni delavec brez stalnega bivališča iz Čentibe na 1 mesec 10 dni. — Martin Skok, 24-letni žagar iz Smartna pri Gornjem gradu na 3 mesece in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Valentin Grilc, 25-letni samski rudar iz Sentivala na Madžarskem na 6 mesecev in 5 dni ter v izgubo časntih državljanskih pravic za 3 leta. — Martin Majerič, 24-letni samski delavec iz žva-bov pri Ivanjkovcih na 3 mesece in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, Jakob Juhart, 19-Ietni samski delavec iz Visole pri Slov. Bistrici na isto-toliko kazen. — Silvo Škrbec, star vlomilec, kaznovan že 8 krat, 34-letni brivec, Tražačan, na 8 mesecev in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. — Karol Mramor 21-letni delavec na mesece. — Ivan Kališnik, 33-letni oženjen rudar iz Mengša na 2 meseca in 120 Din denarne kazni. — Stefan Cigan, 24-letni delavec iz Srednje Bistrice pri Dol. Lendavi na 2 meseca in 15 dni. — Pavla Sulčičeva, 30-letna pletilja. Tržačanka, na 4 mesece strogega zapora. Soobtoženi France Kostrevc, 22-lelni ključavničarski pomočnik je bil oproščen. Zanimive izpred celjskega sodisca Celje, 23. junija. 3 mesece zapora, ker mu niso odprli vrat. Pred malim senatom sc je zagovarjal 29 letni delavec Javornik Franc, ker je dne 19. aprila zvečer v Pokleku z vinjekom udaril svojega svaka Pečnika Franca po levi roki ter mu presekal na njej kito. Roka jo postala zaradi tega manj sposobna za uporabo in jo trajno uničena. Svoje dejanje je storil v jezi, ker mu niso hoteli na klicanje odpreti hišnih vrat. Obsojen je bil. zaradi tega na 3 mesece zapora. Strogo obsojena požfgalka Pred malim senatom je sedela nadalje 48 letna delavka Kregar Neža, ker je letos dne 27. maja v Trebčah v kozjanskem sodnem okraju zažgala 11-stnjak posestniku Kuneju Alojziju in mu je zaradi tega pogorelo celo gospodarsko poslopje in ima Kunej 00.000 din škode; za slučaj požara ni bil zavarovan. Ogenj se je razširil na sosedna poslopja in je pogorelo gospodarsko poslopje tudi sosedu Uršiču Francu, ki je vredno 60.000 din ter gospodarsko poslopje tudi še drugemu sosedu v vrednosti 50.000 din, torej je napravila Kregarje-va 200.000 din škode pri vseh treh posestnikih. Tudi zadnja dva posestnika nista bila zavarovana. Obdolženka je hodila omenjenega dne okrog hleva in listnjaka, kjer jo je opazila Kunejeva žena. Na vprašanje, kaj dela, je odgovorila, da išče dračje. Kunejeva ji je odgovorila, da tam ni dračja. Nato je pa obdolženka rekla Kunejevi, da bo že kmalu videla! To' je Kunejevo ujezilo in je ob-dolženko nekajkrat udarila. Ko je pa šla pogledat v listnjak, je tam z grozo opazila, da je ze švigal plamen. Skušala je ogenj pogasiti, kar se ji pa ni posrečilo. Ogenj je upepelil vse gospodarsko poslopje s poljskim orodjem, slamo itd. in se razširil, kakor že omenjeno, še na gospodarska poslopja dveh sosednih posestnikov, ki trpijo zavoljo požara tem večjo škodo, ker ni bil nihče zavarovan. Obdolženka dejanje priznava, katerega pa itak ni mogla tajiti, ker je bila zalotena takoj po dejanju. Zagovarja se pa Kregarjeva, da se je hotela maščevati nad Kunejem, ki je dolžil njo m njegovo hčerko, da sta kradli pri njem kokoši, kregarjeva je bila zaradi požiga obsojena na 10 let zapora in trajno izgubo častnih pravic. Krlvoprisežnikl pred sodniki Pred malim senatom je bila danes tudi razprava proti trem posestnikom iz Ponikve ob južni železnici. Obtoženi so bili Štancer Jože, in Strašek Anton, oba manjša posestnika zaradi krivega pričevanja. Debelak Simon, pri Ponikvi pa, ker je oba imenovana obtoženca zavedel in nasnoval naklepoma h krivemu pričevanju. . ^ , Ozadje te razprave je zelo zanimivo. Debelak Simon je imel s Pevec Antonijo, ki je bila poročena že 6 let s kočarjem Pevcem Martinom, ljubezensko razmerje, ki pa ni ostalo brez posledic. Ker je Debelak zelo premožen kmet, mu je šlo v9e skupaj na živce in bi se rad izognil svojega očetovstva. Pevčeva je namreč vseh šest let, kar je poročena z Martinom hodila od časa do časa na delo k veleposestniku Debelaku Simonu. Končno jo je ansko leto začel Debelak nagovarjati in so poslali odnosaji med obema intimni in ne brez posledic. Kmalu so pa ljudje začeli govoriti, da otrok, ki se ima roditi, ni Pevčev, temveč da je oče otroka Debelak. Pevcu ie žena tudi vse priznala. Mož ni storil /eni nič žalega, šel pa je drugi dan na Debelaka s pozivom, naj skrbi za otroka. Debelak je od_ začetka tajil in se izgovarjal, končno pa je le priznal svojo pregreho. Pevčeva je pred sodiščem izpovedala tud , ko je bila zaslišana, da jo je Debelak nagovarjal, nai bi preprečila rojstvo. Ona pa je to odklonila, zaradi česar ji je začel Debelak groziti, da se bo ustrelil, če bo to zvedela njegova žena. bkušal jo je pridobiti, da bi svojemu možu utajila, ona pa je tudi to zavrnila iz strahu pred možem, ki bi jo klical na sodišče k prisegi, ona pa da po krivem noče prisegati. Debelak ji je ugovarjal, čes da ji bo lažna prisega pri spovedi itak odpuščena. Nato ie poiskal Debelak njenega moža, kateremu je končno priznal, dn je imel razmerje z njegovo ženo. Prosil ga je tudi, naj ga ne izda in da ga bo zato bogato obdaril. Medtem je zvedela za te stvgfi tudi Ljubljana, 24. junija. Z gorenjskim brzovlakom, ki prihaja v Ljubljano 8.49, ki pa je imel danes 35 minut zamude, je prispela danes dopoldne ob 9.27 v Ljubljano prva skupina ameriških Slovencev. To je okrog 35 rojakov, ki so si po dolgih letih zopot prišli jx>-gledat svoje rojstne kraje in obujati 6pomine na mladostna leta. K sprejemu na glavnem kolodvoru se je zbralo veliko število znanoev in prijateljev med njimi tudi zastopniki našili oblasti in organizacij, med katerimi so bile zastopane zlasti izseljeniške organizacije. Bansko upravo je zastopal rav. Fink, mestno občino dr. Mis, Rafaelovo družbo pa predsednik p. Zakrajšek. Izlet je organizral znani javni delavec med našimi izseljenci g. Leo Zakrajšek, ki je tudi spremljal izletnike do Ljubljane. Po prisrčnih jiozdravih na kolodvoru, so ne f>q-dali izletniki v hotel »MetrojKil«, kjer jim je priredila francoska linija mrzlo zakusko. Naši rojaki so prispeli čez morje z največjo in še vedno najhitrejšo ladjo sveta, s francoskim veleparnikom »Normandie«. Ta je odplula iz New-yorka 25. junija ter je prispela v Le Havre po štiri in pol dnevni vožnji. Med vožnjo so ai rojaki ogledali prestolico Francije — Pariz. Trbovlje že Debelakove žena, ki je odšla k svojemu bratu. Pevec je nato na Debelakovo prošnjo njegovi ženi izjavil, da so vse te stvari izmišljene in da je cm oče svojega otroka. Nato sta se oba Debelak in Pevec pogajala za odpravnino, ne da bi prišla do sporazuma. Kar namah je pa Pevčeva žena dobila od odvetnika dr. Hrašovca iz Šmarja pismo s pozivom, da mora obdolžitve zoper Debelaka Simona preklicati in obžalovati ter plačati tudi stroške. Nato je prišel 27. februarja