PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 276 (9581) TRST, petek, 26. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK MED SINDIKATI IN CONFINDUSTRIO O CENI DELA Industrije! pokazali pripravljenost za pogajanja o sindikalnih predlogih Confindustria je dejansko umaknila svoje prejšnje zahteve, ki so naletele pri sindikatih na odločen odpor - Prihodnje srečanje bo drugega decembra RIM, 25. — Sindikati in Confindustria so danes ponovno sedli za mizo in nadaljevali s proučevanjem vprašanj cene dela in storilnosti v podjetjih. Tokrat je imela prva besedo sindikalna federacija, v imenu katere je glavni tajnik Ul L Benvenuto obitizložil predstavnikom industrijcev sindikalne zahteve. Benvenuto je uvodoma poudaril, da osnutek predlogov, ki jih je Confindustria prejšnji teden izročila sindikatom, ne more biti osnova za nadaljnjo razpravo. Takoj nato je obrazložil pomen osnutka predlogov sindikalne federacije. Ob zaključku je Benvenuto pou- daril, da sindikalne organizacije ne nameravajo ločiti razprave o ceni dela od splošne politike za povečanje proizvodnje, v okviru novih naložb. Zato je dodal, da so pogovori sindikalne federacije z vlado in Confindustrio del enotne sindikalne strategije. Za njim je govoril predsednik Confindustrie Carli. Odgovoril je, da sindikalne zahteve o večji zaposlitvi in večjih naložbah niso izvedljive zaradi vladne gospodarske politike, ki strogo omejuje kredite in porabo, kar povzroča omejitev proizvodnje. Zato je poudaril, da je treba sedaj začeti izvajati strogo politiko o delovnih stroških. V tej zvezi je Carli obširno govoril o težavah, ki jih Confindustria pričakuje za prihodnje leto in ki so najtesneje povezane s pomanjkanjem kreditov zaradj restriktivne gospodarske politike. Tudi kompetitivnost italijanskih proizvodov na tujih trgih, ki je bila mogoča zaradi razvrednotenja lire, je sedaj splahnela. V tem okviru je Carli prikazal za prihodnje leto zelo črno sliko gospodarskega položaja in opozoril, da bo imela kriza škodljive posledice tudi na dohodke in na zaposlitev. Kljub različnemu tolmačenju vzrokov krize in različnim predlogom za premostitev težav v proizvodnji, so tako sindikalisti kot predstavniki industrijcev ugotovili, da je bilo današnje srečanje v «boljšem d-zračju» kot prejšnje;- zlasti zaradi dejstva, da je Confindustria svoje Olii milili i n m mi mi min immilli nuni miiiiiunt Važnost zakona o zazidalnih površinah _ Z običajnimi glasovi demokr-sčanskih poslancev je bil v poslanski zbornici odobren zakon, (l ureja vprašanja zazidalnih po-Vršin. Odobritev so omogočile stranke, ki se običajno vzdržijo pri Slasovanju, ko gre za zaupnico Andreott.jevi vladi. Zakon sicer še n® Podstavlja pričakovane urbani-st|čne reforme, temveč je le sku-Pek tehničnih rešitev. ....^ Vseh povojnih letih je v Ita-'P vladala anarhija na področju zazidalnih površin, kjer je prednja-a zasebna zemljiška renta, kra-Je^n® uprave pa so urbanizirale ° j6*1?3 mest'V in predmestna Področja z javnim denarjem v ko-r'St špekulativnih zasebnih gradenj. ^ teni zakonom, ki ga mora še odobriti senat, bodo vsaj odpra-' L _fedanji kaos na gradbenem Po ročju in obenem določili ne-a era stroga pravila, ki jih bo-o morali spoštovati vsi, ki bodo . °..e 1 zidati stanovanja v katerem 0 1 kraju države. Gre v bistvu J,z®Kon, ki postavlja pogoje za ebno urbanistično ureditev. Z novim zakonom nihče ne bo oge graditi, če ne bo imel u-I.rezne3a občinskega dovoljenja, d ga bo dobil Proti plačilu od 15 ni t °dsfotl ZA VERSKO SVOBODO, VENDAR BREZ PRIVILEGIJEV Andreotti je poročal zbornici o reviziji in poenostavitvi konkordata s cerkvijo Kritične pripombe in nezadovoljstvo socialistov in drugih laičnih strank - Pozitivna ocena komunistov - Srečanje Zaccagninija s Craxijem - Razprava se nadaljuje v torek RIM, 25. — Z dolgim, podrobnim poročilom o vsebini dogovora med Italijo in Vatikanom o reviziji konkordata ni Andreotti zadovoljil vseh strank. Socialist Craxi je takoj povedal, da bo PSI zahtevala spremembo nekaterih načel, sicer ne bo glasovala za poročilo. Zadržani so tudi socialdemokrati, republikanci in liberalci, medtem ko sta skupini radikalne in demoproletarske stranke za enostavno odpravo konkordata med -državo in Cerkvijo. Navdušena je, seveda, ocena demokristjanov, medtem ko so komunisti — točneje načelnik skupine Natta — ocenili smernice revizije za «pozitivne», vendar napovedujejo nekaj svojih zahtev. Te bodo orisali v torek, ko se bo nadaljevala razprava. Poslanska zbornica je namreč po či-tanju poročila na zahtevo socialdemokrata Pretija odložila razpravo, da bi tako omogočili strankam nekaj dni premisleka. Temu se je zaman unirai samo radikalni poslanec Pannella. Andreotti je govoril pred nabito polno dvorano, kar se ne dogaja po-gostoma. Vsi so se zavedali, da je to zgodovinska seja italijanskega parlamenta, saj imajo odnosi med katoliško Cerkvijo in državo izredno veliko težo in vpliv na celotno javno ,in politično življenje, pogojujejo marsikdaj izbire posameznikov in skupnosti. Na tribunah za publiko je bilo veliko duhovnikov, več bivših poslancev, med katerimi tudi Gonnella, ki je vodil posebno komisijo za revizijo konkordata. Andreotti je govoril skoraj eno uro. Prekinili so ga le nekajkrat radikalci, enkrat pa misovci. Povedal je. da je svoj čas obljubil parlamentu, da bo še v tej zakonodajni dobi razpravljal o reviziji Načelno vzeto je Andreotti definiral okvir konkordata tako: Italija ni in ne sme biti konfesionalna država, pač pa je prav, da upošteva dejstvo, da je večina Italijanov v katoliški cerkvi. Cerkev mora imeti popolno svobodo in neodvisnost, vendar se morajo odnosi med državo in Cerkvijo urejati na osnovi ustavnega duha. Poieg tega pa ne sme novi konkordat v ničemer zapostavljati morebitne druge verske skupnosti, kakor tudi ne nevernikov. iiiiiiiimiiMiiiiiiimniiiiiiiiini iiiiiiiii»iii m m hiiiiimiihimiiihii mn iiiiiiiiiuiiiiii im i im imun inumimi 11 SEJA SOCIALDEMOKRATSKEGA VODSTVA Rovarjenju desnice KD se pridružuje Tanassi Romita odklonil predlog PSI o «zasilni vladi» - V KD «forze nuove» zahtevajo razčiščenje vlaccagninijevi večini RIM. 25. — Če so grožnje desnice KD kaj zalegle, je bilo to mogoče preveriti na seji vodstva PSDI. To so namreč nenadoma zagnali vik in krik pristaši nekdanjega tajnika stranke Tanassija, ki so Romito napadli zaradi srečanja z Berlinguerjem in zaradi sklepanja zavezništev na ie: vici. Romita je moral v svojem poročilu upoštevati dejstvo, da se je desnici KD sedaj pridružila še socialdemokratska desnica. Tako se je sicer branil zaradi srečanja z Berlinguerjem je pa istočasno odklonil socialistični predlog o oblikovanju «zasilne večine» vseh demokratičnih strank. Ni sicer povedal, kakšno alternativo predlaga, je pa veliko govoril o nujnosti «krepitve socialističnega privlačnega pola» (tega naj bi nekako sestavljala PSI in PSDI), ki bi se načelno ne smel vezati ne na KPI. niti na KD. pač pa se samostojno vključiti v politično igro. Na tem so sejo socialdemokratskega vodstva odložili do drugega tedna. V' demokrščanski hiši pa se zadeve v pričakovanju seje vsedržavnega sveta sredi decembra čedalje bolj zaostrujejo. Po izjavah Fanfani-ja in Forlanija ter odkritih grožnjah milanskega poslanca De Carolisa, je sedaj stopila v ofenzivo proti tajništvu Zaccagninija struja «forze nuove», ki jo vodi minister Carlo Donat Cattin. Znano je, da ta struja tekmuje z drugimi zmernimi skupinami v protikomunistični ihti. Tokrat pa je zahtevala, naj se pred sejo vsedržavnega sveta sestanejo vse skupine, ki so na kongresu podprle Zac- cagninija in «preverijo svoje politična stališča». To je, dejansko, prvo poleno, ki je priletelo Zaccagniniju pod noge z «levice». Nadaljuje se medtem razčiščevanje v zvezi z izjavami De Carolisa, ki si želi «krutih spopadov» in čelnega spopada med KPI in KD, ki naj bi spremenil Italijo v «nov Vietnam». Pobudi skupine poslancev, naj bi De Carolisa suspendirali iz stranke, se je pridružilo še več novih poslancev. Zaccagninijev glasnik Pisanu pa je sporočil, da se bo s «primerom De Carolis» ukvarjalo vodstvo KD na svoji prvi seji. Mnogi predstavniki levice medtem poudarjajo, da bi izključitev De Carolisa iz KD dala «temu prenapetežu», kakor ga imenuje diugi Milančan, Granelli, preveliko težo. Pač pa je Granelli pozval druge voditelje KD, ki so svoj čas, na kongresu, podprli Zaccagninijevo večino. Pozval jih je. naj se odpre-delijo do stališč De Carolisa, ki so že «segle preko meja desnice v stranki». Odgovoril mu je minister Vittorino Colombo (Granelli je mislil prav njega). Dejal je, da predstavlja De Carolis «zmerno dušo» KD, on pa «ljudsko dušo». Kljub temu pa se ni v celoti ogradil od teh stališč. Poslanec Arnaud, ki je na kongresu KD vodil skupino «skesanih Fan-fanijevcev» pa se sprašuje, čemu dajejo De Carolisu pomena. Očitno ne gre za njegovo osebnost, pač pa za sile, ki so za njim in bi želele premakniti KD na desno, (st.s.) Lateransko pogodbo iz leta 1929 so dejansko oklestili vseh nepotrebnih ali zgodovinsko zaostalih norm in tako sestavili okvirni dogovor v 14 točkah. Glavna vprašanja so bila, kot znano, odnos Cerkve do šolske vzgoje) nato odnos države do cerkvene poroke in, končno, obstoj oziroma dejavnost cerkvenih ustanov. ■ Glede šolske vzgoje so bili odpravljeni členi, ko jo vežejo na «krščanski vpliv», ki naj bi bil «kronanje vzgojnega procesa». V novem členu se pač omenja pomen «krščanske kulture» in nič več. Glede verskega pouka pa je rečeno, da ga država jamči, vendar ni obvezen. Starši otrok, ki bodo želeli imeti v šoli verski pouk bodo pač morali to zahtevati. Glede poroke je Andreotti poudaril veljavnost državnih in civilnih norm. Sodišče bo imelo pravico u-krepati za gospodarsko in družbeno zaščito zakoncev, ki bi jim Cerkev razveljavila poroko. Glede zasebnih cerkvenih šol je v novem konkordatu rečeno, da imajo pravico do podpore kakor druge zasebne šole. Odpravljeni so tudi mnogi drugi privilegiji klera v odnosu do sodstva in vojske. Pač pa je izrecno poudarjeno, da ne veljajo nekdanje norme, da se omejuje zaposlovanje duhovnikov, ki bi jih Cerkev disciplinsko kaznovala. Za državo so to navadni državljani. Glede «svetega značaja rimskega mesta» je sedaj rečeno samo. da je Rim «sedež papeštva in glavno mesto katoliške cerkve», kar je zgolj načelna izjava. Pač pa se država ne obvezuje več, da bo ščitila ta značaj. Novi konkordat ščiti še dalje pravico državljanov v bolnišnicah in vojski do verske tolažbe, vendar to ne sme biti v nasprotju s podobno pravico, ki jo imajo pripadniki drugih veroizpovedi. Zanimiv je člen, ki očitno kaže na to, kdaj je osnutek bil sestavljen. Gre za to, da država «priznava kot praznike samo nedelje», o-stale praznike pa «po sprotnem dogovoru». To je še posebej važno sedaj, ko je gospodarska linija vlade odpravljanje nepotrebnih praznikov in je pred tem trčila ob zapreko lateranske pogodbe. Cerkev se je skratka odpovedala zgodovinsko zastarelim privilegijem, da bi lahko ohranila dokajšnjo svobodo pri nekaterih drugih področjih, kot so tisk, kultura, zasebno šolstvo, socialno skrbstvo in drugo. Parlament bo pa moral prihodnji torek povedati, ali je v ta namen potreben nov konkordat ali pa je napočil čas, kot menijo sredinske laične stranke, ko bi lahko Italija, kakor večina drugih držav, odpravila konkordat in urejala odnose s Cerkvijo z lastnimi zakoni. Dejansko bi za to bila potrebna sprememba ustave, čemur pa mnogi na levici nasprotujejo, saj bi to bil tudi nevaren precedens v trenutku, ko se ustava sploh v celoti še ne izvaja. Vsekakor so komunisti še vedno mnenja, da je «katoliško vprašanje» v Italiji izredno velike važnosti in da je zato neke vrste konkordat potreben. Naj omenimo na koncu, da sta se v zvezi s stališčem socialistov do sporazuma s Cerkvijo srečala za eno uro tajnik KD Zaccagnini in tajnik PSI Craxi. Pogovarjala sta se tudi o nekaterih drugih političnih problemih. (st.s.) ZGODOVINSKI KOBAU V RAZVOJU JUGOSLOVANSKEGA SAMOUPRAVLJANJA SKUPŠČINA SFRJ ODOBRILA ZAKON 0 ZDRUŽENEM DELU Predsednik skupščine Kiro Gligorov je poudaril, da predstavlja zakon o združenem delu močno orožje v rokah delavskega razreda v njegovem zgodovinskem prizadevanju in boju za brezrazredno družbo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Jugoslovanska skupščina je danes začela dvodnevno zasedanje, ki mu med vsemi letošnjimi pripisujejo največji pomen. Danes so namreč delegati sprejeli zakon o združenem delu, jutri pa bo predsednik Tito govoril o nekaterih poglavitnih vprašanjih notranje in zunanje politike. Skupščina bo letos zasedala še enkrat, in sicer proti koncu decembra, ko naj bi po pričakovanjih ratificirali osimske sporazume. Delegati skupščine so po dveh letih temeljitih priprav in zelo široke javne razprave danes — ob navzočnosti predsednika Tita in drugih vodilnih funkcionarjev — potrdili zakon o združenem delu, ki ga štejejo za temelj, spodbudo in o-rodje v rokah delavskega razreda v nadaljnjih prizadevanjih, da bi delavcem zagotovili neodtujljivo pravico, da odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih dela. Zakon med drugim poudarja, da delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v družbi svobodno, neposredno in enakopravno upravljajo svoje celotno združeno delo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti. Danes sprejeti zakon o združenem delu tudi zavrača kot protizakonito vsako podrejanje človeka in izkoriščanja tujega dela, vsako obliko upravljanja proizvodnje in vsako obliko delitve, ki s prilaščanjem sredstev in rezultatov dela pači socialistične samoupravne odnose. Zakon so sprejeli po uvodnem ekspnzeju predsednika skupščine Ki-ra Gligorova in po razpravi. Gligorov je podčrtal, da je zakon «po sporočilih, ki jih vsebuje in glede na čas.-ko -ga sprejemamo, izjemen dogodek ža delavski razred iri delovne ljudi vse jugoslovanske družbe in tudi širše». Zakon prinaša rešitve za žgoča vprašanja odnosa delavcev do proizvajalnih sredstev in do sadov njihovega dela na podlagi marksistične analize družbenih gibanj, njihove protislovnosti in bogate samoupravne prakse Jugoslavije. Gre za močno orožje v rokah de-lavškega razreda v njegovem zgodovinskem prizadevanju in boju za brezrazredno družbo. Gligorov je poudaril, da zakon o združenem delu izraža nepretrganost samoupravljanja in jugoslovanskega razvoja ter poglablja preverjene vrednote socialistične družbe. Opozoril je na bistvene razlike med buržoazno družbo, v kateri vladajo mezdni odnosi in socialistično samoupravno družbo, ki izhaja iz človeka kot združenega proizvajalca in iz njegovega celotnega delovnega in socialnega obstoja. «Zakon o združenem delu — je dejal Gligorov — prevladuje potrebo, da bi o družbenih zadevah odločali in o politični oblasti govorili zunoj področja združenega dela. Z zakonom se onemogoča vladavina kakršnega koli monopola pri razpolaganju s proizvajalnimi sredstvi in presežnim delom. Prav na podlagi takšnih odnosov se razvija tudi delegatski sistem kot negacija formalne in predstavniške demokracije in dejavnik vzpostavljanja svobodnega združenja proizvajalcev kot resnične skupnosti osvobojenega dela.» Predsednik jugoslovanske skupščine je na današnjem zasedanju nadalje podčrtal, da so pri oblikovanju zakona enakopravno sodelovali družbeni in politični faktorji vseh jugoslovanskih reoublik in nokrajin in vseh družbenih struktur. Z ustavo iz leta 1974 in z zakonom o združenem delu je globoko prodrla zavest, da so odprte nove možnosti za razvoj samoupravnih odnosov. Neben zakonski akt v dosedanji jugoslovanski zakonodajni praksi m bil sprejet s takšno udeležbo najširšega kroga delavcev in občanov, široka javna razprava je plebiscitarno podprla osnovna idejnopolitična in družbenoekonomska določila in samo zasnovo zakona, dala je številne predloge in pobude ter hkrati spodbudila prizadevanja delovnih ljudi, da bi v duhu zakona spremenili staro ctanje in odnose. «Iluzija pa je — je nadaljeval Gli-VLADO BARABAŠ (Kadaljevanje na zadnji strani) iHitMiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiii mirni n iiiiiiuiiiiiuniiiiM POZIV AVSTRIJSKEMU KANCLERJU KREISKEMU Po polomu preštevanja medsebojni očitki med vodilnimi avstrijskimi strankami - Dr. Pahr: Avstrija ne želi internacionalizacije DUNAJ, 25. — Koordinacijski odbor osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem je danes pozval avstrijskega kanclerja Keiskega, naj bi znova, obnovili stike v okviru kontaktnega komiteja. Odbor ugotavlja, da spričo propada poskusa preštevanja manjšine — uspeh bojkota pa je legitimiral, če je sploh bilo treba ZSO in NSKS kot edini zakoniti zastopnici slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem — le nerealno misliti na izvajanje manjšinskega zakona, ki ga je spomladi odobril avstrijski parlament. Obenem organizaciji poudarjata, da so neposredna pogajanja med vlado in prizadeto manjšino na ravni enakovrednih sobesednikov edina pravilna pot reševanja manjšinske problematike. Med avstrijskimi političnimi strankami je znova izbruhnil spor v zvezi z izvajanjem dogovorjenih ukrepov pri manjšinskem vprašanju. Tristrankarski sporazum so spet začeli preverjati. Opozicijske stranke so kritizirale vladajočo socialistično stranko dr. Kreiskega že pred preštevanjem manjšin 14. novembra. Priprave za popis so ocenile in Vido je žarkovič, predsednik Tito, Kiro Gligorov in Edvard Kardelj na včerajšnji seji skupščine SFRJ, na kateri so odobrili zakon o združenem dela kot «izrazito zmedene» in kot «nepojmljivo nemarnost». Zdaj so tarča napadov in kritik izjave kanclerja Kreiskega o možni «formuli» za postavitev dvojezičnih napisov in njegovo stališče o obveznem dvostranskem reševanju, če ne bo u-spelo tristrankarsko reševanje manjšinskega problema. Voditelj avstrijska Ljudske stranke dr. Taus je ostro nastopil proti «premalo preučenemu» in «taktično in strateško zgrešenemu» predlogu kanclerja o morebitni postavitvi dvojezičnih napisov v krajih, kjer so našteli manj kot 75 odst. «nemških» glasov na popisu. Kot poroča Tanjug, je dr. Taus poudaril, da je «nepojmljivo», da kancler še pred uradno objavo rezultatov popisa prihaja v javnost z novimi idejami in s tem «vnaša zmedo med državljane», šef Ljudske stranke je zlasti zahteval, da se spoštuje sporazum o manjšinski! vprašanjih, ki so ga stranke poduisale 6. julija, dejal pa je tudi. da sporazumov ni mogoče nekaj mesecev po podpisu preprosto zavreči. Ostro reagiranje konservativne Ljudske stranke, ki se ji je pri nestrinjanju z izjavami kanclerja pridružila tudi desrrčarska Svobodnjaška stranka, opazovalci na Dunaju razlagajo kot prizadevanje strank, da bi prišle iz «pat položaja», v katerem so se znašle po polomu preštevanja manjšin, in da bi z novo polemiko morda utrle pot do kakega izhoda. Vendar za zdaj se ni odločnih na-pc\edi, da bi stranke opustile nesrečen popis in se lotile pogajanj z manjšinami, čeprav takšno pot čedalje močneje predlaga demokratična javnost Avstrije. Avstrijski zunanji minister dr. Pahr Pa je sinoči po televiziji izjavil, da Avstrija ne bi pozdravila internacionalizacije manjšinskega vprašanja, vendar se je tudi ne boji. Pri tem je Pahr izrazil presenečenje nad pisanjem časopisja, da Avstrija želi internacionalizacijo. V zvezi s svojo izjavo, dano pred dvema dnevoma, da bo Avstrija svojo noto, s katero bo odgovorila jugoslovanski vladi, iz-i ročila tudi vsem diplomatskim pred-[ stavništvom na Dunaju, je Pahr naglasil, da je tudi Jugoslavija o tem vprašanju informirala druge in da je I to povsem utemeljeno, (v.b.) . Mulinili im n in mn n inni n in um lin mmmmmimmmmmimimimimmmmimm immmimmimimiimiimimimimiiimiimmimmiimmmmmmmi FORLANI ZA BOLJ ENOTNO POLITIKO EGS LONDON, 25, — Z dolgim pogovorom s predsednikom britanske vlade Challaghanom je zunanji minister Forlani zaključil danes obisk v Veliki Britaniji. V dvodnevnih pogovorih je imel Forlani priložnost, da je s svojim britanskim kolegom in Callaghanom podrobno proučil položaj v Evropski gospodarski skupnosti, zlasti pa še skupno z britanskimi državniki gospodarsko krizo, ki pretresa Italijo in Veliko Britanijo. Prišli so do ugotovitve, da se mora za rešitev te krize zavzeti celotna gospodarska skupnost, ne v obliki običajne podpore, temveč v obliki preureditve gospodarske poliFke EGS. V Londonu je Forlani našel ra- zumevanje za italijanske težave, saj se Britanci prav tako zanimajo in trudijo, da bi prebrodili lastno krizo. Zato so na pogovorih prišli do enotnih sklepov o bodočem delovanju evropske integracije. Na tiskovni konfeienci, ki sta jo priredila zunanja ministra, je imel Fo-lani priložnost, da je povedal, da se gospodarska skupnost prebija s težavami, da pa v zahodni Evropi ni druge alternative. Zato je poudaril, da se je treba zavedati, da vprašanja gospodarske krize ni mogoče reševati ločeno, temveč je treba sestaviti enoten in u-činkovit politični načrt. Potrebno je, da se vsi zavzamejo za ureditev primanjkljajev plačilnih bilanc, v gospodarsko prizadetih državah pa za zmanjšanje porabe in povečanje proizvodnje. Podobne misli je časnikarjem tolmačil tudi britanski zunanji minister Crosland, ki je dal vedeti, da bosta Velika Britanija in Italija v bližnji prihodnosti dali pobude za skupne nastope na gospodarskem in denarnem področju. V tem okviru je bil govor tudi o predsedstvu izvršne komisije gospodarske skupnosti, ki bo s 1. januarjem prišlo v roke Britanca Jenkinsa. Italija pričakuje, da bo gospodarska skupnost v prihodnjem letu spremenTa svojo kmetijsko politiko in dala novega zagona tako imenovani «regionalni politiki». Gre pri tem za do- ločitev večjih podpor pasivnim področjem v državah gospodarske skupnosti, kar zanima predvsem I-talijo, Veliko Britanijo in Irsko. Zato je Forlani izjavil, da je zaprosil predstavnike britanske vlade, naj se zavzamejo za bolj u-škladno in enotno gospodarsko politiko, v okviru gospodarske skupnosti. Forlani je tudi povedal, da je našel pri britanskih državnikih razumevanje za italijanske notranje politične razmere in jim obrazložil, da je treba italijanski položaj razumeti in da je zelo važno, da se tudi opozicija neposredno vključuje v velike odgovornosti pri reševanju državnih vprašanj, (sl). Senatna komisija odobrila zakon o draginjski dokladi RIM, 25. — Senatna komisija za finance in zaklad j d danes odobrila zakonski odlok, ki zamrzuje izplačevanje draginjske doklade za prihodnje dve leti vsem uslužbencem, ki imajo več kot 8 milijonov letno dohodkov, za 50 odstotkov pa tistim, ki imajo od 6 do 8 milijonov dohodkov. Prihodnji teden bodo o zakonu glasovali v avli. Zakon je komisija odobrila v izvirni vsebini, razen popravka. da bodo za vrednost pridržane draginjske doklade izročili u-službencem državne blagajniške zapise (buoni del tesoro) namesto državnih obveznic. LIMA, 25. — Tukaj so sporočili, da bo jugoslovanski predsednik Tito uradno obiskal Peru. Tiskovne agencije pravijo, da je to vest sporočil jugoslovanski veleposlanik v Limi TRŽAŠKI DNEVNIK ZNANSTVENO SREČANJE «ALPE-ADRIA» NA UNIVERZI ŠTEVILNI GOSPODARSKI IN PRAVNI PROBLEMI ZAHTEVAJO PRAVOČASNO VZAJEMNO UKREPANJE Direktive EGS izključujejo možnost ustanavljanja integralnih prostih con - Dekana Calzolari in Požar poudarila uspeh simpozija ' Z REDKE SEJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI V TRSTU KOMISIJA ZA OBRTNIŠTVO OSVOJILA PREDLOG SGZ Problemi obrtništva in splošni regulacijski načrt Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljevalo in zaključilo 5. znanstveno srečanje «Alpe - Adria», ki sta ga na temo gospodarskih in pravnih aspektov bodoče industrijske proste cone na tržaškem Krasu organizirali ekonomska fakulteta tržaške univerze in Visoka ekonomsko - komercialna šola iz Maribora. Medtem ko so v sredo prevladovala vprašanja izrazito gospodarskega značaja, je bil včerajšnji del zasedanja namenjen pretežno pravnim problemom. Nastopila sta dva glavna predavatelja, in sicer prof. Janez Prof. Janez Nemec Nemec iz Maribora in prof. Giorgio Conetti s tukajšnje univerze, njuna izvajanja pa so dopolnili trije kore-ferati, ki so jih prispevali prof. Jernej Sekolec iz Maribora ter profesorja Volli in Miscione z naše univerze. Prof. Nemec je opozoril na številna juridična vprašanja, ki bodo nastala s samo ustanovitvijo in zlasti še v zvezi s poslovanjem v okviru industrijske proste cone na meji med Italijo in Jugoslavijo. Za sprotno reševanje teh problemov bi bilo treba po predavateljevem mnenju u-stanoviti posebno pravno osebo (morda celo več oseb), ki naj bi učinkovito urejala skupne zadeve, tako Prve besede predsednika Zanetti-ja, ki je predvčerajšnjim začel razpravo o ratifikaciji osimskih sporazumov, so prekinili medklici: «Zunanji centri, boljša služba za ljudi, ki jo potrebujejo». Ni bilo to nikakršno oporečništvo novopečenih prostoco-narjev, pač pa civilno izraženo o-pozorilo na konkretne težave, ki jih doživlja zaradi neodločnosti pokrajinskega odbora in birokratskih zastojev decentralizirana služba za umsko zdravje. Neobičajno številno publiko je namreč sestavljalo osebje zunanjih centrov, ki se že dolgo pritožuje nad razmerami, v katerih je prisiljeno delati in zaradi česar tudi trpi sama služba. Ta dogodek daje obenem znamenje kakšne so dejanske in občutene potrebe krajevne družbene skupnosti, medtem ko jo nekateri krogi skušajo zavajati in razdvajati z iluzijami. Po nekajminutnem premoru je dr. Zanetti nadaljeval svoj poseg, v katerem je poudaril prispevek, ki ga je tudi pokrajinska uprava dala za zbliževanje med narodi in državama na obeh straneh meje. Zatrdil je, da nekateri krogi zakrivajo za gospodarskimi argumentacijami politično nasprotovanje sporazumom, toda Trst jih je prek svojih izvoljenih predstavništev izoliral. Ostaja pa naloga krajevnih uprav, da nadzorujejo ostvarjanje gospodarskih pobud v korist in ne v škodo prebivalstva. Sedaj je priložnost, da Trst izvaja svojo zgodovinsko vlogo in da se odpira k sodelovanju, ne pa zapira sam vase. Liberalec Pampanin je izrazil na-sorotovanje lokaciji industrijske proste cone zaradi ohranjevanja narave in nevarnosti okuženja voda in zraka. Tolmačil je mnenja nekaterih tržaških industrijskih krogov, češ da bi jim morali dajati podpore iz javnih fondov, da bi se jim naložbe v coni izplačale, ter da je njegova stranka sicer nasprotna prosti coni za potrošnjo, je pa podprla kampanjo, ki izraža nezadovoljstvo in protest. Republikanec Foscarini je potrdil podporo svoje stranke čimprejšnji ratifikaciji sporazumov, krajevne ustanove pa bodo morale skrbno nadzorovati njihovo izvajanje. Načelnik svetovalske skupine PSI Volk je izrazil zaskrbljenost nad rovarjenjem nacionalističnih in na- zlasti notranje odnose v coni. Omenjena skupna tvorba naj bi nastopala tudi navzven, in sicer v primerih, ko bi šlo za sklepanje pravnih poslov med cono in tretjimi fizičnimi ali pravnimi osebami. Temu binacional-nemu telesu ali organizaciji bi bilo treba zato zagotoviti ustrezne in čim širše pristojnosti. Protokol o ustanovitvi industrijske cone sicer predvideva 6-članski italijansko - jugoslovanski odbor, vendar pa naj bi se ta posvetil reševanju le načelnih vprašanj. Pri tako zapleteni materiji je treba seveda predpostavljati, da bo v okviru poslovanja v coni prihajalo tudi do določenih pravnih sporov. Te spore pa naj bi reševalo posebno razsodišče, ki bi ga bilo treba ustanoviti prvenstveno s tem namenom, pa tudi z nalogo, da bi zbiralo in izdajalo poslovne običaje (uzance), veljavne v okviru industrijske cone. Prof. Conetti je v svojem posegu podrobneje analiziral naloge in pristojnosti mešanega odbora in komisije, ki ju predvideva protokol o industrijski coni, ter nato prešel na obveznosti, ki jih ima Italija v tem pogledu do mednarodnih tvorb, kakršna sta splošen sporazum o tarifah in trgovini GATT ter še zlasti Evropska gospodarska skupnost. V tej zvezi je opozoril zlasti na direktivo štev. 75 EGS, ki dovoljuje nastajanje določenih prostih con na ozemlju včlanjenih držav, v nobenem primeru pa ne dovoljuje odpiranje takšnih con, katerih namen bi bil priznanje kakršnih koli olajšav kar zadeva potrošnjo. (To potrjuje, da se za prizadevanjem določenih desničarskih in revanšističnih skupin v našem mestu, ki se zavzemajo za u-stanovitev integralne proste cone, skrivajo le politični manevri in nasprotovanje vsakemu poskusu za popuščanje napetosti in vzpostavitev širšega sodelovanja in omikanega sožitja med sosednimi narodi). Na koncu se je tudi prof. Conetti dotaknil vprašanja sporov, ki bi lahko nastali v zvezi s poslovanjem industrijskih podjetij v coni in je v tem okviru zavzel stališče, da bi morali reševanje takšnih sporov prepustiti posebnim arbitražnim organom, pri katerih bi bile lahko soudeležene tudi tretje države oziroma mednarodna trgovinska zbornica. Prof. Volli je v svojem koreferatu opozoril na zapletenost pravnih konfliktov, ki bi lahko nastali' V' bkidru cone, kolikor bi celotnega problema pravočasno ne uredili z izdalo-po-i sebnih dodatnih predpisov. V ' tej zvezi je navedel tudi znani člen štev. 104 bivše Zavezniške vojaške uprave, ki je še vedno v veljavi in zadnjaških krogov, ki jim je uspelo pod krinko nasprotovanja le gospodarskemu delu sporazumov, kar jim ni bilo, pred enim letom z odkritim nasprotovanjem novim odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Zavajajo ljudi z demagoškimi odpravami «davkov», z ekologijo, s psevdogospodar-skimi argumenti, v objektivno desničarske pobude, ki so v nasprotju s koristmi Trsta in njegovega prebivalstva. Tudi socialiste skrbi ohranitev okolja in ljudi, ki v njem živijo, zato zahtevajo stalno nadzorovanje javnih ustanov in sindikatov nad izvajanjem sporazumov in obenem globalno zaščito za slovensko narodnostno skupnost. V trenutku, ko se odpirajo nove možnosti razvoja, je treba okrepiti javne ustanove, da so res kos nalogi in s tem je tudi mogoče zopet pridobiti demokratičnim silam zaupanje zavajanih podpisnikov za integralno cono. Načelnik komunistične skupine Martone je predvsem obžaloval nepotrebne zamude pri ratifikaciji, ki so omogočile kampanjo reakcionarnih sil in zamudo, ki jih je zakrivila KD pri seznanjanju prebivalstva z dejanskimi problemi naših krajev in njihovo novejšo zgodovino. Sporazumi zaključujejo vprašanje meje, o-benem pa onemogočajo za naprej špekulacije na koži ezulov. Sklicevanje na ekologijo je lažno in instrumentalno, Trst potrebuje industrijsko prosto cono, da se preobrazi v produktivno gospodarsko središče. Javne ustanove pa ne bodo mogle biti kos nadzorstvu nad izvajanjem gospodarskih pobud, če ne bodo demokratične stranke ustvarile trdnejše sodelovanje, kot jih sedaj izražajo na občini, pokrajini in deželi. Demokristjan Perini je najprej priznal, da zamude pri ratifikaciji niso vse opravičljive in da so jih izkoristile raznovrstne demagoške sile za zakrinkan napad na demokratične stranke in ustanove. Glede o-hranitve naravnega okolja in zaščite pred onesnaženjem, je dokazoval, da je s sodobno tehnologijo možno premostiti vse težave. Od tega, kako bomo znali uresničevati sporazume, bo odvisen gospodarski in socialni razcvet Trsta. Glede zaščite slovenske manjšine je treba še precej storiti, kot je omenjeno v skupni resoluciji. po katerem je za vlaganje tujih kapi-talov na Tržaškem potrebno posebno dovoljenje vladnega komisariata. Tudi v zvezi s to normo bo treba pravočasno ukrepati, sicer bo znatno oteženo nastajanje skupnih gospodarskih pobud v okviru industrijske cone. Drugi koreferent, prof. Jernej Sekolec iz Maribora, je govoril predvsem o skupnih naložbah v coni in pri tem poudaril, da v jugoslovanski zakonodaji obstaja že danes predpis, po katerem je v izrednih primerih dovoljeno, da znaša delež tujega partnerja pri skupnih pobudah nad 49 od sto naloženega kapitala. Po vsej verjetnosti se bo ta predpis širše uveljavil v bodoči industrijski coni na Krasu. Zadnji koreferent, prof. Miscione, je načel vrsto vprašanj v zvezi z zaposlovanjem delovne sile v coni. Pri tem je opozoril Pred vrat: tržaškega občinskega sveta trenutno nestrpno čakajo na dokončno avdience trije urbanistični načrti: podrobnostni načrt za tako-imenovano mestilo zgodovinsko središče, varianta za javne storitve in načrt za perimetracijo kraških vasi. Preden bodo o njih sklepali občinski svetovalci pa se z njim: v teh dneh ,še enkrat seznaniajo rajonske konzulte. V prejšnjih dneh je bil na vrst; za javno razpravo podrobnostni načrt za zgodovinsko središče. Predstavnikom neposredno zainteresiranih konzult ter predsednikom drugih so drugo fazo načrta orisali odbornik De Luca ter arhitekta Luigia in Luciano Semerani. Osnovna težnja tega načrta je ohranitev obstoječih zgradb in njihova drugačna uporaba. Vsa dosedanja urbanistična politika glede mestnega središča, je bila usmerjena k postopnemu izseljevanju prebivalstva. Ta proces je treba zaustaviti in ustvariti-nove pogoje za demografski in vsestranski družbeni razvoj, kar predpostavlja celo vrsto posegov: omogočiti drugačno gradbeno stanovanjsko politiko in zagoto- Svetovalec Slovenske skupnosti Brezigar je izrazil podporo sporazumom, ker izboljšanje prijateljskih odnosov med obema državama olajšuje tudi reševanje manjšinskih vprašanj. Trst potrebuje industrijsko prosto cono, da začne spreminjati proizvajalni ustroj in postane aktivno industrijsko mesto, ki zadržuje mlado delovno silo. Skrbi, ki jih nekateri tako poudarjajo, za onesnaženje demantira primer dolinske občine, kjer industrializacija ni zastrupila zraka in vode, kot tudi ni bistveno vplivala na raznarodovanje. Potrebno je le učinkovito nadzorstvo javnih ustanov in sindikatov. Socialdemokrat Devescovi je predvsem zavračal vsako inštrumentali-ziranje njegove ločene resolucije, ki ne zahteva nobenih novih pogajanj pred ratifikacijo, pač pa le, da predvidena mešana komisija v sodelovanju s krajevnimi činitelji poglobljeno preuči lokacijo industrijske cone, da bi ne bilo ekološke škode. Sledile so glasovalne izjave socialista Carboneja, komunista Iskre in demokristjana Locchija, ki so poglobili nekatera izvajanja svojih skupin, nakar je pokrajinski svet z veliko večino odobril skupno resolucijo demokratičnih strank, zavrnil pa vse druge. Z Goriškega prihajajo v zadnjih dneh vesti o odkritjih ponarejenih bankovcev. Odkrili so jih v tržiški banki, še prej pa v Ronkah in Pie-risu, nihče pa ne ve povedati, kako so se ponarejen: desettisočaki pome šali v denarni obtok in odkod prihajajo razpečevalci. Včeraj se jc ponarejen cenar pojavil tudi v Trstu. Odkril: so ga krošnjarji na trgu pred železniško postajo, istočasno pa so preiskovalcem povedali, iz katerih rok so ponarejene desettisočake sprejeli. Gre za neko poljsko državljanko, ki je še niso izsledili. na že obstoječo konvencijo iz leta 1957 med Italijo in Jugoslavijo, k pa je protokol ne citira, tako da bo treba tudi na tem področju — pa na sorodnem področju socialnega zavarovanja zaposlenega delavstva — pravočasno poskrbeti za izdajo u-streznih norm. Ob zaključku sta dekana tržaške in mariborske fakultete Calzolari in Požar povezala obravnavane teme in naglasila, da se z ustanovitvijo nove cone, ki predstavlja edinstven primer binacionalne gospodarske pobude takih razsežnosti v Evropi, odpirajo številna gospodarska in pravna vprašanja, ki jih bo treba reševati ob skupnih naporih, kar nalaga določene naloge tudi akademskim krogom v obeh sosednih državah in kar narekuje potrebo po tesnejših stikih tudi med tržaško in mariborsko univerzo. viti razne javne storitve, vse to pa z ohranitvijo danih značilnosti. To je v svojem uvodnem posegu poudaril odbornik De Luca in o tem sta spregovorila tudi arhitekta Semerani. Odbornik je posebej podčrtal tudi dejstvo, da se s tem načrtom odpirajo možnosti za usklajene pobude med zasebnim in javnim gradbenim sektorjem, kar konkretno pomeni, da bo mogoče operirati s tako imenovanimi področnimi načrt' za ljudske gradnje- v korist predvsem revnejših slojev ter starejših ljudi, ki tvorijo danes v mestnem središču večino, medtem ko so se mladi rodovi pod učinkom dosedanje zgrešene urbanistične politike preusmerili v nove stanovanjske bloke na robovih mesta. Podrobneje sta svoj načrt orisala arhitekta Semerani, ki sta med drugim dejala, da bo mogoče v raznih predelih že obstoječih poslopjih mestnega središča urediti celo vrsto- stanovanj za skupno 6.800 ljudi. ; Istočasno bo treba:'vsem tem ljudem zagotoviti vse potrebne družbene usluge in storitve, kot so šole, socialni centri, zelene površine itd. V svoji študiji sta arhitekta vse to predvidela, obenem pa bi vsi ti posegi ne oškodovali že obstoječih trgovskih in obrtniških dejavnosti, temveč bi jih še ovrednotili in obogatili. Deželno predstavništvo KD pri Zaccagniniju in Piccoliju Obnova Furlanije in ratifikacija ter izvajanje osimskega sporazuma sta bik glavni temi srečanj predstavništva KD iz naše dežele z državnim tajnikom stranke Zaccagninijem ter predsednikom poslanske skupine Pic-colijem. Deželni tajnik KD Coloni, podtajnik Biasutti ter pokrajinska tajnika za Trst in Gorico Rinaldi in Longo so z Zaccagninijem in Piccoli-jem obravnavali predvsem tiste aspekte, ki zadevajo vlogo dežele in krajevnih uprav pri izvajanju italijansko jugoslovanskega sporazuma. Državni tajnik KD je potrdil že znana stališča stranke glede sporazuma ter zagotovil tudi vso njeno podporo, da bo dejansko izvajanje sporazuma potekalo v skladu s stvarnimi potrebami in zahtevami razvoja dežele in Trsta. SEMINAR O INTEGRACIJI Prof. Materami govoril o politiki EGS na področju prevozov Udeležencem seminarja o evropskem integracijskem procesu, ki ga prireja tržaško federalistično gibanj6, je včeraj predaval prof. Matteo Maternim, predsednik inštituta za proučevanje prevozov v EGS na tržaški univerzi. Govoril je o politiki Evropske gospodarske skupnosti na področju prevozov ter infrastruktur in v tern okviru je nagla- Morebiti se včerajšnji dogodek pred postajo ne povezuje z nenavadnimi odkritji v tržiški banki, kljub temu pa je to lahko sled, ki je preiskovalci ne bodo zanemarili. O odkritju ponarejenega denarja sta agente železniške policije obvestili včeraj okrog 14. ure lastnici stojnic na trgu pred postajo, 27-let na Amalia Hladniak iz Ul Revolte! la 1 ter 42,-letna Gigliola Rocco iz Drevoreda XX. septembra 39. Pri njiju je malo prej nakupovala sku pina mladih Poljakinj. Ena od teh Na ponedeljkovi redni seji pokrajinske komisije za obrtništvo pri tržaški trgovinski zbornici je bila na dnevnem redu poleg običajnega dela tudi razprava o spremembah splošnega regulacijskega načrta v kraškem predelu tržaške občine. Ker se problem pobliže tiče velikega števila slovenskih obrtnikov, ki jim dosedanje norme tržaške občine utesnjujejo ali celo onemogočajo delovanje so predstavniki SGZ K. Grgič, A. Renar, M. Frančeškin in L. Žerjal predlagali obrtniškima organizacijama in vodstvu komisije, da povabi na prihodnjo sejo komisije odbornika za javna dela tržaške občine, da objasni zakaj je bilo obrtništvo popolnorm zanemarjeno pri sestavi predlogov za spremembe regulacijskega načrta in obenem zato, da ga predstavniki obrtniških organizacij seznanijo s problemi, s katerimi se obrtništvo s tem v zvezi srečuje. Dosedanji regulacijski načrt prepoveduje namreč v Bazovici, Pa-dričah, Gropadi, Trebčah, pri Ba- sii, da je za popolno gospodarsko in socialno združitev velikega pomena tudi učinkovita in organska prevozna integracija. O Trstu in deželi je menil, da je potrebna dograditev avtoceste Videm - Trbiž ter ojačitev tržaških pristaniških infrastruktur. Predvsem v perspektivi, da bo Grčija postala novi član EGS, bo vloga Trsta in njegovega pristanišča postala pomembnejša. Mimo tega pa Trst ostaja važen člen za EGS, ker predstavlja najbolj vzhodno pristanišče, ki povezuje EGS s sredozemskimi državami ter z državami onkraj Sueza. • Pokrajinsko tajništvo sindikata CISL prireja danes javni posvet na temo: «šola in sindikat». Posvet se bo začel ob 16. uri v dvorani «Pastore» na krajevnem sedežu CISL v Ul. S. Spiridione 7. Uvodno predavanje bo imel Maurizio- Polverari. • Drevi bo ob 19.30 na sgdežu odseka KPI v Ul. Carli 8 praznik včlanjevanja v stranko. Na večeru bo sodeloval tudi južnoameriški pevski ansambel «Los ukayali». Položaj 460 delavcev tržaškega o-brata industrijske grupe VM se zaostruje. Organizacija delodajalcev, tržaški Intersind, namreč slepo zavrača predlog za novo delovno pogodbo, ki so jo izdelale sindikalne sile in koordinacijski odbor obratov iz Trsta in Centa. Trn v peti predstavlja za delodajalce predvsem zahteva po večji vlogi delavcev pri u-pravljanju podjetja ter po sodelovanju pri določevanju investicij in proizvodne politike in seveda zahteve po ohranitvi delovnih mest, medtem ko zahtevni povišek ne pomeni večje ovire. Jasno je torej, da gre za načelno vprašanje upravljanja podjetja. Zaprtost in zavlačevanje organizacije delodajalcev je še toliko bolj obsodbe vredno, ker je podjetje VM eno izmed redkih proizvodnih enot z udeležbo državnega kapitala, ) posluje v aktivu in ki torej ne obremenjuje že tako kritično italijansko gospodarstvo. Prav to dejstvo ponovno opozarja na nujnost korenite reforme sektorja državnih u-deležb. O kritičnem vprašanju podjetja VM so včeraj razpravljali predstavniki tovarniškega sveta VM in predstavniki glavnih političnih strank ter sindikatov. Podobno srečanje je bilo že pred nekaj tednj in zato je bil včerajšnji sestanek priložnost za preverjanje storjenega in novih e- je nakupljeno blago plačala s štirimi desettisočaki, ki so bili ponarejeni, kot sta prodajalki sicer prepozno odkrili. Skupina se je nato zadržala v baru postaje, kjer so jo agenti letečega oddelka tudi izsledili in zaslišali ter preiskali. Mlade Poljakinje — bilo jih je pet — niso imele pri sebi italijanske va Iute, obenem pa so trdile, da je blago kupila in ga tudi izplačala njihova prijateljica ki pa je medtem že odpotovala z vlakom prot; Milanu. Agenti so peterico