letos k obema zakoncema Štancer Jožef s priporočilom, naj bi se zaradi otroka poravnala še pred porodom. Nato barantala sem in tja in končno je Pevec rekel Debelaku da zahteva 5000 Din katere mu je Debelak takoj odštel. Dal mu je tudi na račun porodnih stroškov 360 Din in še dodal 100 dinar, bankovec. Oba zakonca Pevec sta nato podpisala pismeno izjavo, v kateri izjavljata, da 80 vse govorice glede Debeljaka neresnične; popisal je pa to izjavo tudi Štancer Jožet. Ponoči sta pa oba doma premišljevala, da sta dobila za otroka premalo in da bo Pevec Martin zahteval še 5000 Din sicer pa že prejetih 5000 Din vrnil in svoje pravice uveljavil pri sodišču. Nato sta dobila oba od sodišča v Šmarju zahtevo Debelaka Simona radi vrnitve zadolžnice v znesku 5000 Din in vrnitve posojila 5000 Din. Trdil je, da jima je ta denar res posodil, zadolžnico pa samo navidezno ista vil kot vrednostni papir aza nakup nekega posestva. Debelak je v obeh tožbah predlagal kot priči Štancerja Jožefa in Straška Aniona. Ta dva sta pod prisego izpovedala, da sta Pevca na svojem domu prosila Debelaka za posojilo že obljubljenih 5000 Din in da je prišel Pevec prosit Debelaka, naj bi mu posodil 5000 Din ter mu zaradi kredita izdal tudi še zadolžnico za nadaljnih 5000 Din za nakup nekega posestva. Zaradi tega je vsebina Debelakove zadolžnice vzbudila pomisleke. Pevec Antonija je nato celo stvar prijavila drž. tožilcu trdeč, da je Strašek sam priznal nekoč, da ga ie Debelak naučil, kako mora pričati. Vsi trije današnji obdolženci so v preiskovalnem zaporu vztrajali na tem, da sta bili obe tožbi upravičeni. Priča Pevec Martin in Antonija pa to odločno zanikata in izjavljata, da je dal Debelak 5000 Din v gotovini in 5000 Din v obliki zadolžnice kot dogovorjeno odpravnino iz nedovoljenega razmerja. Pri današnji razpravi so vsi trije obdolženci priznali svojo krivdo in so bili obsojeni: Debelak na 1 leto strogega zapora, Štancer na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za 2 leti in Strašek na 4 mesece strogega zapora. „Najgrsa lastnost Je junaštvo noža" Ljubljana, 24. junija. Tako je poudarjal predsednik malega senata g. Ivan Brelih, ko je utemeljeval sodbo, s katero je bil 22 letni, samski pleskarski pomočnik Tone Dermastja iz Smartna pod Šmarno goro obsojen na 1 loto, 2 meseca in 10 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta zaradi zločinstva težke in prestopka lahke telesne poškodbe, ko je 3. novembra lani v Tacnu z nožem napadel Petra Podborška, ga urezal v levo stegno, mu prerezal žilo odvodnico tako nevarno, da bi bil kmalu izkrvavel, da ga niso pravočasno neki turisti rešili in mu nudili prvo ]>omoč, dalje je z nožem usekal tudi Valentina Zajca v prsa, a ta poškodba je bila lažjega značaja. Dermastja je izzval prepir in naskočil z nožem omenjena dva, ki sta šla mirno p>o cesti. Poškodovani Podboršek je padel v nezavest in je izgubil najmanj 5 litrov krvi. Turisti so ga rešili in tudi izposlovali, da je prišel iz Ljubljane reševalni avto, ki ga je prepeljal v ljubljansko javno bolnišnico. Priča Knez Marjeta je prav drastično povedala, namreč: »Kri je tekla kot voda. Temno je bilo. Slišala sem na 15 ko; rakov kri teči.« Senatni predsednik šaljivo: »Ali ste kdaj slišali travo rasti?« Druge priče so tudi potrdile, kako je Dermastja brez povoda izzival in naiiadal. Dermastja se rad pretepa in je bil zaradi noža že enkrat kaznovan, zato mu je predsednik resno pripomnil: »Ce ste že tak junak noža, saj ob nedeljah pustite nož doma.« Obtoženec se je izgovarjal s silobranom, kar mu pa senat ni mogel verjeti. Dermastja ima Podboršku za bolečine, razne stroške in bolnišnico plačati 1500 din, Zajcu pa za pokvarjeno oblfiko 2Q0 din. Tukajšnja bratovska skladnica razglaša: Otroci, ki reflektirajo na sprejem v počitniško kolonijo na Gorenjsko, naj se zglasijo v soboto dne 27. junija 1936 ob pol 5 uri (»poldne v Imbulanci v stari bolnišnici. Vsak naj prinese s seboj člansko legitimacijo bratovske skladnice. Zaposlitev in plačilo pri javnih delih. Zaposleni pri javnih delih se pritožujejo radi premajhne plače 20 din dnevno. Le od nekaterih slišimo zelo hude pritožbe, drugi so nekako mirni in delajo. Mi pripominjamo, da je plača na uro 2.50 din za pridnega in poštenega delavca več kot premalo. Za onega pa, ki mu je delo le nekako za sramoto in ga nikoli ni ljubil in ga dela le z neko nevoljo, pa je dovolj ali še preveč. So ljudje, ki radi delajo in tl morajo dobiti odgovarjajoče plačilo so pa tudi taki, ki najraje sprejemajo delo, ki je gotovo, tem pravimo, da iščejo »fertik del«. Gotovo pa je, da bodo tudi ti morali sprejeti tako delo, ki še ni dovršeno, ako bodo hoteli živeti. Saj brez dela ni jela. V župnišču se dobijo legitimacije za Slomškove dneve, pohitite po nje, dokler je še čas. Zagotovljena je polovična voznina po železnici. Treba bo le okrog 40 din za Maribor in nazaj. Tudi za prenočišče bo preskrbljeno, kdor se pravočasno prijavi. Tudi rudarji bodo počastili velikega dobrotnika in velikega Slovenca Martina Slomška 28. in 29. t. m. v Mariboru. Ptuj Ptuj, 23. junlia. Naši rojaki ostanejo v domovini na oddihu nekaj mesecev, nato pa se vrnejo v Ameriko zopet z »Normandie«, ki napravlja s 6Vojo udobnostjo na njoj najboljši vtis. Med ameriškimi rojaki, ki so prispeli danes zjutraj so zastopani prav različni stanovi. Je med njimi tudi nekaj mlajših ljudi, ki svoje prave domovine še sploh niso videli, ker so to jx>t prvič prispeli v Slovenijo. Večina od njih pa so naši stari znanci, ki so že večkrat bili po svojem odhodu v Ameriko v svojih rojstnih krajih. Izletniki so vsi navdušeni pripovedovali o vtisih, s katerimi so se vračali v domovin«. Posebno navdušena je bila vožnja po našem ozemlju od Jesenic naprej. Do zadnjega so vsi izletniki opazovali skozi okna svojo pravo domovino. Oni pa, ki jih ni bilo tukaj že več let, niso štedili e pohvalami o napredku naših krajev v času, ko so jih poslednjič videli. Zlasti lep vtis je naj>ruvila na nje Ljubljana In so se čudili lepim stavbam, snagi in pa urejenosti ulic. Niso pa mogli prehvaliti izrednega miru, ki vlada v mestu. Ce primerjajo ameriška velemesta z našo belo Ljubljano se jim-zdi, da so prispeli iz velemestnega hruj>a v pravo podeželsko zatišje. Predavanje o razvoju Slovencev in slovenskih meja v srednjem veku je imel v soboto 20. t. m. univerziteni profesor dr. Milko Kos. Prosvetna dvorana v Mladiki, kjer se je vršilo predavanje, je. bila jiolna občinstva, ki je z vidnim zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja. Na koncu svojega predavanja, ki ga je priredilo društvo koroških in primorskih rojakov »Gorica«, je zbrano občinstvo priredilo g. predavatelju burue ovacije. Višja matura se je vršila na ptujski gimnaziji v času od 13. do 22. junija pod predsedstvom g. dr. Milka Kosa, vseučiliškega profesorja iz Ljubljane