izpust; li, preiskava pa se še nadaljuje. nih, na Proseku, na Kontovelu in v Križu vsako širjenje ali ustanavljanje novih obrtniških delavnic. Za tiste pa, ki bi s tovrstno dejavnostjo radi začeli, je predvideno v okolici Opčin obrtniško področje. Vsem pa je dobro znano, da vsak začetnik najraje prične svojo dejavnost doma in se šele nato postopoma širi, ko je podjetje že vpeljano in ima potrebno finančno kritje. Redki so namreč tisti, ki imajo dovolj denarja, da zmorejo težke investicije, kj jih prinaša postavljanje in oprema neke delavnice. Neumestno je zato vsako u-stvarjanje obrtniških področij za začetne dejavnosti, kot tudi ne za že vpeljane obrate, če ni poprej med njimi izvedena raziskovalna anketa. SGZ zato predlaga, da se v regulacijskem načrtu za poprej navedene vasi predvideva širjenje in u-stanavljanje obrtniških obratov z brazhrupno proizvodnjo v starinskih centrih in s kakršnokoli proizvodnjo v novih centrih, oziroma neposredni okolici vasi. Le na tak način bo obrtništvo dobilo novega e-lana za razvoj in za ustvarjanje tako potrebnih novih delovnih mest in obenem lahko zagotovilo prizadetemu prebivalstvu potrebne u-sluge. Vodstvo komisije in obe obrtniški organizaciji so predlog slovenskega gospodarskega združenja popolnoma osvojili in sklenili povabiti na prihodnjo sejo predstavnika tržaške občine. K. V. DREVI NA OPČINAH Javna razprava o šolskih vprašanjih Osrednji odbor združenj staršev didaktičnega ravnatelistva na Opčinah prireja danes, 26. novembra, ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu javno razpravo o nerešenih šolskih problemih. Razpravljali bodo o slovenskem šolskem okraju, o avtonomiji naše šole, o pristojnosti deželne komisije za šolstvo ter o nalogah izvoljenih šolskih organov. Izrecno so vabljeni člani med-razrednih, razrednih in šolskih svetov, predstavniki združenj staršev in vsi, ki jim je pri srcu usoda naše šole. V KROŽKU «CHE GUEVARA» Predavanje o Cankarju pisatelju in politiku Drevi bo ob 20. uri' v okviru predavanj krožka za, politične in družbene vede «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19, predavanje prof. Arnaldo Bressana z naslovom «Ivan Cankar, pisatelj in politik». Sledila bo razprava. lementov. Predstavniki političnih strank so orisali pobude, ki so jih izvedli, da bi sensibilizirali javne uprave ter širšo javnost. Tako sta zastopnika KPI povedala, da so tako na tržaškega župana kot na predsednika pokrajine in deželo naslovili vprašanje, da bi s tem vzpodbudili odgovorne organe. Tržaški poslanec KPI Cuffaro je vprašanje ponesel celo v poslansko zbornico. Podobno pobudo je izvedla PSI, medtem ko so predstavniki tržaške KD poverili poslancu Belciju nalogo, da poseže pri ministrstvu za državne udeležbe Tako iz posegov političnih predstavnikov kot iz posegov sindikalistov je jasno izstopalo, da je nujno sensibilizirati širšo javnost ter nadaljevati pravičen boj za dosego zastavljenih ciljev. Kajti problem podjetja VM ni le problem osamljene tovarne, temveč se vključuje v širši okvir krize tržaškega gospodarstva, ki v veliki meri temelji na državni udeležbi kapitala. Na za prtost Intersinda je navsezadnje treba gledati tudi kot na splošnejši napad na delavstvo, kajti prav v teh dneh se je poostril položaj še nekaterih drugih proizvodnih enot. Delavci so v svojih zahtevah enotni in ne bodo odnehali, ker se zavedajo, da se borijo za pravične in demokratične cilje. Nazadnje naj še povemo, da bo v Trstu 18. in 19. decembra deželna konferenca o podjetjih z državno u-deležbo in da bo v neki meri to priložnost za razjasnitev določenih stališč ter za še jasnejšo postavitev delavskih zahtev. Za to naj bi seveda poskrbela enotna- sindikalna federacija. Na Proseku ni pouka ker ni ogrevanja S poukom na proseški osnovni šoli so spet težave. Tokrat je krivda v napravah za ogrevanje, ki so nenadoma odpovedale. Kaže, da je nastala okvara na električni napeljavi, ki pa je še niso popravili, čeprav poteka že peti dan, odkar grelci ne oddajajo več toplote. Nekaj časa so otroci in učitelji vzdržali, včeraj pa so pouk odpovedali. Njihova prisdjena odsotnost se bo nadaljevala tudi danes, če ne bodo pristojni dejavniki hitro ukrepali. •iiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiHiiiiimiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiitwiiiiiiiiHiimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii S PREDSINOCNJE RAZPRAVE V POKRAJINSKEM SVETU Prosta cona za potrošnjo - krinka nasprotnikov sodelovanja ob meji [Nekateri gospodarski krogi že namigujejo na potrebo podpiranja novih industrij iz javnih tondov liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiililllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiii SREČANJE S PREDSTAVNIKI KONZULT Predstavitev študije o načrtu za mestne zgodovinsko središče Odbornik za urbanistiko De Luca ter arhitekta Semerani orisali pomen ter značilnosti načrta, o katerem bo v kratkem sklepal občinski svet llllliilllilllliiliiiiiiiiilllllillilillilllllllllilllllliiiiiiiumiiiililiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliilliiiuiilliiiai>iiiii»li»A"iiliiilliltiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PRI STOJNICAH NA TRGU LIBERTÀ Tudi v našem mestu ponarejeni bankovci Baje se jih je za nakup poslužila mlada Poljakinja iiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuimiiimmmiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiimiiuiiiiiiiii ZARADI ZAPRTOSTI ORGANIZACIJE DELODAJALCEV Vprašanje nove delovne pogodbe delavcev «VM» še brez rešitve Včeraj ponovno srečanje med predstavniki političnih strank in tovarniškim svetom STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje 'O«o«n« « ABONMA za sezono 1976-77 Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. - 14. ure. V okoliških vaseh vpisujejo abonente tudi predstavniki prosv. društev ? 8 I 8 I S Gledališča AVDITORIJ Danes, 26. t.m., bodo uprizorili delo Nikolaja Erdmana «Il Mandato» (Mandat). Dramo bo uprizorila gledališka skupina «Gruppo della Rocca». ROSSETTI Nadaljujejo se predstave «Idealista», ki ga je dramsko priredil Fulvio Tomizza, režiral pa Francesco Macedonio. V jutranjih urah igra skupina «La contrada» otroško igro «Un teatrino, tre pulcinelle, due carabinieri e uno spazzino». OCA Danes ob 19. uri bodo v CCA, Ul. S. Carlo 2, gostje prijateljev opere interpreti oper «La Manna» in «Kačji pastir». Srečanja se bodo udeležili tudi dirigent Giacomo Zani in avtorja Fabio Vidali in Pavle Merku. Šolske vesti Slednja šola S. Gregorčič v Dolini vabi starše in prijatelje mladine na proslavo ob 70-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča, ki bo danes, 26. t.m., ob 11. uri v šoli. Na proslavi bo nastopil šolski pevski bor; članica SSG iz Trsta Mira Sardočeva bo recitirala Gregorčičevi pesmi; slavnostni govor pa bo imel dr. Fran Ju-riševič iz Kopra. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» v Trstu obvešča, da bodo volitve v ko-legialne šolske organe v nedeljo. 28. novembra t.l., od 8. do 20. ure. SPD IGO GRUDEN NABREŽINA vabi na odkritje spominske plošče v počastitev Iga Grudna. Svečanost bo v nedeljo, 28. t.m., ob 11. uri v nabrežinskem Bregu (nad portičem). Zbirališče je pred društvenim sedežem v Nabrežini ob 10.30. Včeraj-danes Danes, PETEK, 26. novembra KONRAD Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.25. — Dolžina dneva 9.06. Lu- na vzide ob 11.18 in zatone ob 21.56. Jutri, SOBOTA, 27. novembra BERNARD Vreme včeraj: naj višja -temperatura 10 stopinj, najnižja 5, ob 19. uri 5,9 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb stanoviten, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, veter 21 km na uro vzhodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 25. novembra 1976 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 89-letna Adelaide Bukovnik vd. Borri, 68-letni Eugenio Bartoli, 61-letni Giovanni Radislovich, 76-letna Maria Osso vd. Saina, 93-letna Rosa Fecarotta, 81-letna Maria Benvenuti vd. Fragiacomo, 73-letni Roko Tul in 79-letni Mario Cordella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; Inarn - Al Cedro, Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg. Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7. ure; telet’ št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ; MIK TEČAJI VALUT V MILANU DNE 25. 11. 1976 Ameriški dolar: debeli 864,65 drobni 835.- Funt šterling 1430.— Švicarski frank 353,75 Francoski frank 172,25 Belgijski frank 23.- Nemška marka 359.— Avstrijski šiling 50.— Kanadski dolar 855.— Holandski florint 342,- Danska krona 143.— Švedska krona 200.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 18.- drobni 18,- Dinar: debeli 41.- drobni 41,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi ZA V NAJEM iščem kmečko nišo na Krasu. Kupim ali v najem na Krasu hlev ali majhno skladišče, tudi zapuščeno. Tel. 755-926. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE -SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva IVAN CANKAR POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI farsa v treh dejanjih Scena in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor Majda Križajeva Režija MILE KORUN V sredo, 1.. decembra, ob 20.30 abonma red D. — mladinski v sredo in abonma red E — mladinski v četrtek. V četrtek, 2. decembra, ob 16. uri abonma red H. V petek, 3. decembra, ob 16. uri abonma red I. V petek, 3. decembra, ob 20.30 abonma red A — premierski. V soboto, 4. decembra, ob 20.30 abonma red B — prva soboto po premieri in abonma red F — druga sobota po primieri. V nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri abonma red C — prva nedelja po premieri in abonma red G — okoliški. Kino La Cappella Underground 19.00 «Un pianoforte nell’aria». Režiser Peter Bacso. 21.30 «Identificazione». Režiser Lazslo Lugossy. Barvna bolgarska filma. Ariston 16.30 «Ad occhi bendati». Bolgarski film. Mignon 16.00 «Toccalo porta fortuna». Roger Moore. Barvni film. Nazionale 15.30 «Immagine allo specchio». Liv Ullman. Režiser Ingmar Bergman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 15.30 «L’eredità Ferramenti». Dominique Sanda, Fabio Testi in Anthony Quinn. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Il corsaro della Giamai-ca». Robert Shaw in Peter Boyle. Excelsior 15.30 «L’inquilino del terzo piano». Igrata Isabelle Adyani in Mervin Douglas. Barvni film. Pre-'pokedah Tnladini pod 14. letom. Eden 16.30 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom. Ritz 16.30 «L’innocente». Giancarlo Giannini in Laura Antonelli. Barvni film. Prepovedan mladini pod Izletom. Aurora 16.30 «Classe mista». D. Las-sander. Barvni film. Capitol 16 30 «W.H.I.F.F.S. La guerra esilarante del soldato Frapper». U gra Tatum O'Neii. Barvni film. Cristallo 16.30 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson in Jill Yre‘ land. Barvni film. Moderno «Drum, l'ultimo mandingo»-Ken Norton. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Reportage d* giovani modelle in un atelier svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «La supplente». C. Villani. Barvni film. Prepovedan mia-dini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.15 «Lo squalo». R°" bert Shaw in Roy Scheider. Ideale 16.00 «Flash Gordon». Jas°n Williams. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Mani sporche sulla città». E. Gould in R. Blake. Barvni film. Prepovedan mladini pod 1°’ letom. Radio Revija znanstveno-fantastičnin filmov. 16.00 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film. Astra 16.00 «Soldato blu». Candice Bergen in Peter Strauss. Barvni film. Prepovedan mladini pod izletom. Volta 16.00 «Dieci bianchi uccisi da un piccolo indiano». Fabio Testi- 'iìiaàka knjigatna prireja razstave knjig in plošč: V ponedeljek, 29., in torek, 30. novembra, v društvenih prostorih PD «Slavec» v RICMANJIH od 16. do 20. ure V sredo, L, in četrtek, 2. decembra, v društvenih prostorih PD «Slovenec» v BORŠTU od 17. do 20. ure V petek, 3„ in soboto, 4. decembra, v društvenih prostorih PD «V. Vodnik» v dolini od 17. do 20. ure Razstave V PD «Ivan Grbec» v škednju r‘U_ stavlja Jože Cesar. Razstava j® ^ prta vsak dan do 28. t.m., do 20., ob nedeljah pa cd H* tì0 ure. CESSOMI^ V spomin na Karla Kalca, ože-n svojega prijatelja, darujeta Neva Fabio 5.000 Ur za Dijaško matico. REFORMA IN RADIO TRST A DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE IMAJO PRAVICO DO SVOJIH ODDAJ «Pristop» k radijskim oddajam demokratična pridobitev reforme Prve samostojne oddaje, ki jih bodo same pripravile organizacije, bodo na tržaškem radiu stekle prve dni decembra Ena izmed glavnih novosti reforme RAI-TV je gotovo «pristop», ali pravica do «pristopa» k radijskim oddajam. 0 tem vprašanju se je doslej kaj malo pisalo, resnici na ljubo pa tudi niso bile vse zadeve razčiščene, ne navsedržavni in ne na krajevni ravni. Zato smo zaprosili Stojana Spetiča, ki je podpredsednik deželne komisije za radio in televizijo, za nekaj koristnih informacij in pojasnil. — Kaj je pravzaprav «pristop» k radijskim in televizijskim oddajam? Odg. : Po reformi je eno izmed glavnih načel, ki naj. usmerjajo radijske in televizijske programe, pluralizem. Tega ne smemo jemati zgolj v političnem smislu, čeprav je tudi to važno. Radijske in televizijske programe bj morali tisti, ki so zaposleni pri RAI-TV, pripravljati z najširšim sodelovanjem zunanjih sodelavcev, upoštevati idejno in ozemeljsko razvejanost skupnosti poslušalcev. Toda to je še vedno.v okviru programov, ki se «skušajo» v notranjosti radijske in televizijske ustanove. Odslej pa bodo v programih «luknje», ki po zakonu predstavljajo najmanj 3 odstotke programov. Te «luknje» so na razpolago družbenim, kulturnim in političnim organizacijam, krožkom in društvom, recimo njim «interesnih skupnosti», ki imajo pravico, da pripravijo svoje oddaje, kakor se jim zljubi in brez vsakršne omejitve, razen onih, ki jih predvideva kazenski zakonik. Morda je prvi primer «pristopa» uvedla RAI-TV pred zadnjo volilno kampanjo, ko so stranke pripravljale same svoje propagandne oddaje. Tokrat pa bodo oddaje lahko pripravljali vsi, ki zanje zaprosijo. — Kdo lahko zaprosi za «pristop», za. lastno oddajo? Odg.: Po zakonu imajo pravico do lastnih oddaj stranke, politične in kulturne organizacije, sindikati, društva, narodne manjšine in skupnosti, ki lahko dokažejo, da je njihova dejavnost «družbeno pomembna». Dejansko ni omejitev. — Kateri radijski in televizijski programi pa vsebujejo «luknje» za pristop? Odg.: Vsi. Obe televizijski mreži, vse tri vsedržavne radijske mreže in deželne radijske postaje. Naj navedem primer: naša manjšina , lahko, naprimer, zaprosi za lastno oddajo, s katero naj seznani širšo javnost s svojimi problemi, na TV 1, .TV' 2, prvem, drugem in tretjem radijskem Programu, na italijanskem programu «Trst 1» in na slovenski postaji «Trst A». ~ Kdo pa odloča o prošnjah za «Pristop» k radijskim in televizijskim oddajam? Odg.: Za vsedržavne radijske in televizijske mreže odloča parlamentarna podkomisija, kateri predseduje republikanec poslanec Bogi. Očit- je, da bo ta komisija strožje gledala, katere «interesne skupnosti» so važnejše in katere ne. Naj pa vsekakor poudarim, da zakon izrecno o-jrienja pravico «jezikovnih manjšin» do pristopa in jim torej sam zakon daje «družbeno dostojanstvo». Za krajevne radijske postaje (Trst 1 jn Trst A) pa odloča deželna komi-sjia za RAI-TV. Naj pri tem pouda-rirn, da je čas, dodeljen «pristopu» Pa vsedržavnih mrežah, nujno ome-jon, pa tudi prosilcev bo veliko. Naši deželni radijski postaji (italijanska ln slovenska) pa imata še precej casa na razpolago. Italijanski deželni Program (Trst 1) ima na razpolago ve uri in pol, slovenska Trst A pa tri ure in tričetrt na teden. Radio Trst A predvideva dejansko vsak dan po tri oddaje, dolge 15 minut, od ponedeljka do petka. — Kakšne formalnosti so potrebne, če želi neka organizacija pripraviti svojo oddajo. Odg.^a prvi pogled se zdijo formalnosti zapletene, vendar velja poudariti, da gre v glavnem za «enkratne» težave. Naj navedem konkreten primer. Prosvetno društvo želi i-meti svojo oddajo. Najprej mora v prošnji zapisati, kdo predstavlja društvo (recimo predsednik s svojim imenom). Predsednik mora imenovati «odgovornega urednika» oddaje. Lahko je to on sam, lahko pa neki njegov sodelavec. V obeh primerih mora istovetnost teh oseb biti overovljena pri notarju ali v občinskem uradu. Overovljeno mora biti dejstvo, da je ta in ta res predsednik društva in da je njegov sodelavec xy sprejel odgovornost za oddajo. V prošnji mora društvo opisati svojo dejavnost in pomen. Navesti mora približno vsebino oddaje, ki jo predlaga. Nadalje mora navesti, v katerem jeziku bo oddaja. To pa zato, da bo komisija vedela, ali želi društvo oddajo na italijanskem ali na slovenskem programu. Prošnjo mora nato poslati deželni komisiji za RAI-TV v Trstu (Trg Oberdan št. 6), ki jo bo ocenila in o njej odločala. Lahko se zgodi, da komisija opravi v zvezi s prošnjo kratko poizvedovanje in se pogovori s prosilci. To mora storiti v roku 15 dni, nato pa mora o prošnji dokončno sklepati. Komisija bo morala društvu dodeliti oddajo in točen čas oddaje. Od tega trenutka dalje so problemi predvsem tehničnega značaja, kot so registracija itd. — Kdaj se bodo pričele oddaje pristopa? Odg.: Naša deželna komisija je izdelala pravilnik o pristopu, ki ga pa mora osrednja parlamentarna komisija potrditi. Tega doslej še ni storila. V pričakovanju odobritve pa je naša komisija, sporazumno z deželnim ravnateljstvom RAI-TV, sklenila izvesti prvi poskus pristopanja. V ta namen smo izdali več pozivov društvom in organizacijam, naj napišejo prošnje. Na nedavni seji smo nekaj prošenj začeli obravnavati in upamo, da se bodo prve oddaje pričele že prve dni decembra. — Koliko slovenskih organizacij je zaprosilo za svoje oddaje? Odg.: Trenutno nobena, vendar so nekatere že zaprosile za pojasnila in se torej pripravljajo na to. Med prošnjami, ki smo jih prejelj za italijanske radijske oddaje, pa so tudi izseljenske organizacije, med katerimi so tildi beneški Slovenci. Prepričan sem, da bodo isto zahtevo postavile tudi za slovenske radijske oddaje, tudi zato, ker je tu več časa na razpolago. — Lahko italijanske organizacije zaprosijo za pristop k slovenskim radijskim oddajam? Odg.: Seveda, toda oddaje morajo biti v slovenščini. Isto velja za prošnje slovenskih organizacij, ki bi želeli oddajo v okviru italijanskih programov. — Še zadnje vprašanje. Ali bo RAI-TV plačala avtorje teh oddaj? Odg. : V pravilnikih tega nisem zasledil. Dejansko je to storitev, ki jo RAI nudi družbenim silnicam. Zato jih ne plačuje, pač pa jim mora nuditi tehnično pomoč pri realizaciji oddaj. iiiiimiiiiiiimiirmiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiimiitiiimiimimiiiiiiimiiniiiiiiiiiMiii'iiiumi PRISRČNA SLOVESNOST OB 70-LETNICI SMRTI GREGORČIČA MALČKI ROJANSKE ŠOLE SO POČASTILI PESNIKA Včeraj zjutraj je bila v osnovni šoli v Rojanu prisrčna spominska svečanost ob 70, obletnici smrti na šega največjega primorskega pesni- '■iiiiiiiiillllailllllllllllllllllnlt)l)llllllllllt|||lmt|||||||||||||||||||||.■iiiiiitiiiiifiiiiiiimuiiiiimiiiiii Ha procesu proti obtožencem petoveljskegu atentata Odv. Pedroni pripisuje krivdo «znanim levičarskim skrajnežem» Zahteva popolno oprostitev F. Larocce Danes bo govoriI odvetnik Maniacco j.