kot ministrskega odposlanca; zrelost je bila priznana tem-le abiturijentom: Antauer Joško, Bac Konrad, Bebler Vilma (oproščena ustnega izpita), Belšak Jože, Cestar Franc, Domanjko Gi-zela, Geršak Melita, Hernja Stanka, Jeza Maks, Kasper Karel, Križan Oskar (oproščen ustnega izpita), Ktičan Ernest, Remeo Ljubo, Senčar Aleksander (z odliko, oproščen ustnega Izpita), Sevnik Srdan, Sok Vida, Šober Marjan, Titan Ernest, Tomše Anton, Velkavrh Janez, Visenjak Milenka, Vlaj Vilma (z odliko, oproščena ustnega izpita), Vodnik Srečko in Zarja (Saria) Otmar. Popravni izpit iz enega predmeta imajo 4 kandidatje, padel pa ni noben kandidat. Nižja matura se je vršila na ptujski gimnaziji v času od 15. do 18. junija in dne 23. junija. Izpiti so se vršili v 2 oddelkih. Od piolaganja Izpila so bili na osnovi letnih ocen oproščeni tile odlični in prav dobri dijaki in dijakinje: Alič Milojka, Čuček Jugoslavica, Hajs (Heiss) Mihael, Ivanjšek Franc, Keržar Majda, Kovačič Franc, Marinček Ivan, Požleb Marija, Šacer Jožef, Vrečko Nada in Zavadlal Miloš. V celoti se je prijavilo k izpitu v a) oddelku 13 dijakov in 24 dijakinj ter I privatist in ena privatstka, v b) oddelku pa 32 dijakov. Od prijavljenih so z oproščenimi vred napravili izpit z odliko 4 dijakinje, s prav dobrim uspehom 1 dijak in 3 dijakinje, z dobrim uspehom 10 dijakov in 11 dijakinj ter 1 privatist; popravni izpit imajo 2 dijaka in 4 dijakinje, na leto dni zavrnjeni pa sta 2 dijakinji in 1 privatistka, to vse v a) oddelku. V b) oddelku pa je izid izpita takle: odlična 2, prav dobrih 7, dobrih 11 dijakov, popruvni izpit ima 9 dijakov, za eno zavrnjeni pa so bili 3 dijaki. Nezgode In nesreče. Pri košnji se je nevarno poškodoval 65 letni prevžitkar Janez Cimerman iz Sv. Marka niže Ptuja. S koso si je doskora prerezal stopalo na desni nogi. Franc Kodrič, 16 let star dninar iz Vičave, je pri spravljanju krme padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil, levo ključnico. - Jakob Potočnik, 7 letni sin viničarja iz Majšperga, pa je padel z lestve in si zlomil istotako desno ključnico. — Nadalje sta ponesrečila II letni Anton Roškar in 13 letni Janko Grajfoner, oba iz Krčevine. Pri nabiranju češenj sta padla več metrov globoko z drevesa in se nevarno poškodovala. Prvi si je med drugim zlomu desno roko, poslednji pa levo nogo. — Judi 12letno Antonijo Planjšek, hčer posestnika pri Sv. Urbanu, je dohitela ista usoda. Pri padcu si je zlomila desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v ptujski bolnišnici. Veliki požar v Sikolah. V jionedeljek 22. t. m. okrog 1. ure, ko je bilo prebivalstvo v globokem spanju, se je nenadoma zasvetilo nebo nad vasjo Šikole pri Cirkovcah. Požar je izbruhnil v gospodarskem jioslopju Stefana Medveda. Požar se je z veliko naglico razširil še na gospodarsko po-| slopje Jakoba Trčka. Obema posestnikoma so zgo-J rela gospodarska pioslopja do tal, Medvedu je zgo-j relo pri tem okrog 10 tisoč kg sena. Vaščanom in gasilcem iz Šikol se'je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še na stanovanjska poslopja. Škoda je precej visoka in znaša pri Medvedu okrog 40.000 din, pri Trčku pa 30.000 din, ki je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok jiožara še ni pojasnjen. Značilno pa je, da so navedenima posestnikoma zgorela gosjiodarska poslopja že leta 1934 in so bila , zidan? iu z opeko krita. Praznovanje Vidovega dne Ljubljana, 24. junija. Kr. banska uprava dravske banovine sporoča: Vidov dan, ki je 28. junija, se vsako leto j»raznuje kot sjiominski dan borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan dne 28. junija na nedeljo, in se po liturgičnih predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opravljali requiem ob obletnici, se bo v smislu svoječas-nega sklepa jugoslovanskih škofov iz julija 1919, izdanega v sporazumu z ministrstvom vere, obhajala v katoliških cerkvah cerkvena praslava v soboto 27. t. m. Ta dan se bo v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja opravila spominska služba božja ob 10 dopoldne. Svečani proslavni obredi za vidovdanske junake pa bodo v nedeljo 28. junija v kapeli vojašnice Vojvode Mišiča ob 10. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna 6lužba božja pravtako v nedeljo 28. junija ob 10 doj>oldne. Pogrešani turist v Kamniških planinah Kamnik, 23. junija. Pred kratkim je Srečko Vavpotič, rodom iz Kamnika, naredil gimnazijsko maturo s prav dobrim uspehom. Da si malo okrepča svoje živce, je svoji stari materi izrazil željo, da gre malo v planine. Iz Kamnika je odšel brez vsake družbe v četrtek, 18. junija, in je pri odhodu zagotovil, da pride zanesljivo naslednji dan domov. Ker ga le ni bilo v petek domov, je njegovo staro mater začelo skrbeti. Takoj v soboto je zadevo sporočila njegovim staršem v Ljubljano, nato pa še tajniku podružnice SPD gosp. Koželju Maksu, ki je odredil, da je šla takoj rešilna ekspedicija v hribe. Na pomoč sta šli šo dve ekspediciji, tako, da so sedaj tri ekspedicije najboljših mož na težavnem reševalnem delu. Ko to sporočamo, še ni nobene vesti o pogrešanem Ekspedicije Iščejo v levem krilu Kamniških planin t. j. med Krvavcem in Kamniškim sedlom. Neurje na Hrvatskem Zagreb, 23. junija, b. Danes ponoči je zavladala nad okraji Stubica, Zlatar, Sv. Ivan Zelina in Dugo selo strahovita nevihta, ki je napravila ogromno škodo. V Budakovščini je padala 30 dkg težka toča. Hudourniki v Dugein selu so podrli nekaj mostov in jih odnesli s seboj. V nekaterih vaseh so uničeni vsi vinogradi in nasadi, v drugih pa polovica. Na prvi pogled so cenili škodo na nekoliko milijonov dinarjev. Sličen vihar Je jto poročilih iz Čakovca divjal tudi v Prekmurju, kjer je strela ubila tudi nekaj oseb. • Sokobanja, 23. jun. m. Pri zadnjih nevihtah, Id so tu divjale skoraj vsak dan, je strela pobila nad deset ljudi. Dve obsodbi pred mariborskim senatom Maribor, 23. junija. O današnjih dveh razpravah, ki sta se vršili pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, smo že jjoročali. Ker pa je ob času našega poročila razprava še trajala, moramo dodali naknadno še sodbe. Čevljarski pomočnik Maksimiljan Polanec, ki je prišel pred sodnike zaradi dveh svojih nevest, ki ju je pustil v Avstriji potem, ko jti je olajšal vsako za 1000 šilingov, je bil sjjoznan krivim ter obsojen na 10 mesecev strogega zapora. — Zanimiva razprava je bila tudi Matiji Gottvveinu, ki je 17. maja letos zabodel na cesti pri Ormožu Antona Goinboca ter mu zadal smrtno rano. Gottvvein se je zagovarjal s silobranom ter tudi doprinesel dokaz, da ga je Ciomvein prvi napadel ter ga vrgel s kolesa. V obrambo je potem potegnil nož. Posrečilo se mu je o tem prepričati tudi sodnike ter je bil obsojen na leto dni strogega zapora. Kmetijske zbornice Belgrad, 24. junija, in. Posebna komisija, ki ji je kmetijski minister poveril nalogo, da izdela načrt uredbe o kmetijskih zbornicah, je končala svoje delo in bo v nekaj dneh odposlala svoj osnutek vsem kmetijskim organizacijam ler Imli vsem gospodarskim zbornicam. Naš nogomet Belgrad, 24. junija, m. Na sinočnji seji JNZ jo bilo med drugim tudi sklenjeno, da bo.naša državna nogometna reprezentanca odigrala med drugimi tudi dve tekmi: s turško reprezentanco, in sicer 11. in 12. julija v Carigradu. Prva tekma bo prijateljska, druga pa uradna. Na isti seji so bili določeni tudi delegati za nedeljske prvenstvene tekme. Kot delegat JNZ pri tekmi med SK Ljubljano in SK Krajišnikom iz Banjaluke, ki bo v Ljubljani, je določen dr. Janko Kosti. Za sodnika pa je določen Mlinarič (Hahdija). Belgrad, 24. junija, m. Včeraj je bila nied reprezentanco Bielske (Poljska) in med reprezentanco Belgrad nogometna tekma v Bielski, ki se je končala z zmago Belgrada 5 :2 (2 :1). Skoplje, 24. junija, m. Semkaj so prispeli mariborski mali harmonikarji in priredili v Narodnem gledališču dvoje koncertov. Koncerta sta izredno lepo uspela ter je občinstvo prav prisrčno pozdravljalo male mariborske goste Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 24. junija: Janez Krstnik. Jutri, četrtek, 25. junija: Prosper. «r Lekarne. Nočno službo imajo: dr. 'Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Tmkoczy dea., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. * Kresna prireditev ljubljanskega Rdečega križa v nedeljo na Gradu je usp>ela kaj povoljno in do-nesla znatno vsoto za pomoč j>odpore potrebnim Ljubljančanom. Iskreno zahvalo izrekamo za to zgledni požrtvovalnosti društvenih Članov, odbornikov in Samarijanov, kakor tudi radovoljno došlim skavtom, predvsem pa mestnemu poglavarstvu, dravski divizijski oblasti, ljubljanskemu časopisju m radodarnosti ljubljanskih tvrdk, ki so, pravilno ocenjujoč socialno-dobrodelni namen te prireditve, skupno omogočili njeno uspešno izvedbo. Za ljubljanski Rdeči križ: Dr. Fettich Oton, društveni predsednik, Minka Kroftova, predsednica prireditvenega odseka. . . . Kolesarska podzveza. Redna seja odbora in k. O. danes ob 20 v gostilni pri Amerikancu. Na sejo se vabi g. Bricelj »Ljubljanica«. Pred sejo (ob pol 20) sestanek funkc. kol. sekcije SK Hermesa, in se vabijo gg. Maver in Schweitzer. Češkoslovaške počitniške štipendije. Tudi letos je razpisala češkoslovaška vlada počitniške stifjen-dije za jugoslovanske srednješolske profesorje, srednješolce in visokošolce. Prošnje, naslovljene na prosvetno ministrstvo, kolkovanc s 5 dinarskim koltom ter opremljene s prilogami, se morajo vložiti tudi preko Jugoslovansko-českoslovaske Lige v Ljubljani (Knafljeva ulica la), in sicer najpozneje do 27. junija t. 1. , ... Opozarjamo na nocojšnjo .zadnjo produkcijo gojencev državnega konservatorija, ki bo ob 18.1j v Filharmonični dvorani. Poleg učencev oddelka za eolopetie, klavir, violino in orkestrske instrumente nastopi tudi godalni orkester pod vodstvom gojenca Uroša Prevorška ter izvaja njegov Veliki koncert v treh stavkih za godalni orkester. I ocen spored se dobi v Matični knjigarni za 3 ain in velja obenem kot vstopnica. , . Koncem šolskega leta 1935-36 so absolvirah na državnem konservatoriju v Ljubljani naslednji gojenci: a) Pedagoški oddelek: Avguštin Jožica (klavir), Dermelj Albert (viola) Kunej Egon (klavir), Sluga Zora (petje), Trobma ss. Dulcisima (petje), b) Srednja šola državnega konsenratorija, oddelek za orgle: Kalčjč J^e in MantuaniManja. c) Visoka šola — klavirski oddelek: Gallatia Rein- boH. ... ..... . ,,, Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani (Ve sova. ulica) so se vršili višji tečajni izpiti od 12. do 23. junija. Od 52 pripravnikov so napravili zrelostni izpit naslednji: e) v realno-gimnazijakem oddelku: Babnik Ivan, Bajt Ljubivoj, Binter M,ran, Bitenc Boris (oproščen ust izp.), Bole Janez Bra-daška Peter, Breznik Igor (oproščen ust. ^pO-.Cer nigoj Franc, Dobovičnik Stanko, Erker l enlinand fooroščen ust izp.), Ferjančič Karel, Gaberšcik Mi- lX Gorjanc'Gorazd Grobelnik Slobodan, Janežič Vekoslav, Jerovec Feliks (oproščen ust. izp.), Kersnik Anton (oproščen ust. izp.), Koršič Marko, Kosec Feliks (oproščen U6t. izp.), Kotalk J°31R Sčcn ust. izp.), Kuhar Antheo, Linhart Božidar, Mali Franc (oproščen ust. izp.), Milič Danilo opro-ust izpita). Naglič Stanislav, Novak Stefan, Pirkmaier JvTirosiav, Skiklič Emil, Torkar yiadimir, Varga Ludovik, Zakrajšek Miroslav (oproščen ust. izp.), Zalokar Marko (oproščen ust. izp.) m terjal Anton. — b) V realčnem oddelku: Biber Alfred, Budal Stanislav, Čuk Franc, Jurečič Franc, Kobol Albin Koželj Albin (oproščen ust. izp.), Kren He-ribert’ KttssJl Božidar, Kuščer Ivan (oproščen ust. im), Miklič Miloš, Ribnikar Stojan, Smrekar Rudolf, Stančič Viktor, Stepišnik ZvojnmiT, Slaipah Franc (oproščen ust izpita) m Vahen Rudolf. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI OPERA; Začetek ob 20. S*eda, 24. junija: »Cannen«. Red Sreda. Ali naj otroci spametujejo starše Amerikanski - toda umesten podvig ljubljanske gimnazijke Radio Programi Radio Ljubljana Sreda. U. junija. IG Šramli ta podobno skujmo irrArt/tf'45 Vreme. poiro&iitei* 10 CUui, fl(ixxrodf obv<>* Vtse mocofcc, kar kdo hoče Cl>lofi<5e po željah). bSv^lOCa-B vromo, poroMa. «*«-«!. ob-veetllft. 10JK) Nao. mra: Poanan vrtnairetvaM. vijo (dr. Val« Vouk tz Zagreba!. 1».M f'f’[J™ Shiirley Tempi® KraiJ)- 20-10 F® lenta (c Janko Mlakar). 20.80 Krosoviunje v Bela »ra iini Sodolujojo Claal ljudskega, odra, radijske družine ta radijskoga oa*t»£k. Sestavil ta vodi K-mrof. Niko Kurat. 21.20 Kresna no6 v pesmi ta trlaam-32 Vreme, 6as, poročila, spored. 2B.1S Badijaikl Jaaa. Drugi programi Sreda, U. Junija: Belgrad /.: lfl.r* B«dera .Dijak — prosjajt«. 22.30 1‘reno« ia Budimpešto. 0..W Simfonična dasba. — BudimpeSta: 20 PloSjSe. 21.20 Odo. 21^0 AvUsko-maddaraki večer. 