„ T. Pr°cesu proti obtožencem pe oveljskega atentata je včeraj bil iiT-=vfrstl odv‘ Pedro*. ki je po treh nricm gov:,ra- v katerem je naprtil g za atentat «znanim le DrostftPInVikrR-'nežeiri>>’ zahteval o-v T uria Larocce. Zagovornik cPaie • °b zaeetku včerajšnjega za- ob ve st ili Tr1' češ ^ ga niso dejal - «rvtdr b° moral govoriti in uejai. «Osteh zagovorniki ne vidijo v se ko ega: ampak misovca, zato danes niso predstavili.» Prosil m, a 6j, predEednika Marsija, naj mu dovoli da govori zadnji, vendar Pa ,ie predsednik zavrnil to zahtevo mu dovolil le četrt ure odmora, aa se pripravi. °dv- ?ec,r°m 3e razdelil svoj go-in^a-dva dela- Najprej je ovrgel indice in v zvezi s tem naglasil, da triti>r/Z1VPa razPrava odplavila še te temne sence, ki so ostale po oncu prvostopenjskega procesa. Tu pred','sem za dodatno preiskavo o Podobnosti med glasom neznan ca ki je 31. maja 1972 zvabil kara-jerje v past, in glasom obtožen- rialt agOVOn:J; ie naglasil, da je odatna pieiskava ugotovila, da ni mhce od sedanjih obtožencev avtor anonimnega telefonskega poziva, tžruga pomembna točka je zaslišanje vicarskih policijskih funkcionarjev ki so zanikali, da bi bil obtoženec Resen pripeljal eksploziv iz Švice, zanikali so tudi možnost, da bi kjerkoli v Švici imeli razstrelivo vrste T4. Zagovornik je še dejal, da je sedaj povsem jasno, da je superpriča Walter Di Biaggio lagal, kar izhaja tudi iz dejstva, da je večkrat spremenil verzijo o izvoru razstreliva. V «polit'čnem» delu svojega posega pa je odv. Pedroni dejal, da je za ta proces nepomembno, če so karabinjerski častniki potvarjali resnico ali ne. «Ljudje se spreminjajo, uniforma pa ostane,» je dejal in naglasil, da z obrambo karabinjerjev brani republiške inštitucije. Po drugi strani pa je po njegovem mnenju res, da je bila preiskava površna. Taso preiskovalci niso preverili nekaterih okoliščin, ki so bistvenega pomona. Zagovornik je dejal, da ni nihče preveril morebitne povezave atentatorjev z «levičarskimi prevratniki, konkretno s Feltrinellijevo tolpo, saj je Feltrinelli izgubil življenje prav pri nastavljanju razstreliva T4». Poleg tega pa bi bilo treba po mnenju odv. Pedronija preveriti, če ni avto sinica 1000 tridentske registracije, ki so ga nekatere priče videle v Pe-tovljah nekaj dni pred atentatom, povezan z «znano levičarsko prevratniško skupino iz Tridenta.» Proces se nadaljuje danes: govoril bo zagovornik Giorgia Budicina in Enza Badma, odv. Maniacco. b.br. ka Simona Gregorčiča. Proslave, ki je bila zadnjo šolsko uro, se je u-deležilo mnogo staršev ter vse učno osebje te šole. Spored so pripravili učitelji, izvedb pa so ga vsi učene;' te šole, ki so peli, recitirali ter pripovedovali dogodke iz pesnikovega življenja. Najprej so učenci petega razreda na kratko podali življenjepis pesnika in njegov lik ter po men, ki ga ima v slovenski litera-tudi. Nato so učenci posamezno in tudi skupno recitirali nekatere najlepše Gregorčičeve pesmi, nazadnje pa so vsi učenci zapeli šopek u-glasbenih pesnikovih poezij «Eno devo», «Zakrivljeno palico», «Rože je na vrtu piela» ter še «Mojo srčno kri kropite». Starši so bili z nastopom svojih malčkov zelo zadovoljni, saj so se ti izkazali že kot kar zreli recitatorji. Nov odbor proseškega združenja staršev V prostorih osnovne šole na Proseku. se je v sredo zvečer sestal 13-članski odbor združenja staršev proseške osnovne šole, ki je bil izvoljen na občnem zboru združenja 10. t.m. Na podlagi statuta združenja so na prvi seji razdelili funkcije posameznim odbornikom. Za predsednika je bil izvoljen Bruno Rupel, podpredsednik je Danilo Ukmar, tajnica Dragica Gruden, blagajničarka pa Verica Gerbini. Nato so razpravljali o izidih volitev za medrazredne svete, ki so bile 14. t.m. in o vlogi, ki jo imajo predstavniki staršev v medrazrednih svetih. Govor je bil tudi o raznih šolskih problemih, o bližnjem miklavževanju za osnovnošolske o-troke, ki ga bo, kot vsako leto, priredilo domače prosvetno društvo, kateremu bo letos priskočilo na pomoč tudi združenje. Sklenili so tudi, da bi združenje poskrbelo za organizacijo pošolskega pouka telovadbe, za katerega so dali pobudo starši na zadnjem občnem zboru. POLITIČNI ODNOS! POPOLNOMA V SLEPI ULICI RD noče sodelovanja z levico na pokrajini v Tržiču pa zahteva neprestano preverjanje Na seji občinskega sveta v Tržiču je z obstrukcijo misovec pomagal KD Seja občinskega sveta v Tržiču, ki je bila v sredo popoldne, ni razčistila odnosov med krščansko demokracijo in ostalimi demokratičnimi strankami. Iz skrajno nelagodnega položaja je KD «povlekel» misovec, ki je z običajnim administrativnim dejanječn spravil v težave vse demokratične stranke in še posebej odbor KPI . PSI, ki uživa zunanjo podporo PSDI. Misovskemu svetovalcu je namreč nekdo prišepnil — tega bi se sam ne mogel spomniti — da je potrebno citati zapisnike zadnje seje. Ker je v tem dejanju očiten poskus obstrukcije, so se svetovalci dogovorili za prekinitev seje in za iskanje takšne rešitve, ki bo obšla misovsko zavlačevanje dela v občinskem svetu in s tem tudi zavlačevanje jasnega odgovora, ki ga KD mora dati na nekaj izredno važnih vprašani. Odložitev seje v ničemer ne rešuje vprašanj, kvečjemu jih samo še bolj zaostruje. O teh vprašanjih so obsežno govorili na sestanku delegacij strank ustavnega loka, ki ga je sklical župan socialist Maiani in na katerem so samo krščanski demokrati poslali občinske svetovalce. Stranke so ugodno ocenile napor občinske uprave, da na ravni strank ugotovi razpoložljivost za reševanje odprtih vprašanj, samo krščanska demokracija je znova ponovila svojo staro zahtevo o predhodni ostavki levičarskega občinskega odbora. V skladu s takšnim pristopom k vodenju občinskih poslov so vse demokratične stranke, vštevši PRI in PLI, pristale na sprejem cele vrste posojil za javna dela. V načelu so se dogovorili, da bodo v občinskem svetu sklepali o najemu posojil 725 milijonov lir za dom upokojencev, 116 milijonov za infrastrukture za ljudske hiše, 60 milijonov za razširitev vodovodnega omrežja ter 725 milijonov lir za naslednja dela: družbena središča za nekaj rajonov, ureditev kinemotagrafske dvorane za gledališke potrebe, namestitev javne tehtnice, ureditev občinskih cest, plinskega omrežja, industrijske cone v kraju Schiavetti, izvolitev rajonskih skupščin, za katera je nadzorni organ odobril pravilnik, ter izvedbo trgovinskih načrtov. Spričo tako tehtnih zadev, ki so izrazito javnega značaja, si KD ne upa odkrito nastopiti proti predlagateljem, torej proti odboru PSI - KPI, Ker njena zahteva po ostavki odbora ni bila sprejeta, ji je priskočil na pomoč svetovalec MSI. Ko bod demokratične stranke zaobšle to zapreko, bo morala KD priti s kartami na dan. Ali si bo upala tvegati nepopularno nasprotovanje odločitvam, ki so življenjskega pomena za vse mesto? Merjenje sil med levico in KD ter njenimi zavezniki se nadaljuje tudi v pokrajinskem svetu. Levica je kritično sprejela programske izjave predsednika Agatija, v katerih je pojasnil stališče uprave do nekaterih osnovnih usmeritev, zlasti glede vloge komisij, ki naj bi obravnavale prostorsko načrtovanje, personal in sporazum v Osimu. Po besedah načelnika skupine KPI Rizzija pokrajina ni organsko vključena v razne pobude. Njen odbor ne uživa zaupanje. Pripombe je izrazil na račun odsotnosti pokrajinske uprave pri reformi drugostopenjskega šolstva, molka uprave o Slovencih itd. Načelnik skupine PSI Cumpetta je prav tako negativno ocenil predsednikovo programsko poročilo ter izrekel pričakovanje, da se bo vsaj v dejanjih pokazala volja odbora, da izdela minimalni program. Socialisti ne sprejemajo komisij, če bodo služile samo za fasado in ne bodo vplivale na odločitve odbora. Socialisti zavračajo objestnost goriške KD, ki se kaže v tem, da na pokrajinski ravni noče skleniti nikakršnega dogovora, z levico, v občinskem svetu v Tržiču pa zahteva neprestano preverjanje. Taktika goriške KD izdaja celo vrsto slabosti in odvisnosti. Najprej na njeno politiko vplivajo notranji boji med strujami, tem težavam pa je dodati zaprto politiko, ki jo nasproti levici na Goriškem, na Tržaškem, na potresnem področju in drugje vodi deželno vodstvo. Ta politika deželnega vodstva KD ima svoj izvor v nazadnjaških krogih rimske KD. Lahko pričakujemo, da bo «neodgovorno» Fanfanijevo gledanje na italijansko družbeno dogajanje spodbujalo goriško KD, da še naprej vztraja na svojih stališčih tako v Tržiču kot na pokrajini. Obisk turističnih delavcev v Štandrežu V Dom Andrej Budal v Štandrež so v sredo zvečer prišli na obisk člani delovnega kolektiva turistične agencije Globtour iz Ljubljane, ki so si letos izbrali Primorsko kot cilj svojega sindikalnega izleta. V sredo so bili v Novi Gorici, nato na večerji v neki slovenski gostilni v Gorici, zve- čer so obiskali štandrež, včeraj predpoldne pa so si ogledali razne slovenske kraje v goriškem zamejstvu, V Štandrežu sta goste pozdravila predsednik domačega prosvetnega društva «Oton Župančič» Stano Pavlin in tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch, v imenu gostov pa je spregovoril ravnatelj agencije Globtour Ferligoj po rodu Goričan, saj je mladost preživel v Rubijah, štandreški ženski zbor pa jim je zapel nekaj pesmi. Do obiska je prišlo na pobudo ljubljanske turistične agencije in Slovenske prosvetne zveze. Agencija Globtour si je namreč zadala nalogo prirejati izlete v naše zamejstvo. Pripravili so načrte za enodnevne izlete za obisk Gorice in sovodenjske. ga ter kraškega področja, ter enodnevne izlete za obisk Gorice in briškega področja. Načrti so pripravljeni, z izleti bodo pričeh kmalu. S tem bo prišlo do navezave novih prijateljskih stikov med ljudmi v Sloveniji in v goriškem zamejstvu. Do ponedeljka rok za prijavo vina in grozdja V ponedeljek zapade rok za prijavo letošnjega pridelka grozdja za pridobitev pravico do zaščitnih znamkic za visokokakovostna vina (DOC) z območja Brd. Do omenjenega dne pa morajo prijaviti vsi vinogradniki letošnji pridelek vina. Za zamudnike in druge kršilce so predvidene visoke denarne kazni. Kmetovalci pa, ki so v lanskem Stalr.o slovensko gledališče v Trstu, Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA V počastitev stoletnice pisateljevega rojstva IVAN CANKAR POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI farsa v treh dejanjih Scena in kostumi Meta Hočevarjeva Lektor Majda Križajeva Režija MILE KORUN V torek, 30. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v Gorici za goriški abonma Odhod avtobusa za okobški abonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. - Rupa - Peč letu — med 10. in 20. marcem — utrpeli škodo zaradi nalivov in zmrzali, lahko vložijo prošnje za. dodelitev prispevka oziroma posojila iz državnega solidarnostnega sklada. Pojasnila nudijo Kmečka zveza v Gorici — Ul. Malta 2 in druga strokovna združenja. Danes spet pogajanja z vodstvom SIMO Danes bo na pokrajinskem uradu za delo ponovno sestanek med vodstvom tržiške tovarne SIMO in sindikalnimi predstavniki za dokončno rešitev odprtih vprašanj. Ker so pogajanja v zadnjem času nekoliko napredovala, je pričakovati, da bodo danes zaključili več mesecev trajajoči spor. DANES ODPRTJE 1. SMAG Dvajset goriških trgovcev razstavlja kmetijske stroje Razstava bo odprta deset dni na razstavišču Espomega V razstavnih paviljonih Espomega odprejo danes popoldne, ob 15.30, prvi goriški sejem kmetijskih strojev, ki ima naziv SMAG. Za sejem so se odločili goriški trgovci s kmetijskimi stroji, ki imajo zelo veliko kupcev v Jugoslaviji. Ta trgovina na Goriškem zelo cvete in strokovnjaki menijo, da gre čez mejo nad 90 odstotkov v goriških trgovinah prodanih kmetijskih strojev. Isti strokovnjaki cenijo, da se v Gorici proda letno za nad pet milijard lir kmetijskih strojev, kar je zelo veliko, če pomislimo, da se s tem poslom u-kvarja dvajset večjih ah manjših trgovcev. Predlog goriških trgovcev s kmetijskimi stroji je naletel na ugoden odziv pri zvezi goriških trgovcev in pri trgovinski zbornici. Slednja je dala brezplačno na razpolago razstavljavcem prostor v okviru Espomega in od danes naprej za dobrih deset dni si bodo obiskovalci z obeh strani državne meje lahko ogledali vse kar premore ta specializirana italijanska industrija, ki si je pridobila velik ugled v svetu. Razstavo odpro danes, ker pričakujejo, da pride v Gorico, ob priliki državnega praznika 29. novembra, zelo veliko Jugoslovanov. MLADINSKI CENTER GORICA bo priredil v ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30 v dijaškem domu v Gorici PROSLAVO 29. NOVEMBRA Vabljena zlasti mladina! lliumiiiiiililiilliiiiiiniiiiillllllliiiiillllllllliiliiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiinllilllllllliiiiiiilllHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniliilliiiiiiiiliiiiiiiilllliliiiiiiiuniiiniiiiiiiimiiillll NAROČIL JE VEDNO MANJ Slabe perspektive za nadaljnji razvoj ladjedelniške industrije v Tržiču Petrolejske družbe ne potrebujejo več, po odprtju Sueškega prekopa, velikih ladij za prevoz petroleja - Sestanek tovarniškega sveta ladjedelnice s tajništvom KPI Zaradi hudega stanja v tržiški ladjedelnici Italcantieri v Tržiču se je tovarniški svet odločil, da se sestane s tajništvi vseh političnih strank ustavnega loka. V sredo so se člani tega sveta sestali v Gorici s tajništvom goriške federacije KPI.' Voditelje komunistične partije so hoteli sindikalni zastopniki obvestit; o položaju tik pred napovedanima konferencama o položaju podjetij z državno udeležbo in o ladje-delski industriji, ki bosta v kratkem v vsedržavnem merilu. Zastopniki tovarne se hudujejo nad zmanjšanjem zaposlene delovne sile, ker tistih, ki odhajajo v pokoj, ne nadomeščajo z mlado delovno silo. Tržiška ladjedelnica, katero je vodstvo podjetja Italcante-ri pred leti usmerilo v gradnjo velikih ladij za prevoz petroleja, se nahaja v krizi. Ko bodo čez leto dni končali že pred leti naročene ledje se bo nekaj tisoč delavcev znašlo brez dela. Ker gre za kvalificirano moško delovno silo je jasno, da bo kriza - zavzela zelo velik obseg. Zato tožijo sindikalisti, da nima podjetje Italcantieri jasnih perspektiv o nadaljnji uporabi tovarniških naprav. Člani pokrajinskega tajništva KPI so soglašali s stališči, ki so jih prikazali člani tovarniškega sveta. Na vsedržavni ravni se bodo zavzeli za rešitev krize in bodo o tem obvezali svoje parlamentarce, na krajevni ravni pa bodo zahtevali soglasje drugih političnih sil ustav- nega loka to ne le v Tržiču in v goriški pokrajini, marveč tudi na deželni ravni. Učitelji brez plač Slovenski in italijanski učitelji na vsem področju goriške pokrajine niso pred dnevi, 22. novembra, kot je običaj, dobili mesečnih plač. Pozanimali smo se na pristojnem uradu in izvedeli, da ni zakladno ministrstvo izdalo ustreznega dekreta o izplačilu. Zaradi tega naj bi učitelji dobili mesečno plačo kasneje, morda že v teh dneh. Novost pri nabavi zdravil Uprava bolniške blagajne INAM sporoča, da se zavarovanci lahko obrnejo za nabavo predpisanih zdravil na vse lekarne v goriški pokrajini. Do zdaj je zdravila razdeljevala izključno lekarna, ki posluje v sklopu zavoda. Drevi predstavitev knjige dr. Nanuta Drevi, ob 18. uri, bodo v dvorani goriške trgovinske zbornice predstavili občinstvu knjigo štandreške-ga rojaka, univerzitetnega profesorja dr. Vladimira Nanuta, z našlo- lllllllllllllllllllllIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllJIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIiruiIllUinillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V Novi Gorici počastili 60 let Andreja Jarca 60-letnico doberdobskega župana Andreja Jarca so prejšnji večer počastili v novogoriškem Park hotelu. Srečanje, katerega so se poleg doberdobskega župana s soprogo u-deležili tudi sovodenjski župan Jožef češčut s soprogo, predstavniki družbeno - političnega življenja iz Nove Gorice ter vicekonzul SFRJ v Trstu Lojze Kante, je pripravila novogoriška občinska skupščina. V imenu novogoriške občine je spregovoril njen predsednik Jože šušmelj, ki je poudaril prizadevnost Andreja Jarca kot dolgoletnega župana v Doberdobu. Rekel je, da si je že od prve izvolitve Jarc prizadeval za napredek občine, za o-krepitev narodnostne skupnosti v vasi na Krasu in za razvoj stikov z Novo Gorico. Ob zaključku je predsednik novogoriške občine podaril doberdobskemu županu umetniško sliko. Andrej Jarc se je zahvalil za darilo in za počastitev svojega jubileja ter je poudaril, da bo nadaljeval po poti, ki jo je ubral ob začetku županovanja. Dodal je še, da je prva naloga skrb za napredek občine ter spodbujati podpore demokratičnih sil pri uresničevanju globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji. (Na sliki: predsednik Jože šušmelj izroča sliko slavljencu.) ZDRUŽENJE TRGOVCEV — TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA — OB PRILIKI ANDREJEVEGA SEJMA SEVIAG 27. NOVEMBRA 6. DECEMBRA SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE — GORICA (ITALIJA) RAZSTAVIŠČE ESPOMEGO SKUPINSKA POTOVANJA: GLOBTOUR — Ljubljana — Wolfova 1/111 — Telet. 24 841 vom «Strutture organizzative, sviluppo tecnologico e conflitti nelle imprese industriali». Prof. Nanut poučuje na inštitutu za industrijsko in trgovsko tehniko tržaške univerze, je tudi občinski svetovalec v goriški občini, je priznan strokovnjak na gospodarskem področju in je o teh vprašanjih napisal že več knjig in razprav, ki se uporabljajo na italijanskih univerzah. Njegovo delo bo drevi predstavil prof. Maurizio Panni s tržaške univerze. Predstavitev sta priredila tržaška univerza in goriška trgovinska zbornica. Jutri in v nedeljo Cankarjeva proslava v So vodnjak V Kulturnem domu v Sovodnjah bodo člani domače dramske družine in noneta priredili jutri in v nedeljo Cankarjev večer. V prvem delu programa bodo podali odlomke iz Cankarjevih del, v drugem pa bodo prikazali dramo «Jernejeva pravica». Delo je režiral ljubljanski gledališki igralec Lari Cigoj. V Sovodnjah in tudi v drugih naših krajih vlada za ta večer veliko zanimanje, saj so se Sovodenj-ci izkazali že letos pozimi s Prešernovim recitalom. Zaradi velikega odra, ki je bil podaljšan v dvorano, bo v njej malo prostorov. Prireditelji bodo zato omejili vstop v dvorano tistim, ki si bodo za to rezervirali vstopnice, ki so na voljo v Kulturnem domu. V prihodnjih tednih pa bodo So-vodenjci s tem recitalom nastopili tudi v Gorici in v drugih naših krajih. Namesto filma koncert pihalnih godb Drevi bodo v tržiški kinodvorani Principe imeli neobičajen spored. Ob 20.30 sc bo začel koncert pihalne godbe poštnih uslužbencev z Dunaja ter domače godbe oratorija S. Michele. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Kino Gorica VERDI 20.30 Gostovanje gledabške skupine La società d’arte teatrale z delom I. Sveva «Le cugine». CORSO 17.15—22.00 «Signore e signori buonanotte». MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Una vita venduta» E. M. Salerno in G. A-mato. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «2 super colt a Brooklyn». R. Leipmann in D. Shelly. VITTORIA 17.00-22.00 «La vera gola profonda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. lrzic EXCELSIOR 16.30-22.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge». PRINCIPE 17.30—22.00 «Quelli del calibro 38». Nova Gorica in okolica SOČA «Veseli gangsterji» — zahodno-nernški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Prišli so ponoči» — ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Zakaj te mož pušča samo» — ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10. tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v T žiču dežurna lekarna Al Redentor Ulica Fratelli Roselli, 24, teL 7234 PRIMORSKI DNEVNIK 4 26. novembra 1976 INTERVJU EDVARDA KARDELJA AVSTRIJSKEMU «PROFILU» Pravne in moralne osnove zavzemanja Jugoslavije za manjšini v Avstriji Član predsedstva SFRJ in predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj je 13. novembra —- kot sno že poročali — dal uredniku avstrijskega tednika «Profil» dr. Robertu Bu-chacherju dolg intervju o položaju slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji ter o jugoslovansko - avstrijskih odnosih. Intervju je, kot znano, naletel na velik odmev, saj so ga v daljših izvlečkih objavili tudi v drugih avstrijskih časopisih, pa tudi drugod po svetu je bi! o njem govor. Ker gre za vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in hkrati tudi za osnovna načela jugoslovanske politike do nacionalnih manjšin, objavljamo Kardeljeva izvajanja v celoti. VPRAŠANJE: Kateri so po vašem mnenju pravni temelji ju-jjpsiovanskega angažiranja z» slovenske narodnostne skuoiue v Avstriji? ODGOVOR: Pravni temelji jugoslovanskega angažiranja izhaja jo predvsem iz cele vrste mednarodno - pravnih dokumentov, ki pravno ali vsaj zelo močno moralno zavezujejo vse dežele, vštev-ši Avstrijo in Jugoslavijo. Tu mislim na take dokumente, kot so u-stanovna listina Združenih narodov. mednarodna konvencija za preprečevanje vseh oblik rasne diskriminacije, mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ipd. V neki meri pa spada v kategorijo takšnih listin tudi sklepna listina konference o evropski varno-ti in sodelovanju. Avstrija in Jugoslavija sta podpisali vse te in podobne list ne in se torej s tem zavezali, da jih bosta tudi izvajali. To sicer tako Jugoslavija kot Avstrija 1 zahtevata tudi od drugih. Na vse to se je avstrijska vlada sklicevala tudi takrat, ko je upravičeno zahtevala ugoden položaj za svojo manjšino v Južni Tirolski. Zato so naši ljudje še toliko bolj ogorčeni nad omalova-ževalnim odnosom vladajočih krogov avstrijske družbe do teh mednarodnih listin, ko gre za obveznosti same Avstrije. Klavzule državne pogodbe pomenijo samo minimum manjšinskih pravic Drugi, zelo konkreten in trdno opredeljen pravni temelj jugoslovanskega angažiranja za slovensko oziroma hrvaško narodnostno manjšino na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem p. je državna pogodba o upostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije. Omenil bi, da sem bil voditelj jugoslovanske vladne delegacije, ki je sodelovala v pripravljanju te pogodbe. Zato mi je snov državne pogodbe dobro znana, zlasti še tisti njeni deli, ki se nanašajo na jugoslovansko - avstrijske odnose, vštevši tudi odgovornost Avstrije za položaj Slovencev in Hrvatov v njej. Bili smo kar najbolj neposredno zainteresirani za uposta-vitev nove, demokratične Avstrije in za .reditev vseh vprašanj, ki so otežavala odnose med državama. Aktivno smo podprli v glavnem celotna državno