23.15 Oiffanska vzročala škode. Tudi v soboto popoldne se je nad Skalami zatemnilo nebo, začelo je grmeti in tudi strela je opravila svoje. Okrog pol 2 je udarila v drevo, 6toječe blizu hleva posestnika Ignacija Zajca v Št. Bricu. Strela se je od irevesa odbila, potegnila naravnost v hlev in udarila v kravo, ki je bila na mestu mrtva. Gospodar gradil Turna — mrtev. Pred dnevi je prispela iz Španije brzojavna vest. da je tam umrl inž. Emil Komeržinski. lastnik in gospodar velikega posestva in gradu Turn v Skalah. Pokoj-njk je bil star 48 let in po rodu Poljak. Pred 3 leti je odpotoval v Španijo, kjer je bil ravnatelj v neki tovarni za izdelovanje papirja. V tej stroki je bil namreč izreden strokovnjak in je posedoval tudi nek patent za izdelovanje papirja Svoje posestvo v Skalah je vzorno uredil, mislil se je v doglednem času spel stalno naselili v Turnu, a smrt ga je pola ,ia v moški dobi v lujim in ga tam tudi pokopala. Kopalni vlaki Pričenši od 25. junij« dalje 1)0 vozil ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana gl. kol. — Škofja Loka dnevno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl kol. ob 12. uri 45 min. in prihodom v Škofje Loko ob 13. uri 26 min. ter v obratni smeri z odhodom iz Škofje Loke ob 18. uri 27 min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 05 min. Ker ob deževnem vremenu kopalni vlak ne bo vozil, bo na postajah vsak dan od 10. ure razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne. V razbremenitev rednega jutranjega potniškega vlaka za Jesenice, bo vozil od 28. junija do nadaljnjega redno ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice še tretji izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob G. uri 45 min., t. j. pol ure pred rednim potniškim vlakom in prihodom na Jesenice ob 8. uri 52 min. Ta izletniški vlak bo postajal na vseh postajah in postajališčih od Ljubljane do Jesenic. Za .vožnjo s kopalnimi in izletniškimi vlaki plačajo odrasli politiki naBlednje znižane vozne cene (za tja in nazaj): 1—4 km 2 Din. 5—7 km »Din, 8—10 km 1 Din v III. razredu, v II. razredu pa 1, 1.50, in 2 Din več. Za večje razdalje pa eo znižane cene kopalnih in izletniških vlakov enake cenam nedeljskih povratnih kart. Otroci plačajo polovico zgoraj navedenih znižanih voznih cen. V kopalnih in Izletniških vlakih se emejo voziti potniki z vsemi veljavnimi voznimi Izkazi, ne pa samo z izletniškimi in kopalnimi kartami, zatorej se smejo voziti n. pr. v roku veljavnosti nedeljskih I>ovratnih kart »udi z nedeljskimi povratnimi kartami, dalje se smejo voziti tudi vsi drugf potniki, ki uživajo kakršnokoli drugo vozno olajšavo. Potniki, ki imajo izletniške oziroma kopalne karte, pa se smejo voziti aamo z izletniškimi oziroma samo s kopalnimi vlaki. Katoliškim akademikom! »Akademska zveza« v Ljubljani bo ob priliki Slomškovih dni priredila dvodnevni izlet vnetji svo-jega članstva v Maribor. Stroški znašajo 50 din, vračunana je vožnja Ljubljana-Maribor in nazaj (vožnja je čclrtinska), prenočišče in hrana za oba dni. V Maribor odpotujemo iz Ljubljane v nedeljo 28. junija zjutraj ob pol 6, vrnemo se pa nazaj v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj. Vsi oni tovariši in tovarišice, ki bodo prišli v Maribor posebej, naj bodo v nedeljo 28. junija ob prihodu ljubljanskega vlaka ob 9 dopoldne na glavnem kolodvoru v Mariboru, kjer se naj pridružijo ekskurziji iz Ljubljane. Vsi tovariši in tovarišice naj imajo s seboj društvene trake. Čas prijave je še do sobote 27. junija zvečer. Prijave zbira tov. Pukšič Anton, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5. Vsi, ki so se prijavili, naj bodo najmanj 10 minut pred odhodom vlaka na kolodvoru. Ostali pa, ki se niso prijavili in se do sobote zvečer ne bodo, pa nameravajo iti v Maribor, naj bodo 20 minut prej na kolodvoru, da se bo za nje četrtinska vožnja pravočasno nabavila. Slovenski katoliški akademiki in nkademičarke, udeležite se polnoštevilno slavnosti ob času Slomškove beatifikacije! Pred nastopom plesne šole Mete Vidmarjeve Meta Vidmarjeva, naša plesna umetnica, prii redi v soboto 27. t. m. produkcijo svoje plesne šole, pri kateri nastopa tudi s solo plesi. Vidmarjeva je prva slovenska plesna pedagoginja, ki ima v Ljubljani svojo plesno šolo. S svojim umetniškim udejstvovanjem noče ustvariti Slovencem plesno tradicijo, ki naj korenini v slovenskem narodnem plesu in črpa novih umetniških oblik iz lepot naše slovenske pokrajine. Njene stvaritve streme za čim popolnejšo in izkristalizirano plesno formo. Produkcijski večer obsega tri glavne dele, katerih vsak se zaključi s solo plesom umetnice same in je zamišljen v obliki plesne ure pri Meti Vim-marjevi. Brez dvoma nam bodo nudile te ure redek, dragocen umetniški užitek. Gostovanje Zinke Klinčeve v Pragi Med številna gostovanja, ki 6e vršijo skozi vso glasbeno sezono v Pragi, so uvrstili tudi našo izborno pevko Zinko Kunčevo. Nastopila je v soboto 13. junija t. 1. v »Novem nemškem gledališču« v vlogi Aide enako imenovane Verdijeve opere. (Z. Kunčeva je letos nastavljena pri Narodnem gledališču v Zagrebu.) Isti večer je gostovala tudi Magda Spiegel s frankfurtske opere v vlogi faraonove hčerke Amneris. Tako smo imeli priliko slišati predstavnici jugoslovanskega in nemškega pevstva istočasno in ju primerjati. Medlem ko je Spiegelova našo pevko igralsko dosegala ter dala zadostnega vidnega izraza notranjemu boju čustev in nagonov, jo je Kunčeva presegala po sili pevskega podajanja z izražanju južnega značaja, ki mu severnjaki niso kos. Zlasti se je uveljavila jakost njenega jflasu v prizoru zmagoslavnega pohoda v 2. sliki II. dejanja, kjer je povsem obvladala vso glasbeno gmoto orkestra, zborov in solistov. Na žalost ji ni bil v pevskem ravnovesju njen igralski drug Adolf Fischer v vlogi Radamesa, ki bi prav za prav moral biti glavni sonosilec tega prizora. Poleg svoje pevske jakosti je pokazala Kunčeva tudi vso nežnost izraza ob koncu prvih slik I. in II. dejanja. S tem smo doživljali vse lepote, izražene oo ljubezni in bolečini ter veselju in žalosti, ki jih je polno to, v nasprotjih prekipevajoče delo. Izmed domačih pevcev se je zlasti uveljavil Jo-sef Schvvarz kot etijopski kralj Amonasro. Manj posrečen je bil balet, ki je bolj telovadil kot pa plesal, kar se na žalost tudi pri nas prepogosto dogaja. Občinstvo je obe gostlnji obsipavalo s priznanjem med odmori in tudi med igro ter je zlasti našo pevko neštetokrat pozvalo pred zastor. H. R. Praga. BOKS IN TRGOVINA Newyork, 22. junija. Po zmagi nad Louisom dobiva Maks Schmeling z vseh strani velike denarne ponudbe bodisi za nastope v varietejih, bodisi za predavanja v radiju itd. Tako mu neka velika newyorika varietejska družba ponuja 150.000 dolarjev, če bi nastopil nekaj večerov na nokih odrih. Neka tovarna alkoholnih pijač mu ponuja četrtino čistega dobička, če dovoli, da se v reklamne namene posluži njegovega imena. Maks Schmeling ni hotel sprejeti nobene ponudbe. Odklonil jih je z izjavo, da mu je svetovno prvenstvo važnejše od kakršnegakoli denarnega zaslužka. Pripomnil je, da želi po vsaki ceni ohraniti svojo formo že glede na morebitni match z Braddockom. 2elim se čimprei vrniti v domovino, ie dodal, in veselim se, da se bom v torek vkrcal na zrakoplov »Hindenburg« in se odpeljal v Nemčijo. V Zedinjenih državah je 1,156.644 zakonov Vsak tujec, ki hoče postati državljan Zedinjenih držav, mora poprej stopiti pred posebno komisijo. Vsak izpitnik prejme vedno enako vprašanje: So 11 še drugi zakoni v Združenih državah razen onih, ki jih je izdal Washington? Odgovor je zopet vedno isti: Seveda, vsaka država zase izdaja svoje zakone. In prav to je prokletstvo. S tem nastaja strašna zmeda, v kateri se noben jurist več ne spozna. Vendar ima pa tudi to svoje dobre strani: Amerika je zato pravi raj za advokate. Umiranje Pogledati je treba le dedno pravo. V državi Newada poznajo zakoni le enega zakonitega dediča po umrlem možu, namreč njegovo ženo. Otroci ne prejmejo niti počenega groša. Tako se je zgodilo, da je ležal nek zelo bogat mož na smrtni postelji. Tri ure pred smrtjo se je dal z bolniškim avtomobilom prepeljati v mesto Truekee v Kaliforniji. Tu je tudi umrl. Njegova žena ni za njim prejela ničesar. Kajti po kalifornijskih zakonih prejmejo vse le otroci, žena pa ničesar. V državah Nova Mehika, v Arkansasu, v Missisipiju in Georgiji deduje žena dve desetinki premoženja, otroci pa osem desetink. V nekaterih drugih državah pa le prav obratno. Dne 24. marca 1919 je umrl v Laramie John Wetters, večkratni milijonar. V noči so njegovi dediči pograbli njegovo truplo, ga položili v neko skrinjo in ga prepeljali v Florido. Tod so našli zdravnika, ki jim je izstavil mrtvaško izpričevalo. In kaj je bil pravi namen tega popotovanja? Država Wyominn;, v kateri je wetters umrl, nalaga na dediščine 44% davkov. Nasprotno pa Florida ne pozna nobenega takega davka. V državi New Yersey je treba odrajtati državi 31% od zapuščine, v državi Tannesee pa 12%, v Texasu 18% in v Južni Karolini 46%. Ženitev Podobno je z ženitvami. V Južni Karolini, Texasu in Lousijani se more človek poročiti z 12 leti, v državi Wyoming s 25 leti, v državi Tannesee z 21 leti, dočim v vseh drugih državah s 17 leti. V državi Maryland more guverner izdati dovoljenje za ženitev tudi 10-letnim otrokom. V državi Utah in v državi Dakota se človek sploh ne more ločiti. V državah Kentuckv, Texasu in Wyomingu je pa ta proces zelo lahak in enostaven. Ženi je treba le trditi, da ne more prenašati svojega moža. V Nevvadi — v tej državi leži mesto Reno — zadostuje za ločitev le zatrjevanje žene, da jo je mož duševno zmučil. Sodišče sploh ne pusti, da bi možje te trditve mogli pobijati. — V državi Oklahoma pa je raj za moške. Igra z ločitvami se tukaj zaobrne in so moški na boljšem. Karkoli si izmisli, drži, ženi ni dopuščen noben dokaz. Previdnost Kdor se pelje z neko damo, ki ni njegova žena, v 'državo New Yersey, ga utegne doleteti neprijeten opravek s policajem, ki ga bo zagrabil zaradi trgovine z dekleti, trgovine s sužnji, ali pa, da je ukradel ženo, če ga le ženska naznani. Ce dekletu v državi Georgiji pade v glavo, da zaupa nekemu moškemu, da bi ga rada poročila, mora iti sedet 4 leta ječe, če jo moški naznani oblastem. Zakoni, na podlagi katerih se morejo uganjati ne samo šale, temveč postane lahko sredstvo za maščevanje škodoželjnežev. V štirih ameriških državah so prepovedani zakoni med pripadniki bele in nebele rase, najstrožje pa zakoni med belimi in črnimi. V šestih državah je izrečno prepovedano belemu človeku vzeti v zakon Indijanca. V treh državah od teh pa je vseeno vstavljena olajšava, da sme bela žena vzeti v zakon rdečekožca, le be- ■ 'a : ' m ■, ' ■», J. i* ..■»+ • f .< -in t iftA' *j{ 1 .? .V'.' 1 .. t lec ne sme na noben način vzeti rdečekožke. V sedemnajstih državah pa je prepovedano sklepanje zakonov med belo in rumeno raso (Kitajci, Japonci). V državi Utah se more človek poročiti le na ravnih tleh. Nikoli pa ne v prvem nadstropju. Nasprotno pa se more v Georgiji poročiti v zraku ali pa pod vodo, ali pa kakor se hoče. V Južni Karolini ne sme duhovnik, ki sklepa zakonsko zvezo, sprejeti nikake denarne nagrade, dočim mora v državi Wyoining dobiti za vsako sklepanje zakona 15 dolarjev. Za ukradeni poljub se v državi New Jersey predpisuje kazen treh let, a v Kaliforniji največ 30 dolarjev. Ubogi hotelirji V Missisipiju in Oklahami kaznujejo železniškega uradnika, ki po telefonu noče dati zaprošenega pojasnila, na leto dni ječe. V Wyomingu, Oklahami, Newadi in Ohiu je s težko kaznije prepovedano železniškim uslužbencem sprejemati napitnino. V primeru pregrehe sta kaznovana oba, darovalec m prejemnik. V Nevvadi in Kaliforniji more vsak najemnik pripeljati pred sodnika svojo hišno gospodinjo, če ji dokaže, da ni prekuhala cunj, s katerimi briše njegovo opravo. Največji reveži med ubogimi pa so hotelirji v državah Idaho, Wyoming„ Oklahami in Floridi. Zakon jim predpisuje, širino in dolžino platnenih brisač, dolžino in širino žepnih robcev, celo razmerje sestavin maže, s katero mažejo pod. In prav ta zakonski predpis o hotelskih brisačah in robcih je od leta 1923 pa do 1933 prevzelo še nadaljnjih 21 držav. Ubogi zakonci V Južni Karolini morajo biti zakonske postelje oddaljene druga od druge najmanj dva čevlja. — Mestni sodnik ima neomejeno pravico, da vsak čas, ponoči in podnevi, nadzoruje stanovanja brez izjeme. — V državi Woymingu ne sm^ v nedeljo noben zakonski mož podajati svoji ženi roke. Prav tako ne smejo meščani in vsi ostali državljani v nedeljo zapustiti mesta, odnosno države. Le v primeru obiska službe božje smejo državljani zapustiti svoje stanovanje. Gorje državljanu iz države Connecticut, ki pove napačno uro človeku na cesti, ki ga po tem vpraša. Srečen je, če ga obsodijo le na eno leto zapora. Če pa takemu grešniku dokažejo, da je namenoma povedal napačno pravi dnevni čas, ga zapro kar za štiri leta. V državi Utah zasledujejo vsakega, ki se zlaže, in ga strogo kaznujejo. Za gorostasno laž nalože kar tri leta ječe. Za laž v sili je določena kazen štirih mesecev. Če pa mož nalaže svojo ženo, je s tem že dan razlog za ločitev zakona, in za kazen ji mora plačevati šest desetin svojih dohodkov za alimente. Raj dlakocepcev V 24 državah je prepovedano loviti iz aero-plana. V državi Idahe je strogo prepovedano streljati iz tramvaja na zajca. Le Kragulja je dovoljeno streljati. Kdor v državi Michigan nagovori Indijan-, ca, naj gre z njim na lov, ga kaznujejo na štiri leta težke ječe. Prav enako kazen odmerijo strojepiski, ki javno pripoveduje, kako ji njen šef narekuje. Dve leti ječe sta določeni za tistega, kdor v državi Pensylvaniji za posebno velike praznike in za poročne slovesnosti strelja s topiči. Če pa v New Yorku zalotijo peka, ki redi v svoji hiši mačko, ga kar za tri leta poženejo v Sing-Sing, v najbolj zloglasno kaznilnico. Če pa stanuje pek na meji, more opazovati in zavidati svojega stanovskega tovariša v državi Massehussets, ki sme rediti tudi Italijani so t Abesiniji ie zaželi izvajati svoj delovni program, ki predvideva 3000 km novih cest celo čredo mačk. V državi Floridi sme pek rediti tri mačke, v Utahu dve, v Ohiu pa le eno. V državi Wyomingu sme vsakdo natrgati toliko cvetlic, ko-likpr jih hoče. V Kansasu in Nebraski sme trgati tudi drevesa. Če pa stopi nekaj korakov preko meje v Colorado, pa istakne kazen štirih mesecev, če si natrga več kakor 25 cvetlic na travnikih. V državi Massahussets pa se je treba skrbno paziti pred policajem, če nesete v roki le en sam zvonček. Kogar zalotijo z zvončkom v roki, mora iti štiri mesece na prisilno delo. Največ 25 cvetlic Poklanjanje cvetlic v dar je v Utahu, Dakoti in Nebraski strogo prepovedano. Javno poljubova-nje je v 36 državah strogo prepovedano in so zato predpisane zelo stroge kazni. Niti zakonci se ne smejo javno poljubovati. V državi Montana si ne smejo zakonci javno podajati niti rok! Vse mora ostati le pri tihem pozdravu. Kdor v Newyorku nagovori damo, pride v nevarnost, da ga kaznujejo z enim letom zapora. Nasprotno pa je damam na prosto dano, da nagovore kateregakoli. možkega. Kdor v Ohiu nagovori damo s vprašanjem, katera pot vodi na postajo, ga zadena kazen dveh let, ker je kršil javno stare navade. Predsednik USA Teodor Roosevelt je svoj čas hotel v tej zmešnjavi napraviti red, pa se je moral ukloniti zakonom, ker bi ga skoraj obtožili zaradi protidržavnega dela. Pikro je takrat rekel: »Amerika je svojevrstna država. Če hočete koga uničiti, ga je treba samo pregovoriti, da prepotuje nekaj ameriških držav. Stavim, da ne bodo minili trije dnevi, kobdie stal pred sodnikom in nekaj dni kasneje v ječi.