pogodbo, iz-vzemši del o slovenski in hrvaški manjšmi v Avstriji, ki ni ustrezal našim zahtevam niti našim pojmovanjem o tem, kakšni naj bodo pogoji, ki jamčijo dolgoročne in dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Vendar pa smo državno pogodbo podpisali, meneč, da njene klavzule o manjšinskem vprašanju pomenijo samo minimum pravic manjšin, ne pa tudi popolno zagotovitev narodnostne enakopravnosti manjšin v Avstriji. Pričakovali smo, da bo Avstrija zavoljo svojega notranjega mednacionalnega miru storila več od tega, kar je zapisano v državni pogodbi, in da bo zagotovila tak enakopraven položaj narodnosti, ki bo omogočil, da se bodo Slovenci in Hrvati v Avstriji čutili enakovredne ne samo kot državljani pred zakonom, ampak tudi kot narodnost. to se pravi, c’ ; bo Avstrija sprejela take zakone, ki bodo ti manjšini obvarovali pred nasilno asimilacijo. Vsi pr vemo. da nasilnost asimilacije ni samo v neposrednem prepovedovanju jezika in narodnostne kulture in podobnih političnih pritiskih, ampak tudi v takšnem ekonomskem, socialnem in političnem položaju manjšine, ki posameznega pripadnika te manjšine, po logiki osebnih interesov, sil5, da se odpoveduje svoji narodnostni pripadnosti. če si hoče pridobiti resnično enakopravnost z državljani vladajoče narodnosti. Avstrija ui izpolnila določb pogodbe Zal se naša pričakovanja niso izpolnila. Še danes, enaindvajset let po t:stem. ko je bila podpisana državna pogodba, je položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji poglavitni problem v bilateralnih odnosih med našima dr žavama. Še več, ne samo, da Avstrija ni storita več kot terjajo določbe državne pogodbe, se pravi to, kar danes terja sodobna demokratična vest človeštva, ampak ni izpolnila niti samih določb te pogodbe. Že s tem pa se ta problem zastavlja tudi kot problem mednarodno - pravnih obveznosti neke države — da izpolni mednarodno pogodbo, ki jo je podpisala. Jugoslavija 'ima pravico vztrajati pri izpolnitvi teh obveznosti. VPRAŠANJE: In moralni temelji jugoslovanskega angažiranja za Slovence in Hrvate v Avstriji? ODGOVOR: Da, trdno sem prepričan, da ima Jugoslavija tudi moralno pravico angažirati se v tem vprašanju. Za Slovence in Hrvate v Avstriji nočemo nič drugega kot tisto, kar je Jugoslavija pripravljena dati in kar dejansko daje «svojim» narodnostnim manjšinam. Jugoslavija je s svojo ustavo zagotovila ne samo izpolnitev svojih obveznosti do prej omenjenih in podobnih mednarodnih listin, ampak še mnogo več. V .Jugoslaviji so manjšine z ustavami in zakoni zavarovane P'/ed vsako asimilacijo. Pripadniki vsake manjšine so ne samo kot državljani, ampak tudi kot narodnostna skupina v svojih nacionalnih interesih izenačeni z večinskimi narodi in drugimi manjšinskimi narodnostmi. Na podlagi tega imamo za svojo moralno pravico, zahtevati od drugih vsaj minimum, to se pravi, da se držijo pogodb, ki so jih sami podpisali. Problem manjšin je sestavni del boja proti preživelim odnosom Takšno moralno pravico nam daje tudi stanje humanistične in demokratične zavesti sodobnega človeštva. Konec koncev si sodobno človeštvo zdaj na vso meč prizadeva, da bi premagalo o-stanke starih imperialističnih in kolonialističnih odnosov do narodov. Problem manjšin pa ni nič drugega kot sestavni del tega boja. Prav zato bi bilo treba i- meti več smisla za zaščito etničnih skupin oziroma manjšin, ki so še vedno izpostavljene nasilju zaostale človeške zavesti in uničenju. VPRAŠANJE: Kakšni pa so motivi Jugoslavije, ko zastopa interese slovanskih manjšin v Avstriji, ki presegajo državno pogodbo iu moralne obveznosti? ODGOVOR: Jugoslavija ima prav gotovo tudi nekatere širše politične motive in interese v zvezi s tem. Toda to so takšni motivi in interesi, ki so pravzaprav skupni ali bi vsaj morali biti skupni motivi in interesi Avstrije in J igoslavi.ie. Geografski položaj Avstrije in Jugoslavije je tak; da ju sam od sebe navaja k vsestranskemu medsebojnemu sodelovanju. Če odštejemo nerešeni problem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, pravzaprav med Avstrijo in Jugoslavijo ne obstoji nič, kar bi moglo ovirati takšno sodelovanje. Državi i-mata številne skupne interese, zlasti na področju gospodarskega sodelovanja, industrijske kooperacij0 turizma, skupnih nastopov na tretjih trgih itd. Dobri odnosi med Avstrijo in SFIU pomemben dejavnik miru v Evropi Vrh tega so dobri odnosi in sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo pomemben dejavnik miru in stabilnosti meddržavnih odnosov v tem delu Evrope, se pravi celotnega sistema evropske varnosti. Tako Jugoslavija kot Avstrija sta glede tega odgovorni pred tistim duhom evropske kolektivne varnosti, ki ga je uveljavila evropska konferenca v Helsinkih. In takšnega sodelovanja zares ne ovira nič drugega kot nerešeno vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. To je eden od razlogov, zaradi katerih Jugoslavija vztraja pri rešitvi manjšinskega vprašanja, in to ne takšni, s katero bi ga zameglili in odrinili na stranski tir naših odnosov, temveč resnični rešitvi v korist osnovnih interesov narodnega obstoja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Ravno zaradi tega in kljub sedanji slepi ulici, iz katere v tem trenutku, kot se zdi, ni videti izhoda — vendarle verujemo, da bodo politični realizem in trajnejše politične konstante prevladali nad potrebami trenutne medstrankarske konjunkture v Av-stiji. Mi smo že doslej dokazali, čeprav Avstrija že 21 let ne izpolnjuje svojih obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine, da medsebojnega sodelovanja ne blokiramo in ne pogojujemo izključno z odnosom avstrijske vlade do narodnih manjšin. Imeli smo dovolj širine, medsebojnega zaupanja in razumevanja tudi za avstrijske nacionalne interese. Vendar smo prepričani, da je ne samo v našo, temveč tudi v avstrijsko korist, če ta problem ne obremenjuje naših odnosov. Velika iluzija pa bi bila misliti, da bo ta problem sam po sebi izgubil svojo težo in ostrino samo zato, ker se ne rešuje. Nasprotno, navzkrižja zaradi tega problema se bodo vse bolj razvnemala ne samo v medsebojnih avstrijsko - jugoslovanskih odnosih, temveč tudi v sami Avstriji, čim dalje bodo zavlačevali z njegovo resnično rešitvijo. V času, ko boj za svobodo in enakopravnost narodov postaja eno poglavitnih gibal napredka sodobnega človeštva, bi bilo nesmiselno pričakovati, da se lahko sredi Evrope, ki se povrh rana trka na prsi s svojo demokracijo — dolgoročneje obdrži kak popolnoma nasproten zgodovinski tok. Potrpljenje in dobra volja nista naletela na razumevanje VPRAŠANJE: Kakšni so bili nutivi in pričakovanja Jugoslavije, ko je podpisovala avstrijsko državno pogodbo? ODGOVOR: Jugoslavija je bila predvsem zainteresirana, da bi i-mela na svoji meji takšno demokratično in nevtralno Avstrijo, s katero bi lahko živela v miru in vsestranskem sodelovanju. Ta interes je temeljil tudi na našem prepričanju, da se je avstrijski narod zgodovinsko konstituiral in razvil v samostojen narod z vsemi atributi, značilnimi za ta družbeno - zgodovinski pojav in da i-ma avstrijski narod zaradi tega pravico do svoje samostojne in neodvisne države in mednarodne e-nakopravnosti. In nazadnje smo bili prepričani, da tak naš interes hkrati ustreza tudi interesu širših ciljev — ne le ciljev sodelovanja med sosednima državama, temveč tudi tistih, ki zadevajo prihodnjo kolektivno varnost v Evropi. Državna pogodba je v glavnem zagotovila podlago za tak položaj in takšno vlogo Avstrije v tem delu sveta, kakor tudi za popolno neodvisnost in enakopravnost avstrijskega naroda in za njegov svobodni družbeni razvoj. Upoštevaje tak položaj in vlogo Avstrije,"' kakoT1 tudi11 mednarodno politično konstelacijo po drugi svetovni vojni v Evropi, ki ni bila naklonjena dosledni demokratični rešitvi problema manjšin v Avstriji, smo se odločili podpisati državno pogodbo, čeprav nismo bili zadovoljni z -jenimi rešitvami, ki so zadevale status slovenske in hrvaške manjšine. Bali smo se, da bodo nekateri krogi v Avstriji izkoristili nedodelanost določil o položaju manjšin za omejevanje njihovih pravic, ne pa za njihovo vsestransko demokratično uresničitev. življenje je na žalost potrdilo. da je bila ta naša bojazen upravičena. Jugoslavija je doslej kazala maksimum potrpljenja, dobre volje in pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje pri reševanju tega žgočega problema v jugoslovansko - avstrijskih odnosih, dejstvo pa je, da na drugi strani ni naletela na razumevanje. VPRAŠANJE: Jugoslavija je po letu 1945 postavljala teritorialne zahteve do južne Koroške. Tem zahtevam ste se odpovedali, ko zanje niste več našli podpore pri Britancih in pri Sovjetski zvezi. V določilih 7. in 9. člena državne pogodbe je Jugoslavija videla nekakšno kompenzacijo: kaj ste konkretno od tega pričakovali? ODGOVOR: Ko je Jugoslavija po drugi svetovni vojni postavljala ozemeljske zahteve, je želela, da bi se del: slovenskega naroda, ki od davnin živijo na tem območju. pridružili matičnemu narodu in da bi jih po tej poti vsestransko zavaroval pred uničevanjem, ki traja že daljše obdobje, zlasti hudo pa je bilo med drugo svetovno vojno. Takšno stališče Jugoslavije je bito zasnovano tudi na dejstvu, da Avstrija ni spoštovala niti obveznosti, ki jih je glede manjšin sprejela po prvi svetovni vojni s senžermensko pogodbo in da je v tem obdobju prišlo do množičr.f raznarodovalne akcije ki je doživela vrhunec v obdobju tretjega rajha. «Prastrah» orožje za prikrivanje politike denacionalizacij Vendar mislim, da zdaj nima smisla o tem razpravljati. Zdaj so drugi časi in problemi se zastavljajo na drugačen način. Jugoslavija pa je s to pogodbo spre jela obveznost, da bo zaščitila manjšine. To je izhodiščna točka za reševanje žgočih problemov e-nakopravnosti slovenske in hrva ške manjšine v današnji Avstriji. Vrh tega sta tako Jugoslavija kot Avstrija podpisali v Helsinkih de klaracijo o priznavanju evropskih meja in se s tem odpovedali o zemeljskim pretenzijam. Potemtakem ljudje, ki v Avstriji strašijo ljudstvo z domnevnimi jugoslovanskimi ozemeljskimi pretenzijami, zavestno meglijo sedanjo realnost, da bi preprečili ali otežili avstrijsko - jugoslovansko do govarjanjt o položaju manjšin. Ta ko imenovani avstrijski «prastrah» pred takim goslovanskimi pretenzijami so pravzaprav izmisli- li kot ideo V .o orožje za prikrivanje politike denacionalizacije. Ravno ta denacionalizacija in samo ta pa lahko na mejah ustvari nacionalistično ozračje, v katerem je ]X) eni strani manjšina izpostavljena pritisku :n uničevanju, po drugi strani pa se porajajo mnenja, da je manjšino mogoče zavarovati pred uničenjem zgolj s spremembo meja. In tako se u metno ustvarjanje tega tako imenovanega «prastrahu» spreminja v začetek brezkončne spirale nacionalističnih zaostritev na mejah. Meje vse bolj postajajo zgodovinski anahronizem Toda zavest sodobnega človeštva je že dosegla humanistično raven, po kateri ravno meje postajajo vse bolj zgodovinski anahronizem, Kakršnakoli oblika o-zemeljskili pretenzij — še zlasti danes v Evropi — v trenutku, ko narodi začenjajo spoznavati, da gre za to, kako odpravit' meje oziroma kako jih vzajemno odpirati in jih narediti .čimbolj svobodne za prehode ljudi, ne pa za to, kako bi jih spreminjali, je resnično zgodovinski anahronizem. Kar zadeva odnose med Avstrijo (Nadaljevanje na 6. strani) Z mlado črnko iz Philadelphie v ZDA se je priroda kruto poigrala. Rodila se je brez rok. Toda to pogumni črnki ni preprečilo, da bi ne postala srečna mati, ki sama brez tuje pomoči zgledno neguje svojega otročička iiiiliiiliiiiliiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiilillliiiliiiiniHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiitmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMl Patronat KZS IMAC svetuie Ali so kmetje resnično državljani B kategorije? Večino evropskih držav je v zad- ! njih letih zajela huda gospodarska in monetarna kriza, ki je prizadela in neusmiljeno pritiska predvsem na revnejše sloje in na delavski razred. Vendar so tudi med posameznimi delavskimi kategorijami bistvene razlike in prav neposrednim obdelovalcem nesporno pritiče vse prej kot zavidljiv primat socialno in ekonomsko najbolj zapostavljenega sloja, ki še dandanes ne more uveljaviti vseh svojih osnovnih pravic. Problematika kmečkega prebivalstva ie v naši državi kcmnleks- m um it n n u u n mini ti m m n m mn mn iiiiiimitm n Vabilo na srečanje naj mlajših filmskih ustvarjalcev V dneh 17. in 18. decembra bo v Ljubljani XII. srečanje pionirjev, najmlajših filmskih ustvarjalcev v Sloveniji. Srečanje organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, Združenje filmsko-vzgojnih delavcev Slovenije ter Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. Srečanje se vključuje v jugoslovanske pionirske, igre pod geslom «narava, zdravje, lepota» in se ga lahko udeležijo posamični mladinci ali skupine, vendar je največja starost 15 let. Filmi so lahko na katerokoli temo in število filmov ni omejeno, vendar le 8 in 16 mm, dolžina filma pa naj bo kvečjemu 15 minut. Filmi so lahko črno-beli ali barvni, zvočni ali nemi. če so zvočni mora biti zvočna oprema na posebnem magnetofonskem traku ali nanesena na filmski trak. Prijave za vsak film posebej morajo prispeti do 1. decembra, film pa do 5. decembra 1976 na naslov: Pionirski dom. oddelek za filmsko vzgojo, Ljubljana, Trg XII. kongresa ZKJ 1. Filmi naj se pošljejo priporočeno. Pregledala jih bo žirija, ki jo imenuje pripravljalni odbor. Najboljše filme bodo predvajali na javni projekciji 17. in 18. decembra v Ljubljani. Organizatorji srečanja vabijo k sodelovanju vse filmske amaterje, ki so že sodelovali na teh srečanjih, člane klubov ali tudi posameznike, posebej vabijo filmske a-materje iz zamejstva. Na filmskih platnih Alberto Lui lauda: Oh, Serafina! Alberto Lattuada je nedvomno pomemben režiser, od njega pa si ne moremo vnaprej pričakovati dober film. Njegov opus prehaja z lahkoto od odličnih filmov no padce. V zadnjo skupino spada žal film «Oh, Serafina!», ki predela Bertov roman v filmsko komedijo. Protagonist je Renato Pozzetto, katerega izrazne sposobnosti se nam zdijo vedno bolj omejene; poleg njega vidimo dve neobičajno lepi igralki kot Furlanko Danilo Di Lazzaro in Angelico Ippolito ter skupino dobrih stranskih igralcev. Lattuada je preveč prepričan v pridigarski značaj lastnega filma, filmski material kot tak pa obde lava na površen način. Le pone kod imamo zabavne momente. na in spričo neštetih nerešenih social, nih uslug je neobhodno potreben o-dločen in strokoven pristop oziroma pritisk na odgovorne organe, da primerno ukrepajo in odpravijo vrsto hudih diferenciacij. Vendar nas vsakdanja praksa uči, da človek ne doseže ničesar in je težko odpraviti še tako očitno krivico, če prizadeta kategorija odločno ne protestira in se ne bori z vsemi možnimi sredstvi za priznanje enakopravnosti. Potrebna je torej o-stra borba za priznanje pravic kmetovalcev, kajti le z odločnim nastopom se bodo v bližnji-bodočnosti stvari lahko izboljšale, saj nihče ničesar ne poklanja in si je treba tudi osnovne pravice izbojevati z doslednim, vztrajnim in vsestranskim pritiskom. Prav v tem duhu se je v preteklem tednu odvijala v Rimu konferenca vsedržavnega Patronata Kmečke zveze INAC, na kateri so predstavniki vseh deželnih, pokrajinskih oziroma občinskih uradov te ustanove skupaj analizirali pereča vprašanja na področju socialnega skrbstva in varstva, s katerimi se ubadajo neposredni obdelovalci. Obstoječa zakonodaja in zadevne usluge so za kmete tako revne in nepopolne, da to izvem kot prava diskriminacija in omenjeni odnos gotovo ni primeren za to produktivno gategorijo, ki bi lahko ob drugačnih pogojih nudila enega izmed glavnih virov dohodkov, v resnici pa smo priča begu s posestev. ker neposredni obdelovalci danes ne morejo «ne živeti ne u-mreti». Treba bo vendarle začeti spoštovati republiško ustavo, ki v členu 3 govori o enakopravnosti vseh državljanov, člen 38 pa zagotavlja vsem delovnim ljudem takšno socialno-ekonomsko oskrbo, da je zadoščeno njihovim potrebam. Patronat Kmečke zveze INAC si je prevzel nalogo, da se z vsemi možnimi sredstvi (in seveda .ob podpori čimširšega kroga kmetovalcev) poteguje za postopno izenačenje (vseh pravic je nemogoče takoj doseči) zaščite neposrednih obdelovalcev, kot to že velja za podrejene delavce. Sindikalna platforma sloni na dveh glavnih vprašanjih (pokojnine in zdravstvena oskrba), okoli katerih se vrti veliko manjših a prav tako pomembnih zahtev. Analizirajmo jih skupaj, vsaj načelno: 1. POKOJNINE: prvo razočaranje je za kmečke upokojence to, da od 1. 1. 1977 dalje ne bo več veljalo izenačenje minimalnih pokojnin (kmetje bodo dobivali 76.250 lir mesečno, podrejeni delavci pa 79.650 lir). Sramotno in protiustavno je tudi določilo, da imajo pravico do kmečke družinske pokojnine le svojci upokojenca po 1. 1. 1970 oziroma svojci zavarovanca po 1. 5. 1969, medtem ko pritiče tako podrejenim delavcem kot tudi obrtnikom (torej tudi tema dvema kategorijama samostojnih delavcev!) družinska pokojnina. Kar se tiče kmečke starostne pokojnine, zakaj gredo zavarovanci pet let pozneje v pokoj kot podrejeni delavci (moški s 65. letom, ženske s 60. letom)? To je velika diskriminacija, zato ni nič čudnega, če dodeljujejo toliko invalidskih pokojnin, nad čemer se zadnje čase nekateri krogi tako spotikajo, češ da kmetom preveč na lahko dodeljujejo invalidske pokojnine. 2. ZAVAROVALNI PRISPEVKI: vprašanjem v zvezi s pokojninami se bo mogoče izogniti le tedaj, ko bo prišlo do preosnove plačevanja zavarovalnih prispevkov. Posebne upravljanje neposrednih obdeloval cev je imelo namreč konec leta 1975 primanjkljaj 1.931 milijard lir, konec tega leta pa bo primanjkljaj predvidoma znašal 3.187 milijard lir. Kaj narediti? Treba bo povezati višino prispevkov z višino dohodkov, ne da bi bilo letno število delovnih dni za vse enako. Delno pa naj bi izdatke kril solidarnostni sklad, ki naj integrira zavarovalne prispevke in se tako omogoči razvoj kmetijstva in da bo tako manj trpela plačilna bilanca. 3. ZDRAVSTVENA OSKRBA: čeprav imajo v tržaški, pokrajini kmetje boljšo oskrbo kot. ponekod drugod v državi, pa sedanje stanje nikakor ne zadovoljuje koristnikov, ki potrebujejo boljšo obliko zdravstvene oskrbe, predvsem preventivnega značaja. To bi se moralo uresničiti s toliko pričakovano sanitarno yeformo, ko bodo razpustili vre bolniške blagajne in bo to breme prevzela Dežela, ko bo za vse državljane (vsaj upajmo) veljalo isto meriio in oskrba. 4. OTROŠKA DOKLADA: ne- sprejemljivo je izplačevanje šestmesečnega obroka otroške doklade s tolikšno zamudo. Sprašujemo se tudi, zakaj prejemajo kmetje manjšo miro otroške doklade kot pa podrejeni delavci, mar je vzdrževanje kmečkih otrok cenejše ali so manjvredni člani družbe? Sporno je tudi vprašanje vajniške dobe: medtem ko starši vajencev v industriji in trgovini prejemajo družinsko doklado, ista pravica ne pritiče za vajence, ki se po dopolnitvi 14. leta starosti začnejo ukvarjati s kmetijstvom. Zakaj? Mar ni potrebna tudi pri kmečkem delu vaj-niška doba?. . . 5. DNEVNA ODŠKODNINA: v primeru nezgode pri kmečkem delu ima zavarovanec pravico le do 1.500 lir dnevno odškodnine za obdobje začasne nezmožnosti za delo, razen če se ni poškodoval z mehanskim sredstvom (traktor), ko prejme, višji dnevni prejemek (5 tisoč 200 lir). Za vsako vrsto kmečke nezgode bi se morali po našem mnenju sklicevati na konvencionalni dnevni prejemek podrejenih delavcev v kmetijstvu. V zvezi z navedenimi in še drugimi odprtimi vprašanji Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu vabi vse zainteresirane kmetovalce, da se ob priliki zglasijo v uradih v Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785) in da po svoji moči podprejo ta pravičen boj za zagotovitev kmetom vseh tistih pravic, ki jim pritičejo. OBVESTILO Patronat Kmečke zveze INAC-b» uredil vso potrebno dokumentacijo za obnovo pokojnin vsem tistim uživalcem sorazmernega tlela oziroma samostojne jugoslovanske pokojnine, ki bodo pred koncem tega meseca podpisali zadevno pooblastilo. iiiiiiiiiiii?iiiiì»iiiihiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiì«iiiiiiiii OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne zahtevajte preveč od svojega organizma. Bodite strpni do svojih naj-bližjih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Finančni položaj naj vas ne skrbi, kajti z neko spretno potezo si boste zagotovili zaslužek. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Kmalu se boste zavedli, da ni v . vsakem primeru priporočljivo podreti vse mostove. Več potrpljenja. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Nasvet prijatelja vam bo pomagal premostiti nekaj težav, če ga boste znali pravilno izkoristiti. LEV (od 23: 7; do 22. 