« Se je li bati vojne v Evropi? Slavni angleški pisatelj H. G. Wells, ki je pred kratkim napisal veliko delo o strahotah bodoče vojne, je napisal pred kratkim tudi nekaj misli o času, v katerem bo vojna zopet zajela Evropo. »Prerokovanje daljne bodočnosti, je prijetno urjenje domišljije, toda prorokovanje za bližnjo bodočnost je nevarno, ker preveč zadeva interese današnjega rodu. Če prerokujete dobro, naletite na močan odpor, ker je prerokovanje neprijetno, če pa prerokujete slabo, se vam zna zgoditi, da vas življenje še pred smrtjo postavi na glavo. Ker me je dnevnik »Moning Post« pozval, naj odgovorim na vprašanje o možnosti bodoče vojne, vam bom najprej povedal, da imam v tem pogledu že precej izkušnje. Leta 1917 sem točno prerokoval konec svetovne vojne. Leta 1900 pa sem povedal, da bomo že v teku 50 let letali po zraku z izredno hitrostjo, rav tako so se izpolnila moja prerokovanja o tankih, o pobijanju prebivalstva v vojni in o propadu Rusije. Na vprašanje, bo li v Evropi kmalu izbruhnil vojni požar, odgovarjam, da tega mnenja ne delim s tistimi, ki jo pričakujejo, kajti nobena država ni zadosti pripravljena za pravo vojno. V resnici se svet strahovito naglo oborožuje, prebivalstvo plačuje neznosne davke, vendar je ni države, ki bi imela nakopičenega za vojno potrebnega materijah, niti nima za to dovolj denarnih sredstev. Saj še nimate stroja, ki bi naredil navaden gumb le na en pritisk. Trdim tudi, da nobena od velesil danes ni tako oborožena, kakor je bila Nemčija leta 1914. Če bi bilo tako, potem ni treba drugega kot zopet en atentat in vojska je tu. Vendar taki incidenti ne povzročajo vojne, če vojna še ni prav pripravljena, saj je gotovo, da ne vedo vse oborožene države, čemu se prav za prav oborožujejo, ali za obrambo, ali za napad. Prepričan sem, da je večina politikov in vsi diktatorji, brez izjeme norcev, pa niti eden od njih ni tako velik norec, da bi si upal današnji dan sprožiti puško. Zanimivo je vprašati ljudi, ki nosijo odgovornost, kakšne oborožene sile imajo pripravljene. — Britanski častnik vam bo odgovoril: »Britanska armada je odlično zmehanizirana, saj vendar vidite od časa do časa slike po časopisju, ki najbolj zgovorno potrjujejo to dejstvo.« Toda, kdo se bo vendar boril? In kako bo do tega prišlo? Ali res mislite, da so strupeni plini vse, in da se jih je res tako težko braniti. Ko bo vojna izbruhnila, bomo seveda vsi z ogorčenjem odklanjali bojevanje s plini. Toda sovražnik bo začel prvi z njimi in mi bomo udarili za njim, ker bomo seveda imeli vse pripravljeno za borbo s strupenimi plini. Kje se bodo uporabljali ti plini? Če jih bodo uporabljali za ubijanje mirnega prebivalstva, bodo morali imeti posebne vrste plinov in še posebne vrste organizacijo. Spet drugo vprašanje pa je, ugrabljanje plinov v vojski, v rovih. Prav tako so poglavje zase plinski boj proti vasem in proti gorskim krajem. To vprašanje zadene tudi avijacijo. Zrakoplovi bodo odleteli nad Pariz, Rim, London, Berlin in Tokio. Toda po kateri poti? In kaj bodo delali, ko bodo tjakaj prileteli? Vsak tak cilj zahteva drug načrt in drugo organizacijo. Zračni napad na Berlin je treba drugače organizirati kot napad na Tokio. Na lov na volkove vendar ne boste šli z isto puško, kakor na lov na slone. Kakšen je prav za prav pomen in cilj velikih bojnih ladij? In če se ta strašni vojni velikan spusti v boj, kam bo to privedlo? Za katerim ciljem mora stremeti, da pomeni dosega tega cilja istočasno tudi konec vojne? To so zamotana vjsrašanja, ki jih pretresajo najbistrejše glave. Jaz imam vtis, da nihče na svetu nima prave predstave, kako se more vsako vojno sredstvo uporabljati, da se doseže z njim pravi in zadovoljiv uspeh. Vse misli seveda na uničevanje sovražnika, vendar to še ni nobena slava, niti uspeh. Moderna vojna tehnika je bedasti stvor stremuhov in tradicije, ki pa sta dva pojma, ki drug drugega izključujeta. Stremuštvo bi moralo vendar uničiti tradicijo, pa se zgodi, da se držita kakor ženin in nevesta. Vendar pa ne smemo biti neoboroženi v tem nevarnem času. Tega se dobro zavedam. Nato se pa do zob oboroženi vsedemo na sod smodnika, trdno prepričani, da nas nihče ne bo napadel, ker se bomo delali, da smo prav tako neumni kakor vsi ostali. Vendar ne morem misliti, da bi se v takih okoliščinah mogli spustiti v vojno tudi najbolj razboriti diktatorji. Prihajam torej do zaključka, da nam ostja še cel niz let pred novo vojno katastrofo. Do fega casa pa bodo izvršeni brez dvoma veliki napori in poskusi, da se nova svetovna vojna prepreči. To me dovaja do drugega vprašanja, ki se sedaj mnogo pretresa: Kaj bo z Zvezo narodov? Morda pri meni želja rodi misli, toda ne verjamem, da bo to Wilsonovo dojenče dolgo živelo. Oči vi dno je v zadnjih stresljajih. Zato mislim, da bo veliko število liberalnih in inteligentnih ljudi — recimo na pr. Churchil, Eden, Balwin, Litvinov, Blum pa tudi mnogi z najskrajnejše levice, kakor jaz — poskušali na vse mogoče načine ohraniti svetovni mir. Sedaj, ko je Zveza narodov odpovedala, bomo prisiljeni bodisi na popolno preureditev celega sveta ali pa na velike regionalne sporazume, kakor bi na pr. bil Atalantski sistem, ali sistem in to vse za skupne interese človečanstva in panameriški sistem, ali franko-britanski-ameriški s čim manjšo dozo patriotske zagrizenosti in političnih atrakcij. Morda je moje proračanstvo pod vplivom moje želje. Pri vsem tem pa sem kljub temu mnenja, da je sedaj zelo verjetno opuščanje intenzivnega nacionalizma. Odgovor na tretje vprašanje je sledeč: Naj že bo, kakor hoče, eno je gotovo: na svetu se kopiči gomila socialnih težkoč, ki jih f>ovzroča to, da v vseh državah naraščajo milijoni malih ljudi, ki zaman iščejo zaposlitve in sploh nimajo upanja na uspeh v življenju. Oni so napol izobraženi, hrepenijo za uživanjem in vznemirjanjem, kakor si ogledujejo tako življenje v filmih in ga čitajo v bule-varskih listih, in večina od njih je za radikalno spremembo. Ker vse kaže, da niti ena od sedanjih v,la“. •*? ve. kako bi jim dala zaposlitve, upanje in discipliniranost, se ne smemo čuditi, da te mlade mase povsod izivajo nemir in iežkoče. Vdajajo se ne samo zločinom, marveč se prav po gangstersko uveljavljajo, bodisi na komunističnem, bodisi fašističnem ali nacionalističnem, ali na kakem drugem polju, ker na koncu vseh koncev med temi ni prave razlike. To dovaja seveda do splošnega razkroja javne varnosti. Ta mladina bo vsako družbo držala v stanju težke napetosti. Vsakdo bo to mladino lahko zlorabljal in našli se bodo takoj tudi ljudje, ki jo bodo zlorabljali. Življenje nas starih ljudi bo postalo nesigurno — to je blago rečeno, — javno življenje bo vse opasnejše in vse več brez smisla, in to vse dotlej, dokler se ne bo našel nek nov način za plasiranje te mladine na kakem novem zadovoljujočem udejstvovanju. Ti ljudje bodo vzrok malim vojnam v vseh krajih sveta. Ko sem dejal, da verjetno ne bo nove velike vojne, hočem dopolniti to s tem, da na vsem svetu ne vidim nič tako zdravega in močnega, da bi moglo preprečiti serijo malih lokalnih vojn. To izziva v krilu naše civilizacije gangsterstvo in banditizem na nekaterih mestih. Na drugih mestih pa bodo to povzročale zopet male militaristične diktature, drugje pa bodo zopet tri-štiri male vojne zanetite večjo vojno. Bo mnogo razbojništev, katastrof, pobojev itd. Mislim pa, da na vidiku ni takega vojnega požara, kakor je bil v letih 1914—1918. Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zakleta legija Potem spustimo trupla v grob. Moja naloga je, da stopim v vsak grob in da primem truplo, katero mi podajo tovariši. • Potem grobove zasipljemo. Vsak legijo-nar počiva v jami s krekrižanimi rokami. Potem namečemo na truplo velike kamne, da ne bi šakali ali Druži onečastili ubogih človeških ostankov. Med kamenje nasujemo z rokami nekaj zemlje. Zemlje same se nikdar ne sme vreči na legijonarjevo truplo. Ko je mrtvo telo docela pokrito, naredimo še gomilo iz zemlje in drobnega kamenja. Pozneje postavimo na vzglavje groba še kamenito ploščo, na kateri je vrezano pokojnikovo ime, dan in mesto, kjer je bil ubit. Poleg tega stoji na plošči še lepi zgodovinski stavek: »Tombe devant 1’ennemi, padel je pred sovražnikom.« General Andrea je imel kratek govor: >Ko smo zadnjič prav na tem mestu pokopavali svoje mrtve, so Druži onečastili gro- bišče in pometali smrtne ostanke iz grobov. Zaklinjam se, da bodo ti grobovi počivali v miru. Vrnili smo se v Suejdo za zmerom in za večne čase in nikdar več ne bomo pustili svojih mrtvih.« General je pozdravljal, trobente so pele >Au drapeau!« Oddelki so pozdravili z orožjem in so šli mimo grobov in obrnili obraz proti gomilam. Drugi dan zjutraj smo se preselili iz našega tabora..Morali smo graditi nov zid. Druži so nas napadali. Narednik naše desetnije, Budney in jaz smo poskušali, da bi odkrili z daljnogledi Druze. Šonce se je lesketalo na naših steklih in tako kazalo sovražnikom kraj, kjer smo bili. Seržan mi je pa ukazal, naj prinesem kamenja, da bi zgradili zid in postavili branik. Šel sem iz zidov, da sem nabral nekaj kamenja. Ravno, ko sem se pripognil, je odjeknila salva komaj dobrih sto metrov daleč in svinčenke so žvižgale nekaj palcev nad mojim hrbtom. Usoda je hotela, da sem se pripognil prav tisto sekundo, ko se je bilo treba pripogniti in sem si tako rešil življenje. Za menoj je ujelo nekega Nemca. Ta ni bil tako srečen kakor sem bil jaz. Nekaj krogel mu je prerešetalo prsi, likratu pa je padel tudi Belgijec Desmoulins zadet v vrat. Nemec je mrtev. Grem k Desmoulinsu: »Daj mi cigareto« pravi on, »tu ni nič. Puščali so mi kri, pa bo že minilo«. In čeprav je bila rana strašna, je bila njegova napoved pravilna. Se tisti dan so ga prepeljali v Da- mask z avijonom in tam je kmalu ozdravel. Tudi poročnika Delaplaneja od kompa-nije strojnic je ujela salva. Našli smo ga malo višje, bil je že v zadnjem boju. Njega so vojaki imeli zelo radi. Med bojem se je zmeraj sprehajal med nami in živahno mahal s svojo palico. Razgovarjal se je prijateljsko z vsakim vojakom in se ni oziral na svoj čin. Njegov smrtni boj ni trajal dolgo, ker je bil siromak čisto prerešetan od krogel. Obvestili so generala, ki je pridirjal na konju. Pokleknil je k umirajočemu in mu pritrdil na prsi svoj lastni vojni križ. To je bila zadnja bitka. Drugi dan smo odšli iz tabora, da bi se razpostavili na zahodni strani, v pasu, ki je dosti manj izpostavljen sovražniku. Upor je bil v ostalem zlomljen. Vsak dan so prihajale skupine Dru-zov, ki so nosili bele zastave, da bi se poklonili generalu. Francozi, katerim je bilo na tem, da bi deželo čimprej pomirili, niso stavili premagancem težkih pogojev. Vsak gorjanec, ki se je mislil pokoriti francoskim oblastem, je moral oddati svojo puško in plačati po en turški funt. Za poldrugo leto revolucije in vojne to ni bilo prav preveč. Kmalu je bila vsa okolica mirna, kakor gorsko jezero. Lahko bi se sprehajali po vrtovih in po sadovnjakih, ustavljali smo se pri studencih in se nam ni bilo treba bati, da nas bo kdo izza hrbta postrelil ali pa nam izdajalsko porezal goltance. Tedaj so se začela tudi tista težka in enolična dela, ziradi katerih sem ponorel. Namestili so nas v središču mesta, da bi počivali, kakor so dejali. Kmalu smo videli, kakšne vrste počitek bo to. Najprej smo morali zgraditi ogromne krušne peči za vso kolono. V legiji imate vsakovrstne obrti in rokodelstva. Tu boste zmeraj našli ljudi, ki so sposobni za to ali za ono delo, katero je treba narediti. Toda, prav preveč mojih tovarišev se ni razumelo na gradnjo krušnih peči, kakor tudi jaz ne, pa vendar smo nekaj znali. Nosili smo kamenje, katero bodo rabili zidarji. Torej, nosili smo kamenje. To ni bilo kako mehanično delo, ki bi ga vršili s pomočjo parnih dvigal, tovornih avtomobilov, ali vagončkov. Ne. Morali smo prenašati grmade kamenja drugo za drugo na ledjih. Vsak kamen smo morali iztrgati iz zemlje, ga naprtiti na ledja in ga nositi. Pri tem smo se seveda spotikali po krivih tleh. Ko smo tako prinesli eno breme, smo morali takoj po drugo in tako vse po vrsti brez prestanka in pokoja. A sonce je žgalo in palilo. Pogosto sem srečaval Harveya. Včasih v konjeniškem šotoru, včasih pa v kantini pri čaši vina. Bil je pogosto v družbi Weisserja in Lassa. Bil je zmeraj nezadovoljen in slabe volje. Oba Nemca sta hrepenela za domovino. Vsi legijonarji pretijo, da pojdejo na sprehod, kadar so nezadovoljni. Sprehod pomeni pobeg, toda to je v glavnem samo hvalisanje. rlnm« izhaia vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Upravas Kopitarjeva 6. »slovenski dom« iznaja vsau 2£)92 ^ jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. CeČ. Izdajatelj: Ivaa Rakovec. Urednik; Jože Koeiček.