8.) Nekate re obveznosti vas bodo ovirale pri PETEK, 26. NOVEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Italijansko podeželje 13.00 Srečanje z «Gruppo popolare favarese» 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Tečaj nemščine 17.00 Princ iz sanj, zaključno nadaljevanje 17.30 Zlati cekin Iz Teatro Antoniano v Bologni 18.15 Poljudna znanost: Obisk v muzeju 18.45 Sever kliče Jug, Jug kliče Sever 19.20 Program za mladino: Član družine 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.45 Kojak: PRIPRAVE NA ŽENITEV Ibbotson je prišel iz zapora po letih, ki j:h je prebil za rešetkami. Komaj je na svobodi, začne groziti Kojaku in njegovi družini, ker da je bil Kojak kriv njegove aretacije in obsodbe. In prav v tem trenutku je Rojakova najbolj priljubljena nečakinja Aleksandra na tem, da se poroči. Zato je Kojak ves čas buden in še posebej pazi na priprave za poroko. Toda policija, kot kaže, ne more blokirati bivšega izsiljevalca. Po dolgih raziskavah pa vendarle odkrijejo nekaj podrobnosti, med drugim tudi to, kako je bil umorjen Ibbotsonov tovariš v celici. . . DNEVNIK 1 — REPORTER Pregled današnjih prireditev Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vidim, slišim, govorim: Knjižna oddaja Dnevnik 2 — Ob 13. uri Slovarček: Umetnost, kinetika in kibernetika Program za mladino Gledališče v blue - jeansu, lutke Quaqquao: Prašiček Poljudna znanost: Uvod v fotografsko izrazoslovje Rubrike dnevnika 2: Parlament in Šport Na mejah Arizone: VOJAKI BIZON Zaradi neprestanih neredov in nasilja v Tucsonu se nekaj meščanov obrne na vlado, da naj bi poslala v mesto deseti eskadron konjenice, to se pravi vojaško formacijo, ki jo sestavljajo le črnski vojaki. Tem pravijo «vojaki bizon», kajti njihovi lasje so zelo podobni dlaki bizonov. Nasilni Hilliard pa noče sprejeti te žalitve in pošlje nekaj ljudi, ki naj bi najeli dovolj plačancev za napad na vojake, člani družine Cannon pa se postavijo na stran vojakov, ki uvedejo vojaško sodišče in prisilijo meščane, da izročijo orožje, nato postavijo svoj tabor pred mesto v pričakovanju . . . 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIJO 20.45 Na izvoru mafije: ZAKON V današnjem, drugem nadaljevanju se bomo znašli na Siciliji leta 1785. Andrea Lo Bianco je obsojen na prisilno delo, toda zbeži v Palermo, kjer se zateče v neko cerkev. Bil je nekoč zvest sluga princa Emmanuela della Morre, ki pa je na mi-steriozen način umrl. Ker se Armando della Morra, boji, da ima Lo Bianco dokaze, da je on umoril brata, da bi se s tem polastil naslova in zemlje, ga je p-otizakonito obsodil. Mladi plemenitaš Pietro pa pomaga Lo Biancu pobegniti. Pietro je namreč član tajne napol verske sekte Beati Paoli, ki so jo ustanovili, da bi se bojevali proti krivicam, ki jih plemstvo izvaja nad ljudmi In Lo Bianco, ki zaupa Pietru, se pridruži sekti in se s krvno prisego obveže, da bo slepo verjel in ubogal, kar mu bo naloženo, oziroma naročeno 22.00 Portret mesta: Modena Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 14.10 in 16.00 TV šola: Računstvo, Izkoriščanje Jadrana, Pionir, Ruščina, Vrtec, Dnevnik itd. Prenos iz zvezne skupščine Križem kražem ‘ ’ ‘ Morda vas zanima: O odpravi'zelenega zmaja 21.40 22.20 12.30 13.00 13.30 17.00 17.50 18.00 18.25 18.45 9.55 17.10 17.25 17.55 13.10 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 20.35 21.30 22.40 19.55 20.15 20.35 22.20 19.30 2J.OO 20.30 21.05 21.55 Obzgrkni]c Ansambel Borisa Teràfava in fienč&ov ansambel OD DREVESA DO HIŠE Uresničevanje zakona o združenem delu Risanka DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar Že dobite? angleška humoristična oddaja ČIKAŠKE ULICE, dokumentarna oddaja Film pripoveduje o Chicagu, mestu nasilja, umorov in ropov DVOJNO ZAVAROVANJE, film Gre za napeto kriminalko, v kateri igrajo Richard Crenna. Lee J. Cobb, Robert Webber itd. DNEVNIK Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK Zakleti rušilec, celovečerni film Glasbeni nokturno: Milan Slibitj: Slavček in vrtnica Zagreb 1NEVNIK Okvir za nekaj poz, zabavno Made in Sivedea Jezdeca, serijski film DNEVNIK glasbena oddaja TRST A 7.00. 10.00, 11.30, 12.45, 14.00. 15.30, 18.00 in 19.15 Poročila: 7.20- 12.45 Dom in izročilo: Dobro jutro. Glasba in kramljanje, Slovenske žene, Koncert, Jazzovski utrinek. Včerajšnji poklici, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Za mlade: Sestanek, Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, V zrcalu časa, Glasba; 16.00 19.00 Kultura in delo: Simf. dela deželnih avtorjev; Koncert za violončelo, klavir in orkester, Za najmlajše. Pripovedniki, vmes lahka glasba. koper 7.30, 8.30, 12.30. 14.30, 16.00, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Barok v glasbi; 10.00 Z nami je. . 10.35 Pesem dneva; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester RTV Zagreb; 12.05 Glasba po željah; 14.35 Ital. zbori; 15.45 La Vera Romagna; 16.45 Z Ansamblom Borisa Kovačiča; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Popevke: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori; 20.00 Glasba in petje; 21.35 Simf. koncert; 22.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Budilka in včerajšnje kronike; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 1130 Drugi zvok; 12.10 Glasbeno-govorni spored: 13.30 Identikit plošče; 14.30 Radijska nadaljevanka; 15.35 Zabavni program: 18.30 Glasba in besede; 19.30 Radijska priredba; 21.05 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.20 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola: Kako smo zrasli: 9.30 Iz glasbene tradicije jug. narodov: 11.03 Po-Talijinih poteh: 12.10 Revija orkestrov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočajo vam. .: 13.50 Človek in zdravje: 14.05 Glasbena pravljica — F. Milčinski - P. Šivic: Policaj in cefizelj; 15.45 Naš gost: 10-00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.05 Veliki interpreti: Shura Cherkassky; 19.35 Lahko noč. °' troci! ; 19.45 Ansambel Vilija Petri ča; 20.00 Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o morju: 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Jazz pred polnočjo; 1.03 Od Bacha d° Prokofjeva. . .; 1.30 Nočni znanci. 2.03 Mojstri jazza; m iimniiii»iimiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiii»iimiMii»iiiiH«»n*iuiiiuiiiiiiiimiH»Miiii»Miimiim»ni»Mi,*,!1,1,1 Horoskop vašem delu. Skušajte odpraviti prehodne težave. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Umirite svojo dejavnost in vnesite red v svoje poslovanje. Nekaj prijetnih večerov. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Neka krivica vas bo spravila s tira. Kmalu bo vse zopet v najlepšem redu. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Če mislite oditi na potovanje, si izberite pravo družbo. Veseljaško življenje je utrudljivo. illllH* STRELEC (od 22. 11. do 20. 12J Škodoželjnost ne miruje in to boste občutili. Prijateljski nasve vam bodo pomagali iz zagate. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) Vaše težnje bodo našle razumev nje. V čustvenih odnosih kakor P° navadi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) $e' ka želja se vam bo vsaj de'n0 1 polnila. Navdušenje naj vas ne vede s poti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odločitev v družini bo poravnala nene stare spore. Potrudite se, da boste povzročali ljubljeni osebi n potrebnih skrbi. košarka V POKALU POKALOV Peterka Forsta v četrtfinalu V tekmovanju za Koračev pokal sta napredovala tudi IBP in Alto Včeraj so v raznih evropskih mednarodnih košarkarskih tekmovanjih odigrali te tekme: Pokal pokalov (osmina finala) Forst (Italija) - Hogsbo (Švedska) 107:85 (prva 101:95) Slavija (ČSSR) - Ijsboerke (Belgija) 95:96 (83:96) Besiktas (Turčija) - Steaua (Romunija) 84:66 (55:77) Juventud Badalona (Šp.) - Borugh-muir (Škot.) 126:64 (11-1:66) Villeurbanne (Fr.) - Trend (Av.) 96:74 (83:92) V čertfinale so se uvrstile te e-kipe: Forst, Slavija, Steaua, Juventud, Villeurbanne. Pokal Korač IBP (Italija) - Aris (Grčija) 118:68 (prva: 79:88) Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v sredo, 8. decembra 1976, ob 8.30 v prvem in ob 9 uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9 6. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: Otvoritev občnega zbora Izvolitev predsedstva občnega zbora Izvolitev volilne komisije Poročila Pozdravi in diskusija na poročila Pazrešnica staremu odboru Volitve novega odbora Razno Alco (Italija) - Panionios (Grčija) 89:58 (96:72) V višje kolo sta se uvrstila IBP in Alco. Pokal Ronchetti (ženske) (osmina finala) Toulouse (Francija) - Celta (Španija) 55:51 (prva 76:63) Bayer (ZRN) - Logis (Bel.) 77:55 (98:65) Lokomotiv (Bolgarija) - Lodz (Poljska) 72:52 (67:71) Rapid (Romunija) - Elizur (Izrael) 82:53 (97:82) Southgate (Anglija) - Bayem (ZRN) 65:54 (51:72) V četrtfinale so se uvrstile peterke Toulouse, Bayer, Lokomotiv, Rapid in Bayern. Pokal prvakov Mobilgirgi (Italija) - Leverkusen (ZRN) 96:80 Bolzano in Gardena vodita na lestvici po 4. kolu italijanskega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Oba imata po 6 točk, sledita pa Alleghe in Brunico s 4, nato Cortina in Renon z 2, Valpellice pa je brez točk. 45. mednarodni avtomobilski rally Monte Carlo bo startal istočasno iz desetih mest, in sicer bodo to: Almeira, Kopenhagen, Frankfurt, Lizbona, Monte Carlo, London, Pariz, Rim, Solun in Varšava. Tekmovanje bo trajalo od 22. do 28. januarja 1977 in bo veljalo za svetovno prvenstvo (1. vožnja). Poljak Fibak je na mednarodnem teniškem turnirju v Kopenhagnu premagal Italijana Panatto s 6:7, 6:3 in 6:2. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR LE BOROVI MLADINCI ZMAGALI v Ze jutri se bo pričelo prvenstvo dečkov, na katerem bo sodelovalo kar šest slovenskih ekip - V prvenstvu kadetov naši košarkarji niso igrali Kontovelske odbojkarice so v mladinskem prvenstvu le s težavo odpravile šesterko CUS iz Trsta •iiiiiiifiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Bor si je praktično že zagotovil obstanek v prvenstvu moške B lige Tudi v ženski B ligi so bo rovke trdno na prvem mestu, medlem ko sta Breg in Sokol še brez točk Uvodna prvenstvena odbojkarska tekmovanja postajajo vse bolj zanimiva, saj pridejo odločilna srečanja šele na vrsto. V konkurenci mladink A in B lige pa jč izločilno tekmovanje končano. ŽENSKA B LIGA Odbojkarice Sokola so bile v drugem prvenstvenem nastopu že na pragu velikega presenečenja. V Gorici so namreč povedle proti AGI kar z 2:0. V nadaljevanju gostje niso bile več zanesljive in domačinke so tako pospravile prvi, izredno dra- h"l|"|""'!l|,ll|,m|la||]|II|im|l|Il||),|1im|t||1|||mm||||l,||||||||||||||]a||1|)|,Mt||tll|||mi|)|M||||||I|||||||m||||l|||t|tll|M|l||||l|,|n|||||lM||l|)J|M||||l,|||llt||||l|||[|||| telovadba PO OLIMPIJSKIH IGRAH V MONTREALU Sovjetska ženska reprezentanca se izmika srečanja z Romunijo V zadnjih mesecih ni bilo še nobenega neposrednega srečanja med najboljšimi telovadkami obeh držav Dolgoletna absolutna prevlada s°vjetskih telovadk v svetovni tekmovalni areni je gotovo v sovjet-kem gimnastičnem taboru ustvari-a občutek nadvrednosti, nepremag- ljivosti in elitnosti. Prav zato je tf' verjetno, izreden uspeh mlade oniunke Nadie Comaneci na letoš-1 i olimpijskih igrah (kjer je do--?‘a take rezultate, kot še nobe-h„ telovadka in telovadec pred njo) šol Uoai-ec za sovjetsko telovadno no °L- es Je sicer, da so tudi raz-v» i ove' Turiščeve in druge pokra t 6 P0.11^višjih mestih, toda to-f ,se. je zgodilo nekaj, kar se VpLej ni: pot do zlata jim je bila rpa1n,™a zaprta. Prva dama mont-dia n h olimpijskih iger je bila Na-ia Comaneci. gv ovsem očitno je, da si sovjet- udar rePrezentančna vrsta po tem 0„.„cu ,na igrah v Montrealu še ni vaHn °^a' Bomunska ženska telo- m.prla vr.sta je nenadoma vstala zan-, , sovjetekimi telovadkami kot ven „ i Preko katere ne morejo stalo 2ezat'- 1° tako jim ni preo- Dreko^rU®e^a kol 1°, da se te «za-Preke» pac ne lotijo In res: Vad . • »-c aieun »» iS'S'vSta d, ,0 em in srečanjem če sledimo večjim telo-—», tekme olimpijskih 16iall v PrireriifJet;in^e iz°Snile vseh tistih le Romunke"3 katerih S° nastopa' goh Preteklem tednu je bilo v Narodno ! Japonskem veliko medna-či»tekmovanje za «Pokal Kuni- ba ’ rnm ,erem je nastopila celot-romunska ženska vrsta, sovjet- sko vodstvo pa je poslalo na Ja-pons co le svojo drugo «garnituro». Romunke so nastopile še v Grčiji, Zah. Nemčiji in... Sovjetinj tam ni bilo. Medtem so organizirali v Tokiu veliko tekmovanje, na katerem pa ni bilo Romunk, zato pa so Sovjeti tja poslali svojo prvo vrsto. 8. decembra bo v Milanu velika ženska mednarodna telovadna prireditev, za katero so se Sovjeti prijavili že pred časom in so tudi napovedali, da bo nastopila Kirnova Ko pa so izvedeli, da bo v Milanu telovadila tudi Comanecijeva, so odpovedali nastop svojih najboljših tekmovalk «zaradi že prej sprejetih obveznosti». Sovjetinj tako ne bo v Milanu, zato pa bodo telovadile decembra v ZDA in januarja v Kanadi, kjer pa seveda ne bo... Romunk. Očitno je torej, da se vodstvo sovjetske reprezentance po olimpijskih igrah v Montrealu načrtno izmika neposrednemu srečanju z izredno romunsko ženska telovadno vrsto, kar je pravzaprav nenavadno. Znano je namreč, da je podoben položaj tudi med moškimi, kjer pa so sovjetski antagonisti izredni japonski telovadci, vendar se doslej še ni zgodilo, da bi prišlo do tako očitnega izmikanja, kot pri dekletih. Kaj je torej v ozadju: taktika ali strah? Odgovora na to še ni, in vsekakor bo treba počakati, kaj bo pokazala bodočnost (predvsem pa ; » , srečanje med obema reprezentancama, do katerega bo prej ali slej le moralo priti). ODBOJKA Tudi v zadnji tekmi niti seta za borovke Bor — ONIA 0:3 (7:15, 5:15, 13:15) BOR: Zupančič, Mesesnel, Kus, Glavina, Fičur, Batič in Kalc. OMA: Tenze, Amadei, Basiacco, S. in E. Magnaldi, Lorenzi, Fonda in Dagnello. SODNIK: Fulizio; stranski: Ia-cobucci; zapisnikar: Magris. Tudi v poslovilni izločilni tekmi so zmagale odbojkarice OMA, ki niso prepustile nasprotnicam niti seta. Borovke to pot niso zaigrale najbolje in bilo je preveč napak, da bi vsaj izbojevale niz. Po prvih dveh prepričljivih zmagah gostij so bile domačinke v tretjem nizu stalno v vodstvu in tudi na pragu delne zmage. To pa se ni uresničilo, ker je slab sprejem pogojeval podaje in te napad. Dokaj slaba je bila tudi obramba in tako tudi prikazana igra slovenskih odbojkaric. Po drugi strani pa so nasprotnice zaigrale izredno samozavestno, saj niso imele kaj izgubiti, ker je bila (ne glede na končni izid tega srečanja) končna zmaga že trdno v njihovih rokah. G. F. goceni točki. V pordenonskem derbiju je Libertas odpravil Volley Bali šele po petih setih igre. Tako je v tej skupini Libertas še edini neporažen. Sokol je v tej izredno izenačeni . skupini še .edini; brez točk. IZIDA AGI Gorica - Sokol 3:2 Volley Bali - Libertas PN 2:3 PRIHODNJE KOLO Volley Ball - AGI, Sdkol - Libertas Pordenon. LESTVICA Libertas Pordenon 2 2 0 6 4 4 Volley Ball PN 2 115 4 2 AGI Gorica 2 115 5 2 Sokol 2 0 2 3 6 0 V tretji podskupini je Bor v drugem nastopu prijetno presenetil. Res, da je bilo še precej napak, toda tudi prikazana odbojka je bila občasno odlična. Sodeč po dosedanjih nastopih bi moral biti Moglia-no Veneto najhujši tekmec v tej skupini. Brežanke so imele že pred odhodom v Novento Vicentino precej težav s sestavo ekipe za ta pomemben nastop. Sam začetek srečanja pa se je le odvijal njim v korist, nadaljnji dve poškodbi pa sta preprečili osvojitev prvih dveh točk. Po dveh kolih je v tej skupini Bor še . neporažen, Mogliano Veneto in Primavera imata dve točki, Breg pa je praznih rok. IZIDA Bor - Mogliano Veneto 3:2 Primavera - Breg 3:1 PRIHODNJE KOLO Bor - Primavera, Mogliano Veneto - Breg. LESTVICA Bor 2 2 0 6 2 4 Mogliano Veneto 2 115 4 2 Primavera 2 114 4 2 Breg 2 2 0 1 6 0 MOŠKA B LIGA Igralci Bora so tudi drugo domačo tekmo odločili v lastno korist. Z zmago nad CUS (Benetke) si je Bor že skoraj zagotovil obstanek v tej konkurenci. Drugi tržaški zastopnik v tej sku- j pini, Volley, pa je ostal praznih rok j pred domačimi gledalci in z rezultatom, ki ne potrebuje nobenega komentarja. IZIDA Bor - CUS Benetke 3:2 Volley Trst - Monselice 0:3 PRIHODNJE KOLO Monselice - Bor, CUS Benetke -Volley Trst. LESTVICA ZADNJI IZID Bor - OMA 0:3 KONČNA LESTVICA OMA ' ' 4 4 0 12 1 8 Bor 422694 Breg 4 0 4 4 12 0 MLADINKE (NIŽJE LIGE) Ne glede na to, da manjka v tej konkurenci samo še eno kolo do konca, je praktično že vse odločeno. Ekipa Julie je že končni zmagovalec. V predzadnjem nastopu je odpravila Slogo po treh setih igre. Precej težav pa je imel Kontovel preden je odpravil CUS. IZIDA Sloga - Julia 0:3 CUS - Kontovel 2:3 PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO CUS - Sloga, Juha - Kontovel. LESTVICA Julia 5 4 Kontovel 5 3 Sloga 5 2 CUS 5 4 13 4 11 8 6 12 7 13 DEKLICE Zaenkrat so mlade odbojkarice o-digrale samo dve tekmi. Igralke Julie so najprej premagale ACLI od Sv. Jakoba in potem še Slogo: ' četrti tekmec v tej konkurenci CUS pa bo odigral krstno tekmo šele v začetku decembra. IZIDA ACLI Sv. Jakob - Julia 0:3 Julia - Sloga 3:1 PRIHODNJE KOLO ACLI Sv. Jakob - Sloga, CUS -ACLI Sv. Jakob. G. F. Sobota in nedelja je bila za naše košarkarje izredno pestra. Poleg prvenstvenih nastopov sta bili tudi dve naši peterki zaposleni na dveh turnirjih (Jadran na turnirju za I «Pokal CUS», Borovi dečki pa so 1 sodelovali na turnirju Ferroviaria). Le Bor zmagal V prvenstvenih nastopih pa je v minulem košarkarskem kolu le Borova mladinska ekipa zmagala. Potrebnih je bilo kar pet kol, da so «plavi» prvič slavili. Gre pa priznati, da so naši košarkarji proti ekipi SABA gotovo odigrali svojo najboljšo tekmo: pametno so napadali proti conski obrambi, v o-brambi pa so pridno zapirali prostor. Karel Ražem je bil tudi na Greti najboljši strelec z 21 točkami in je tako ohranil tudi prvo mesto na lestvici najboljših strelcev Borove e-kipe. Zopet pa so prijetno presenetili Openci, ki so nudili še nepremaganemu Interju 1904 izredno močan odpor. Brežanom ni šlo Bregovi naraščajniki so v petem kolu naraščajniškega prvenstva le upali, da se bodo Ferroviariu močno upirali. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da bo treba še in še trenirati, preden bodo naši košarkarji lahko enakovredno zaigrali z ostalimi tržaškimi ekipami. Robi Barut je na lestvici strelcev presegel statico in je za Borisom Vitezom naš najboljši strelec. Kontovelci niso igrali - V prvenstvu kadetov bi morali Kontovelci odigrati v nedeljo svojo prvo prvenstveno tekmo proti ekipi Don Bosco. Zaradi hudega mraza pa sta sodnika bila mnenja, da se tekma ne odigra. Borovci so v tem prvem kolu počivali. Startali bodo tudi dečki Že jutri bo start tudi v prvenstvu dečkov, kjer bo naše zastopstvo dokajšnje. V tem prvenstvu (v treh različnih skupinah) bo igralo kar šest naših peterk, in sicer: Bor A, Bor B, Breg, Dom Gorica, Kontovel in Polet. že v prvem kolu pa bo slovenski derbi med Bregom in Borom A. MLADiNCI IZIDI 5. KOLA Polet - Inter 1904 50:55 SABA - Bor 51:83 Juventus - Pagnossin 59:69 Servolana - Italsider n.o. Mobilcasa - Barcolana 85:38 Don Bosco - Sidertecnica 53:71 LESTVICA Sidertecnica Tržič in Inter 1904 10, Italsider in Pagnossin Gorica 6, Polet, Mobilcasa Krmin in Servolana 4, Bor, Juventus in Don Bosco 2, SABA in Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO (28. 11.) Barcolana - Bor (9.00 v Trstu, Ul. della Valle), Italsider - Polet (ob iiimuimniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiTiiiimiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiii ATLETIKA NA STADIONU «1. MAJ» Bor Monselice CUS Benetke Volley Trst 6 4 4 3 5 4 2 6 MLADINKE (A IN B LIGA) S tekmo Bor - OMA se je končal prvi del prvenstva v tej konkurenci. Po pričakovanju je zmagala še-sterka OMA, ki je v štirih nastopih izgubila samo set. V soboto kros v Trstu za pet naših srednjih šol Organizator tega tekmovanja je šentjakobska NSS «Ivan Cankar» Naši srednješolci bodv v soboto tekmovali drugič v tem letu. Srednja šola Ivan Cankar od Sv. Jakoba bo namreč priredila tek čez drn in stm za dijake in dijakinje petih srednjih šol (Gregorčič - Dolina, Kosovel - Opčine, Erjavec - Rojan, Sv. Ciril in Metod - Sv. Ivan, Cankar - Sv. Jakob). Za ostali dve šoli, to je za proseški Levstik in na-brežinski Gruden je bilo tako tekmovanje pred petnajstimi dnevi v Nabrežini. Sobotno tekmovanje bo na stadionu «1. maj» v Trstu. Kot je pri takih tekmovanjih že običaj, bodo dijaki in dijakinje razdeljeni v 3 starostne skupine: letniki 1965, 1964 ter 1963 in starejši. Proga pa bo dolga glede na starostno skupino in sicer: dečki najstarejšega letnika bodo morali preteči 1400 m, mlajši vrstniki 1200 m, najmlajši pa 1000 m. Za dijakinje pa bo proga dolga 800, 1000, oziroma 1200 m. Tekmovanju bo seveda sledilo nagrajevanje. Nagrajenih bo prvih 6 tekmovalcev iz vsake skupine, prve tri uvrščene šole pa bodo prejele spominske [jokale. Zbirališče bo za vse dijake in dijakinje ob 14.30 na stadionu «1. maj». INKA 11. uri v Trstu, Ul. Montecengio), Servolana - SABA, Inter 1904 - Don Bosco, Sidertecnica - Pagnossin, Mobilcasa - Juventus. NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Ražem 90, Žerjal 54, Ukmar 47, Lukša 40, Marassi 20, Fonta-not 11, Parovel 10, Perco 9, Volk 8, Kneipp 2. Polet: Vitez 124, Taučer 63, Sosič 58, Danev 53, Ferluga 20, Škabar 8, Berdon 4. NARAŠČAJNIKI IZIDI 5. KOLA Bor - Inter 1904 55:129 Breg - Ferroviario 35:89 Ricreatori - Polet n.o. Servolana - Don Bosco n.o. LESTVICA Inter 1904 10, Don Bosco, Ricreatori in Ferroviario 6, Polet in Servolana 2, Bor in Breg 0. PRIHODNJE KOLO (28. 11.) Polet - Ferroviario (11.00 na Opčinah), Don Bosco - Inter 1904, Ricreatori - Servolana, Bor - Breg (20.30 v Trstu, Ul. Caravaggio). NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Canciani 68, Kerpan 58, Pegan 48, Ražem 40, Pečar 32, Bajc 8, Lokar 7, Kalc in Štavar 2. Breg: Barut 102, Pertot 50, Slavec 24, Meneghetti 23, Debemardi 6, Čok 4, Starec 3, Labiani in Korošec 2. Polet: Piccini 32, Bratož 24, Hrovatin 11, Pisani 10, Taučer 4, Le-niša 3, Benčina in Kovačo 2. KADETI IZIDI 1. KOLA Pali. Trieste - Flaminio 94:75 Ferroviario - Servolana 70:77 Kontovel - Don Bosco n.o. Inter 1904 - Italsider 93:51 Počitek: Bor LESTVICA Inter 1904, Pali. Trieste in Servo- lana 2, Kontovel, Bor, Flaminio, Ferroviario, Don Bosco in Italsider hrp7 t/V’lr PRIHODNJE KOLO (28. 11.) Servolana - Kontovel (11.00 v Skednju), Flaminio - Inter 1904, Pali. Trieste - Don Bosco, Bor - Ferroviario (27. IL, ob 19. uri v Trstu, Ul. Caravaggio). Počitek: Italsider. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 1. kolo (28. 11.) Itala - Jadran (11.00 v Gradišču), Scoglietto - Servolana, Inter 1904 -CUS, CGI Milje - Barcolana, Arte -POM Tržič, Viilesse - Edera. DEČKI SKUPINA A 1. kolo (27. 11.) Breg - Bor A (16.30 v Dolini), Ricreatori - Don Bosco, Chiadino -Ginnastica Triestina. Počitek: Ferroviario. SKUPINA B 1. kolo (27. 11.) Bor B - Inter 1904 (16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio), SABA - Kontovel (15.00 na Greti), Servolana - Polet (28. 11., ob 9.00 v Skednju). Počitek: Italsider. SKUPINA D 1. kolo (27. 11.) Intrepida - Dom (16.00 v Marjanu), Arte B - Pagnossin, Ardita -Arte A. edko KOŠARKA Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je bila tudi v tretji tekmi svoje turneje po ZDA premagana. Izgubila je namreč tudi tekmo proti reprezentanci arizonske univerze z 91:90. NOGOMET V mednarodnem nogometnem tekmovanju za pokal UEFA je v Barceloni Feyenoord odpravil Espanol z 1:0. V mednarodni nogometni tekmi v La Valletti je Malta izenačila proti Tuniziji z 1:1 (1:0). NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V Stundrešku Juventino trenutno no 4. mestu Vi« del jo bo odigrala težko tekmo proti Aielli V furlanski skupini 2. amaterske lige je štandreška Juventina, kljub slabi igri, dodala 2 točki dosedanjim 9 in tako zasedla 4. mesto skupaj z drugima dvema ekipama. Štandrežce čaka v nedeljo težka preizkušnja, saj bodo gostovali pri ekipi Aiella, ki je trenutno na 3. mestu. Brez dvoma bo morala Juventina v tem srečanju zaigrati bolje kot v nedeljo, ko je pokazala precejšnjo nepovezanost v igri. IZIDI ZADNJEGA KOLA Mariano - Moraro 0:0 Sagrado - Aiello 2:0 Itala - Zuglianese 1:1 Vilesse - Audax 0:0 Natisone - Isonzo 1:2 OBVESTILA Smučarski odsek SPDT obvešča, da bo drevi ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9 srečanje predstavnikov vseh športnih in prosvetnih društev, ki i-majo svoj smučarski odsek. * * * Smučarski odsek SPDT obvešča, da so odprta vpisovanja za smučarski tečaj, ki ga priredi ob nedeljah, 5., 12. in 19. decembra na Nevejskem sedlu. Cena za vse tri nedelje za učitelje in avtobus je 14.000 lir, samo za avtobus 10.000 ter samo za tečaj 5.000 lir. Vlečnice in žičnico plača vsak posameznik sam. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI nepreklicno do ponedeljka, 29. novembra. Plačati je treba ob vpisu. Juventina - Dolegnano 2:0 Mar/Ter . Torriana 0:0 Villanova - Lucinico 1:1 LESTVICA Itala, Isonzo 12; Torriana, Sagrado 11; Aiello 10; Juventina, Mar/Ter. Vilesse 9; Natisone, Villanova 7; Zuglianese, Audax, Moraro, Lucinico 5; Mariano 4; Dolegnano 3. PRIHODNJE KOLO Audax - Natisone Lucinico - Itala Moraro - Dolegnano Zuglianese - Mar/Ter Isonzo - Sagrado Torriana - Vilesse Aiello _ Juventina Villanova - Mariano P. R. KOLESARSTVO Češkoslovaški kolesar Jiri Hava, ki je v preteklosti uspešno nastopal na «Touru» bodočnosti in na Dirlri miru je umrl v starosti 32 let. Pred sedmimi leti je padel s kolesa ter si poškodoval lobanjo. Čeprav je navidezno povsem ozdravel je zdaj umrl za posledicami tega padca. NOGOMET Avstrijska nogometna reprezentanca bo 8. decembra odigrala prijateljsko trening tekmo proti Romi. Tekma bo v Rimu. KAREL PRUŠNIK - GAŠPER Gams! L na plazu 77. VprašfraS11 Smo Se naJ*Prej pri leseni kmečki hišici. Pose npt1 Sm-° po Partizanih. Vedeli niso ničesar. Vedli pa so sednii Vzbudil se mi je sum. Odšli smo k so- je bila - 1- .vTam se J? stvar ponovila. Pri tretji hiši, ki Pol Vls-Ie„.v Penini, je gorela luč, čeprav je bila ura je Preiš” P°,noci- Odšli smo tja. Svetil je mesec in, ker stonai; njl dan zaPadlo za palec snega, smo prav prijetno °Pah po zamrzlih tleh. kar ulLnlST P01.1'143.11’ se je kmet oglasil. Luč je prav-videti%u * a' J° ie prižgal in, ko je odpiral, je bil eiparetaf ° Preplašen. Vstopili smo. V sobi je smrdelo po Obudil J ln VSS- Prostor je bil nasičen z značilno vlago, kakih ciea-na?i sum> tQda pred hišo nismo zapazili ni-Krrit i' P.y°AriščeJe bilo pometeno, tiča na i.Pk-1 Avstrijec. Vedno bolj je bil nestrpen, kme-to ker c 1 a Povseni ravnodušna. Kmeta je plašilo tudi dalj ra^tt-000 vsi,znab nemški. Tedaj smo v kotu zagle-Pri neri Hane nallrbtnike, ki so bili podobni partizanskim. *em misli? Se su^'Je mokre odeje. Bil sem srečen. Že Klinu \ a Sem našel zvezo s partizanskim bataljonom. Pol ure Smo previdni. Lotili smo se Avstrijca. ga prepričevali, preden nam je zaupal. Potem je le priznal, da so ga obiskali partizani. Vprašal sem ga, kakšni so bili in če so znali nemški. Vpraševal sem ga po Mirku, Krištofu, Katrci in Miri. Toda teh imen ni poznal. Navajal je le tuja imena: Hanzi, Iztok, Vid... Rekel je tudi, da le trije znajo nemški in da so ti doma iz Celovca. Spet sem podvomil in ponovno vprašal kmeta, če je trdno prepričan, da so bili res partizani. Zatrjeval mi je, da so bili pravi. Toda, kje so, za vraga! šli smo s kmetom pred hišo; pokazal nam je, kam so se umaknili. Brž sem poslal tri fante v patruljo, dva pa postavil na stražo. Čakal sem in ugibal. Napetost je naraščala, čez nekaj minut se je vrnila tista trojica: «Nekdo je zgoraj; pravijo, da so partizani, ne povedo pa, katera enota, žele se pogovoriti s teboj!» Brž vzamem brzostrelko, jo še enkrat dobro pregledam in odidem. Vzpnem se po planinski planjavi in ko se približam redkemu, z nizkimi, širokimi smrekami poraščenem gozdu, me je zaustavil rezek «Stoj!» «Stojim.» Čakam z brzostrelko ob prsih. Na moji levici in desnici pa vseh pet mojih tovarišev. Vsi so pripravljeni na boj. Med smrekami zagledam trideset ali štirideset temnih senc. Pošastno se nam prav počasi približujejo, kakor da nas obkoljujejo. «Stoj, sicer streljamo!» zavpijem pritajeno. Sekunde tečejo, dolge so kakor minute. Ali so hitlerjev-ci ali naši? Isto najbrž ugibljajo tudi oni. Vendar, mi smo na slabšem. Le šest nas je in neugoden položaj imamo. Mine me vsaka konspiracija Vrag "naj vzame še tišino! Prav divje in napadalo zarjovem, da je odmevalo daleč naokrog : «Kdo je?» «Tretja četa Severnega koroškega bataljona.» «Kako se imenuje komandant?» V odgovor neznano ime. čudna stvar! «Kdo je politkomisar?» Spet neznano ime. Še sprašujem. Odgovarjajo in sami zastavljajo vprašanja. Ves čas se vrsti: kdo ta, kdo tu, kako ti je ime, kako tebi... Dolgo se pričkamo, vsak trenutek pa nestrpno pričakujem prvega strela. Tedaj začujem komandantov glas: «Trije naprej, drugi na položaje!» Oni se razvrščajo/trije pa se nam bližajo. «Stoj!» brž zakličem. «Ne streljajte!» čujem njihove klice. Vtem se mi že bliža postava v nemški uniformi z naperjeno brzostrelko. Sprva stopa počasi, nato pospeši korak. V senci je in še vedno ne vem, kdo je. On me je najbrž natančno videl in prepoznal kajti mesečina mi je svetila v lice. Na sebi sem imel angleško uniformo in titovko. On ima nemško kapo! Sedaj sem jo prepoznal. Srce mi utriplje hitreje. Ko je le še nekaj korakov od mene in ko malce obrne glavo, zagledam, na kapi bleščečo peterokrako zvezdo. Planeva si v objem. Nikdar se še nisva videla in sedaj sva se sešla, dva tovariša, v mrzli mesečni noči, novembra 1944, visoko v Svinski planini. «Ti si, praviš, Iztok!» «In ti Gašper!» Prepričan sem, da sva se našla dva partizana. Vendar, ko sem gledal, kako prihajajo njegovi borci v nemških zimskih plaščih in v nemških kapah, me je zazeblo pri srcu. Peterokrakih zvezd v medli lunini svetlobi ni bilo moč videti. Iztok, ki je trdil, da je komisar bataljona, pa je ves navdušen pripovedoval, da že štirinajst dni iščejo zvezo z nami. «Le malo je manjkalo, pa bi bili pošteno užgali. Mislili smo, da ste Nemci.» Pojasnil mi je še, da so prišli z Gur, da je tam mobiliziral okrog tristo koroških Slovencev in Avstrijcev, ki so vsi dobri borci. Sem so prišli šele pred kratkim in nas zaman iskali. Mi pa nismo niti najmanj slutili, da so se premaknili z oddaljenih Gur na Svinško planino. Z enoto sem odšel v njihovo taborišče. Ostrmel sem: nisem pričakoval, da imajo tako vzoren red. Straža je bila pravilno razporejena, po dva in dva tovariša sta imela svoj šotor, taborni ogenj, na katerem so pravkar kuhali zajtrk, ni dajal niti za pipo dima. Kar smejalo se mi je pri srcu, ko sem jih kmalu nato videl v jutranjem zboru. Fantje in dekleta, resni, trdni in ojekleneli. Stali so nepremično, puške na ramah, levo pest k puški v pozdrav. In že je zaorilo : «Naprej zastava slave...» Stopil sem pred četo in jo pozdravil v imenu POOF za Slovensko Koroško. Potem so se zgrnili okoli mene in kaj mislite, je bilo njihovo prvo vprašanje? Kaj naj bi vpraševali fantje, ki so bili že toliko mesecev tu na tej najsevernejši jezikovni meji, fantje najstarejše enote severno od Drave, ki je bila že od marca odrezana od drugih partizanskih enot? «Ali imate kaj literature?» «Jasno, imamo!» Iztok si je obesil brzostrelko čez prša in spoštljivo jemal v roke naše preproste časnike, ki so bili že starejšega datuma, ter naše zmečkane knjižice. Že smo jih videli, kako so se stisnili pod šotore in se sklanjali nad «Koroškim vestnikom», «Slovenskim poročevalcem» in «Ljudsko pravico». Po pet ali šest se jih je nabilo v šotor. Brali so glasno, se pomenkovali in vzklikali. (Nadaljevanje sledi) Ursdnišfvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 RP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 26, novembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS * 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (šinna 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finarično-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12% Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i j Član italijanske f Izda j a ZTT zveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tiskaj ^Trst založnikov FIEG ' PO NEKATERIH PODATKIH NAJ BI BILO NAD 4.000 SMRTNIH ŽRTEV Iz ure v uro bolj tragične posledice potresa, ki je prizadel Anatoli jo Nad vso prizadeto pokrajino že od srede močno sneži, kar je reševalcem preprečilo, da bi prišli v razdejane vasi - Potres porušil tudi štirinajst vasi v bližnjem Iranu ANKARA, 25. — Posledice potre sa, ki je včeraj opoldne prizadel vzhodne kraje Turčije na meji s Sovjetsko zvezo in Iranom, so še hujše kot so mislili. Trenutno govorijo že o nad 4.000 smrtnih žrtev, število pa naj bi se še povečalo. Položaj je toliko bolj tragičen, ker nad prizadetim področjem močno Letošnje leto je eno najbolj tragičnih, vsaj kar zadeva potrese. Naštejemo naj najhujše: 4. februarja: Prvi hud potres od leta 1902 v Gvatemali; v enem tednu so zabeležili kar BOO sunkov, v naslednjih štirih mesecih pa kar 1.834. Obračun potresa je bil katastrofalen: skoraj 23 tisoč mrtvih, 77 tisoč ranjenih, nad milijon oseb brez strehe. 6. maja: Potres v Furlaniji: skoraj tisoč smrtnih žrtev, 1.780 ranjenih, 65 tisoč oseb brez strehe. 17. maja: Potres v sovjetski osrednji Aziji, v mestecu Gazli v bližini Taškenta so sunki presegli jakost 7. stopnje Richterjeve lestvice: več sto smrtnih žrtev (u-radnih podatkov niso objavili), ogromna materiaina škoda. V tistih dneh so zabeležili potresne sunke tudi v Peruju, Kanadi. ZDA, Vel. Britaniji, Japonski in spet v. Furlaniji. 26. junija: Potres v Novi Gvineji: več kot 6.000 mrtvih. 14. julija: Potres na nt-ku Bali: 559 mrtvih, 850 ranjenih, nad milijon ljudi brez strehe. 28. julija: Letošnji najhujši potres je prizadel severovzhodno Kitajsko in popolnoma porušil industrijsko središče Tang Šan. V Pekingu prespi na ulicah nad 6 milijonov oseb. Uradnih podatkov o številu mrtvih ni; računajo pa, da je šlo za več kot 100 tisoč smrtnih žrtev in nad 900 tisoč ranjenih. 16. in 23. oktobra: Še vedno sunki na Kitajskem, nakar je sledil potres 8. stopnje Richterjeve lestvice na Filipinih: nad 4000 mrtvih, prav teliko pogrešanih, 175 tisoč brez strehe. 29. oktobra: Spet potres v Novi Gvineji: tokrat 133 mrtvih in 15 tisoč brez strehe. 7. novembra: Nova Gvineja: število mrtvih neznano, menijo, da je šlo za več sto žrtev. 15. novembra: Ponovno prizadet Pek:ng. 24. novembra: Potres v Turčiji: po prvih podatkih nad 4.000 mrtvih. * v sneži in so reševalne akcije onemogočene. V pokrajini Van je bilo, kot poročajo. skoraj 200 vasi popolnoma uničenih. V mestu Muradiye, največjem na tistem območju, ki je bilo skoraj popolnoma uničeno, so do slej izkopali iz ruševin kakih tisoč mrtvih, v Caldiranu pa so do sedaj ugotovili 500 smrtnih žrtev. Več stotin mrtvih so izkopali tudi v mestecu Diyadin. kakih šestdeset kilometrov od iranske meje. Temperatura v mestu Muradiye, kjer je po podatkih turške seizmološke opazovalnice bil epicenter potresa, je padla na 11 stopinj pod ničlo. Reševalnim skupinam doslej ni bilo mogoče priti do mesta, ki jo popolnoma odrezano od sv e1 a tako zaradi visokega snega, kot, zaradi razpok, ki jih je povzročil potres. Poleg tega gre zabeležiti celo .vrsto usadov. Ta turška pokrajina sodi med najbolj zaostale: večina hiš je iz 'posušenega blata, sunkov pa niso zdržala niti nova poslopja, kot so pošta, ki je bila zgrajena iz opek in je bila tudi zravnana s tli. Turški radio že od včeraj stalno poziva prostovoljce, naj darujejo kri, ki je v teh trenutkih nujno potrebna. Turške oblasti so organizirale letalski most iz glavnega mesta, menda pa je zaradi slabega vremena za sedaj nemogoče doseči prizadeto območje. Na poti je vsekakor 7 tisoč šotorov, ki jih je poslala organizacija «rdeči polmesec». 'Priskrbeli so tudi odeje, poljske kuhinje in zdravila. Potres pa ni prizadel samo Turčije, temveč tudi sosedne iranske in sovjetske pokrajine. V Iranu je bilo uničenih 14 vasi ob meji s Turčijo, iranska opazovalnica v Tabrizu je zabeležila ob uri potresa sunek, ki je dosegel 6,S stopnje Richterjeve lestvice. Sunki so se nadaljevali vso noč in prebivalstva se je polastil paničen strah, tako da so prebili vso noč na prostem, kljub nizki ' temperaturi. V mestu Maku so se zrušile mnoge hiše. - na vsem območju pa je na iranski strani treba zabeležiti več'Kdt 20 mrtvih. Iranski šah Pahlavi je takoj organiziral pomoč, pišejo danes tehe ranski dnevniki čim prej bodo na območje, ki ga le prizadel potres poslali dve letali s šotori, odejami, hrano in poljskimi kuhinjami. Najbolj prizadeto pa je bilo vsekakor turško območje pod goro A-rarat. Predstavniki Evropske gospodarske skupnost: v Bruslju so stopili v stik s turškimi oblastmi ter za gotovih takojšnio pomoč prebivalstvu. Enako zagotovilo je dal Turčiji generalni tajnik NATO Luns, ki je poslal turškemu predsedniku Fahriju Koruturau brzojavko, v kateri pravi, da bodo članice atlantskega zavezništva storile vse kar je v njihovi moči, da bi olajšale trpljenje prizadetega turškega ljudstva. Italijansko zunanje ministrstvo je v zvezi s potresom v Turčiji objavilo sporočilo, v katerem pravi, da med žrtvami ni bile italijanskih državljanov. Na prizadetem področju je namreč več gradbišč italijanskih gradbenih podjetij. ki pa baje niso utrpela škode. (;f) Potres v Dalmaciji LJUBLJANA, 25. — Astronomsko-geofizikaina opazovalnica na Go lovcu je sporočila, da so njene naprave davi ob 5.1? zabeležile močnejši potres, oddaljen 360 km od Ljubljane. Potres je imel moč 4,2 stopnje po Richterjevi lestvici, epicenter pa ju bil nekje med polotokom Pelješcem in otokoma Hvar in Brač. čutili so ga tudi v Plo-čah, v Splitu pa bolj slabo. Za zdaj ni poročil o človeških žrtvah in morebitni škodi. V Južnem Jemcnu sestrelili iransko letalo ADEN, 25. — Južnojemensko protiletalsko topništvo je danes sestrelilo iransko lovsko letalo, ki je kršilo jemenski zračni prostor. V komunikeju, ki ga je o zadevi objavila jemenska vlada, je rečeno, da je Južni Jemen že protestiral pri varnostnem svetu OZN in pri Arabski zvezi zaradj stalnih iranskih kršenj jemenskega zračnega prostora. V noti trdi jemenska vlada, da so iranska letala večkrat bombardirala jemenske vasi, poleg tega pa Iran kopiči čete in pomorske enote ob vzhodni meji Južnega Jemena. V Omanu je nekaj močnih iranskih vojaških oddelkov, ki pomagajo tamkajšnjemu sultanu, kateremu grozijo gverilci ljudske fronte za o-svoboditev Omana, ki jih podpira Južni Jemen. Reparjevo truplo pred vhodom v rimsko banko (Telefoto ANSA) iiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiminiiimiiiiiifiimiiiiiniiiiimiHmiiiiimiiiiiiiiiii SPODLETELA ROPA V RIMU IN V TURINU Mlada roparja izgubila življenje v spopadu s policijskimi agenti Med dramatičnim zasledovanjem po rimskih ulicah je avto banditov silovito trčil v avtobus Zakon o združenem delu (Nadaljevanje s 1. strani) umiiiuiiimiinMiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiuiaiuiiiiiniHiniiiHuiiiiiiiiniHiMiiiiimiiiumiimiiiiMiiiiHiiii PROCES PROTI MORILCEM CRISTINE MAZZOTTI Angelini umika obtožbe proti kalabrijski mafiji Javni tožilec in zastopniki prizadetih strank odločno zavrnili vse zahteve branilcev NOVARA, 25. — Proces' proti morilcem Cristine Mazzotti se dejansko še ni začel, saj se. obravnava omejuje zaenkrat na uvodni dvoboj med tožilci in obrambo, nekateri pa so že ubrali rakovo pot in odstopajo od svojih prvotnih izjav. To je primer Giuliana Angelinija, enega od glavnih obtožencev, ki je s svojim pričevanjem preiskovalnemu sodniku vpletel v ugrabitev in timor nesrečnega dekleta kalabrijsko mafijo «n’draghetto», predvsem pa bossa Antonina Giacobbeja. Sedaj je Angelini v pismu kaplanu novarske kaznilnice, umaknil svojo obtožbo. Ječar Cristine Mazzotti v omenjenem pismu razrešuje duhovnika spovedniške tajnosti in ga poziva, naj sodnikom razloži, da je po krivem obtoževal Giacobbeja. Možakar trdi nadalje, da je vse. kar je povedal o mafijskem procesu proti njemu — med sodniki naj bi bil Giacobbe — gola izmišljotina in «skesano» dodaja, da se ne bi hotel omadeževati s takim grehom kot je pričevanje po krivem proti nedolžnemu človeku. Kako, da se je Angelini kar na lepem prenrslil? V sodnih krogih v Novari menijo, da je ječar nesrečne Cristine ubral edino pot, ki naj mu omogoči, da odnese celo kožo. Kalabrijska n’draghetta naj bi mu namreč ne odpustila, da je vpletel v podli zločin njenega dokaj vplivnega pripadnika kot je Giacobbe. To domnevo naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da se Angelini danes ni pojavil v sodni dvorani. «Spričo sovražnega odnose. ostalih obtožencev do mene — je pisal predsedniku sodišča — bom raje o- stal v zaporu in prišel v sodno dvorano šele, ko me boste zaslišali.» To pričakovano zasliševanje pa ni daleč: če bo spoštovan dnevni red, ki ga je pripravil predsednik porotnega sodišča bo Angelini prišel na vrsto najpozneje v sredo. Današnja obravnava je bila v celoti posvečena odgovorom javnega tožilca in zastopnikov prizadetih strank na včerajšnje ugovore zagovornikov. Vsi so odločno zavrnili argumentiranje branilcev kot neos-novano in kot izrazit poskus zaviranja procesa. Poudarili so tudi, da je sodni zbor upravičeno proglasil Ballinarija za odsotnega, saj je švicarski tihotapec dobro vedel kaj dela. Izročil se je švicarskemu sodstvu vedoč, da mu lahko sodi za znatno manjša kazniva dejanja, kot so tista, ki jih je zagrešil v Italiji. Volkovi zaklali osemdeset ovac ISERNIA, 25. — Hud mraz. ki je te dnj pritisnil na dežele srednje Italije, je prisilil krdela volkov, ki živijo v nacionalnem parku v A-brucih, da so zapustili svoja lovišča in se podali v dolino. Pri Ve-nafru v pokrajini Isernia so volkovi zaklali vso čredo, ki je štela 80 ovac. Ni prvič, da se volkovi spustijo tako nizko in povzročijo dokajšnjo škodo živinorejcem. Računajo, da so volkovi od začetka letošnjega leta zaklali približno 1.000 ovac. lov nanje je prepovedan, ker gre za zaščiteno živalsko vrsto. RIM, 25. — Eden mrtev in več lažje ranjenih so obračun strditega oboroženega spopada med policijo in zapriseženimi stražniki na eni strani ter peicrico roparjev na drugi. Žrtev spopada je 26-letni Carmelo Nastasi iz Reggio Calabrie, ki pa je že več let živel v Rimu in ki nje-že večkrat prišel navzkriž s pravico zaradi roparskih izpadov. Banditi, bili 'so vzpetih, so prispeli pred podružnico banke «Commerciale» v Ul. Nido Gallo okrog 11. ure. Eden je počakal v avtu s pri žganim motorjem ostali štirje pa so se napotili proti banki. Dva sta razorožila zapriseženega stražnika, ki je stal ob vhodu, druga dva pa sta medtem z orožjem v roki prisilila blagajnika, da jima je izročil denar, ki ga je hranil v blagajni. V tem pa je posegel drugi zapriseženi stražnik, ki se je nekaj minut prej povzpel v prvo nadstropje, kjer so upravni uradi banke. Fant, 28-letni Giovanni Velletrani je opazil, da sla bandita onesposobila kolega. Izvlekel je samokres in streljal na nepridiprava kar z okna prvega nadstropja. Eden od banditov se je zgrudil na tla v mlaki krvi, ostali pa so jo urno pobrisali. Med bežečimi ter zapriseženima stražnikoma se je vnel srdit spopad, ki pa na srečo ni zahteval drugih človeških žrtev. Preden so se banditi preveč oddaljili, so posegli tudi agenti letečega oddelka rimske kvesture. Začel se je dolg in dramatičen lov po rimskih ulicah. Roparji, ki so s svojo «alfetto» blazno drveli po ulicah v upanju, da bodo ušli zasledovalcem, so začeii tudi streljati proti policijski izvidnici. Na križišču med ulicama Olmi in borgata A-lessandrina po .je šofer izgubil o-blast nad vozilom in «alletta» je silovito trčila v avtobus prevozniškega podjetja ATAC. Lažje ranjeni so roparji nadalje vali beg peš. Dva sta zginila v labirintu uličic, druga dva pa napadla 34-letno Erminio Finotti. iti se je s sinčkoma pravkar vračala s trga. «Umaknite se, sicer jo ubijeva,» sta zakričala bandita policistom. ki so jima bili za petami ter naperila samokres proti ženski. Nista pa še izustila grožnje, že sta dva policistu planila nanju in ju skušala razorožiti. V rvanju je eden od banditov streljal in lažje ranil Finottijevo ter enega od policistov v nogo. Medtem pa so posegli še drugi agentje in nepridiprava sta bila kmalu onesposobljena. Na kvesturi so ju identificirali za Filippa Terminija in Carla Vespa, stara «klienta» rimske kaznilnice. S helikopterja, ki je nadzoroval prizorišče soonacia so medtem sporočili, da so opazili mlada fanta, ki sta se prikradla do zapuščene hiše v naselju Tor d' Quinto. V nekaj trenutkih. je policija obkolila poslopje in roparja sta se vdala, Gre za 17-letnega Carla Cicconeja in 24-letnega Franca Di Giacoma, ki sta prav tako že stara znanca policije. Oba so odvedli -na kvesturo, kjer ju še zaslišujejo. * * * TURIN, 25. - Tudi v Turinu je bil okrog poldne med spodletelim poskusom ropa ubit mlad bandit. Gre za okrog 20 let starega fanta, čigar istovetnosti policija zaenkrat še ni ugotovila. Neznani ropar je z dvema paj dašema maio po poldnevu vlomili v neko draguljarne v predmestju. Vra ta so bila sicer zaklenjena, toda trojica je razbila šipo in se hlastno pripravljala, da seže po dragocenem nakitu, ko je iz delavnice pritekel draguljar. Možakar, čeprav prileten je s samokresom v roki pognal nepridiprave v beg. Vnel se je oborožen spopad, med katerim je bil mladi bandit smrtno ranjen, njegova pajdaša pa sta jo pobrisala s «.porchejem» črne .barve. Ranjenega bandita, so medtem z rešilnim avtom rdečega križa pripeljali v bolnišnico, vendar so se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. Krogla, ki jo je izstrelil eden od njegovih pajdašev, mu je prebila srce in ropar je izdihnil na operacijski mizi. (vt) Splošna stavka v Irapaniju TRAPANI, 25. — Nad deset tisoč ljudi, je bilo danes v sprevodu, ki so ga organizirale sindikalne organizacije, da bi protestirale, ker doslej še niso bila uresničena javna dela, s katerimi bi lahko preprečili katastrofo,. ki je doletela Trapani 5. novembra, kó je povodenj povzročila 16 smrtnih žrtev in pa mnogo material- ne škode. Manifestacije se je zaključila na Trgu Scarlatti, kjer so predstavniki sindikalnih oblasti ter občinski upravitelji bližnjih središč, ki jih je prav tako prizadela povodenj, jasno poudarili, kje je treba iskati odgovornost ter zahtevali izreden poseg vlade in dežele Sicilije. Vse trgovine, tudi tiste v zgodovinskem središču, ki jih povodenj ni poškodovala, so bile danes zaprte. Prav. tako so . bili zaprti javni uradi in šole. Na shod na Trgu Scarlatti so prišli tudi kmetje s traktorji in delavci s tovornjaki. Sinoči se je sestal občinski svet Trapanija, da bi razpravljal o krizi, ki je nastala po odstopu tristrankar-skega odbora, v katerem so bile KD, PRI in PSDI. Kaže, da je občina sklenila razpisati dražbo za gradnjo kanala, ki bi preprečil, da se voda s hriba Eriče, ki je visok 941 metrov zliva naravnost na mesto Trapani. DAMASK. 25. —■ Sirske oblasti so sporočile, da je Irak umaknil svoje čete, ki jih je pred časom zbral ob sirski meji, potem ko so oborožene sile Damaska vkorakale v Libanon in ga zasedle. ARETIRALI SO JU V SOBOTO NA NIZOZEMSKEM Ugrabitev letala v načrtu italijanskih teroristov? V zameno naj bi zahtevala izpustitev na prostost nekaterih zaprtih pripadnikov NAP in BR HAAG. 25. — Nizozemska državna policija, ki tesno sodeluje z italijanskimi kolegi, ni še odkrila, kaj sta nameravala mlada Italijana, ki sta bila v soboto aretirana na nizozemskem vlaku z orožjem in razstrelivom. Domnevna terorista, 22-letni Franco Secci in 26-letni Giovanni Baba, sta imela s seboj seznam tunizijskih in sardinskih letališč zaradi česar italijanski policijski funkcionarji sumijo, da sta pripravljala ugrabitev letala, da bi v zameno za potnike zahtevala osvoboditev nekaterih napistov ali rdečih brigadistov. Kaj točnejšega o naklepih mladih teroristov in okoliščinah, ki so privedle do njune aretacije za zdaj ni bilo mogoče zvedeti zaradi molčečnosti haaških preiskovalcev. V policijskih krogih pa vsekakor osredotočajo pozornost na tri domneve: atentat, preusmeritev letala ali u-grabitev vidnega politika. Marsikdo, čeprav indicev, ki bi potrjevali to hipotezo ni, povezuje prisotnost italijanskih teroristov na Nizozemskem s konferenco na vrhu članic evropske gospodarske skupnosti, ki se bo začela v ponedeljek v Haagu. Državni pravdnik v Haagu, ki vodi preiskavo, je nadalje potrdil, da sta aretirana Sardinca imela s seboj seznam imen italijanskih prevratnikov med katerimi petih pripadnikov samozvane skupine «novi partizani», ki si lastijo očetovstvo nad u-morom genovskega generalnega pràvdnika F. Coca. Poleg njih so bila na.seznamu imena teroristov, ki so napadli neko veleposlaništvo v Rimu. Čeprav zaenkrat ni točno znano, za katero veleposlaništvo gre, vse kaže, da je to sirsko diplomatsko predstavništvo. , Genovska varnostna služba, ki je v glavnem vodila preiskavo o umoru sodnika Coca, je nadalje potrdila, da naj bi fanta imela, dokumente, ki zadevajo umor generalnega pravd-nika. Policijski funkcionarji pa vsekakor izključujejo, da bi bila Secci in Baba vpletena v podli izpad. Kaže nadalje, da sta oba aretirana fanta imela na Sardiniji stike s samozvanimi levičarskimi skrajneži in da sta večkrat potovala po evropskih deželah, zaradi česar naj bi lahko navezala stike z mednarodnimi terorističnimi organizacijami. Skoraj istočasno je bila priprta v Haagu italijanska državljanka, kateri naj bi nizozemska varnostna služba zaplenila sveženj tlorisov nekega veleposlaništva v Haagu in nekaterih vojaških objektov. Kaže pa. da so se haski agentje v tem primeru prenaglili jn ženska je bila že izpuščena na prostost. Preiskovalci nadalje izključujejo kakršno koli vez med njo. in aretiranima prevratnikoma, (vt) MOSKVA, 25. — V Sovjetski zvezi je umrl znani letalski inženir Minali Gurevič, ki je skupaj z Artio-mom Mikojanom izdelal načrte za znana sovjetska vojaška letala «mig». Prvi mig so izdelali leta 1940 in je bil za takratne razmere zelo dober. Mig, 3 je bil poglavitno letalsko orožje Sovjetske zveze med drugo svetovno vojno. Po vojni sta Gurevič in Mikojan izdelala celo vrsto migov na reakcijski pogon ter za svoje delo dobila številna uradna priznanja. gorov — če bi pričakovali, da bo zakon o združenem delu odgovoril na vsa vprašanja in na vse situacije, na vsak konkreten primer v vsaki organizaciji združenega dela, ali pa da se bedo s samim obstojem zakona spontano in samodejne spremenili sedanji odnosi.» Za izva: janje zakona o združenem delu je po besedah Gligorova potrebna globoka družbena akcija ogromne samoupravne baze, vsega delegatskega sistema, Zveze komunistov, So cialistične zveze, sindikatov in vseh drugih organiziranih družbenih sil da bi konkretizirali načela in spre menili sedanjo prakso v skladu z dinamično družbeno stvarnostjo. V nadaljevanju ekspozeja je predsednik skupščine Kiro Gligorov dejal, da projekcija razvoja do leta 1985, srednjeročni načrt gospodarskega in družbenega razvoja ter do seženi rezultati pri stabilizaciji go spodarskih gibanj omogočajo, da bo z dosledno uresničitvijo predloženih rešitev o združevanju dela in sredstev ter o povezovanju na podlagi ekonomskih interesov mogoče učinkovito izkoristiti delo in sredstva o-ziroma razpoložljive zmogljivosti dvigniti kvaliteto gospodarjenja na višjo raven, zmanjševati stroške proizvodnje, večati dohodek in kumulacijo ter ustvarjati stabilnejše odnose v proizvodnji in na tržišču. Gligorov se je dotaknil tudi ne katerih vprašanj v zvezi z uresni čevanjem danes sprejetega zakona Opozoril je, da je potrebna kar naj večja občutljivost, ko gre za spo štovanje neodtujljive pravice delav cev, da razpolagajo z ustvarjenim dohodkom. Spoštovanje tega načela je treba zavarovati s popolno zakonsko in sodno zaščito. Pri u-resničevanju zakona je treba kritično preveriti med drugim tudi se danji sistem vrednotenja dela in poslovanja. Zakon o zd-uženem delu po bese dah Gligorova odpira tudi nove možnosti za združevanje kmetovalcev v zadruge, in to samostojno ali v povezavi z družbenim sektorjem kmetijstva. Kot je dejal Gligorov, je ena ključnih nalog pri uresničevanju zakona povezovanje na podlagi do hodka in udeležba v njegovem u-stvarjanju, realizaciji in delitvi v skladu z deležem proizvodnje, trgovine in finančnega področja, pa tu di povezovanje celotnega gospodarstva z drugimi družbenimi dejav nostmi. Kiro Gligorov je ob koncu govora delegatom jugoslovanske skupščine dejal, da so jugoslovanski delavski razred in delovni ljudje pod vodstvom, Zveze komunistov in tovariša Tita dosegli izjemne rezultate na vseh področjih notranjega razvoja in pri krepitvi neodvisnega in neuvrščenega položaja socialistične Jugoslavije. Samoupravni razvoj je v celoti potrdil socialistično naravo jugoslovanske revolucije, zakon o združenem delu pa- je nova potrditev te usmeritve in perspektiva, za katero se je vredno boriti, je dejal Gligorov. Zakon bo začel veljati 2. decembra, postopna uveljavitev njegovih določil pa bo, kot predvidevajo, trajala dve leti in jo bo spremljala posebna, danes ustanovljena skupščinska komisija. PARIZ, 25. — V krogih francoskega obrambnega ministrstva čedalje bolj' vztrajno govorijo o možnosti, da Francija postavi v Egiptu tovarno za izdelavo lovskih bombnikom «rni-rage». Poleg te tovarne naj bi Francija zgradila v Egiptu tudi tovarno, v kateri bi izdelovali različne modele raketnih izstrelkov. Kot kaže. so o tem govorili med zadnjim obiskom predsednika francoske vlade Barreja v Egiptu. Konec letošnjega leta ;e v nrogramu potovanje obrambnega ministra Bourgesa v-Egipt. Intervju Edvarda Kardelja (Nadaljevanje s 4. strani) in Jugoslavijo, ni nikakršnih razlogov, da meja med državama ne bi bila popolnoma odprta za pretok ljudi iz obeh držav in njihovo vzajemno sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja. Konec koncev sta to obveznost tako Jugoslavija kot Avstrija sprejeli s podpisom na listini konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. A tudi ko te obveznosti ne bi sprejeli, je to očitno tendenca sodobnega človeštva. V takšnih razmerah se kajpada tudi problem narodnih manjšin postavlja popolnoma drugače, predvsem pa izgublja kakršenkoli vidik o-zemeljskih pretenzij. Po drugi strani pa je nujno —- da bi utrli poti ravno za tak razvoj — zagotoviti manjšini v državi, kjer živi, tak pravni položaj, da se v smislu svoje nacionalne afirmacije počuti enakopravno z večinskim narodom, zlasti pa, da se znebi strahu pred asimilacijo. V takšnih notranjih in mednarodnih razmerah bo manjšinski problem — celo nehal obstajati, manjšina pa se bo resnično spremenila v most prijateljstva in kulturnega sodelovanja med sosednimi narodi. VPRAŠANJE: Kako ocenjujete manjšinsko politiko v Avstriji oziroma manjšinsko politiko v Jugoslaviji? ODGOVOR: O izhodiščih in načelih jugoslovanske manjšinske politike sem nekaj že povedal. Očitno je, da se načela, zlasti pa praksa manjšinske politike v Avstriji in Jugoslaviji bistveno ločijo. Ko bi se Avstrija ravnala po demokratičnih načelih manjšinske politike, po kakršnih se ravna Jugoslavija, potem spora glede manjšin sploh ne bi bilo. če odmislimo vse sekundarne vidike manjšinske politike, lahko rečem, da obstojita med Jugoslavijo in Avstrijo glede manjšinske politike predvsem dve bistveni razliki. Jugoslovanska politika je naravnana na ohranitev narodnega obstoja manjšin Prvič — avstrijska manjšinska politika, zlasti še praksa, je naravnana pravzaprav v as;milacijo, v denacionalizacijo manjširt. Jugoslovanska manjšinska politika pa je naravnana v zaščito, v ohranitev narodnega obstoja manjšin. In drugič — avstrijska politika in praksa se zožujeta na trditev, da je mogoče reševati manjšinsko vprašanje samo z zagotovitvijo demokratičnih pravic državljanov o-ziroma z enakimi demokratičnimi pravicami vseh državljanov, ne glede na nacionalnost. Jugoslovanska nacionalna politika pa izhaja s stališča, da je treba nacionalni manjšini kot kompaktnemu etničnemu telesu in kolektivnemu subjektu zagotoviti tako nacionalno kot demokratično enakopravnost z večinskim narodom. VPRAŠANJE: Za današnje jugoslovansko angažiranje za slovanski narodnostni skupini v Avstriji vsekakor obstaja vrsta motivov. A tudi samo prebivalstvo Jugoslavije pogosto označujejo ket «večino», sestavljeno iz «manjšin». Vendar so kljub dobrim rešitvam, kot na primer za majhno italijansko narodnostno skupino v Istri, še druga območja, na katerih imate tudi sami težave, na primer z Albanci na Kosovu? ODGOVOR: Kc omenjate Kosovo, moram reči, da težave, ki jih imate v mislih, ne izvirajo iz položaja albanske manjšine v Jugoslaviji, temveč so odraz reakcionarnih političnih skupinic, ki se skrivajo za nacionalizmom, deloma pa so tudi odraz še vedno nezadostne gospodarske razvitosti Kosova. Razen tega Albanci pri nas niso manjšina, temveč enakopravna narodnost. Pravzaprav pa ima široko avtonomijo. Razlika v ustavnem položaju in pravicah med socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama i ■ v jugoslovanski federaciji dokaj majhna, tako da je albanska narodnost praktično izenačena z drugimi jugoslovanskimi narodnostmi. Na pojave reakcionarnega nacionalizma pa naletimo povsod, ne le na Kosovu — tudi pri Slovencih, Hrvatih in Srbih in še pri drugih narodih in narodnost’h. Toda v tem primeru gre zares za neznatne skupinice, ki delajo nacionalistične izpade iz reakcionarnih političnih motivov, ne pa zato, ker se čutijo nacionalno podrejene. VPRAŠANJE: Obstaja tudi makedonsko vprašanje, ki ga opazovalci pogosto povezujejo z jugoslovanskim zavzemanjem za spoštovanje pravic avstrijskih manjšin. Po eni strani zavračate jezikovni popis v Avstriji, po drugi strani pa se pritožujete nad Sofijo, ker pri najno-vejšem popisu prebivalstva v Bolgariji niso vprašali Makedoncev, ki tam žive, po nacionalni pripadnosti. List «Siiddeutsche Zeitung» je to imenoval jugoslovansko «shizofrenijo». ODGOVOR: To je napačna interpretacija. I 'i v resnici sploh nismo proti normalnemu statističnemu popisu, saj ima d , tega pravico vsaka država na svetu in tudi mi v Jugoslaviji to delamo. Vsekakor tudi v Avstriji ne oporekamo njene suverene pravice, da naredi popis. Toda naše stališče je, da na osnovi števila pripadnikov manjšin ni mogoče določati njihovih pravic. Mi smo na primer v Istri dosledno postavili oznake v obeh jezikih tudi v tistih krajih, kjer živi le en odstotek ali še manj Italijanov. Preprosto u-poštevamo prostor, na katerem manjšina živi. Zaradi tega tudi kritiziramo preštevanje v Avstriji. V Bolgariji pa je položaj obrnjen. Le pred desetimi leti so v Bolgariji popisali 170.000 Makedoncev, zdaj pa trdijo, da jih sploh ni več. Poleg tega ima makedonsko vprašanje v Bolgariji še en a-spekt. Bolgarija namreč navaja tezo, po kateri so tudi Makedonci, ki žive v Jugoslaviji, pravzaprav Bolgari. Zato je to vprašanje vendarle povsem drugačno od tistega na Koroškem. VPRAŠANJE: Katere točke državne pogodbe, ki se nanašajo na vprašanja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, so po vaši oceni formalno in praktično neizpolnjene? Mednarodne obveznosti Dunaja še zmeraj niso izpolnjene ODGOVOR: Mednarodne obveznosti republike Avstrije do slovenske in hrvašk' manjšine v Avstriji so še zmeraj v glavnem neizpolnjene. To je dokaz nepripravljenosti Avstrije in njenega pomanjkanja dobre volje, da bi v duhu državne pogodbe in mednarodnih načel, določenih v sistemu OZN, u-stvarila razmere in sprejela ustrezne ukrepe za neoviran politični, kulturni in gospodarski razvoj narodnih manjšin jugoslovanskih narodov v Avstriji v obliki in obsegu, ki bi manjšin: rešila strahu pred asimilacijo. Ravno to pa je smisel državne pogodbe. Treba je reči, da je Avstrija v svoji celotni manjšinski politiki nenehno delovala v smeri čedalje večjega zoževanj^ pravic in zaščite slovenske in hrvaške manjšine, tako tistih pravic, ki jima jih jamči državna pogodba, kot pravic in zaščite, ki sta jih ti dve manjšini imelj do sprejetja pogodbe. Na žalost ni težko dokazati, da je današnja Avstrija, ki zelo poudarja svoj demokratizem, glede pravic slovenske in hrvaške manjšine odšla daleč nazaj v primerjavi s pravicami, ki jih je celo avstroogrska monarhija P°h Francem Jožefom priznavala narodnostim te monarhije, torej tudi Sloyencgm in Hrvatom. Takšna restriktivna manjšinska politika avstrijske vlade po drugi svetovni voini je zapisana v vseh aktih, ki jih je sprejela avstrijska vlada v zadnjih 21 letih s področja odnosov do manjšin. Namen zakona o manjšinskem šolstvu na Koroškem iz leta 1959 in enakega zakona za Gradiščansko iz leta 1969 je bil odpraviti obveznost dvojezičnega šolanja. Tako sta se slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji na področju šolstva, ki je eno najosnovnejših vprašanj njunega obstoja, znašli v izredno težavnem noložaju. Toda šolstvo ni edino področje, kjer se tako izrazito razodeva takšna avstrijska manjšinska P®' litika. Podobno, in ceio še slabše, je tudi na drugih področjih manjšinskih pravic in zaščite, ki jih je določil 7. člen državne P°" godbe. Državna pogodba izrecne predvideva uporabo slovenskega ali hrvaškega jezika v pravu m sodstvu, hrvaščina in slovenščina sta poleg nemščine uradna ka. Vendar so oba jezika zoz ‘ na položaj pomožnega jezika; na Koroškem je slovenščina omejena na tri izmed devetih sodnih o-krajev, medtem ko hrvaščina g‘e' de tega sploh ni dobila pravic do obstoja. Tretja točka 7. člena državne pogodbe izrecno predvideva dvoj žične napise in krajevne ozna»^’ avstrijska vlada pa na tem Pa ročju še do danes ni ničesar s rila. Poskus, da bi z nekim P manjkljivim zakonom postavili t pografske dvojezične oznake v lu Koroške, kjer živi slovens manjšina, so šovinistične m nem fašistične grupacije na Korosk preprečile s silo in s pravim: P gromi. Avstrijska vlada pa ne , da ni intervenirala, temveč je ^ la koncesije temu pritisku in s ma umaknila zakon. Poskusi enostranske revizije državne pogodbe Enakopravne udeležbe pripadaj kov slovenske in hrvaške rnan^)C|. ne v kulturnih, upravnih in nih organih in ustanovah niso gotovih, čeprav o tem izreC‘J0j!lr. veri četrta točka 7. člena dr ^ ne pogodbe. Zato zvenijo zelo ^ dno izjave nekaterih avstri.sKi sebnosti, da bodo z uresniči ^ nedavno sprejetega zakona ^ ^ no uresničili obveznosti iz -udno na državne pogodbe. Zlasti ® ^ realna podlaga zvenijo zato. ker ta zakon re biti nikakršn. i««««■ t--za izpolnitev 7. člena te_ P°£ j. Nasprotno, z njim poskušajo P vsem enostransko revidirati ^ žavno pogodbo, saj poudarjaj > ^ bo njena uresničitev odvisn rezultatov tako imenovanega J .g ni n1’ izgovo- kovnega popisa. Ta popis drugega kot pripravljanje - - ^ ra za neuresničevanje držav godbe in za nadaljnje usine v asimilacijo manjšin. ----------* (Nadaljevanje sledi)